REŠEVANJE EVROPSKE AMAZONKE

Similar documents
SAVING THE AMAZON OF EUROPE

CONSERVING THE AMAZON OF EUROPE

Serbia. Natura 2000 Site, Mura. Danube-Drava National Park. 1 Natura 2000 Site, Mura. Drava-Mura Regional Park. Natura 2000 Site, Drava

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

ZAŠTITA EUROPSKE AMAZONE

OČUVANJE EVROPSKOG AMAZONA

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Kolesarska pot Evropska Amazonka

INTEGRATED VIEW ON WATERS OF THE MURA RIVER CATCHMENT IN SLOVENIA AND BACKGROUND FOR THEIR MANAGEMENT

First penta-lateral biosphere reserve in the World - the story of Mura-Drava-Danube region

IMPLEMENTATION OF MURA DRAVA REGIONAL PARK IN VIROVITICA- PODRAVINA COUNTY

BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )

LIFELINE DRAVA-MURA

SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS

VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI

Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije in Državnega urada za revizijo Republike Hrvaške

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA

Območja pomembnega vpliva poplav

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

B I O M U R A. Poročilo za javnost / Layman s report

PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Maja Bevc. Mentor: izr. prof. dr. Andrej A. Lukšič

VARSTVO NARAVE, 24 (2010) Strokovni članek Prejeto/Received: Sprejeto/Accepted:

CELOSTNE STRATEGIJE ZA PREPREČEVANJE POPLAV NA OBMOČJU ZGORNJEGA PORENJA 1 Integrative Strategies to Flood Prevention at the Upper Rhine River

RAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI. Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija

Transboundary coopration on water management

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije

Pilot project 2 (HU-CRO-SRB)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

kratko Poročilo o delu Zavoda rs Za varstvo narave

PRESENT SIMPLE TENSE

Novi podatki o razširjenosti navadne česnovke Pelobates fuscus (Laurenti, 1768) v Podravju (SV Slovenija)

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Slovenija je po velikosti druga najmanjša članica OECD,

PROMOCIJA TRŽNE ZNAMKE KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

SLOVENSKE RODOVNE VASI

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE

International Ranger Training Eckartsau, 20th Sept Carl Manzano Nationalpark Donau- Auen

MONITORING GOZDNIH HABITATOV V SLOVENIJI IN V DEŽELAH SKANDINAVSKEGA POLOTOKA

The Drava News. An information network for people and organisations along the River Drava. Issue 7, March - April 2003 Dateline: May 2nd, Budapest

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

EKOTURIZEM IN RABA REKE SOČE ZA REKREACIJSKE NAMENE

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

VIDRA NA PRAGU PRESTOLNICE:

PRESIHAJOČA JEZERA ZGORNJE PIVKE VARSTVO SKOZI ČAS

POROČILO O DELU ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE ZA LETO Številka: 8 VI 255/5 O 08/DK

POPLAVNA OGROŽENOST POSELJENEGA OBMOČJA OB REKI VIPAVI

GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2010 letnik 57 številk a 1

ISSN september 2012 brezplačen izvod

donau aktuell Tributaries of the Danube II: Drava/Mura protected river corridor threatened by hydropower Editorial Dear Reader

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Dominika Gril. Sanacija poplav v občini Laško. Diplomsko delo

Mag. Ljubo Mohorič. Environmental Ethics and Education for Sustainable AS 3/2011

Visoka šola za varstvo okolja DIPLOMSKO DELO PREGLED IN OCENA MOŽNOSTI ZAŠČITE PODTALNIH VIROV PITNE VODE S POMOČJO EKOREMEDIACIJ

HRVATSKE VODE. Zagreb: IVICA PLIŠIĆ, M.S.C.E. General Manager of Hrvatske vode

PAŠNI RED KOT BODOČE ORODJE ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE PLANINSKIH PAŠNIKOV V OBMOČJIH NATURA 2000

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA

Catchment area - 30 min drive time inhabitants - 1 hour drive time inhabitants - 2 hours drive time

GRADBENI VESTNIK. januar 2015

Conserving the Green Heart of Europe

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

The Living Danube Partnership

22 TRANSPORT TRANSPORT

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

NARAVNE VREDNOTE LOKALNEGA POMENA IN NJIHOVO VARSTVO V PREDPISIH IN PRAKSI NA PRIMERU MESTNE OBČINE MARIBOR

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

KOLEDAR STROKOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2008

Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod

A PUBLIC INVITATION TO SUBMIT AN EXPRESSION OF INTEREST IN THE VARAŽDIN AIRPORT MANAGEMENT AND DEVELOPMENT PROJECT

PAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI

RESNIČNE ZGODBE kot navdih za trajnostni način življenja. ddr. Ana Vovk Korže Janja Lužnik

ZADRŽEVALNIKI, PREGRADE IN OKOLJSKI VIDIKI: MOŽNO SOŽITJE ALI IZKLJUČUJOČE DEJSTVO

Podešavanje za eduroam ios

IZRAČUN EKOLOŠKIH SLEDI V OBČINI LENDAVA

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

KRAJINSKA UREDITEV REGULIRANEGA VODOTOKA NA PRIMERU REKE ŠČAVNICE

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Thomas Tallis Mass for 4 voices

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Urška Trček

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATJAŽ TROŠT. mentor: red. prof. dr. LOJZE SOČAN SKUPNI TRANZIT DIPLOMSKO DELO

OKOLJSKA ETIKA V VARSTVENI BIOLOGIJI

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

Projekti, kruh naš vsakdanji

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

PREHODNOST JE NAŠA PRIHODNOST

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Konkurenčne prednosti in slabosti Slovenije kot turistične destinacije

ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE

Priročnik o porabi dobrin Awake

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja

Ohraniti alpsko raznolikost

Transcription:

V SODELO- VANJU Z MURA DRAVA DONAVA REŠEVANJE EVROPSKE AMAZONKE Mura-Drava-Donava: Reke na razpotju med zaščito in uničenjem

ČEZMEJNI REČNI SISTEM MURE, DRAVE IN DONAVE Restavracija Mure (AT) Johann Pfeiler AVSTRIJA Leseni mlin na Muri (SI) 1 Bad Radkersburg! Murska Sobota 2 Ecology in Progress Evropska vidra na Muri (HU) D.Kaltenegger/4nature Skoraj izumrli: jeseter na Donavi (HU) Sztellik Endre SLOVENIJA Mura 4 Maribor Ptuj 3 Ormož Čakovec 8 7 Murakeresztúr MuraDrava MADŽARSKA Ptič čebelar na Dravi (HU) Goran Šafarek Drava Grad Borl na Dravi (SI) Borut Stumberger Mreža zavarovanih območij Središčne in mejne cone (okoli 300.000 ha) bodočega čezmejnega UNESCO Biosfernega rezervata Jezovi hidroelektrarn Varaždin HRVAŠKA Koprivnica 1: Območje Natura 2000, Mura, AT 2: Območje Natura 2000, Mura, SI Dan Drave v Koprivnici (HR) 3: Območje Natura 2000, Drava, SI 4: Območje Natura 2000, Mura, HU 5: Narodni Park Donava-Drava, HU 6: Območje Natura 2000, Ormánság, HU 7: Ornitološki rezervat Veliki Pažut, HR 8: Regijski Park Drava-Mura, HR 9: Krajinski Park Kopački Rit, HR 10: Nacionalna ekološka mreža, Donava, HR 11: Posebni naravni rezervat Gornje Podunavlje, RS 12: Posebni naravni rezervat Karadjordjevo in Krajinski park Tikvara, RS 20 40 60 80 0 100 Km A. Mohl/WWF Festival Bodrog u Bački Monoštor (RS) 8 Barcs Virovitica Mario Romulic, www.romulic.com 5 Szentlörinc Belorepi orel v Kopačkem Ritu (HR) 6 Donji Miholjac Našice Pécs Mario Romulic, www.romulic.com 8

5 Mohács 5 10 Osijek Baja 9 1 11 Donava Območje Natura 2000, Mura Varstveni status: Natura 2000, del zavarovanega območja Velikost: 2,159 ha Država: Avstrija Območje Nature 2000 v Avstriji obsega 34 km vzdolž reke Mure, kjer meji na Slovenijo. Predstavlja začetek prostotekočih delov Mure in je dom drugega največjega poplavnega gozda v Avstriji. Kljub temu pa je bil tok reke Mure v preteklosti reguliran in veliko stranskih rokavov je bilo odrezanih od reke. S projekti financiranimi s strani EU zdaj poskušajo obnoviti naravne razmere. 2 Območje Natura 2000, Mura Varstveni status: Natura 2000 Velikost: 12,767 ha Država: Slovenija Reka Mura, ki deloma meji na Avstrijo in Hrvaško, je vključena v ekološko omrežje Natura 2000 in gosti največji poplavni gozd v Sloveniji. Mejni del s Hrvaško je edinstven primer naravne, dinamične reke z velikimi in še vedno premikajočimi se meandri in kolonijami breguljke v naravnih rečnih bregovih. Leseni mlini na Muri so dokaz dolgotrajne kulturne in trajnostne rabe reke ter so zdaj pomembna turistična atrakcija. Apatin SRBIJA 10 Bogojevo Vukovar 12 3 Območje Natura 2000, Drava Varstveni status: Natura 2000 Velikost: 9,525 ha Država: Slovenija Poplavna območja Drave v Sloveniji med Mariborom in Ormožem so bila močno prizadeta zaradi treh velikih zajetij zgrajenih v`70 in `80 letih prejšnjega stoletja za proizvodnjo hidroenergije. Ne glede na to so se ostanki značilnih rečnih habitatov in vrst ohranili v stari strugi, t.i. Stara Drava«, in so zavarovani kot območja Nature 2000. Impresiven grad Borl nad Dravo je bil zgrajen leta 1199. 4 Območje Natura 2000, Mura Varstveni status: Natura 2000, zavarovana krajina Velikost: 2,135 ha Država: Madžarska Območje Nature 2000 obdaja najnižji del reke Mure na madžarski strani, ki meji na Hrvaško. Znano je po številčnosti različnih ribjih vrst. Uradno je zabeleženo več kot 50 vrst. Veliko ogroženih vrst sesalcev, kot je evropska vidra, je tukaj našlo zatočišče. Območje so znova naselili bobri, potem ko so jih zadnjih 10 let izpuščali v sotočju Mure in Drave. 10 Bačka Palanka 5 Narodni park Donava-Drava Varstveni status: Narodni park, Natura 2000, delno Ramsar območje Velikost: 50,441 ha Država: Madžarska Narodni park Donava-Drava je bil ustanovljen leta 1996. Zajema celotno dolžino Drave na madžarskem ozemlju in obsežen sistem ravnic Gemenc-Béda Karapancsa vzdolž Donave. Veliki poplavni gozdovi in mokrišča so pomembna področja za hranjenje in razmnoževanje več kot 110 vrst ptic, vključno s čapljami, kolonijami kormoranov in visoko gostoto vodomcev. Območje je dom največje populacije črnih štorkelj na Madžarskem. 8 Regijski park Drava-Mura Varstveni status: Regijski park Velikost: 87,681 ha Država: Hrvaška Regijski park Drava-Mura je največje zavarovano območje v regiji. Razteza se od hrvaško-slovenske meje do Donave (skozi pet hrvaških okrožij). Prodnati in peščeni bregovi Drave so eni izmed zadnjih področji v kontinentalni Evropi, kjer se razmnožujejo ogrožene male čigre. Več tisoč parov breguljke vzreja svoje mladiče na njenih strmih bregovih. Okoliška naselja so dom bogati kulturi, kot je vas Hlebine ob Dravi, ki je postala svetovno znana kot vir hrvaške naivne umetnosti. 9 Krajinski park Kopački Rit Varstveni status: Krajinski park, Posebni živalski rezervat, Ramsar območje Velikost: 23,126 ha Država: Hrvaška Naravni park Kopački rit je bil ustanovljen leta 1967 in pokriva veliko območje ravnic med sotočjem rek Donave in Drave. Gosti največje in najbolje ohranjene gozdove vrb v porečju Donave. To področje je poplavljeno do tri mesece na leto. Doslej so zabeležili 300 vrst ptic, vključno s 50 gnezdečih parov orla belorepca. Je drugo najpomembnejše območje ribjega drstenja, takoj za delto Donave. Načrtovano kanaliziranje Donave in Drave na tem območju bi zelo prizadelo najpomembnejše področje TBR MDD. 11 Posebni naravni rezervat Gornje Podunavlje Varstveni status: Posebni naravni rezervat, Ramsar območje Velikost: 19,605 ha Država: Srbija Posebni naravni rezervat Gornje Podonavja se nahaja v Vojvodini, vzhodno od Donave. To je ena od redkih preostalih velikih poplavnih površin v Srbiji. Pred kratkim so v Apatinu ujeli že skoraj izumrlega jesetra. Ohranili so tradicionalne metode upravljanja (i.e. ribolov), ki še danes predstavljajo pomemben vir dohodka lokalnim skupnostim.

ODKRITI ZAKLAD NARAVE IN KULTURE Spodnji tokovi rek Drave in Mure in z njimi povezani deli Donave, ki se vijejo skozi Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko, Srbijo in Slovenijo, predstavljajo eno od najbolj ekološko pomembnih evropskih rečnih območij, tako imenovano Evropsko Amazonko. Reke tvorijo 700 kilometrov dolg zeleni pas, ki povezuje več kot 1.000.000 hektarjev izredno dragocenih naravnih in kulturnih krajin iz vseh petih držav, in bodo zato postale simbol enotnosti teh državz razglasitvijo prvega pet-stranega čezmejnega UNESCO Biosfernega rezervata Mura, Drava, Donava (TBR MDD). Kljub številnim posegom v preteklosti, ta osupljiva rečna pokrajina gosti neverjetno biološko raznovrstnost in je žarišče redkih naravnih habitatov kot so veliki poplavni gozdovi, rečni otoki, gramozni in peščeni bregovi, stranski rokavi in mrtvice. Ti habitati nudijo dom največjemu številu gnezdečih parov belorepega orla v kontinentalni Evropi ter celi vrsti drugih ogroženih vrst, kot so male čigre, črne štorklje, bobri, vidre in skoraj izumrli jeseter. Vsako leto več kot 250.000 vodnih ptic selivk uporablja to področje za počitek in prehranjevanje. Krajinski park Kopački Rit : Sotočje rek Donave in Drave je v samem srcu Biosfernega rezervata. Celovita mreža več kot 13 zavarovanih območij vzdolž rek izpostavlja njihove izjemne ekološke vrednosti, vključno s svetovno znanim Krajinskim parkom Kopački Rit na sotočju Donave in Drave, Regijskim parkom Drava-Mura na Hrvaškem, Posebnim naravnim rezervatom Gornje Podunavlje v Srbiji, in Narodnim parkom Donava-Drava na Madžarskem, kot tudi območja Nature 2000 v Sloveniji in Avstriji. Reke in poplavna območja so poleg visoke stopnje biološke raznolikosti ključnega pomena za lokalne skupnosti, ki tam živijo. Preživetje lokalnih ribičev je odvisno od ribjih populacij. Obsežne poplavne površine znižujejo poplavno tveganje ter zagotavljajo ugodne pogoje za podzemne vode in njihovo samo-prečiščevanje. To je bistvenega pomena za zagotavljanje pitne vode, zdravje gozdov in uspešno kmetijstvo. Reke ljudem ponujajo tudi prostor za rekreacijo, predvsem za hojo, plavanje, ribolov ali vožnjo s kanujem. Bogata kulturna dediščina je dokaz živahne zgodovine območja na katerem so se srečevali številni narodi in kulture iz vzhoda in zahoda. Prisotnost Otomanskega in Habsburškega imperija je še danes vidna v arhitekturi številnih starih mest v regiji. V številnih vaseh hrvaške Baranje ali srbske Vojvodine je poleg Hrvatov, Madžarov ali Srbov še vedno mogoče najti tudi potomce avstrijskih, nemških in čeških prebivalcev. Mario Romulic, www.romulic.com

OGROŽANJE EVROPSKE AMAZONKE Značilne naravne vrednote Mure, Drave in Donave so ogrožene. Nasprotujoče si upravljavske prakse, kot so trenutni in načrtovani projekti kanaliziranja naravnih vodotokov, izkopavanje gramoza in peska iz strug ter gradnja novih jezov za hidroelektrarne, ogrožajo ekološko neoporečnost, biotsko pestrost in naravne vire tega območja. Goran Šafarek Goran Šafarek Breguljka potrebuje strme bregove za vzgoj mladičev Navadna čigra za razmnoževanje potrebuje prodnate in peščene bregove Drave V nasprotju z okoljsko zakonodajo EU in mednarodnimi standardi, upravljanje z rekami na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji še vedno temelji na zastarelih konceptih. Zamisel o preoblikovanju naravnih rek v enolične kanale brez gramoza in peska je napačna in zastarela praksa. Takšne prakse (navidezno za namene navigacije in varovanja pred poplavami) resno ogrožajo ekološke vrednote in naravne področij ob Muri, Dravi in Donavi. Kanaliziranje in pridobivanje gramoza iz korita rek ima uničujoče okoljske vplive: vodi v poglabljanje strug, izsušitev mokrišč in poplavnih gozdov, uniči naravne rečne habitate in povzroča dokončno izginotje ogroženih živalskih vrst. To se kaže v upadu števila parov breguljk ob Dravi, ki se je z 12.000 parov v letu 2005 zmanjšalo na le 3.000 v letu 2010. Poleg izgube biotske raznovrstnosti, neodgovorno upravljanje rek povzroča precejšnjo gospodarsko škodo: znižanje ravni vode ima negativen vpliv na pitno vodo, gozdove, kmetijstvo in število rib. Kanaliziranje rek povečuje tudi poplavno tveganje v naseljih, ki se nahajajo v spodnjem toku rek. Zaradi novih obsežnih projektov kanaliziranja rek so trenutno najbolj ogroženi naravni odseki rek Donave in Drave na obmejnem območju med Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, s čimer vplivajo na središčno cono Biosfernega rezervata, ki jo predstavlja Krajinski park Kopački Rit. Načrtovani jezovi hidroelektrarn grozijo reki Muri v Sloveniji in Dravi na Hrvaškem. Kanaliziranje uničuje žive reke ZEUS D.Dubrava

ČEZMEJNI BIOSFERNI REZERVAT V KORIST NARAVE IN LJUDI Ohranjanje dragocenega čezmejnega ekosistema zahteva modre odločitve. Bogati ribji habitati omogočajo trajnosten ribolov Anton Vorauer/WWF-Canon Čezmejni UNESCO Biosferni rezervat, ki bo združil več kot 10 posameznih zavarovanih področij v regiji Mura-Drava-Donava, bo skupen rečni ekosistem upravljal na trajnosten način, ki bo spodbujal gospodarski razvoj regije. Koncept Biosfernega rezervata zavzema okoli 300.000 hektarjev osrednjih in varovalnih con, in približno 700.000 hektarjev tranzicijskih con. Osrednja cona je zakonsko zaščitena in zajema obstoječe omrežje zavarovanih območij, ki predstavljajo ekološko hrbtenico rezervata in vključujejo reko ter poplavna območja, ki pa se večinoma nahajajo znotraj nasipov za zaščito pred poplavami. NAJVEČJE EVROPSKO ZAŠČITENO REČNO OBMOČJE s skupno površino več kot 1.000.000 hektarjev. NAJBOLJŠI PRIMER MEDNA RODNEGA DOGOVORA in regionalnega sodelovanja temelječega na skupni zeleni viziji. Cilji in ukrepi v osrednji coni so pretežno usmerjeni v ohranjanje naravnih habitatov, vrst in procesov ter restavriranje že degradiranih območij. Varovalna cona se razteza vzdolž rek zunaj poplavnih področij. Za ta pas je značilen mozaik obdelovalnih zemljišč in vaških območjih, vsebuje pa tudi nekaj manjših nepovezanih področij kot so mrtvice, ribniki in majhna mokrišča. Tukaj se izvaja sonaravno kmetijstvo kot je paša goveda, pridelava sena, ekološka proizvodnja in trženje lokalnih proizvodov, povečuje pa se tudi ponudba ekoturizma. Zunanja tranzicijska cona zagotavlja potrebno regionalno gospodarsko in znanstveno podporo za delovanje varovalne cone. Večina mest in univerz se nahaja na tem območju. PRVO ZAŠČITENO OBMOČJE na svetu, katerega si deli in skupaj upravlja pet držav. INFO Namen Bisfernih rezervatov je izvajanje treh funkcij: Vzdrževanje ekosistemov Omogočanje družbeno-ekonomskega in ekološkega trajnostnega razvoja regije Spodbujanje izobraževanja, raziskav ter spremljanje stanja okolja So mednarodno priznani s strani UNSECO, nominirajo jih nacionalne vlade in ostanejo pod suvereno pristojnostjo držav v katerih se nahajajo. Ustanavljanje biosfernih rezervatov se je začelo s programom UNESCO Man and the Biosphere (MAB) leta 1970. Trenutno obstaja 621 biosfernih rezervatov v več kot 117 državah, od katerih je le dvanajst dvostranskih in le en tristranski.

ZELENA LUČ ZA ČEZMEJNI BIOSFERNI REZERVAT Da bi ohranili področje Mura-Drava-Donava, so si WWF, Euronatur ter njihovi okoljski partnerji in zavezniki prizadevali za oblikovanje čezmejnega UNESCO Biosfernega rezervata Mura-Drava- Donava (Transboundary Biosphere Reserve MDD). Marca 2011 so v madžarskem mestu mestu Gödöllő ministri, pristojni za varstvo okolja in ohranjanje narave iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije, podpisali skupno deklaracijo za ustanovitev rezervata, s čimer so pokazali veliko okoljskega poguma in željo po VIZIJA ŽIVA REKA ZA NARAVO IN LJUDI! čezmejnem sodelovanju. Skupna deklaracija je temeljila na preliminarnem dvostranskem sporazumu med Hrvaško in Madžarsko iz leta 2009. Evropski Komisar za okolje Janez Potočnik je podpornik pobude, ker se»odlično prilega ciljem EU na področju biotske pestrosti in Direktivam o habitatih in pticah«. Pobuda je tudi del Evropske strategije za Donavsko regijo, nabora prihodnjih prednostnih nalog na regionalni ravni, ki jih bo financirala EU. Čas je, da ponovno odkrijemo svojo povezanost z naravo! Poleg živih rečnih ekosistemov na območju Mure-Drave-Donave, je naša vizija spodbuditi okolju prijazen razvoj lokalnih skupnosti skozi spodbujanje skupnega regionalnega ponosa. Predstavljajte si žive reke s sanjskimi otočki, naravnimi rečnimi bregovi iz proda in peska, mrežo skrivnostnih rečnih rokavov, bujne poplavni gozdove s prastarimi drevesi, bogatim življem, pticami in črnimi štorkljami, ki v plitkih vodah rečnih bregov oprezajo za ribami, tisoče breguljk, ki s komarji hranijo svoje mlade, jesetre, ki odlagajo jajčeca v peščenih plitvinah. Ljudje bodo v čezmejnem UNESCO Biosfernem rezervatu Mura, Drava, Donava živeli trajnostno v zdravem ekosistemu, z raznolikim lokalnim gospodarstvom in močno, živahno in združeno kulturo, ki sprejema edinstvene vrednosti na tem območju... preprosto žive reke za naravo in ljudi! POZIV K UKREPANJU Doseganje imenovanja/razglasitve 2009 2015 Pet držav poda nominacijo za TBR MDD pri UNESCO Junij 2016 UNSECO uradno razglasi 5-državni rezervat September 2016 5 ministrov slovesno odpre skupen TBR MDD in se dogovorijo o prihodnjem sodelovanju in skupnem upravljanju Spremba načina upravljanja rek Preoblikovati običajne prakse z uvajanjem sodobnih in ekoloških metod upravljanja porečij Zaustaviti kanaliziranje in nadaljnje odstranjevanje gramoza in peska iz rek Obnovitev degradiranih rečnih odsekov in poplavnih polj Spremeniti način delovanja zadnjega jezu na Dravi (Donja Dubrava) Zaustaviti nadaljnje načrte za gradnjo novih jezov na območju Mure in Drave Ministrski dogovor o ustanovitvi TBR MDD WWF

Mednarodna, nacionalna in lokalna podpora za ohranitev Evropske Amazonke Why we are here To stop the degradation of the planet s natural environment and to build a future in which humans live in harmony and nature. 100% FSC-Papir Delo WWF na področju ohranjanja Evropske Amazonke so finančno podprli Fundacija MAVA, Asamer Holding in Coca-Cola Company. ar Why we are here To stop the degradation of the planet s natural environment and to build a future in which humans live in harmony with nature. Bi radi izvedeli več o delu WWF za čezmejni UNESCO Biosferni Rezervat Mura-Drava-Donava? Obiščite Insert URL našo here.com internetno stran: www.amazon-of-europe.com www.facebook.com/amazonofeurope amazonofeurope.blogspot.com Goran Šafarek Osnovni podatki: WWF Avstrija, Ottakringer Str. 114-116, 1160 Dunaj, telefon: +43 1 488 17-0; ZVR. Nr.: 751753867, DVR: 0283908. Tekst: Arno Mohl, Tanja Nikowitz. Uredniki: Bojan Stojanović. Kontakt: Bojan Stojanović, bstojanovic@wwfmedpo.org Oblikovanje: message Marketing- & Communications GmbH. Tisk: Janetschek GmbH. Naslovnica: Goran Šafarek.