UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko delo Ljubljana, 2005
Dodatek 1: Izjava o avtorstvu diplomskega dela Spodaj podpisana Maja Neudauer, z vpisno številko 210 14342, rojena 28. 8.1979, v kraju Maribor, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal v predloženem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za družbene vede v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za družbene vede; je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega dela ter soglašam z objavo diplomskega dela v zbirki Dela FDV. V Ljubljani, dne 8.12. 2005 Podpis avtorja: 2
ZAHVALA Posebej bi se rada zahvalila svojim staršem, ki so me v času študija še posebej spodbujali in mi bili v oporo. Hvala 3
KAZALO.... 4 KAZALO SLIK, GRAFOV, PREGLEDNIC IN TABEL. 7 SLOVAR TUJK IN KRATIC........9 PREDGOVOR..... 10 1. UVOD..11 1.1. Opredelitev oz. opis predmeta, ki je predmet raziskovanja... 11 1.2. Namen diplomskega dela... 12 1.3. Cilji diplomskega dela... 12 1.4. Osnovne trditve diplomskega dela... 13 1.5. Predpostavke in omejitve raziskave... 13 1.5.1. Omejitve.14 1.6. Predvidene metode raziskovanja... 14 2. IZVAJANJE RAZVOJNE (REGIONALNE) POLITIKE V SLOVENIJI S POMOČJO PHARE SREDSTEV 15 2.1. Trije sklopi programa PHARE... 16 2.1.1. Nacionalni program..16 2.1.2. Večdržavni in horizontalni programi..17 2.1.3. Program čezmejnega sodelovanja (CBC) 17 2.1.4. Sklad za male projekte..17 2.2. Pregled vsote predpristopne pomoči programa za čezmejno sodelovanje Slovenije... 18 2.2.1. Pregled sredstev pomoči PHARE programa čezmejnega sodelovanja iz Sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije z Avstrijo, Italijo in.18 3. POMEN REGIONALNO IN PROSTORSKO URAVNOTEŽENEGA RAZVOJA ZA RAZVOJ SLOVENIJE..21 3.1. Ključni dejavniki razvoja celotne Slovenije... 21 3.2. Regionalna politika kot spodbujevalec razvoja celotnega državnega gospodarstva... 23 3.3. Razvojno zasnovane regije... 25 4. PHARE PROGRAM ČEZMEJNEGA SODELOVANJA.27 4.1. Osnovni namen programa čezmejnega sodelovanja... 28 4.2. Glavni problemi obmejnega sodelovanja... 28 4.3. Čezmejno sodelovanje Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko... 29 4.4. Način izvedbe programa PHARE... 31 4
5. PHARE PROGRAM ČEZMEJNEGA SODELOVANJA SLOVENIJE IN MADŽARSKE 33 5.1. Izvajanje nalog sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske.. 33 5.2. Skupni programski dokument za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske... 35 5.3. Opis programskega območja za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske (Pomurje in Železna ter Zalska županija)... 38 5.3.1. Splošen opis programskega območja...38 5.3.2. Geografske značilnosti programskega območja..39 5.3.3. Demografija programskega območja...40 5.3.4. Stanje na gospodarskem področju programskega območja 41 5.3.5. Stanje na področju okolja in prostorskega razvoja v programskem območju 48 5.3.6. Stanje na področju raziskav in razvoja (R&R) ter na področju človeških virov na programskem območju..49 5.3.7. Stanje na področju transporta in telekomunikacij v programskem območju 53 6. SKLAD ZA MALE PROJEKTE IN NJEGOVA VLOGA NA PODROČJU ČEZMEJNEGA SODELOVANJA..56 6.1. Kaj predstavlja Sklad za male projekte?...56 6.2. Osnovni namen sklada za male projekte... 56 6.3. Ključni cilji sklada za male projekte... 57 6.4. Kratkoročni cilji sklada za male projekte... 57 6.5. Financiranje področij iz Sklada za male projekte... 58 6.5.1. Lokalni gospodarski razvoj, vključno s turizmom...58 6.5.2. Pospeševanje čezmejnega sodelovanja na področju zdravstva, s poudarkom na skupni uporabi človeških virov...59 6.5.3. Razvoj ali ustanavljanje objektov in virov z namenom izboljšanja pretoka informacij in komunikacij med obmejnimi regijami...59 6.5.4. Kulturne izmenjave...59 6.5.5. Lokalno zaposlovanje, izobraževanje in izobraževalne pobude..59 6.5.6. Varstvo in zaščita okolja...59 6.6. Pogoji za pridobitev sredstev iz Sklada za male projekte... 60 6.6.1. Prejemniki sredstev iz Sklada za male projekte...60 6.7. Ocenjevanje projektov iz Sklada za male projekte... 60 7. OBDELAVA PODATKOV ZA PREJETA FINANČNA SREDSTVA IZ SKLADA ZA MALE PROJEKTE ZA ČEZMEJNO SODELOVANJE SLOVENIJE (AVSTRIJE) IN MADŽARSKE 62 7.1. Grafični prikaz dodeljenih sredstev iz Sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske ter kratka predstavitev primerov projektov po posameznih donacijskih shemah... 63 7.2. Predstavitev pomembnih rezultatov projektov na podlagi izvedene ankete... 71 7.2.1. Razčlenitev ankete.71 7.2.1.1. Ali ste s projektom že zaključili (v nasprotnem primeru prosim če, obrazložite glavne vzroke za to)?...72 5
7.2.1.2. Kakšen je bil namen projekta oziroma zakaj ste se odločili za izvajanje prav določenega projekta?... 72 7.2.1.3. Kakšni so rezultati projekta?... 73 7.2.1.4. Kdo vse so sodelujoči v projektu?... 79 7.2.1.5. Kako se bo projekt financiral, ko bodo dodeljena sredstva izčrpana?... 79 7.2.1.6. Ali je sam projekt ustvaril delovna mesta (in približno število)?... 80 7.2.1.7. Kako se tržijo produkti projekta in kašno je tržno zanimanje za produkte projekta?... 80 7.2.1.8. Kakšna je vloga čezmejnega partnerja v projektu in kakšen je čezmejni vpliv?... 81 7.3. Skupni programski dokument za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske ter izvajanje ukrepov preko Sklada za male projekte stanje v praksi... 82 SKLEPI 88 SEZNAM VIROV 93 6
KAZALO SLIK, GRAFOV, PREGLEDNIC IN TABEL Preglednica 1: Klasifikacija projektov po namenu (legenda h grafom od 1 do 3). 18 Graf 1: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz Sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije z Avstrijo od leta 1995 do leta 2005.. 19 Graf 2: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz Sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije in Italije od leta 1995 do leta 2005...19 Graf 3: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz Sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske za leta od 1995 do leta 2003..20 Slika 1: Shema načina izvedbe programa Phare..31 Preglednica 2: Prednostne naloge Skupnega programskega dokumenta za obdobje 2000-2002, za čezmejno sodelovanja Slovenije in Madžarske 36 Preglednica 3: Prednostne naloge Skupnega programskega dokumenta v programskem obdobju 2003 do 2006 za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske.....37 Tabela 1: Temeljni primerljivi podatki....40 Tabela 2: Temeljni primerljivi podatki za gospodarsko strukturo območij v bližini meje...41 Preglednica 4 : Swot analiza za gospodarstvo turizem....44 Preglednica 5: Swot analiza za kmetijstvo..46 Preglednica 6: Swot analiza za razvoj podeželja. 47 Preglednica 7: Swot analiza za okolje in prostorski razvoj. 48 Preglednica 8: Swot analiza za razvoj človeških virov....52 Preglednica 9: Swot analiza za področje transporta in telekomunikacij...54 Tabela 3: Ocenjevalna tabela za izbor projektov... 61 Preglednica 10: Klasifikacija projektov po namenu (legenda k tabeli 4 in grafom od 4 do 10)...62 Tabela 4: Prikaz primernih področij za dotacije iz Sklada za male projekte in njihova vrednost (po letih v EUR).63 Graf 4: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz donacijske sheme Sklada za male projekte za leto 1995.64 Graf 5: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz donacijske sheme Sklada za male projekte za leto 1996... 65 7
Graf 6: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz donacijske sheme Sklada za male projekte za leto 2000...66 Graf 7: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz donacijske sheme Sklada za male projekte za leto 2001..67 Graf 8: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz donacijske sheme Sklada za male projekte za leto 2002..68 Graf 9: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz donacijske sheme Sklada za male projekte za leto 2003....70 Graf 10: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz donacijskih shem Sklada za male projekte od leta 1995 do 2003..82 8
SLOVAR TUJK IN KRATIC ARR RS Agencija za regionalni razvoj Republike Slovenije CBC (Cross-Boreder Co-operation) čezmejno sodelovanje CRPOV Celostni razvoj podeželja in obnova vasi DRP RS Državni razvojni program Republike Slovenije EU Evropska unija DRP RS Državni razvojni program Republike Slovenije ISPA (Instrument for Structural Policies for pre-accession) Orodje financiranja programov okoljske in prometne infrastrukture INTERREG Pobuda skupnosti za spodbujanje sodelovanja med regijami znotraj držav Evropske unije OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj PHARE (Poland and Hungary Action for Reconstruction of the Economy) Program pomoči Poljski in Madžarski pri prestrukturiranju gospodarstva SKTE Statistična klasifikacija teritorialnih enot (Nomenclature des Unites Territorielle pour Statistique - NUTS) SPD Skupni programski dokument za čezmejno sodelovanje SGR RS Strategija gospodarskega razvoja Republike Slovenije SMP Sklad za male projekte SWOT (Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats) prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti SAPARD (Special Accession Programme for Africulture and Rural Development) Predpristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja ZSSRR RS Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Republike Slovenije 9
PREDGOVOR Evropska unija (dalje EU) si prizadeva za Evropo trajnostnega razvoja na podlagi uravnotežene gospodarske rasti, za socialno tržno gospodarstvo, visoko konkurenčno in usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter pospešuje socialno pravičnost in socialno zaščito, enakost med ženskami in moškimi, solidarnost med generacijami in varstvo otrokovih pravic. Spodbuja gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami. (Osnutek pogodbe o ustanovitvi ustave za Evropo, 2003: 9-10) V skladu s procesom razširjanja EU oz. vključevanja držav vanjo, so le-te morale vse svoje napore nameniti prilagajanju novim evropskim smernicam, ki zajemajo različne vidike socialnega in ekonomskega razvoja. V času procesa prilagajanja načelom EU so pristopne države EU za ta namen dobivale nemalo denarnih sredstev, ki jih je EU podeljevala v obliki predpristopne pomoči. Eden izmed instrumentov take pomoči so tudi PHARE sredstva za čezmejno sodelovanje, ki jih Slovenija prejema že od leta 1994. V času od leta 1994 do danes je prejela že veliko denarja, ki ga je morala porabiti za ustvarjanje novega razvojnega okolja obmejnih regij, ki bi le-te napravil vsaj malo podobne drugim konkurenčnim in razvitim regijam v EU. Hkrati s tem je pospeševala čezmejno sodelovanje na vseh ravneh z namenom oblikovanja trajnih oblik sodelovanja in z namenom združevanja ljudi z obeh strani meje ter jim ponuditi možnost, da se spoznajo in skupaj delujejo kot celota. Gre torej za uveljavljanje načel evropske regionalne politike v Sloveniji. Razlike med regijami se namreč večajo v Evropski uniji in Sloveniji. Politika EU pa poskuša te razlike zmanjšati s pomočjo finančnih transferjev v gospodarsko in demografsko zapostavljene regije. Sklad za male projekte (dalje SMP) se je oblikoval znotraj programa PHARE (PHARE Cross- Border Cooperation PHARE program čezmejnega sodelovanja) in predstavlja finančno podporo povezovanju ljudi na lokalni ravni, razvojnim dejavnostim manjšega obsega in čezmejnega značaja. Kot navaja Majcen (Majcen, 2005), je»/n/amreč z vstopom Slovenije v EU, prišlo do bolj neposrednega povezovanja regionalnih gospodarstev s sosednjimi regionalnimi gospodarstvi tudi izven Slovenije«. Hkrati meni, da gre torej za spremembo gravitacijskih območij, kar zadeva konkurenčnost in ustrezno institucionalno organiziranost slovenskih regij. 10
1. UVOD 1.1. Opredelitev oz. opis predmeta, ki je predmet raziskovanja Program PHARE je pobuda Evropske unije, ki vzpodbuja večje demokratične družine narodov v uspešno in stabilno Evropo. Njegov cilj je pomagati državam srednje in vzhodne Evrope, da se pridružijo glavnemu toku evropskega razvoja in zgradijo tesnejše politične in gospodarske vezi z EU. (Kako sodelovati s PHARE, 1994: 2). Program PHARE je obsežen program, ki pokriva različna področja, ki so potrebna prilagoditev normam EU in razvoja, da lahko Slovenija uspešno opravlja svoje naloge v EU. Del PHARE programa je program čezmejnega sodelovanja (dalje PHARE CBC), kjer sosednje države skupaj ustvarjajo projekte in jih izvajajo z namenom povečevanja sodelovanja, izmenjave izkušenj, prenosa dobrih praks ipd., vse to pa se dogaja z namenom ustvarjanja ekonomske in socialne kohezije v posameznih regijah in posledično nacionalnega gospodarstva ter Skupnosti kot celote. PHARE program (vključno s PHARE CBC) je predstavljal prvi korak pri procesu vključitve Slovenije v Evropsko unijo in danes predstavlja pripravljalno fazo za koriščenje denarnih sredstev iz Strukturnih skladov EU, Kohezijskega sklada in pobud Skupnosti. V okviru PHARE CBC se je oblikoval sklad, ki se imenuje Sklad za male projekte (dalje SMP), ki prav tako podpira čezmejno sodelovanje, le da je vrednost projektov, ki se pojavljajo tukaj manjša kot pri ostalih projektih. Splošni cilj je finančna podpora povezovanju ljudi na lokalni ravni in ''lahkih'' razvojnih aktivnosti manjšega obsega. Kljub vsemu pa gre za projekte, ki puščajo konkretne rezultate na ciljnih skupinah, kar pomeni, da se tudi preko SMP izvajajo aktivnosti razvoja obmejnih regij, hkrati s procesom razvijanja in pospeševanja čezmejnega sodelovanja. V sami diplomski nalogi se bom osredotočila na PHARE program čezmejnega sodelovanja, ki se odvija v okviru SMP za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske (torej Pomurja na slovenski strani, ki predstavlja eno izmed najmanj razvitih statističnih regij 1 v Sloveniji in Železne ter Zalske županije na madžarski strani) saj menim, da je prav slednje področje javnosti premalo poznano. 1 V Sloveniji še nimamo izoblikovanih regij zato se pogovarjamo o statističnih regijah, ki so razdeljene glede na NUTS (SKTE) klasifikacijo. V nadaljevanju bom za statistično regijo Pomurje (ki je ena od 12 statističnih regij v Sloveniji) vseeno uporabljala izraz regija Pomurje. 11
1.2. Namen diplomskega dela Namen je ugotoviti na katerih področjih je SMP skušal izboljšati stanje, ki so nujno potrebna revitalizacije, z namenom ustvarjanja Pomurja kot razvijajoče se regije, ki bi bila konkurenčna na enotnem evropskem trgu, oziroma povedano drugače: ugotoviti želim kako se projekti, iz SMP, izvajajo v praksi in kakšne učinke so, v skladu z namenom čezmejnega sodelovanja in njegovega skupnega programskega dokumenta, pustili ter na kakšen način je SMP uspel pripraviti regionalne/lokalne institucije na izvajanje načel evropske regionalne politike. Zato želim v diplomski nalogi podrobneje raziskati, kdo so nosilci projektov in kaj so se naučili. Hkrati želim ugotoviti, glede na višino dodeljenih sredstev od začetka prejemanja sredstev iz Sklada za male projekte, kaj ta vsota predstavlja za območje Pomurja in za območji, s katerima slovenska stran sodeluje na madžarski strani. Prav tako bom skušala odkriti kam so se dodeljena sredstva vlagala, zakaj prav na določena področja in kakšni so rezultati teh projektov danes. 1.3. Cilji diplomskega dela Predstaviti želim Sklad za male projekte, kot enega izmed instrumentov predpristopne pomoči. Cilji naloge so: 1. na splošno predstaviti program PHARE in njegovo vlogo; 2. predstaviti glavne značilnosti sodobne evropske regionalne politike, da bomo lažje razumeli pomen SMP ter kaj je osnovna podlaga za uspešen razvoj posamezne regije in posledično celotnega nacionalnega gospodarstva na sploh, 3. opredeliti pomen čezmejnega sodelovanja regij; 4. na podlagi primera čezmejnega sodelovanja (SMP) želim najprej opisati območje čezmejnega sodelovanja (Pomurje ter Železno in Zalsko županijo) preko swot analize, z namenom prikaza prednosti, pomanjkljivosti in možnosti za razvoj območja; 12
5. v raziskovalnem delu pa želim ugotoviti kakšna je dejanska vloga projektov malega formata v čezmejnem sodelovanju na podlagi sinteze študij primerov projektov, ter kaj je bilo z projekti doseženo; 6. v povezavi s Skupnim programskim dokumentom (dalje SPD) za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske, kot krovno strategijo razvoja čezmejnega območja, želim ugotoviti na katerih področjih SMP prispeva k uresničevanju razvoja čezmejnega območja ter tako obmejnih regij; 7. dokazati zastavljene hipoteze in morebiti dodati kakšno novo. 1.4. Osnovne trditve diplomskega dela Sklad za male projekte na območju čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko, pušča pozitivne in dolgotrajne rezultate, preko katerih se izboljšuje sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti ter drugih institucij na obeh straneh meje. Projekti, iz Sklada za male projekte, predstavljajo temelje za razvoj nadaljnjih projektov, iz katerih je mogoče pričakovati povečanje gospodarske rasti, zmanjšanje brezposelnosti in razvoja drugih stvari, ki so pomembne za razvoj čezmejnega območja. Z izmenjavo izkušenj in prenosom dobrih praks se preko SMP, območje čezmejnega sodelovanja razvija v smeri konkurenčno naravnanega gospodarstva. 1.5. Predpostavke in omejitve raziskave V diplomski nalogi izhajam iz predpostavk, da: evropska regionalna politika določa nove (razvojne) koncepte uresničevanja regionalne politike v celotni EU, katerim morajo države članice slediti, da se lahko razvijejo v državo z močnim gospodarstvom z namenom preživetja na skupnem in enotnem trgu v EU. Skladno s tem, pa se morajo razvijati tudi regije, saj se danes le-te predstavljajo kot nosilci razvoja, ki morajo izkoriščati lastne razvojne potenciale in s tem prispevati razvoju nacionalnega gospodarstva; 13
da je predpristopna pomoč iz PHARE programa za čezmejno sodelovanje omogočila Sloveniji in njenim obmejnim regijam, da se pripravljajo na odprtost svojih mej in da pospešujejo čezmejno sodelovanje; da so projekti, ki se izvajajo v okviru Sklada za male projekte, dobra predpriprava za nastajanje novih podobnih razvojnih projektov v prihodnosti; da je finančna pomoč dobra spodbuda lokalnim organizacijam, da se zbudijo in začnejo ustvarjati razvojno zasnovane projekte s katerimi bodo napravili regijo bolj prepoznavno in konkurenčno. 1.5.1. Omejitve V diplomski nalogi se bom omejila na določeno območje čezmejnega sodelovanja in skušala raziskati le-to. Ker mene zanima uspeh, ki so ga ustvarili projekti malega formata v regiji Pomurje, bom opisovala projekte, ki so se izvajali na slovenski strani, hkrati pa se bo dalo razbrati čezmejne vplive na madžarsko stran. 1.6. Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi bom uporabila analizo primarnih (dokumenti, zakoni) in sekundarnih virov (knjige, članke, raziskovalna poročila) ter izdelala sintezo uporabljenih virov, kar bo temelj za uporabo zgodovinskorazvojne metode proučevanja problema oz. teme raziskovanja. Raziskovalni del diplomske naloge bo temeljil na študiji primerov projektov preko ankete odprtega tipa, kjer bodo na vprašanja odgovarjali nosilci izbranih projektov. Izbor projektov bo naključen oziroma odgovarjali bodo tisti nosilci projektov, ki bodo to želeli. V raziskovalni del diplomske naloge bo zajeta tudi obdelava podatkov (finančnih sredstev) s katerimi bom ugotovila vsoto dodeljenih sredstev in področja, ki so prejemala največjo vsoto sredstev iz SMP. 14
2. IZVAJANJE RAZVOJNE (REGIONALNE) POLITIKE V SLOVENIJI S POMOČJO PHARE SREDSTEV Nobenega dvoma ni, da je regionalna politika tudi v Sloveniji izrednega pomena, saj država teži k čim bolj enakomerni razvitosti svojega ozemlja. Spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja in zmanjševanje razlik med posameznimi območji krepi ekonomsko in socialno kohezijo ter tako pomaga k enakomernejšemu razvoju celotnega ozemlja ne glede na razlike, ki izhajajo iz različne razpoložljivosti naravnih, gospodarskih, socialnih in drugih virov na posameznih področjih. (Mrak in dr., 2004: 13) Politika skladnega regionalnega razvoja je tako vse bolj skupni imenovalec vrste specifičnih politik na ravni države in na regionalnih ravneh (prostorsko načrtovanje, kmetijska politika, spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, turizem, ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznolikosti z ustvarjanjem zavarovanih območij, kulturna dediščina). (SGR RS 2, 2001) V Sloveniji je politika spodbujanja socialno-ekonomsko manj razvitih območij že dolgo uveljavljena. Zaustavitev povečanja razlik med slovenskimi regijami je tudi eden izmed dveh osnovnih ciljev Državnega razvojnega programa Republike Slovenije 2001-2006, ki je izvedbeni dokument Strategije gospodarskega razvoja Republike Slovenije, od leta 1999 (leta 2004 je bil predlagan nov in dopolnjen zakon, op.a.) pa velja tudi poseben Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki določa cilje, načela, organizacijo spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, dodeljevanje razvojnih spodbud in merila za opredelitev območij s posebnimi razvojnimi problemi. Z vstopom v EU je bil k temu dodan še t. i. Enotni programski dokument, ki predstavlja okvir za nadaljnje načrtovanje projektov s področja ekonomske in socialne kohezije oziroma črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU. (Kezunovič, 2003:98) Ker je osnovni cilj evropske regionalne politike krepitev ekonomske in socialne kohezije na celotnem ozemlju EU, EU za izpolnitev tega cilja (po načelu finančne solidarnosti) z različnimi programi pomaga manj razvitim regijam, da bi čim prej zmanjšale svoj razvojni zaostanek. Regionalna politika EU se tako izvaja v okviru t. i. strukturnih skladov. (Kezunovič, 2003: 96) Strukturni skladi so bili ustanovljeni z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami v EU. Financiranje projektov poteka s sodelovanjem lokalnih oblasti in države članice 2 Strategija gospodarskega razvoja Republike Slovenije 2001-2006 (dalje SGR RS). 15
tako, da je delovanje Strukturne politike določeno kot dopolnjevanje nacionalnega izvajanja regionalne politike članic. (Kranjc, 2005) Za aktivno sodelovanje v teh strukturnih skladih in pobudah Skupnosti (INTERREG) se Slovenija pripravlja že v okviru programov predpristopne pomoči PHARE, PHARE CBC in preko SMP ter kot ugotavlja Mrak (Mrak in dr., 2004: 113),»/ / s pomočjo katerih je politika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja v Sloveniji dobila nov zagon, saj je osnovni namen programov predpristopne pomoči posodobitev administrativne usposobljenosti držav za učinkovito izvajanje evropske zakonodaje in podpora nujnim investicijam na področju ekonomske in socialne kohezije«. 2.1. Trije sklopi programa PHARE Slovenija sodeluje v programu PHARE, ki ga financira EU, v treh programskih sklopih: (http://www.evropa.gov.si/vkljucevanje/program-phare/dosedanja-pomoc.html; 20.5.2004). 2.1.1. Nacionalni program Financira projekte za uvajanje pravnega reda Evropske skupnosti tako, da pomaga pri razvoju institucij na državni, regionalni in lokalni ravni (30 % sredstev) ter investira v infrastrukturo, ki je potrebna za izvajanje pravnega reda (70 % sredstev). Od leta 2000 je nacionalni program namenjen tudi naložbam v ekonomsko in socialno kohezijo na podoben način, kakor Unija dodeljuje sredstva državam članicam iz strukturnih skladov. Projekti, namenjeni razvoju institucij, se najpogosteje izvajajo s posebnimi dogovori, tako imenovanim medinstitucionalnim sodelovanjem (twinning) 3 ali sporazumi o medinstitucionalnem sodelovanju, ki jih podpiše Slovenija z eno ali več izbranimi institucijami posamezne države članice. Poleg te oblike obstaja tudi tehnična pomoč, krajša svetovanja državni upravi, pri kateri za izbiro pogodbenikov 3 Od leta 1998 se twinning v Sloveniji uporablja kot instrument za izgradnjo institucij. Namen twinninga je podpreti Slovenijo v procesu prenosa pravnega reda EU v svojo zakonodajo in pri razvoju lastne upravne usposobljenosti za uveljavitev te zakonodaje. Twinning ustvarja tesno partnerstvo med slovenskimi državnimi organi in državnimi organi članic EU, kar se uresničuje tako, da v Sloveniji daljši čas gostuje državni uradnik iz države članice EU, ki opravlja funkcijo predpristopnega svetovalca (PAA- pre-accession-adviser). (Programi Phare, Ispa in Sapard v Sloveniji, 2002) 16
veljajo standardni postopki PHARE programa. Ti postopki veljajo tudi pri investicijah, kadar se izvajajo razpisi za nakup opreme oziroma gradnje objektov. (http://www.gov.si/svez/svez_web.nsf/spp_phare_slo?openpage; 20.05.2004). 2.1.2. Večdržavni in horizontalni programi Programi so namenjeni sodelovanju večim državam hkrati, na projektih, ki so skupnega interesa. Ti programi so opora nacionalnemu programu in jih delimo na programe, namenjene institucionalni izgradnji (npr. TAIEX 4 ), sektorske programe (npr. za področje okolja), programe civilne družbe (ACCESS 5 ), programe za podporo gospodarstva (npr. program podpore podjetništvu) in druge. (http://www.gov.si/svez/svez_web.nsf/spp_phare_slo?openpage; 20.5.2004). 2.1.3. Program čezmejnega sodelovanja (CBC) Gre za skupne projekte s sosednjimi državami članicami ali kandidatkami. Skupni projekti s področja prometa, obmejne infrastrukture, kmetijstva, malega gospodarstva, kulture, okolja in drugi pomagajo blažiti posledice državnih meja, krepijo obojestransko zaupanje in sodelovanje in pomagajo zagotoviti uravnotežen razvoj. (http://www.gov.si/svez/svez_web.nsf/spp_phare_slo?openpage; 20.5.2004). 2.1.4. Sklad za male projekte V okviru čezmejnega sodelovanja se je oblikoval tudi sklad, ki se imenuje Sklad za male projekte, katerega namen je podpirati prekomejne projekte, manjšega obsega in z konkretnimi rezultati za ciljne skupine, med neprofitnimi organizacijami. Več o njem je mogoče prebrati v nadaljevanju. 4 Tehnical Assistance Information Excange Office Pisarna za izmenjavo informacij o tehnični pomoči. 5 Program za izvajanje evropskega pravnega reda na področju varstva okolja, družbeno-ekonomskega razvoja, dejavnosti v družbenem sektorju, ki prispevajo k ponovni družbeni integraciji in vključitvi v aktivno življenje in pospeševanje trajnostne zdravstvene in socialne pomoči marginaliziranim skupinam. Gre za razvoj civilne družbe in krepitev nevladnih in neprofitnih organizacij. 17
2.2. Pregled vsote predpristopne pomoči programa za čezmejno sodelovanje Slovenije Od leta 1992, ko je bila Slovenija prvič upravičena do sredstev iz PHARE programa, pa vse do danes je za projekte s področij reforme javne uprave, privatizacije, reforme finančnega sektorja, regionalnega razvoja (vključno s čezmejnim sodelovanjem) ter razvoja človeških virov prejela v povprečju 339 milijona evrov. Gre za vsoto, ki v tako majhnem prostoru, kot je slovenski, nikakor ni zanemarljiva. (Mrak in dr., 2004: 118) 2.2.1. Pregled sredstev pomoči PHARE programa čezmejnega sodelovanja iz Sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije z Avstrijo, Italijo in Madžarsko Dejansko črpanje razpoložljivih sredstev PHARE je odvisno predvsem od kakovosti priprave predlogov projektov in programov, razvoja potrebne institucionalne ureditve vključno z zagotovitvijo ustreznega števila visoko usposobljenih kadrov tako na nacionalni kot regionalni in lokalni ravni ter tudi od dejanske absorbcijske sposobnosti koristnikov pomoči. (Mrak in dr., 2004: 121) V spodnjih treh grafih je predstavljena okvirna vrednost dotacij iz SMP, ki so bile dodeljene za čezmejno sodelovanje Slovenije s sosednjimi državami. Preglednica 1: Klasifikacija projektov po namenu (legenda h grafom od 1 do 3) PP/RŠ prostorsko planiranje in razvoj študij ZDR sodelovanje na področju zdravstva s poudarkom na skupni rabi človeških virov in objektov v regiji KI/I kulturne izmenjave in izobraževanje V/ZO varstvo in zaščita okolja ČLV človeški viri PIK razvoj ali ustanovitev objektov za izboljšanje pretoka informacij in razvoj komunikacij med obmejnimi regijami vključno s podporo vsem GrT lokalni gospodarski razvoj, vključno s turizmom ZI vzpodbude na področju zaposlovanja in izobraževanja ter usposabljanja in športa Vir: Legenda prirejena po podatkih Agencije RS za regionalni razvoj (2005). 18
Graf 1: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz Sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije z Avstrijo od leta 1995 do leta 2005 OD LETA 1995 DO LETA 2005 (Skupna vsota = 2,560.798 EUR) 5% 4% 25% PP/RŠ 16% ZDR KI/I V/ZO 4% PIK 4% GrT ZI 42% Vir: Prirejeno po podatkih Agencije RS za regionalni razvoj (2005). Graf 1 nam kaže, da je bilo za čezmejno sodelovanje Slovenije z Avstrijo od leta 1995 do leta 2005 namenjenih 2,560.798 EUR. Največji odstotek sredstev je bil namenjen lokalnemu gospodarskemu razvoju in turizmu (42 %). Graf 2: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz Sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije in Italije od leta 1995 do leta 2005 OD LETA 1998 DO LETA 2005 (Skupna vsota = 3,227.836 EUR) 40% 16% 14% 5% 3% 6% 4% 12% PP/RŠ PIK V/ZO ZDR ZI ČLV KI/I GrT Vir: Prirejeno po podatkih Agencije RS za regionalni razvoj (2005). Skupna dodeljena vsota za čezmejno sodelovanje Slovenije z Italijo (graf 2), v obdobju od 1995 do 2005 je bila 3,227.836 EUR. Tudi v tem čezmejnem območju je 19
bil največji odstotek sredstev namenjen lokalnemu gospodarskemu razvoju in turizmu (40 %) Graf 3: Skupna vsota dodeljenih sredstev iz Sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske za leta od 1995 do leta 2003 OD LETA 1995 DO LETA 2003 (Skupna vsota = 2,407.760 EUR) 15% 39% 7% 15% 13% 11% ZDR PIK ZI GrT V/ZO KI/I Vir: Prirejeno po podatkih Agencije RS za regionalni razvoj (2005). Skupna dodeljena vsota iz Sklada za male projekte za čezmejno sodelovanje Slovenije in Madžarske (graf 3) je bila v vrednosti 2,407.760 EUR. Največji odstotek sredstev spet odpade na področje lokalnega gospodarskega razvoja Skupno je bilo za PHARE projekte čezmejnega sodelovanja Slovenije z obmejnimi državami iz Sklada za male projekte namenjeno 8,196.394 EUR v skupnem obdobju od leta 1995 do leta 2005. Največ sredstev za čezmejno sodelovanje se je pri vseh bilateralnih sodelovanjih, porabilo za razvoj lokalnega gospodarstva, vključno s turizmom (odstotki se gibljejo od 39 % do 42 % vseh prejetih sredstev). Odstotki nam tako kažejo, da se v okviru vseh čezmejnih sodelovanj Slovenije s sosednjimi državami največ razvojnega potenciala kaže predvsem na tem področju. Za ostala področja čezmejnega sodelovanja v bilateralnih odnosih se odstotki po posameznih področjih razlikujejo, kar je razvidno iz posameznih grafov. 20
3. POMEN REGIONALNO IN PROSTORSKO URAVNOTEŽENEGA RAZVOJA ZA RAZVOJ SLOVENIJE Gospodarske, socialne in okoljske spremembe v svetu spremljajo zelo različni vzorci razvoja dejavnosti v prostoru, ki lahko delujejo pospeševalno ali zaviralno na ostale vidike razvoja in blaginje. V državah EU je skrb za prostor zelo poudarjena. Skrb za urejanje prostora je po načelu subsidiarnosti spuščena na nižjo lokalno/regionalno raven. Evropska kohezijska politika in politika spodbujanja regionalnega razvoja temelji na solidarnosti in je argumentirana s stroški prestrukturiranja zaradi vse močnejše integracije ter s pospeševanja rasti nacionalnih gospodarstev ter celotne EU. (Lavrač in dr., 2005) 3.1. Ključni dejavniki razvoja celotne Slovenije Omenjeno je že bilo, da je danes razvoj na regionalni ravni nujno potreben, da se v končni fazi izboljša celotna podoba nacionalnega gospodarstva. Da pa bi se to lahko zgodilo, si je najprej potrebno postaviti ključne strateške cilje celotnega nacionalnega gospodarstva, ki se nato prenašajo na nižjo raven. Po podatkih Eurostata se je BDP na prebivalca po kupni moči v Sloveniji v obdobju od leta 1995 do 2002 povečal z 61 % na 69 % povprečja EU. Slovenija izboljšuje svoj položaj v primerjavi z evropskim povprečjem precej hitreje (vsako leto za eno strukturno točko) kot ostale države pristopnice. V prihodnje je po naši oceni mogoče računati na nadaljevanje ugodnega trenda le, če bodo prizadevanja zasebnega sektorja in tekočo ekonomsko politiko vlade spremljale tudi nadaljnje institucionalne spremembe, ki so še potrebne za učinkovit ''vstop'' Slovenije v EU. V razširjeni EU se bo Slovenija sicer nahajala v njenem dinamičnem delu z relativno dobro razvitim poslovnim okoljem in infrastrukturo, vendar pa ostaja dejstvo, da če želimo v naslednjih desetih letih preseči povprečno raven razvitosti EU, potrebujemo za 2.8 odstotne točke višjo gospodarsko rast od držav EU. To je dosegljivo le z aktiviranjem vseh razvojnih potencialov v državi, še posebej v regijah, ki zaostajajo v razvoju in ki 21
imajo praviloma največje neizkoriščene razvojne potenciale (tako človeške vire kot naravno in kulturno dediščino). (Predlog ZSSRR RS, 2004) 6 Za ustvarjanje takega pro-aktivnega razvojnega okolja pa ima (in predvsem v prvi vrsti, op.a.) odločilno vlogo ustrezna razvojna sposobnost vlade (governmental capability), saj je za doseganje večine razvojnih ciljev potreben dolgoročen praviloma generacijski razvojni sporazum med partnerji o temeljnih razvojnih ciljih države in tudi o vzvodih in politikah za njihovo udejanjanje. Pri tem je bistveno, da tak razvojni dogovor podpirajo vsi ključni družbeni partnerji države. (Sočan, 2003: 134) Krovni razvojni dokument za Slovenijo danes predstavlja Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, ki je temeljni dokument z opredeljenimi prednostnimi nalogami in je podlaga za vse ostale programske dokumente (DRP RS, 2002: 5) 7, tudi za Skupni programski dokument za čezmejno sodelovanje. Poleg znanja je vse bolj pomemben tudi t. i. socialni kapital, ki pomeni sposobnost delovanja, racionalne delitve dela in doseganja soglasja, še posebej glede ključnih razvojnih projektov. Tudi socialni kapital je praviloma slabše razvit prav v manj razvitih regijah. Civilna družba (nevladne organizacije, društvene organizacije ter fundacije in ustanove) predstavlja v Sloveniji velik, še neizkoriščen razvojni potencial. Ob primarnih spodbudah je ta segment družbe sposoben aktivirati mnoge in raznovrstne človeške potenciale in to na pretežno volonterski osnovi. (Predlog ZSSRR RS, 2004) Tretji neizkoriščen potencial predstavlja javni sektor, ki se mora preobraziti, povečati svojo konkurenčnost in internacionalizirati svoje poslovanje. Zaradi navedenega so potrebne zakonske spremembe, ki jih nalaga ZSSRR RS, kot institucionalni prenovi regionalne politike, ki kontinuirano poteka v celotnem obdobju in skladno z vključevanjem Slovenije v sistem strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU. Skladno z veljavnim zakonom (iz leta 1999) so bile v statističnih regijah oblikovane regionalne razvojne agencije in sprejeti regionalni razvojni programi s čemer je bil narejen prvi korak k oblikovanju razvojnih regij. (Predlog ZSSRR RS, 2004) Sočan meni, da je poleg tega potrebna še tehnološko-inovacijska revitalizacija večine gospodarstva, skladen in pospešen razvoj celotne infrastrukture, pomembno je 6 Predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Republike Slovenije, 12. 2. 2004 (dalje ZSSRR RS) 7 Državni razvojni program Republike Slovenije 2001-2006 (dalje DRP RS) 22
lastno varčevanje držav, prav tako pa so potrebne druge spremembe za razvojno prenovo in ustvarjanje delovnih mest, na nižji ravni pa so pomembne predvsem razvojno zasnovane regije. (Sočan, 2003: 14-15) 3.2. Regionalna politika kot spodbujevalec razvoja celotnega državnega gospodarstva Regionalno in prostorsko uravnotežen razvoj ima tako tudi za razvoj Slovenije velik pomen, ker se s procesom globalizacije veča vloga lokacije, kot prostora, kjer se odvija gospodarska dejavnost. To pomeni, da ne moremo več gledati na državo kot na geografsko homogeno celoto, kjer bo trg sam po sebi oblikoval optimalni razvoj celotnega gospodarstva. Regionalna politika, ki je imela v preteklosti predvsem politične in socialne motive, zdaj postaja tudi ekonomsko potrebna, saj so danes prav regionalna rastišča gospodarskih dejavnosti viri rasti nacionalne ekonomije v celoti. Nova regionalna politika v evropskih razmerah ne more biti več namenjena zgolj odpravljanju notranjih razvojnih razlik, ampak tudi in predvsem spodbujanju razvojnih polov in mednarodne konkurenčnosti vseh delov države. Sodoben koncept vodenja regionalne politike temelji na strategiji endogenega razvoja, torej na konceptu razvoja, ki je zasnovan na razvojnih potencialih regije, katere dopolnjujejo ukrepi za pritegovanje novih podjetij in investicij v regijo. Regionalno in prostorsko uravnotežen razvoj ima za Slovenijo velik pomen tudi, ker so za razvoj Slovenije pomembna tako mesta, ki so danes glavni generator razvoja, kakor tudi podeželje. Položaj, razvoj in vloga mest v hierarhiji, se v pogojih svetovnega tekmovanja spreminja. Klasični modeli centralnih krajev, temelječi na pomembnosti oskrbnih funkcij mestnih sistemov, ki so jih izžarevali v svojo okolico, stopajo v ozadje in kot kriteriji opazovanja globalizacijskih procesov stopajo v ospredje ekonomsko funkcijski kazalci. Za številne dejavnosti, ki so značilne za novo ekonomijo in temeljijo predvsem na podjetnosti in ustvarjalnosti posameznika je odprto mesto, s številnimi možnostmi interakcij na razmeroma majhnem prostoru ključen razvojni dejavnik. Prav tako spreminja podeželje svojo vlogo. Predvsem smo priča postopnemu zmanjševanju ekonomske vloge kmetijstva (razlogi so v naravnih danostih in v zgodovinskem razvoju: premajhne kmetije, nizka intenzivnost in predvsem skupni obseg pridelave na delovno moč v kmetijstvu ne dovoljujejo racionalne in učinkovite 23
proizvodnje, nemobilnosti proizvodnih dejavnikov (predvsem dela in zemlje) pa dodatno otežujejo procese prilagajanja) in zaradi prepočasnemu razvoju drugih gospodarskih dejavnosti, podeželje zaostaja za urbanimi območji. Posledica je intenzivna sprememba rabe zemljišč, in njihovega zaraščanja, slabšanja gospodarske in socialne infrastrukture in propadanju kulturne dediščine. Kmetijstvo je kljub temu na podeželju še vedno zelo pomembna gospodarska dejavnost, vendar pa se krepi njegova vloga v zagotavljanju ciljev širšega družbenega pomena (naravni viri, kulturna krajina, poseljenost). (Majcen, 2005) Analiza razvojnih potencialov slovenskih regij je pokazala, da ne le regije z neugodnimi socio-ekonomskimi kazalci, temveč tudi regije z ugodnimi socioekonomskimi kazalci ne izkoriščajo lastnih razvojnih potencialov. Predvsem primanjkuje znanj ter ustrezne organiziranosti spodbujanja razvoja na regionalni ravni. Posledično je spodbujanje regionalnega razvoja na regionalni in lokalni ravni necelovito in neusklajeno. Le usklajeno delovanje vseh razvojnih akterjev na regionalni ravni, ki pripravijo celovit program razvoja regije v obliki regionalnega razvojnega programa, omogoča celovit razvoj območja in zastopanost regij v podprogramih, aktivnostih in projektih neposrednih proračunskih uporabnikov. Regionalna politika ima tako pomembno vlogo tudi v spodbujanju gospodarskega razvoja države kot celote. Regionalni in prostorski razvoj je pomemben tudi zato ker vključevanje v enotni trg zaostruje problem neenakomerne regionalne porazdelitve razvojnih učinkov in lahko dodatno zaostri problem zaostajanja manj konkurenčnih regij. Slovenske regije morajo razviti svoje lastne inovativne potenciale, preseči sedanjo razbitost in nepovezanost lokalnih skupnosti ter se podati v konkurenčno bitko in sodelovanje z regijami v soseščini, saj bo konkurenčnost vseh slovenskih regij omogočalo konkurenčnost države na enotnem evropskem trgu. Z vključitvijo v EU se bo vloga države bistveno okrnila tako, da bosta regionalna in prostorska politika pridobili na pomenu, saj temelji strukturna politika EU na regijah (NUTS klasifikacija). (Majcen, 2005) Prav zato pa je za Slovenijo tako zelo pomembno, da izoblikuje razvojno zasnovane regije, ne samo zaradi možnosti črpanja sredstev iz strukturnih skladov, temveč predvsem zaradi dolgoročne spodbude sodobnemu razvoju. (Sočan, 2003: 144) 24
3.3. Razvojno zasnovane regije Večina držav srednje in vzhodne Evrope, in med njimi tudi Slovenija, nima izoblikovanih razvojno zasnovanih regij (obstajajo tako imenovane statistične regije, op.a.) s kritično maso šolskih, univerzitetnih, tehnološko razvojnih, podjetniških, infrastrukturnih, kadrovskih, institucionalnih in drugih potencialov (''hot spot'' oziroma žarišč znanja in drugih potencialov), ki so osnova za sodoben razvoj in oblikovanje inovativnih regij. (Sočan, 2001: 5) Slovenija pri oblikovanju sodobnih, razvojno zasnovanih in učinkovitih (inovativnih) regijah zaostaja vsaj pol desetletja. Razvojno zasnovane regije so po OECD eden od treh temeljnih vzvodov sodobnega razvoja v razvitem svetu. Bistvo razvojno zasnovane regije je oblikovanje vsaj minimalne kritične mase razvojnih potencialov proizvodnje, infrastrukture, financ, institucionalne infrastrukture, naravnih virov, tehnološkega razvoja, kadrov, izobraževanja, usposabljanja ter sodobnega upravljanja; jedro teh potencialov praviloma tvorijo univerze, ki so vse bolj nepopolne, vendar visoko specializirane. Razvojna zasnovanost regij temelji predvsem na sinergiji med obstoječimi potenciali ter razvojnim okoljem. To omogoča nenehno krepitev moči lastnih potencialov, kar je osnova za vedno bolj konkurenčne projekte regije. Razvojno zasnovane regije so tudi posledica velike kvalitativne preobrazbe regionalne politike v EU. Nekje do začetka 90' let prejšnjega stoletja so bile regije EU predvsem osnova za usmerjanje subvencij v manj razvite ali depresirane (s preživelimi industrijami) regije ter njihove manj uspešne gospodarske in infrastrukturne programe, kar je pri številnih med njimi povzročilo trajno odvisnost od subvencij države in EU. V zadnjem desetletju je EU povsem spremenila podpiranje manj razvitih regij, in sicer le-to temelji na podpiranju uspešnih projektov, ki bodo zagotovili njihovo konkurenčnost v EU in globalnemu gospodarstvu. (Sočan, 2003: 126) Kot pravi Pilar Gomez Larranaga (Vestnik, 30.12. 2004, št. 53), ima EU močno regionalno politiko v smislu razvoja gospodarske in socialne kohezije. Meni tudi, da so med državami razlike, ki se lahko analizirajo in odpravijo samo z delom na regionalni ravni, pri čemer iščejo konkretne problematike posameznih regij. Tako je interes EU, da se regije razvijajo same, med drugimi tudi taka regija kot je Pomurje. (Vestnik, 30.12. 2004, št. 53) Če hočejo manj razvite regije priti do razvojno uspešnih projektov, morajo zagotoviti vrhunske kadre, razvijati ustrezne potenciale, zagotoviti sinergijo med 25
obstoječimi potenciali in še posebno med lastnimi sredstvi ter sredstvi države, EU in najpogosteje, z viri iz neposrednih tujih naložb. Ker smo danes že vključeni v EU, bi morali naše regije organizirati predvsem po razvojnem kriteriju, ki je v tem svetu vodilen. (Sočan, 2003: 126) 26
4. PHARE PROGRAM ČEZMEJNEGA SODELOVANJA Postopno vključevanje Slovenije v EU ji je prineslo in bo prineslo še intenzivnejša meddržavna povezovanja, ki bodo vse bolj vključevala tudi regije. Glede na to, da lahko uvrstimo 50 % področja Slovenije v območje čezmejnih vplivov, bo v prihodnje čezmejno sodelovanje še posebnega pomena, saj bo družbeno gospodarski razvoj regij v prihodnje vedno bolj odvisen od vpletenosti regij tudi v širši evropski prostor. Pri tem bo zelo pomembno vlogo igralo čezmejno sodelovanje. Povezovanja s tujimi partnerji v najrazličnejših oblikah in na najrazličnejših področjih bo neobhodna nujnost za pridobivanje in obvladovanje kapitala, tehnologij, marketinga in tržišč. Medsebojna povezovanja proizvodnih in storitvenih dejavnosti bo v večji meri pospešila izgradnja komplementarnega prometnega sistema, informacijskih tokov in komunikacijskih mehanizmov. Gospodarski razvoj bo pri vse bolj odprtih mejah vplival na večjo konkurenčnost in tudi sodelovanje med regijami (pri tem je zelo pomembno, da so regije razvojno zasnovane, op.a.) in s tem na povečan pretok blaga, kapitala in storitev, zlasti pa na povečano mobilnost prebivalstva. Zato nam izkušnje, ki si jih sedaj nabiramo skozi PHARE CBC, tako zelo dragocene. Prvič zato, ker nam omogočajo čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami, kar vodi v vzpodbujanje krepitve sosedskih odnosov na vseh področjih, obmejnim območjem pa možnost odpiranja navzven in sodelovanje v mednarodnem prostoru. Po drugi strani pa so nam tudi dobra šola predpriprav na vstopanje v strukturno politiko EU. (http://www.evropa.gov.si/vkljucevanje/program-phare/dosedanja-pomoc.html; 20.5.2004). Program PHARE CBC je tako eden od programov PHARE katerega finančna linija je bila odprta z namenom vzpodbujanja in podpore regionalnemu razvoju in sodelovanju ob meji. Za Slovenijo je ta program izrednega pomena med drugim tudi zato, ker gre za naložbena sredstva, medtem ko so ostali programi PHARE bili usmerjeni v tehnično pomoč. Poleg tega je program čezmejnega sodelovanja zelo pomemben za nas tudi zato, ker je usmerjen na obmejna območja, ki so bila v preteklosti bolj zapostavljena oziroma se vanje ni vlagalo, saj je meja nekoč pomenila bolj oviro, kot možnost medsebojnega sodelovanja. (http://www.evropa.gov.si/vkljucevanje/programphare/dosedanjapomoc/cezmejnosod elovanje.html; 22.5.2004) 27
4.1. Osnovni namen programa čezmejnega sodelovanja Osnovni namen čezmejnega sodelovanja je povečati konkurenčnost na področju turizma, skupnega trženja in promocije, vlagati v razvoj človeških potencialov za izboljšanje možnosti in kakovosti izobraževanja, oblikovati skupne programe za reševanje problemov nezaposlenosti, vzpodbujati sodelovanje ''ljudje ljudem'' na področju kulture, športa, glasbe, umetnosti, zdravstva, izobraževanja, koristiti in varovati naravne potenciale na področju odpravljanja onesnaževanja zraka in voda, varovanja vodnih virov in drugih naravnih bogastev ter na področju trženja naravnih lepot in danosti po principih sonaravnega ravnovesja. Namen čezmejnega sodelovanja je tako povečati ekonomsko rast obmejnih regij, še posebej na področju razvoja tehnologij, spodbujanja malega gospodarstva in kooperacij. (http://evropa.gov.si/vkljucevanje/programphare/dosedanjapomoc/cezmejnosodelovan je.htm;22.5.2004). 4.2. Glavni problemi obmejnega sodelovanja Čeprav so meje med Slovenijo, Italijo in Madžarsko dokaj odprte in so že do sedaj omogočale razvoj neposrednih stikov, pa je še vedno veliko ovir, ki upočasnjujejo sodelovanje. Kot na primer neustrezne prometne povezave, ozka grla na glavnih mejnih prehodih in neenakomernost porazdelitve na posameznih območjih, depopulacijski trendi in odseljevanje mladih, nizka izobrazbena struktura in pomanjkanje specifičnih znanj, velika odvisnost od tradicionalnih industrij in pomanjkanje podjetniške klime, visoka stopnja brezposelnosti, problem majhnosti in razdrobljenosti, pomanjkanje informacij, znanja in organizacijskih struktur. (http://www.evropa.gov.si/vkljucevanje/programphare/dosedanjapomoc/cezmejnosod elovanje.html; 22.5.2004). Eden glavnih problemov našega čezmejnega sodelovanja je še vedno tudi dejstvo, da je naš upravni sistem neprimerljiv s sosednjimi državami. Zaradi odsotnosti regionalnega nivoja (nimamo razvojno zasnovanih regij, op.a.) moramo vložiti več napora za obvladovanje čezmejnega sodelovanja in vzdrževanja nivoja kot ga imajo sosednje države. To pomeni, da na regionalni oziroma lokalni ravni nimamo organizirane neke javne infrastrukture, ki bi celovito nudila podporo pri 28
vzpostavljanju oz. širjenju stikov in sodelovanja. Nimamo tudi vzpostavljenih struktur, ki bi motivirale, usmerjale in podpirale izvajanje skupnih projektov. (http://www.evropa.gov.si/vkljucevanje/programphare/dosedanjapomoc/cezmejnosod elovanje. html; 22.5.2004). Potrebno bi bilo oblikovati take razvojne regije, ki bi imele večjo avtonomnost pri kreiranju in uvajanju ekonomske politike. Problem obmejnih območij so tudi prešibka regionalna središča in njihova šibka funkcionalna moč. Regionalna središča je potrebno okrepiti tudi kot protiutež aglomeracijskim središčem čez mejo zaradi omogočanja boljšega čezmejnega sodelovanja. Hkrati je potrebno širiti njihovo funkcionalno zaledje, saj morajo takšne regije predstavljati osnovo za vodenje razvojne politike in le na taki ravni je mogoče doseči zadostno kritično maso. Problem so tudi premalo inovativne regije pomembna je podjetniška in splošna družbena klima, ki je nujno potrebna za razvoj inovacijskega okolja. Mreža visokega šolstva, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki v regijah bi lahko pomembno prispevali k izboljšanju inovacijskega okolja. Problem je tudi pomanjkanje struktur za odločanje o javnih storitvah na regionalni ravni. Odločitve je namreč v prihodnosti potrebno sprejemati čim bližje ljudem in jih s tem prilagoditi posebnim potrebam območij. Posledica tega je prepočasen gospodarski razvoj regij in večanje regionalnih razlik. Danes pa osnovno vodilo razvoja temelji prav na pospeševanju čezmejnega sodelovanja in uporabe lastnih razvojnih potencialov, ki bodo regije pripeljala do stanja, ko bodo lahko uspešno konkurirale sosednjim regijam v EU. (Lavrač in dr.; 2005) 4.3. Čezmejno sodelovanje Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko Program čezmejnega sodelovanja tako omogoča Sloveniji učinkovitejše odpravljanje razvojnih ovir, ki so posledica obstoja mej in izkoriščanje prednosti, ki jih takšno sodelovanje prinaša. Tak položaj narekuje Sloveniji večjo orientiranost v čezmejno sodelovanje med obmejnimi regijami sosednjih držav. (http://www.gov.si/arr/4eu-p/1p.html; 3.10.2005). Sodelovanje v PHARE CBC se je začelo leta 1994 z Italijo. Leta 1995 se je program razširil na Avstrijo in Madžarsko. Izdelani so bili trije večletni indikativni programski dokumenti (Multi Annual Indicative Programme) za program z Avstrijo, 29
Madžarsko in Italijo za obdobje 1995-1999. Dokumenti so predstavljali strateško osnovo za implementacijo PHARE CBC v tem obdobju. Sklad za male projekte tako poznata tudi preostala programa PHARE čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo ter med Slovenijo in Avstrijo. Pri omenjenih gre za povezovanje dveh programov med državama članicama in državo kandidatko za članstvo v EU. Na slovenski strani je šlo za program PHARE CBC, na avstrijski in italijanski pa za program INTERREG. (Obrazložitev finančnega načrta, 2005: 14) Novo programsko obdobje 2000-2006 je prineslo nove smernice, ki temeljijo zlasti na socialni in ekonomski koheziji, kar naj bi države kandidatke še bolj poglobljeno uvajalo v strukturno in kohezijsko politiko EU. Za obdobje 2000-2006 je Slovenija skupaj s čezmejnimi partnerji pripravila skupne programske dokumente (Joint Programming Document) za program z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Dokument predvideva skupne bilateralne organe, postopno skupno izvajanje PHARE CBC/INTERREG III A 8 programov in prehod na sistem, ki velja za članice EU v programu INTERREG IIIA. V okviru PHARE CBC oz. SMP se izvajajo projekti, ki predstavljajo aktivnosti promocije čezmejnega sodelovanja. (Obrazložitev finančnega načrta, 2005: 14) Dolgoročni cilji tega podprograma so torej, v okviru ekonomske in socialne kohezije, prispevati k odpravi razvojnih ovir povezanih z obstojem mej in izkoristiti potenciale in sinergijske učinke čezmejnega sodelovanja, kar bo dvignilo nivo kvalitete življenja v obmejnih statističnih regijah ter vzpostaviti instrumente za izvajanje projektov ekonomske in socialne kohezije, strukturnih skladov in pobude skupnosti INTERREG. (Obrazložitev finančnega načrta, 2005: 15) 8 INTERREG A je del programa, ki je usmerjen izključno v prekomejno sodelovanje in torej pomeni direktno nadaljevanje programa PHARE prekomejno sodelovanje. Tako mora Slovenija, kot članica EU, preoblikovati program PHARE čezmejno sodelovanje v pobudo skupnosti, imenovano INTERREG III A. (Obrazložitev finančnega načrta, 2005: 15) 30
4.4. Način izvedbe programa PHARE Slika 1: Shema načina izvedbe programa PHARE Vir: Programi PHARE, ISPA in SAPARD v Sloveniji (2002). Izvajanje programov in projektov (tudi v okviru SMP) PHARE je plod vsakoletnega dogovora med Evropsko komisijo (generalna direkcija za širitev) in slovenskimi oblastmi (Služba Vlade RS za evropske zadeve in resorna ministrstva). Javni razpisi, podpisovanje pogodb in izplačilo pogodbenih obveznosti so v pristojnostih slovenskih organov (ministrstva za finance in resornih ministrstev) pod nadzorom Evropske komisije oziroma njene delegacije v Ljubljani. Vsako leto se sredstva dodelijo večjim primernim projektom, finančna soudeležba Evropske komisije v okviru Sklada za male projekte pa znaša največ 50 odstotkov od skupne vrednosti projekta (višina nepovratnih sredstev se giblje med 5. 000 in 50. 000 evrov). (Mrak in dr., 2004: 124) Gre za t. i. decentralizirani izvedbeni sistem 9. Takšen izvedbeni sistem je pomemben zato, ker Slovenija kot članica EU lahko črpa sredstva tudi iz pobude 9 DIS decentralizirani izvedbeni sistem (Decentralised Implementation System); Evropska komisija prenaša odgovornost izvajanja programa PHARE (programiranje, porabo in nadzor sredstev PHARE) na partnersko državo. Decentralizacija poteka po državah kandidatkah postopoma in je odvisna od sposobnosti države kandidatke, da samostojno opravlja ključne funkcije finančnega upravljanja in zagotavlja primerljiv finančni nadzor, ki je uveljavljen v državah članicah in na katerem temelji raba strukturnih skladov. (Rožič, 2002: 27) 31