UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Lucija Sečkar ANALIZA PROJEKTA»OSKRBA S PITNO VODO POMURJA SISTEM A«Diplomsko delo Maribor, marec 2016
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa ANALIZA PROJEKTA»OSKRBA S PITNO VODO POMURJA SISTEM A«Študent: Študijski program: Smer/ Modul: Lucija SEČKAR univerzitetni, Gradbeništvo Komunalna Mentor: Somentor: Lektor(ica): doc. dr. Janja Kramer Stajnko, univ. dipl. inž. gradb. asist. Blanka Grajfoner, univ. dipl. inž. gradb. Monika Zanjkovič, prof. slov. in univ. dipl. prevajalka Maribor, marec 2016
I
II ZAHVALA Zahvaljujem se mentorci doc. dr. Janji Kramer Stajnko za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorci Blanki Grajfoner. Hvala tudi zaposlenim v podjetjih MPP»Jedinstvo«Turnišče, SL CONSULT d.o.o. in Lineal d.o.o., ki so mi pomagali pri zbiranju podatkov in me oskrbovali z viri za izdelavo diplomskega dela. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij, in sestri Lauri, ki me je vedno znova spodbujala in motivirala v času študija.
III ANALIZA PROJEKTA»OSKRBA S PITNO VODO POMURJA SISTEM A«Ključne besede: gradbeništvo, vodovodno omrežje, vodohran, črpališče, kakovost pitne vode, vodne izgube UDK: 628.144.033(043.2) Povzetek Projekt»Oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«je regionalni projekt, ki združuje sedem pomurskih občin z namenom zagotavljanja zanesljivejše ter varne vodooskrbe s kakovostno pitno vodo vseh prebivalcev obravnavanih občin. Pri projektu sodelujejo občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Turnišče, Odranci in Velika Polana. Ker je bilo prejšnje vodovodno omrežje na tem območju zgrajeno pred 30 ali 40 leti, le-to ni bilo več funkcionalno zaradi svoje dotrajanosti. Poleg tega ni zagotavljalo zadostne preskrbe s požarno vodo v primeru izbruha požara. Velik problem je bila tudi pogosta motena dobava pitne vode, kar pomeni, da so prebivalci obravnavanih občin večkrat ostali brez pitne vode. Zaradi opisane problematike je prišlo do izvedbe projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«, kjer gre za povsem drugi princip delovanja vodovodnega sistema na obravnavanem območju, kot je bil pred izvedbo projekta. V diplomskem delu so predstavljene splošne značilnosti projekta na različnih nivojih ter analize pred izvedbo projekta in današnje stanje, to je po izvedbi predmetnega projekta.
IV ANALYSIS OF THE PROJECT»DRINKING WATER SUPPLY OF THE POMURJE REGION SYSTEM A«Key words: construction, water supply network, water storage, pumping station, quality of drinking water, water losses UDK: 628.144.033(043.2) Abstract The project»drinking Water Supply of the Pomurje region System A«is a regional project covering seven Pomurje municipalities, with the aim of ensuring more reliable and secure drinking water supply for the entire population living in this area. The participating municipalities are the following: Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Turnišče, Odranci and Velika Polana. Since the previous water supply network in this region was constructed 30-40 years ago, it was no longer functional due to wear and tear. Furthermore, it no longer provided sufficient supply of fire water in the case of a fire outbreak. Due to the frequently disturbed supply of drinking water these municipalities were in some cases cut off from drinking water, which also caused several problems. All these reasons led to the implementation of the project»drinking Water Supply of the Pomurje region System A«, which is based on a principle of water supply functionality and is completly different from that used before the implementation of the new project. The diploma thesis explains the general features of the project at various levels, and presents the analyses carried out before the project's implementation. Finally, it presents the current state, after the project has been implemented.
V VSEBINA 1 UVOD... 1 1.1 SPLOŠNO O PROJEKTU... 1 1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA... 2 1.3 SPLOŠNO O VODOVODNEM OMREŽJU... 3 2 PREDSTAVITEV PROJEKTA... 6 2.1 PRIMARNI IN SEKUNDARNI CILJI PROJEKTA... 6 2.2 PREDSTAVITEV SISTEMA A KOT OBRAVNAVANEGA OBMOČJA PROJEKTA... 8 2.3 KRATEK OPIS PROJEKTA... 10 2.4 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE PROJEKTA... 10 2.5 OCENA VREDNOSTI IN VIRI FINANCIRANJA PROJEKTA... 11 2.6 ORGANIZACIJSKA SHEMA PROJEKTA... 14 2.7 IZBIRA VARIANT PROJEKTA... 15 3 OPIS STANJA PRED IZVEDBO PROJEKTA... 18 3.1 DOLŽINE VODOVOVODNEGA OMREŽJA... 18 3.2 STANJE PRIKLJUČENOSTI PREBIVALCEV NA VODOVODNI SISTEM A... 19 3.3 OPIS STANJA PO OBČINAH... 20 3.3.1 Črenšovci... 20 3.3.2 Dobrovnik... 22 3.3.3 Kobilje... 23 3.3.4 Lendava... 24 3.3.5 Odranci... 28 3.3.6 Turnišče... 29 3.3.7 Velika Polana... 31 3.4 PREGLED STANJA ZA CELOTNO VODOVODNO OMREŽJE SISTEMA A... 32 4 OPIS STANJA PO IZVEDBI PROJEKTA... 35 4.1 OPIS STANJA PO OBČINAH... 36 4.1.1 Črenšovci... 36 4.1.2 Dobrovnik... 41
VI 4.1.3 Kobilje... 42 4.1.4 Lendava... 43 4.1.5 Odranci... 48 4.1.6 Turnišče... 49 4.1.7 Velika Polana... 53 4.2 DOLŽINE VODOVODNEGA OMREŽJA... 55 4.3 PREGLED STANJA ZA CELOTNO VODOVODNO OMREŽJE SISTEMA A... 56 4.3.1 Splošen potek vodovodnega sistema A po izvedbi projekta... 56 4.3.2 Prikaz tehničnih rezultatov z izvedbo projekta... 58 5 OSNOVE HIDRAVLIČNEGA IZRAČUNA... 60 5.1 UPORABLJENA PROGRAMSKA OPREMA... 60 5.2 HIDRAVLIČNI MODEL... 60 5.3 HIDRAVLIČNI RAČUNI... 62 5.3.1 Hidravlični izračun za stanje pred izvedbo projekta... 63 5.3.2 Hidravlični izračun za predvideno stanje projekta... 63 6 VODNE IZGUBE NA OBMOČJU SISTEMA A... 65 7 KAKOVOST PITNE VODE NA OBMOČJU SISTEMA A... 68 8 PREDNOSTI IN SLABOSTI PROJEKTA... 74 9 SKLEP... 80 10 VIRI, LITERATURA... 81 11 PRILOGE... 83 11.1 SEZNAM SLIK... 83 11.2 SEZNAM TABEL... 85 11.3 SEZNAM GRAFOV... 86 11.4 SEZNAM NAČRTOV... 86 11.5 NASLOV ŠTUDENTA... 86 11.6 KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 87
VII UPORABLJENE KRATICE RS Republika Slovenija PE materiali polietilenski materiali Č črpališče, črpalka VV zajetje vodnega vira VH vodohran PČ požarna črpalka NL cevi cevi iz nodularne litine (duktil cevi) HACCP Hazard Analysis Critical Control Point VN vodna nabira C cev V vozlišče RVT reducirni ventil tlaka RVP reducirni ventil pretoka HP hidroforna postaja
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 1 1 UVOD 1.1 SPLOŠNO O PROJEKTU Predmet diplomske naloge z naslovom Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«se nanaša na opis problematike reševanja vodooskrbe na območju Pomurja. To je del projekta pomurske regije, ki predstavlja izgradnjo vodovodnega sistema na tem območju, kjer se bo vzpostavil enovit sistem oskrbe s pitno vodo. Pomurje obsega 1338 km 2, kar je 6,6 % površine Slovenije in ima relativno dolgo mejo z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko. Pomurje je sodobno ime za naravno in gospodarsko zaokroženo pokrajino na slovenskem severovzhodu ob Muri. Zajema 19 občin Prekmurja (Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Lendava, Moravske Toplice, MO Murska Sobota, Odranci, Puconci, Rogaševci, Šalovci, Tišina, Turnišče in Velika Polana) ter 8 občin Prlekije (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti Jurij in Veržej). Globalni koncept razvoja oskrbe s pitno vodo za celotno Pomurje sloni na postopnem izključevanju lokalnih vodnih virov, ki se nadomestijo s ključnimi, večjimi vodnimi viri. Tisti lokalni vodni viri, kjer je voda neoporečna, pa se vključijo v rezervne vodne vire, za primer kakršnihkoli izrednih razmer. V osnovi so zasnovani trije ločeni regijski vodovodni sistemi: dva za območje Prekmurja in eden za območje Prlekije, tj. sistem A in sistem B za Prekmurje ter sistem C za Prlekijo. Sistem A zajema občine: Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče, Velika Polana. Sistem B zajema občine: Beltinci, Cankova, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Rogaševci, Šalovci, Tišina.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 2 Sistem C zajema občine: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij, Veržej. V diplomski nalogi bomo analizirali in podrobneje opisali posodobljeno vodovodno območje sistema A, ki zajema sedem občin ter pripadajočih naselij. Slika 1: Občine v pomurski regiji in območje sistema A (SL CONSULT d.o.o. 2013) 1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko vodooskrbe na območju Pomurja, natančneje zgoraj opisanega sistema A. Cilji so predvsem: predstaviti težave in dejstva, zaradi katerih se je projekt zasnoval, predstaviti projekt na različnih nivojih, oceniti prednosti in slabosti projekta, analizirati eventuelne izboljšave izvedbenega projekta na podlagi stanja pred izvedbo projekta.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 3 Pri analizi opisanega projekta predstavljajo osnovo različna tehnična poročila in pripadajoča dokumentacija posameznega objekta, ki smo jih pridobili v sodelovanju s projektanti ali izvajalci. Analiza bo narejena tudi na podlagi pridobljene literature v sodelovanju z določenimi občinami, ki so del sistema A. Na začetku predpostavimo, da se bodo pokazale razlike med analizo prejšnjega stanja, to je stanja pred izvedbo projekta, in trenutnega stanja, to je stanja po izvedbi projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«. Skozi diplomsko delo bomo razvijali in primerjali projekt na dveh nivojih. Najprej bomo opisali stanje vodovodnih objektov, cevovodov in problematiko v določeni občini sistema A, ki so bili relevantni in pomembni za potek vodovodnega sistema, ki je deloval pred izvedbo projekta. Nato sledi opis trenutnega stanja, to je po izvedbi projekta, kjer gre za posodobitev vodovodnega omrežja, s ciljem zmanjševanja vodnih izgub ter hidravlično in pretočno ugodnejših razmer na vodovodnem sistemu A. Drugi primerjalni kriterij je kakovost pitne vode na območju sistema A, kjer bomo predstavili mikrobiološke in kemijske analize pitne vode, kjer predpostavimo, da se bo kvaliteta pitne vode z izvedbo projekta izboljšala, kar pomeni, da bo neoporečna za prebivalce območja sistema A. Na podlagi opisanih primerjalnih kriterijev želimo dokazati, da je izvedba projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«pripomogla k trajnejšemu in bolj kakovostnemu življenju prebivalcev v občinah sistema A. 1.3 SPLOŠNO O VODOVODNEM OMREŽJU Vodovodno omrežje je treba obravnavati celovito tehnično in ekonomsko gospodarno kot celotno vodopreskrbno napravo. Ustrezati mora naslednjim pogojem: dovajati mora zanesljivo in zadostno vodno količino v vsako točko vodovodnega omrežja (naselja) pod ustreznim tlakom v vsakem trenutku, hitrost vode ne sme preseči tehniško dopustne meje (maksimalne, minimalne),
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 4 skupaj z ostalimi vodopreskrbnimi napravami in objekti mora zagotavljati gospodarno najugodnejšo različico, ki upošteva najmanjši letni odpis in najnižje stroške izkoriščanja oz. vzdrževanja (eksploatacije). (Panjan 2005) Objekti, naprave in elementi, ki sestavljajo vodovodno omrežje, so: zajetje (objekti za zajem vode), vodnjak (objekti za zajem vode), črpališče (objekti, kjer s črpalkami vzpostavimo zadosten tlak in pretok vode v vodovodnem omrežju), čistilne naprave (objekti za dezinfekcijo in čiščenje vode), vodohran (zbiralnik pitne vode, ki vzdržuje potrebno rezervo vode, stabilizira tlačne razmere, izenačuje nihanje porabe vode v vodovodnem omrežju in omogoča razne meritve vode), reducirna postaja (objekt, v katerem je vgrajen reducirni ventil, ki služi za znižanje obratovalnega tlaka v vodovodnem omrežju), cevovod (objekt za transport vode), primarni cevovod (vodovod, katerega glavna funkcija je porazdelitev vode v oskrbovalnem območju, normalno brez priključkov na objekt uporabnikov), sekundarno omrežje (oskrbovalni vodovod vodovod, ki povezuje transportni vodovod s priključki), magistralni cevovod (dovodni vodovod cevovod za transport vode, namenjen za več urbanizirano urejenih krajev ali območij), odzračevalnik (element za odzračenje vodovoda), izpust (blatnik element za praznjenje cevovoda), jašek (betonski element navadno služi za vgradnjo zasunov in odzračevalnikov), vodomer (naprava za merjenje pretokov vode), zasun (zaporni element na cevovodu), hidrant (element, ki služi za odvzem vode v gašenju požara),
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 5 priključek (spojni cevovod od vodovodnega omrežja do vodomera). (Uradni list RS, št. 20/2005) V nadaljevanju diplomskega dela bomo uporabljali navedene pojme vodovodnega omrežja, zato smo na kratko definirali vsakega izmed naštetih objektov, naprav in elementov.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 6 2 PREDSTAVITEV PROJEKTA Predmet projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«je zagotovitev dolgoročne, varne, kakovostne in zanesljive vodooskrbe Pomurja na območju občin: Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana, ki predstavlja zaključeno celoto, saj vsebuje izgradnjo vodnih virov, transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti, tako da bo zagotovljena celovitost vodooskrbe po celotnem območju. 2.1 PRIMARNI IN SEKUNDARNI CILJI PROJEKTA Problematika vodooskrbe Pomurja na območju sistema A je sledeča: Zdravstvena oporečnost pitne vode Na območju predmetnih občin (Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, del Lendave Hotiza, Odranci in Velika Polana) so bili v uporabi vodni viri, ki niso zagotavljali ustrezne kakovosti pitne vode zaradi povišanih nitratov in pesticidov ter mikrobiološke neskladnosti. Neustrezni tlaki in premajhne dimenzije cevovodov V cevovodih (pred izvedbo predmetnega projekta) v primarnih in sekundarnih so prenizki pretoki vode, ki ne omogočajo varne oskrbe s pitno vodo prebivalcev. Takšni cevovodi ne omogočajo nemotene oskrbe s pitno vodo, saj prihaja do pogostih okvar in prelomov ter zaradi tega do prekinitve dobave pitne vode. Nezadostne kapacitete vodohranov Zaradi nezadostnih kapacitet vodohranov je prihajalo (pred izvedbo predmetnega projekta) v konični porabi do motenj oskrbe s pitno vodo.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 7 Nezagotovljeni rezervni vodni viri V primeru izpada kateregakoli vodnega vira (pred izvedbo predmetnega projekta) ni bilo zagotovljenih rezervnih vodnih virov. Primarni cilji projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«: priključitev novih 37 prebivalcev na sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo v okviru predmetnega projekta z zagotovljenim monitoringom, 23.707 obstoječe priključenih prebivalcev bo po izvedbi predmetnega projekta deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo, izboljšana bo javna oskrba s pitno vodo, zagotovitev ustrezne javne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo za 23.744 prebivalcev, kar se bo izvedlo z izgradnjo hidravlično izboljšanega in nadgrajenega vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti, zmanjšanje števila prebivalcev za 9.923 prebivalcev, ki so občasno izpostavljeni kemijskemu ali mikrobiološkemu onesnaženju pitne vode, s čimer bo zagotovljeno zmanjšanje zdravstvenega tveganja v oskrbi s pitno vodo. Sekundarni cilji projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«: zagotovitev rezervnih vodnih količin, izboljšanje pretočnih in tlačnih razmer, vzpostavitev ustrezne organizacije upravljanja javnih vodovodnih sistemov, ki bo ustrezala sodobnim standardom in zahtevam (pred izvedbo projekta je na območju sistema A sedem izvajalcev javne službe, po izvedbi projekta pa en skupni izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo), vzpostavitev delovanja celovitega sistema oskrbe s pitno vodo v predmetnih občinah.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 8 Izvedbeni cilji projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«: hidravlična izboljšava 125.010 m ter novogradnja 24.638 m cevovodov, skupno 149.648 m, nadgradnja dveh vodnih virov (VV Gaberje s 65 l/s na 99 l/s in VV Turnišče s 30 l/s na 45 l/s), novogradnja 3 in povečava 2 vodohranov skupne kapacitete 870 m 3, nadgradnja 14 in novogradnja 3 prečrpališč, ureditev 1 centra vodenja, gradnja 9 merilnih oz. regulacijskih jaškov. (SL CONSULT d.o.o. 2013) 2.2 PREDSTAVITEV SISTEMA A KOT OBRAVNAVANEGA OBMOČJA PROJEKTA Sistem A vključuje sedem pomurskih občin: Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. V poglavju Predstavitev sistema A kot obravnavanega območja projekta bomo podali dve tabeli s podatki za lažje razumevanje v nadaljevanju diplomskega dela. Tabela 1 nam prikazuje število prebivalcev na območju sistema A. Prikazano je število prebivalcev v posamezni občini v določenem letu, vse od leta 1999 do leta 2010. Leta 1991 je na celotnem območju sistema A prebivalo 26.143 prebivalcev, v letu 2010 je na območju sistema A prebivalo 23.744 prebivalcev. Tako iz Tabele 1 kot tudi kot tudi iz Grafa 1 vidimo rahel upad prebivalstva v opisanem obdobju na obravnavanem območju.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 9 Tabela 1: Število prebivalcev na območju sistema A v obdobju 1999 2010 (SL CONSULT d.o.o. 2013) Graf 1: Grafični prikaz gibanja števila prebivalcev na območju sistema A (SL CONSULT d.o.o. 2013)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 10 2.3 KRATEK OPIS PROJEKTA Z vidika nadaljnje vodooskrbe, ko se poveže vodovodno omrežje v celoten sistem sistem A, sta pomembna dva vira, in sicer vodni vir Gaberje in vodni vir Turnišče. V občinah je po izvedbi predmetnega projekta (po njihovih podatkih za leto 2010) 23.707 obstoječe priključenih prebivalcev deležnih boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo, z izvedbo projekta je na novo priključenih 37 prebivalcev, skupno torej 23.744 prebivalcev. Od tega je 9.923 prebivalcev (s predmetnim projektom) deležnih kakovostnejše in neoporečne pitne vode. 2.4 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE PROJEKTA Kot je razvidno iz Tabele 2, se je projekt»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«začel izvajati novembra leta 2011 z različnimi pripadajočimi študijami za izvedbo projekta. Nekatere načrtovalne študije in pridobivanje zemljišč so se začeli že leta 2007 oz. 2008, kar je potreben pogoj za nadaljnje študije. Leta 2012 in 2013 so sledili še izbori izvajalcev gradenj in izbor izvajalcev gradbenega nadzora ter izvajalca informiranja in obveščanja javnosti. Zaključek celotnega projekta se je zaključil oktobra leta 2015. Prvo polno leto uporabe objektov je leto 2016. Tabela 2: Časovni načrt izvedbe projekta (vir: podjetje MPP»Jedinstvo«Turnišče)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 11 2.5 OCENA VREDNOSTI IN VIRI FINANCIRANJA PROJEKTA Vrednost naložbe»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«je znašala 26,2 milijona evrov, natančna razčlemba vrednosti je podana v Tabeli 3. Projekt so sofinancirali Evropska Unija iz Kohezijskega sklada, Ministrstvo RS za okolje in prostor, občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana ter Zakon o razvojni podpori pomurski regiji. Operacijo delno financira Evropska Unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 2013, razvojne prioritete Varstvo okolja področje voda; prednostna usmeritev Oskrba s pitno vodo. Viri financiranja za projekt»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«so torej: nepovratna sredstva državnega proračuna,
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 12 sredstva občinskih proračunov (manjkajoči del sredstev), Kohezijski sklad, Vodni sklad. Graf 2 in Tabela 3 prikazujeta vire financiranja in pripadajoče deleže za predmetni projekt. Razvidno je, da največji delež denarnih sredstev, tj. 71,83 % financira Kohezijski sklad (sredstva Evropske Unije). Državni proračun za projekt nameni 12,68 %, Vodni sklad 8,76 % ter občinski proračun 6,73 % denarnih sredstev. Graf 2: Viri financiranja projekta (brez DDV) (SL CONSULT d.o.o. 2013)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 13 Tabela 3: Predvidena finančna konstrukcija projekta glede na prejete ponudbe, v EUR (SL CONSULT d.o.o. 2013)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 14 2.6 ORGANIZACIJSKA SHEMA PROJEKTA Slika 2: Organizacijska shema projekta (SL CONSULT d.o.o. 2013)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 15 Slika 2 prikazuje organizacijsko shemo projekta. Predstavlja različne vodilne in nadzorne organe (Evropska komisija, Jaspers, revizijski organ ), ki so pristojni za izvajanje različnih funkcij pri velikih projektih (kot je predmetni projekt), in pooblaščene osebe, ki so za posamezno funkcijo odgovorni. Prvi del sheme vsebuje splošne podatke o celostnem projektu t. i. Pomurskega vodovoda, v nadaljevanju sheme pa je fokus na obravnavanem sistemu A. Prikazuje, kdo so odgovorni za vodenje projekta, kdo sodeluje v projektni skupini in kdo so skrbniki pogodb za določeno občino. Vodovod sistema A je razdeljen še na podskupine, in sicer na Sklop 1, Sklop 2 in Sklop 3. K vsakemu sklopu spadajo pripadajoče občine obravnavanega sistema A. Na podlagi te razčlenitve celotnega sistema A so se za določeni sklop izbrali izdelovalci projektne dokumentacije in izvajalci gradbenih del. Sklop 1 zajemata občina Velika Polana in občina Turnišče. Za projektno dokumentacijo sta odgovorni podjetji Atrij d.o.o. in Lineal d.o.o. Izvajalec gradbenih del je podjetje MPP»Jedinstvo«Turnišče. Sklop 2 zajemata občina Črenšovci in občina Odranci. Za projektno dokumentacijo sta odgovorni podjetji Atrij d.o.o. in Lineal d.o.o. Izvajalec gradbenih del je podjetje MPP»Jedinstvo«Turnišče. Sklop 3 zajemajo občina Dobrovnik, občina Kobilje in občina Lendava. Za projektno dokumentacijo sta odgovorni podjetji Tehnični biro, d.o.o. in Veling-Deol d.o.o. Izvajalec gradbenih del je podjetje Legartis d.o.o. Hidravlični izračun vodovodnega omrežja sistema A je izvedlo podjetje Vodnar d.o.o. 2.7 IZBIRA VARIANT PROJEKTA Za sistem A so bile na strateški ravni obravnavane tri variante, in sicer: Varianta 0 to je izhodiščna varianta, da se ne naredi nič; ta varianta ne rešuje problema zadostnih vodnih količin, še manj pa kakovosti vode in zanesljivosti oz. varnosti oskrbe.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 16 Varianta L to je lokalna varianta, da se ohranijo obstoječi vodni viri in se na zajetjih zgradijo čistilne naprave. Vendar pa razpršene čistilne naprave za tako majhne porabe in pri razpršenih javnih službah, ki izvajajo preskrbo z vodo, predstavljajo velik logistični in kadrovski problem, kar bi privedlo do visokih stroškov obratovanja; vprašanje tudi v kvaliteti servisne službe (storitvi javne preskrbe z vodo), kar seveda ne rešuje problema. Varianta C s stališča varne in zanesljive ter stalne 24/7 (kar pomeni 24 ur na dan, 7 dni v tednu, vse dni v letu) preskrbe s kvalitetno vodo, zadostnih količin in tlakov, pri ustreznem reakcijskem času in kakovosti servisnih služb ostane edina ustrezna rešitev centralna oskrba z vodo iz vsaj dveh različnih vodnih virov. Z uvedbo variante C se mora vodni sistem reorganizirati, kar pomeni, da ga upravlja ena organizacija (do sedaj je celotni sistem upravljalo sedem javnih služb za preskrbo z vodo). Glede na opisane variante so strokovnjaki v študiji izvedljivosti izbrali varianto C. Ta varianta se je v času izdelave projekta še razvijala in tako je nastal razširjen koncept variante C. 1.) Tako je prišlo do ideje, da se vodovodno omrežje sistema A naj ne bi navezalo na sistem B, saj bi za tako rešitev bilo potrebno položiti dosti daljši cevovod po celotnem vodovodnem omrežju sistema A, kar bi podražilo investicijo in tudi pozneje stalen strošek, saj bi zaradi zagotavljanja kakovosti kvalitete pitne vode v tem cevovodu morali ves čas zagotavljati dotok v omrežje A in tako plačevati za vodo v sistem B. 2.) Razširitev črpališča Gaberje na 99 l/s je smiselno, saj je to črpališče v težišču porabe mesto Lendava s prebivalci in industrijo. Razširitev črpališča Turnišče je tudi ključnega pomena, saj je Turnišče na diametralno nasprotnem delu celotnega sistema od črpališča Gaberje s tem bi bil delno zagotovljen pogoj dobave vode iz več smeri oz. strateško varna preskrba v primeru, da eno črpališče odpove. 3.) Etapno izvajanje (kar pomeni, da se najprej gradijo transportni cevovodi med naselji in šele nato se izvajajo izboljšave omrežij v naseljih) investicije je smiselno s stališča pridobivanja tako lastnih kot evropskih sredstev.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 17 4.) Pridobitev novega strateškega vira je ključna za varno oskrbo s pitno vodo. Ob izpadu črpališča Gaberje z 99 l/s, preostalo črpališče Turnišče s 45 l/s ne more pokriti niti 50 % oskrbe pitne vode na celotnem omrežju. Ker sta oba vodna vira, tako Gaberje kot Turnišče, na istem vodnem telesu, tj. istem vodnem viru ali vodonosniku, se lahko zgodi z večjo verjetnostjo, da izpadeta istočasno oba (onesnaženje podzemne vode dospe v obe črpališči). Strateški vir na drugem vodnem telesu, npr. podtalnica ob reki Muri, bi izpadel istočasno z veliko manjšo verjetnostjo. (SL CONSULT d.o.o. 2013)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 18 3 OPIS STANJA PRED IZVEDBO PROJEKTA 3.1 DOLŽINE VODOVOVODNEGA OMREŽJA V sedmih občinah sistema A je zgrajenih 407.721 m vodovodov, ki oskrbujejo 23.707 prebivalcev. V Tabeli 4 so prikazani podatki o dolžinah vodovodov po posameznih občinah. Tabela 4: Dolžine vodovodnega omrežja (vir: podatki občin) OBČINA DOLŽINA (m) Črenšovci 41.420 Dobrovnik 43.542 Kobilje 9.501 Lendava 230.724 Odranci 14.446 Turnišče 47.868 Velika Polana 20.220 SKUPAJ SISTEM A 407.721
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 19 3.2 STANJE PRIKLJUČENOSTI PREBIVALCEV NA VODOVODNI SISTEM A Tabela 5 ponazarja stanje priključenosti na vodovodni sistem A v posameznih občinah. Trenutno je v vodooskrbo vključenih 23.707 prebivalcev, nepriključenih pa 37 prebivalcev. Po izvedbi projekta mora biti priključenih 23.744 prebivalcev. Tabela 5: Stanje priključenosti na vodovodni sistem A v predmetnih občinah (vir: podatki občin) Projekt Število Število Število Število obstoječih sistem prebivalcev prebivalcev, ki ne prebivalcev, ki priključenih oskrbe s bodo nikoli morajo biti prebivalcev na pitno vodo (sistem A) priključeni na sistem A priključeni na sistem A sistemu A Občina Črenšovci Občina Dobrovnik Občina Kobilje Občina Lendava Občina Odranci Občina Turnišče Občina Velika Polana 4.174 0 4.174 4.174 1.321 0 1.321 1.321 610 0 610 610 11.088 0 11.088 11.063 1.703 0 1.703 1.703 3.388 0 3.388 3.376 1.460 0 1.460 1.460
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 20 Skupaj sistem A 23.744 0 23.744 23.707 3.3 OPIS STANJA PO OBČINAH Vsak opis občine zajema število prebivalcev, velikost ter našteta naselja, ki jih posamezna občina sestavlja. Podatki za opise občin so pridobljeni v sodelovanju z občinami, in sicer so podatki vzeti iz leta 2010. Vsakemu opisu občin sledi prikaz s pomočjo slikovnega gradiva, kjer bo nazorno predstavljeno in opisano stanje, ki je bilo pred izvedbo projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«. Projektna dokumentacija za projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja naslov risbe imenovan Pregledna situacija obstoječega stanja je izdelalo projektivno podjetje Lineal d.o.o. in je osnovno gradivo za razumevanje in nazornejši prikaz situacije. Celoten načrt je dodan kot priloga k diplomskemu delu (Načrt 1), v opisu stanja po občinah pa bomo naredili detajlne izseke, ki zajamejo območje določene občine. 3.3.1 Črenšovci Središče občine je naselje Črenšovci, kjer je tudi sedež občine. Občina Črenšovci obsega 34 km 2 in šteje 4.174 prebivalcev (podatki so vzeti iz leta 2010). Občino Črenšovci sestavlja 6 naselij: Črenšovci, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica, Gornja Bistrica, Žižki in Trnje. V občini Črenšovci je priključenih na javno vodovodno omrežje 4.174 prebivalcev. Po izvedbi projekta bo na vodovodno omrežje sistema A priključenih enako število prebivalcev. Naselja se oskrbujejo z vodo preko obstoječih vaških vodnjakov in črpališč, ki so zgrajena v naseljih Črenšovci, Žižki, Trnje, Dolnja Bistrica in Gornja Bistrica. Iz vodnjaka in črpališča na Gornji Bistrici se oskrbujeta naselji Gornja Bistrica in Srednja Bistrica. Lokacija črpališč je v neposredni bližini kmetijskih zemljišč, zato je voda neustrezne kvalitete. Prav zaradi tega je že nekaj let prepovedana za uporabo pri nosečnicah in dojenčkih, občasno pa tudi ni uporabna brez prekuhavanja.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 21 Vodovodno omrežje v občini Črenšovci je bilo zgrajeno pred približno 40 leti iz PE materialov in je zelo zamuljeno. Zaradi tega je pretočnost profilov zmanjšana na 50 do 60 %). Novo vodovodno omrežje je potrebno v celoti zgraditi na novo. Upravljavec vodovodnega omrežja je Občina Črenšovci. (ATRIJ gradbeni inženiring d.o.o., 2009) Slika 3: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselja Črenšovci, Trnje in Žižki (vir: podjetje Lineal d.o.o., Pregledna situacija obstoječega stanja)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 22 Slika 4: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselja Gornja Bistrica, Dolnja Bistrica in Srednja Bistrica (vir: podjetje Lineal d.o.o., Pregledna situacija obstoječega stanja) 3.3.2 Dobrovnik Občina Dobrovnik meri 31 km 2 in šteje 1.321 prebivalcev. Sestavljena je iz treh naselij: Dobrovnik, Strehovci, Žitkovci. V občini Dobrovnik je priključenih na javno vodovodno omrežje 1.321 prebivalcev. Po izvedbi projekta bo na vodovodno omrežje sistema A priključenih enako število prebivalcev. Naselje Žitkovci je že priključeno na vodovodni sistem Lendava, naselji Dobrovnik in Strehovci pa se oskrbujeta z vodo iz vaških črpališč in vodnjakov. Vodovodni sistem Dobrovnik se napaja z vodo iz vodnjaka (globina 10 m), kjer sta montirani dve potopni črpalki. Vodovodni sistem Strehovci se napaja z vodo iz vodnjaka (globina 8 m), kjer sta tudi montirani dve črpalki. Voda iz omenjenega sistema se klorira in se ne filtrira. Upravljavec vodovodnega omrežja je Občina Dobrovnik in Eko-Park d.o.o. Lendava za naselje Žitkovci. (ATRIJ gradbeni inženiring d.o.o., 2012)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 23 Slika 5: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselja Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci (vir: podjetje Lineal d.o.o., Pregledna situacija obstoječega stanja) 3.3.3 Kobilje Občina Kobilje meri 20 km 2 in šteje 610 prebivalcev. Je najmanjša občina po številu prebivalcev na območju sistema A in obsega le naselje Kobilje. V občini Kobilje je priključenih na javno vodovodno omrežje 610 prebivalcev. Po izvedbi projekta bo na vodovodno omrežje sistema A priključenih enako število prebivalcev. Občina Kobilje ima že pred izvedbo obravnavanega projekta na novo zgrajen vodovodni sistem, ki je priključen na vodnjak in črpališče na svojem območju. Vodovodno omrežje se napaja iz vodnega vira v Kobilju, ki se nahaja v neposredni bližini kmetijske cone, zato je kvaliteta vode občasno neustrezna. Upravljavec vodovodnega omrežja je Občina Kobilje. (DOB inženiring d.o.o., 2012)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 24 Slika 6: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za občino Kobilje (vir: podjetje Lineal d.o.o., Pregledna situacija obstoječega stanja) 3.3.4 Lendava Občina Lendava je največja na območju sistema A in se razprostira na 123 km 2 ter šteje 11.088 prebivalcev. Občino Lendava sestavlja 23 naselij: Banuta, Benica, Brezovec, Dolga vas, Dolgovaške Gorice, Dolina pri Lendavi, Dolnji Lakoš, Čentiba, Gaberje, Genterovci, Gornji Lakoš, Hotiza, Kamovci, Kapca, Kot, Lendava, Lendavske Gorice, Mostje, Petišovci, Pince, Pince-Marof, Radmožanci, Trimlini. V občini Lendava je priključenih na javno vodovodno omrežje 11.063 prebivalcev. Po izvedbi projekta bo na vodovodno omrežje sistema A priključenih 11.088 prebivalcev. Vodovodni sistem Lendava oskrbuje s pitno vodo več kot 10.000 prebivalcev občine Lendava. Za obravnavano občino vodovodni sistem oskrbujeta dva črpališči, in sicer črpališče Gaberje (to je črpališče, kjer je voda speljana do vseh naselij v Lendavi, razen do naselja Hotiza) in črpališče Hotiza (črpališče, ki oskrbuje s pitno vodo prebivalce naselja Hotiza). Glede na opisano funkcijo, ki jo opravlja črpališče Gaberje pred izvedbo projekta, bo z nadgradnjo opreme črpališče Gaberje imelo še večjo in pomembnejšo funkcijo po izvedbi projekta, kar bomo obravnavali v naslednjem poglavju. Za zagotavljanje vodooskrbe prebivalcev višje ležečih predelov je v sistemu 9 prečrpališč.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 25 Pred izvedbo projekta so pomembni še vodohrani, ki se nahajajo v omrežju Lendave, tj. vodohran Lendava (V = 635 m 3 ), vodohran Berden (V = 85 m 3 ) in vodohran Piramida (V = 35 m 3 ). Zadnja dva sta pomembna za oskrbo pitne vode prebivalcev v Lendavskih Goricah. Voda iz vodnega vira Gaberje je po analizah kvalitetna in se koristi brez omejitev. Voda se klorira in se ne filtrira. V zadnjih letih ni bilo ugotovljenih nobenih neskladij v kvaliteti pitne vode. In to je eden izmed poglavitnih vzrokov, zakaj se bo prav to črpališče izkoriščalo v širšem smislu za oskrbo prebivalcev celotnega sistema A po izvedbi projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«. Koriščenje vodnega vira Gaberje se bo po izvedbi projekta izvedlo tudi zaradi velike zmogljivosti črpališča, saj maksimalna kapaciteta črpanja vode znaša pred izvedbo projekta 65 l/s, od tega je 30 l/s namenjeno načrpani vodi, ki pripada industriji (podjetja Lek, Terme Lendava, Nafta Petrochem, Ilirija, Čistilna naprava Lendava ). Dejansko je izkopan 1 vodnjak, iz katerega se črpa 35 l/s vode. Vodnjak (Φ 600 mm) globine 18 m oskrbuje naselja v občini Lendava (razen Hotize) in naselje Žitkovci v občini Dobrovnik. Ob vodnjaku je zgrajen še pritličen objekt črpališča, ki je opremljen z vsemi pripadajočimi napravami, tudi z razdelilnim jaškom, ki omogočajo, da sistem črpanja pravilno deluje. Upravljavec vodovodnega omrežja je Eko-Park d.o.o. Lendava. (SL CONSULT d.o.o., 2013)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 26 Slika 7: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselja Gaberje, Kapca, Kot in Gornji Lakoš (vir: podjetje Lineal d.o.o., Pregledna situacija obstoječega stanja) Slika 8: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselje Hotiza (vir: podjetje Lineal d.o.o., Pregledna situacija obstoječega stanja)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 27 Slika 9: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselja Dolnji Lakoš, Lendava, Lendavske Gorice, Dolga vas, Dolgovaške Gorice in Čentiba (vir: podjetje Lineal d.o.o., Pregledna situacija obstoječega stanja) Slika 10: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselja Petišovci, Trimlini, Dolina pri Lendavi, Pince, Pince Marof in Benica (vir: podjetje Lineal d.o.o., Pregledna situacija obstoječega stanja)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 28 Slika 11: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselja Radmožanci, Kamovci, Genterovci, Mostje in Banuta (vir: podjetje Lineal d.o.o., Pregledna situacija obstoječega stanja) 3.3.5 Odranci Občina Odranci meri 7 km 2 in šteje 1.703 prebivalcev. Je najmanjša občina po površini na območju sistema A in zajema le naselje Odranci. V občini Odranci je na javno vodovodno omrežje priključenih 1.703 prebivalcev. Po izvedbi projekta bo na vodovodno omrežje sistema A priključenih enako število prebivalcev. V naselju Odranci je industrijski obrat, ki je v fazi širjenja, in obstoječe obrtne delavnice, katerih dejavnost je nekaterim prebivalcem vir zaslužka. Oskrbujejo se z vodo iz obstoječega vaškega črpališča, ki je zgrajeno v naselju Odranci. Lokacija črpališča je v neposredni okolici kmetijskih zemljišč, zato je voda neustrezne kvalitete. Zaradi tega je že nekaj let prepovedana uporaba za dojenčke in nosečnice, občasno pa v celoti ni uporabna brez prekuhavanja.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 29 Vodovodno omrežje v občini Odranci je bilo zgrajeno pred približno 35 leti iz PE materialov in je zelo zamuljeno (pretočnost profilov je zmanjšana na 50 do 60 odstotkov). Novo vodovodno omrežje je potrebno v celoti zgraditi na novo. Upravljavec vodovodnega omrežja je Občina Odranci. (Podatki pridobljeni s strani podjetja ATRIJ gradbeni inženiring d.o.o.) Slika 12: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselje Odranci (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija za obstoječe stanje) 3.3.6 Turnišče Občina Turnišče ima 3.388 prebivalcev in se razprostira na 24 km 2. Občino Turnišče sestavljajo 4 naselja: Gomilica, Nedelica, Renkovci, Turnišče. V občini Turnišče je na javno vodovodno omrežje priključenih 3.376 prebivalcev. Po izvedbi projekta bo na vodovodno omrežje sistema A priključenih 3.388 prebivalcev. Vodovodno omrežje v občini Turnišče je dotrajano in premajhnih dimenzij. Na vodovodnem omrežju ni zagotovljene požarne varnosti. Naselja se oskrbujejo iz obstoječega vodnega vira in črpališča, ki sta zgrajena v občini Turnišče. Vodovodni sistem se napaja iz vrtine, katere globina je 18 m. V vrtini sta nameščeni dve potopni črpalki, ki
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 30 črpata vodo v 25 m 3 zbiralnik vode, ki je nameščen pod vodovodnim črpališčem. Iz tega se voda črpa s tlačnimi črpalkami v stolpni vodohran in se nadalje distribuira v omrežje. Količinsko stanje podzemne vode je na tem črpališču ocenjeno na kapaciteto 30 l/s vode. V bližini vodnega vira je zgrajen že omenjen stolpni vodohran kapacitete 250 m 3, ki je vklopljen v sistem in je zadostne kapacitete, da oskrbuje vsa naselja v občini Turnišče. Od vodohrana so zgrajeni trije transportni vodi, in sicer do naselja Renkovci, Turnišče in Nedelica. V Nedelici se odcepi primarni vod do naselja Gomilica. Vodohran Turnišče je bil zgrajen leta 1997. Vodovodno omrežje v občini Turnišče je bilo zgrajeno pred približno 40 leti iz PE materialov in je zelo zamuljeno (pretočnost profilov je zmanjšana na 50 do 60 odstotkov). Voda iz vodnega vira je po analizah kvalitetna in se koristi brez omejitev. Voda se klorira in se ne filtrira. Upravljavec vodovodnega omrežja je Varaš d.o.o. (MPP»Jedinstvo«Turnišče, 2013) Slika 13: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselji Turnišče in Renkovci (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija obstoječega stanja)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 31 Slika 14: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselji Nedelica in Gomilica (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija obstoječega stanja) 3.3.7 Velika Polana Občina Velika Polana meri 19 km 2 in šteje 1.460 prebivalcev. Zajema 3 naselja, in sicer Brezovica, Mala Polana in Velika Polana. V občini Velika Polana je na javno vodovodno omrežje priključenih 1.460 prebivalcev. Po izvedbi projekta bo na vodovodno omrežje sistema A priključenih enako število prebivalcev. Vodovodno omrežje v občini Velika Polana je dotrajano in premajhnih dimenzij. Na vodovodnem omrežju ni zagotovljene požarne varnosti. Črpališče, preko katerega se napajajo naselja občine Velika Polana, sestavljata dve zajetji. Prvo je kopani vodnjak, drugo pa 49,5 m globoka vrtina. Skupna poraba vode je po oceni 5 l/s vode. Novo vodovodno omrežje je potrebno v celoti zgraditi na novo. Upravljavec vodovodnega omrežja je Občina Velika Polana. (Podatki pridobljeni s strani podjetja ATRIJ gradbeni inženiring d.o.o.)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 32 Slika 15: Detajlna shema stanja pred izvedbo projekta za naselja Velika Polana, Mala Polana in Brezovica (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija obstoječega stanja) 3.4 PREGLED STANJA ZA CELOTNO VODOVODNO OMREŽJE SISTEMA A Vodovodni sistem pred izvedbo projekta zajema 14 črpališč, iz katerih se oskrbuje prebivalstvo celotnega sistema A. Črpališča imajo skupno ocenjeno kapaciteto 131,5 l/s vode. Vsi vodni viri se oskrbujejo iz podtalnice. Vodnih virov, ki bi se oskrbovali iz površinske vode, ni. Prav tako se tudi ne izvaja oskrba s pitno vodo iz sosednjih vodovodnih sistemov. V nadaljevanju je prikazana Tabela 6, kjer so strnjeni podatki o črpališčih in vodnih virih celotnega sistema A pred izvedbo obravnavanega projekta.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 33 Tabela 6: Podatki o črpališčih in vodnih virih (vir: podatki občin) Občina Črpališče Tip vodnega vira Oskrbovana naselja Kapaciteta Občina Črenšovci Podzemna Črenšovci 3 l/s Črenšovci voda Žižki Podzemna Žižki 2 l/s voda Trnje Podzemna Trnje 2 l/s voda Dolnja Podzemna Dolnja Bistrica 2 l/s Bistrica voda Gornja Podzemna Gornja Bistrica 4 l/s Bistrica voda Srednja Bistrica Vodnjak Občina Dobrovnik Podzemna Dobrovnik 4 l/s Dobrovnik voda Strehovci Podzemna Strehovci 2 l/s voda Občina Kobilje Podzemna Črpališče Kobilje 2 l/s Kobilje voda Občina Gaberje Podzemna Benica, Pince Marof, Pince, 65 l/s Lendava voda Dolina, Čentiba, Petišovci, Trimlini, Lendava, Dolga vas, Mostje, Banuta, Genterovci, Kamovci, Radmožanci, Gornji
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 34 Lakoš, Dolnji Lakoš, Gaberje, Kot Hotiza Podzemna Hotiza 2,5 l/s voda Občina Odranci Podzemna Odranci 8 l/s Odranci voda Občina Turnišče Podzemna Turnišče, Nedelica, Gomilica, 30 l/s Turnišče voda Renkovci Občina Velika Podzemna Velika Polana, Mala Polana, 5 l/s Velika Polana (1 voda Brezovica Polana vodnjak in 1 vrtina) Z izvedbo predmetnega projekta bodo izključena črpališča Črenšovci, Žižki, Trnje, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Dobrovnik, Strehovci, Kobilje, Hotiza, Odranci in Velika Polana. Sistem A se bo po izvedbi projekta navezoval le na dva vodna vira, in sicer vodni vir Turnišče in vodni vir Gaberje, katerih zmogljivost in kapaciteta se bo povečala. Upravljavci vodovodnega sistema pred izvedbo projekta so bili, za določeno občino, javna gospodarska služba, v večini primerov pa kar občine same. Po izvedbi projekta pa bo prišlo do spremembe glede upravljanja vodovodnega sistema, in sicer bo vodovodni sistem povezan v celovit sistem, s katerim bo tudi celostno upravljala le ena gospodarska služba za celoten sistem A.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 35 4 OPIS STANJA PO IZVEDBI PROJEKTA Projekt»Oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«je usmerjen v izgradnjo novih cevovodov in objektov, ki pripadajo vodovodnemu sistemu, ter temelji na hidravlični izboljšavi obstoječih cevovodov in nadgradnji obstoječih objektov. Potrebno je zgraditi novo omrežje, kjer bo celotna občina povezana v enotni sistem, ki bo hidravlično ugoden za priklop na skupni sistem A. Lokalni vodovodi, ki so bili zgrajeni pred približno 35 in 40 leti tega ne dopuščajo, ker so cevovodi neustrezno razvejani, poddimenzionirani, ne zagotavljajo zadostne pretočnosti in nosilnosti, saj ne bi prenesli tlakov, ki so predvideni v predmetnem projektu. Pri projektu gre za novogradnjo, rekonstrukcijo in izboljšave ali nadgradnje starih sistemov na transportnem, primarnem in sekundarnem omrežju cevovodov. Posledično je zaradi novega vodovodnega omrežja in tlačnih razmer, ki bodo vzpostavljeni po izvedbi projekta, potrebna tudi zamenjava inštalacij hišnih priključkov, ki pa jih bodo morala gospodinjstva sama investirati, saj gre za privatno lastnino. V nadaljevanju bomo s pomočjo slikovnega gradiva nazorno prikazali in opisali trenutno stanje, to je po izvedbi projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«. Projektna dokumentacija za projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja naslov risbe imenovan Pregledna situacija predvidenega stanja je izdelalo projektivno podjetje Lineal d.o.o. in je osnovno gradivo za razumevanje in nazornejši prikaz situacije. Celoten projekt je dodan kot priloga k diplomskemu delu (Načrt 2), v opisu stanja po občinah pa bomo naredili detajlne izseke, ki zajamejo območje določene občine. V legendi projekta imamo definirane objekte, ki so se ohranili po izvedbi projekta ti so predstavljeni v modri barvi, in pa objekte, ki so zgrajeni na novo po izvedbi projekta ti so predstavljeni v rdeči barvi. Z rdečo linijo so predstavljeni tudi transportni cevovodi, ki so se zgradili na novo, potekajo povsem po drugi trasi kot sistem pred izvedbo projekta, in z zeleno linijo so predstavljeni transportni cevovodi, ki dejansko potekajo po enaki trasi kot je potekal sistem zasnovan pred izvedbo projekta, s tem da bodo zamenjani zaradi svoje dotrajanosti ali zaradi tega, ker za nov vodovodni sistem niso hidravlično ustrezni. Vse
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 36 linije in objekti, ki so ostali v črni barvi, pa se niso spremenili, kar pomeni, da se njihovo stanje pri projektu ni spremenilo. Za celoten sistem A se bo na novo vzpostavil enovit sistem upravljanja in vodenja vodovodnih objektov. Gre za sistem daljinskega nadzora in upravljanja vodovodnih objektov, ki sestavlja skupek analognih in digitalnih sklopov na posameznih objektih. Podatki se v center vodenja prenašajo preko različnih komunikacijskih sistemov, ki omogočajo daljinski nadzor upravljavca (operaterja). Za nadzor in upravljanje ima vsaka občina urejene dislocirane centre vodenja, kjer je sedež na posamezni občini, ki so povezani na center vodenja upravljavca. Nadzorni center sistema A se nahaja v Lendavi, in sicer je upravljavec podjetje Eko park d.o.o. Lendava. Tako zdaj nima več vsaka občina posameznega upravljavca vodovodnega sistema, ampak je za vse občine upravljavec skupen center vodenja za vseh sedem občin in pripadajočih naselij. Zato govorimo o enovitem in skupnem upravljanju in vodenju celotnega vodovodnega sistema A. Z izgradnjo regionalnega vodovodnega sistema so lokalni vodni viri opuščeni. Pomembno funkcijo v sistemu pridobita vodni vir Gaberje, ki je v sklopu ureditve razmer prevzel vlogo primarnega vira za oskrbo predvidenega območja, in vodni vir Turnišče, ki je prevzel sekundarno vlogo na obravnavanem območju. 4.1 OPIS STANJA PO OBČINAH 4.1.1 Črenšovci V občini Črenšovci se je celotno vodovodno omrežje zgradilo na novo. To predstavlja tudi izrazita rdeča barva na Sliki 18, kar pomeni gradnjo na novo, in sicer gre predvsem za novogradnjo primarnega omrežja. Vodni viri in črpališča v občini Črenšovci, ki so služila za napajanje vodovodnega omrežja, opisana v prejšnjem poglavju, v nadaljevanju to je po izvedbi projekta nimajo več enake funkcije.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 37 Danes ima v občini Črenšovci pomembno funkcijo na novo zgrajen vodohran Črenšovci (V = 400 m 3, H = 201,5 m.n.m.). Ta služi za potrošnjo vode občine Črenšovci, Odranci in Velika Polana. Vodohran je za občino Črenšovci najpomembnejši objekt na nivoju izgradnje novega vodovodnega sistema A in predstavlja tehnično najbolj zahtevni objekt v projektu. Vodohran je hidravlični objekt, ki služi v vodovodnem sistemu za hranjenje količine vode, in sicer se ta voda porabi v času največje potrošnje, v času okvar na cevovodih in v času gašenja požara, torej voda v vodohranu služi za oskrbo potrošnikov v času potrošnje večje od dotoka vode. Naloga vodohrana je predvsem, da uskladi porazdelitev vode. Polnjenje je v času manjše porabe vode (običajno ponoči). Lokacija vodohrana je v naselju Črenšovci. Objekt je armirano-betonski stolpni vodohran. Njegove dimenzije so pogojene z uporabo oz. dovodom vode. Slika 16: Gradnja vodohrana Črenšovci (vir: podjetje MPP»Jedinstvo«Turnišče)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 38 Slika 17: Vodohran Črenšovci (vir: podjetje MPP»Jedinstvo«Turnišče) Izvedena je bila tudi gradnja požarne črpalke v VH Črenšovci (ki se vklopi, ko tlak v omrežju pade pod 2 bara), ki služi v primeru požarne nevarnosti občine Črenšovci in Odranci, kar je tudi dodatna izboljšava na novem vodovodnem omrežju sistema A. V naselju Žižki je bila izvedena gradnja redukcijskega jaška Žižki, katerega naloga je, da se v primeru izpada, havarije ali onesnaževanja katerega od obeh vodnih virov izognemo izpadu vodooskrbe, in sicer s preusmeritvijo vodnega toka. Ta je izveden tako, da omogoča delitev vode v vse smeri oskrbe z minimalnimi tlačnimi izgubami. Novo vodovodno omrežje je zgrajeno iz NL (nodularna litina) in PE cevi za vodo. Primarni in sekundarni cevovodi so premera DN160, DN140 in DN110 iz PE (100-RC PN10 SDR17). Transportni cevovodi pa so premera DN250, DN200 in DN150 iz NL (s STD in UNI STD razstavljivimi Vi spoji ter EPDM tesnilom DN100, PN10, C40 izdelane po ISO 2537 ali SIST EN 545:2010 z aktivno galvansko zunanjo zaščito Zn+Al debeline 400g/m 2 + epoksi premaz modre barve). Notranjost cevi je zaščitena s cementno oblogo. Cevi so proizvedene znotraj EU. Vodovodno omrežje poteka pretežno po javnih površinah (cestah ali poteh).
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 39 Dolžina primarnega vodovoda znaša 23.033 m, dolžina sekundarnega vodovoda znaša 7.919 m in dolžina transportnega vodovoda znaša 10.289 m. Skupna dolžina vodovodnega omrežja v občini Črenšovci znaša 41.241 m. (ATRIJ gradbeni inženiring d.o.o., 2009) Slika 18: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselja Črenšovci, Žižki in Trnje (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 40 Slika 19: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselja Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja) Vodovodno omrežje služi za oskrbo s sanitarno, pitno in požarno vodo. Nanj so vezani nadzemni in podzemni hidranti DN100. Izgradnja hidrantnega omrežja je bila potrebna za zagotovitev varnosti v primeru požara, kar zagotavlja zadostna količina požarne vode. Hidranti so predvideni na razmiku približno 150 m oziroma na takšni razdalji, da je ustrezno pokrito območje za primer požara. Hidranti so locirani na zunanjem robu jarka tako, da je omogočen dostop gasilskih vozil. Vsak hidrant se priključi na glavni vod preko podzemnega ventila. V občini Črenšovci so zgrajeni tudi že zgoraj opisani redukcijski jašek in 2 merilna jaška. Merilni jašek je podzemne izvedbe iz armiranega betona. Poleg strojne opreme se v merilni jašek vgradi merilec pretoka, ki mora omogočati impulzni izhod (prosti brezpotencialni kontakt) za meritev pretoka vode, tlačno stikalo za alarmiranje prenizkega tlaka v sistemu in plovno stikalo za alarmiranje prisotnosti vode v jašku. Za nadzor nad posegi in vstopi v objekt je predviden nadzor odpiranja vrat jaška s končnim stikalom. Merilna oprema, ki je vgrajena v jašek, omogoča zajem podatkov in prenos podatkov do centra vodenja, ki je lociran v prostorih občine Črenšovci in je povezan s centrom vodenja upravljavca v
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 41 Lendavi. To daljinsko odčitavanje služi za pregled in upravljanje sistema, nastavitve in spremembe podatkov, arhiviranje in pregled podatkov, javljanje alarmnih stanj s SMS-i, e- pošto (ATRIJ gradbeni inženiring d.o.o., 2009) 4.1.2 Dobrovnik V občini Dobrovnik se na novo zgradi vodohran Dobrovnik (V = 220 m 3 ), prečrpalna postaja Dobrovnik z nabiro in merilni jašek. Nadgradi se črpališče Strehovci. Vodohran Dobrovnik kapacitete 220 m 3 je v celoti vkopan objekt dimenzij 15,5 x 6,5 m. Ta zagotavlja požarno varnost občine Dobrovnik in občine Kobilje. Slika 20: Vodohran Dobrovnik (vir: podjetje MPP Jedinstvo Turnišče) V Dobrovniku se je izvedla tudi hidrantna mreža z izgradnjo številnih hidrantov za zagotovitev požarne varnosti. Prečrpalna postaja Dobrovnik z nabiro (V = 30 m 3 ) je izvedena v obliki podzemnega AB objekta velikosti 8 x 4 x 3 m in služi za prečrpavanje vode iz smeri PP Mostje v smer VH Kobilje in VH Dobrovnik. Objekt vsebuje pregradno steno tako, da ta deli objekt na dva dela. Zaledni del je v funkciji vodne nabire. V prednjem delu pa se nahaja strojnica s
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 42 črpalnim sistemom. Črpalke vodo zajemajo iz vodne nabire preko sesalnega voda s sesalnim košem. Krovna plošča objekta ter zasutje je privzdignjeno glede na okoliški teren z namenom preprečitve vdora morebitnih visokih voda. Dolžina primarnega vodovoda znaša 2.941 m (DN125, DN150), dolžina sekundarnega vodovoda znaša 11.543 m (DN100) in dolžina transportnega vodovoda znaša 5.782 m. Skupna dolžina vodovodnega omrežja v občini Dobrovnik znaša 20.266 m. (DOB inženiring d.o.o., 2012) Slika 21: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselja Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja) 4.1.3 Kobilje V občini Kobilje se na novo zgradi vodohran Kobilje (V = 100 m 3 ) in merilni jašek. Vodohran Kobilje je v celoti vkopan objekt dimenzij 10,5 x 5,5 m. Dvocelični zemeljski vodohran stoji na hribu Svetega Martina in je kapacitete 100 m 3. Ta zagotavlja požarno varnost občine Kobilje. Če pride do požara v občini Kobilje, se morajo črpalke v črpališču Dobrovnik vklopiti in črpati vodo v VH Kobilje. Za požarno varnost v okviru projekta je urejena tudi hidrantna mreža in sistem za požarno vodo.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 43 Skupna dolžina vodovodnega omrežja v občini Kobilje znaša 2.879 m, gre le za gradnjo transportnih cevovodov. (DOB inženiring d.o.o., 2012) Slika 22: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselje Kobilje (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja) 4.1.4 Lendava Na območju občine Lendava se na novo zgradi prečrpalna postaja Mostje in prečrpalna postaja Hotiza, redukcijski jašek Gaberje, uredi se center vodenja nadzora upravljavca (Eko-Park Lendava) ter nadgradi vodni vir Gaberje. Vodni vir Gaberje (VV Gaberje) je v sklopu ureditve razmer prevzel vlogo primarnega vodnega vira za oskrbo prebivalcev sistema A. Na vodnem viru, ki je služil pred izvedbo projekta, se je na vrtini izvedel AB objekt. Povečala in nadgradila se je tudi zmogljivost črpalk, s 65 l/s na 99 l/s, pri tlačni višini H = 57,5 m. To se je izvedlo z zamenjavo črpalk v vrtini, ki je bila aktivna že pred izvedbo projekta, in z aktiviranjem nove vrtine.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 44 Slika 23: Vodni vir Gaberje (vir: podjetje MPP»Jedinstvo«Turnišče) Prečrpalna postaja Mostje (PP Mostje) je izvedena kot AB podzemni objekt velikosti 3 x 5 x 2 m. Njena naloga je prečrpavanje vode iz smeri VH Lendava (k.t. 192 m) v nabiro PP Dobrovnik (k.t. 172 m) ter vzdrževanje zadostnega tlačnega potenciala za vodooskrbo zaselkov med objektoma. Prečrpalna postaja Hotiza (PP Hotiza) je nadgrajena v že obstoječem nadzemnem objektu velikosti 7 x 4 x 2,8 m (pred izvedbo projekta), ki je obratoval kot vodni vir Hotiza. Potrebna je bila rekonstrukcija objekta, ki je služil kot vodni vir, v črpališče. PP Hotiza se je navezala na vodovodni cevovod Lendava-Črenšovci. Glede na smer oskrbe ima dva obratovalna režima: obratovanje VV Gaberje (v tem obratovanju deluje v tlačnem režimu); na sesalni strani je nadrejen objekt VH Lendava (k.t. 192 m), na tlačni strani pa VH Črenšovci (k.t. 208,5 m), obratovanje VV Turnišče (v tem obratovanju deluje tudi v tlačnem režimu); na dovodni strani je tokrat nadrejen VH Črenšovci, na odvodni strani pa VH Lendava. PP Hotiza je objekt, ki dejansko služi za vodooskrbo v naselju Hotiza ter prečrpavanje vode v občinah Črenšovci, Odranci in Velika Polana. Naselje Hotiza se je po rekonstrukciji črpališča priključilo na VV Gaberje.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 45 Slika 24: Prečrpalna postaja Hotiza (vir: podjetje MPP»Jedinstvo«Turnišče) V občini Lendava se nadgradi tudi zmogljivost dveh vodohranov in nadgradi 8 prečrpališč ter črpališče Petišovci, tako je zdaj v občini Lendava aktivno delujočih 12 črpališč za oskrbo pitne vode na opisanem območju. V občini Lendava se je izvedla priključitev vseh gospodinjstev na vodovodno omrežje, to pomeni, da je bilo 25 prebivalcev občine Lendava na novo priključenih na vodovodni sistem. Dolžina primarnega vodovoda znaša 3.515 m, dolžina sekundarnega vodovoda znaša 8.950 m in dolžina transportnega vodovoda znaša 12.449 m. Skupna dolžina vodovodnega omrežja v občini Lendava znaša 24.914 m. (DOB inženiring d.o.o., 2012)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 46 Slika 25: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselja Gaberje, Dolnji Lakoš, Kapca in Kot (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja) Slika 26: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselje Hotiza (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 47 Slika 27: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselja Lendava, Dolnji Lakoš, Dolga vas, Dolgovaške Gorice, Lendavske Gorice in Čentiba (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja) Slika 28: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselja Petišovci, Dolina pri Lendavi, Pince, Pince Marof in Benica (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 48 Slika 29: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselja Mostje, Banuta, Genterovci, Radmožanci in Kamovci (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja) 4.1.5 Odranci V občini Odranci se je celotno vodovodno omrežje zgradilo na novo. To predstavlja tudi izrazita rdeča barva cevovoda na Sliki 30, kar pomeni gradnjo na novo, ki velja le za cevovod, saj v občini Odranci ni prišlo do gradnje kakega pomembnega objekta za vodovodni sistem A. Transportni vodovod je speljan iz vodohrana Črenšovci do občine Odranci. Na transportnem vodovodu iz občine Črenšovci se v občini Odranci izvede merilni jašek. Prav tako se izvede merilni jašek za romsko naselje Kamenci, ki se napaja iz vodovodnega omrežja Odranci, vendar leži v občini Črenšovci (ta merilni jašek je že zajet pri opisu občine Črenšovci). Novo vodovodno omrežje je zgrajeno iz NL (nodularna litina) in PE cevi za vodo. Primarni in sekundarni cevovodi so premera DN110 iz PE (100-RC PN10 SDR17). Transportni cevovodi pa so premera DN200 iz NL (s STD in UNI STD razstavljivimi Vi spoji ter EPDM tesnilom DN100, PN10, C40 izdelane po ISO 2537 ali SIST EN 545:2010 z aktivno galvansko zunanjo zaščito Zn+Al debeline 400g/m 2 + epoksi premaz modre barve). Notranjost cevi je zaščitena s cementno oblogo. Cevi so proizvedene znotraj EU. Vodovodno omrežje poteka pretežno po javnih površinah (cestah ali poteh).
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 49 Podobno kot v občini Črenšovci tudi v občini Odranci omrežje služi za oskrbo s sanitarno, pitno in požarno vodo. Za ta namen so zgrajeni hidranti, ki so postavljeni na razdalji, ki je potrebna, da je ustrezno pokrito območje za primer požara in da je omogočen dostop gasilskih vozil do hidrantov. Požarna varnost se zagotovi preko požarne črpalke, ki se nahaja v VH Črenšovci. Dolžina primarnega vodovoda znaša 5.368 m, dolžina sekundarnega vodovoda znaša 4.662 m in dolžina transportnega vodovoda znaša 1.075 m. Skupna dolžina vodovodnega omrežja v občini Odranci znaša 11.105 m. (Podatki pridobljeni s strani podjetja ATRIJ gradbeni inženiring d.o.o.) Slika 30: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselje Odranci (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja) 4.1.6 Turnišče Za občino Turnišče in sistem A je vodni vir Turnišče zelo pomemben vodni vir, saj je prevzel vlogo sekundarnega vira za oskrbo prebivalcev obravnavanega sistema A. Vodni vir Turnišče (VV Turnišče) ima kapaciteto 45 l/s. Na vodnem viru, ki je služil pred izvedbo projekta, se je na vrtini izvedel AB objekt. Povečala in nadgradila se je tudi
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 50 zmogljivost črpalk, s 30 l/s na 45 l/s, pri tlačni višini H = 42,3 m. To se je izvedlo z zamenjavo črpalk v vrtini, ki je bila aktivna že pred izvedbo projekta, in z aktiviranjem nove vrtine. Slika 31: Vodni vir Turnišče (vir: podjetje MPP»Jedinstvo«Turnišče) Talni vodohran Turnišče (ta je izveden pod objektom, v njem se nahajajo sekundarne črpalke), ki je bil pred izvedbo projekta vključen v vodooskrbo, se (generalno gledano) v novem sistemu izloči. Ponovno vlogo dobi VH Turnišče v primeru, ko pride do izpada in težav z VV Gaberje, kjer bo prevzel vsaj delno začasno oskrbo sistema, dokler se ne vzpostavi normalno delovanje VV Gaberje. Kapaciteto črpališča Turnišče dosežemo z aktiviranjem nove vrtine in z nadgradnjo vrtine, ki je bila že pred izvedbo projekta. Obe črpalki sta enaki, delujeta s frekvenčno regulacijo, z nominalno močjo P = 15 kw, kapacitete 23 l/s pri tlačni višini H = 43 m. Krmiljenje črpalke se izvaja glede na nivo vode v bližnjem vodnem stolpu V = 250 m 3. Črpališče se krmili in nadzira iz nadzornega centra. Zaradi dotrajanosti in premajhnih dimenzij starega vodovodnega omrežja v občini Turnišče je prišlo do rekonstrukcije le-tega, ki je bila še dodatno potrebna zaradi nezagotovljene požarne varnosti.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 51 V občini Turnišče je bilo na novo zgrajeno primarno in sekundarno vodovodno omrežje v vseh naseljih občine. Primarna in sekundarna vodovodna omrežja so se navezala na že obstoječe transportno in primarno vodovodno omrežje ter na predvidene transportne cevovode v sklopu pomurskega vodovoda. Transportno vodovodno omrežje je zgrajeno iz premera DN200 iz NL (16 barov) s sidrnim spojem. Primarno in sekundarno vodovodno omrežje je zgrajeno iz premera DN110 in DN160 iz PE cevi (100-RC). Cevi imajo dodatno polietilensko zaščitno plast, ki poveča varnost vgradnje, zato se lahko cevi vgradijo brez posteljice. V občini Turnišče se je izvedla priključitev vseh gospodinjstev na vodovodno omrežje, to pomeni, da je bilo 12 prebivalcev občine Turnišče na novo priključenih na vodovodni sistem. V naseljih se je zgradila tudi hidrantna mreža, s katero se je povečala požarna varnost občine Turnišče. Vgradijo se tudi lomni hidranti. Novo vodovodno omrežje zagotavlja nemoteno oskrbo s pitno in sanitarno vodo. Dolžina primarnega vodovoda znaša 15.399 m, dolžina sekundarnega vodovoda znaša 9.433 m in dolžina transportnega vodovoda znaša 3.000 m. Skupna dolžina vodovodnega omrežja v občini Turnišče znaša 27.832 m. V občini Turnišče se zgradijo tudi merilni jašek, požarna črpalka Renkovci in črpališče Gomilica. V naselju Gomilica se je zgradilo črpališče Gomilica, kjer bo delovalo v odvisnosti od smeri oskrbe v treh različnih režimih črpanja vode. Kadar bo oskrba potekala izključno iz VV Gaberje (»črpalni režim VV Gaberje«), bodo obratovale črpalke Č4, Č5, Č6. Pri tem režimu črpanja znaša skupna karakteristika Q = 14 l/s in H = 18 m. Kadar bo oskrba potekala izključno iz VV Turnišče (»črpalni režim VV Turnišče«), bodo obratovale črpalke Č1, Č2 in Č3. Pri tem režimu črpanja znaša skupna karakteristika Q = 26 l/s in H = 36,8 m. V opisanih primerih črpalke obratujejo v režimu, da so aktivirane vse črpalke naenkrat.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 52 Kadar pa bo oskrba potekala hkrati iz VV Turnišče in VV Gaberje (»kombinirani črpalni režim«) bodo izmenično obratovale črpalke Č1, Č2 in Č3, vsakič le ena. Tedaj bo znašala skupna karakteristika črpanja Q = 14 l/s in H = 13 m. (DOB inženiring d.o.o., 2012) Slika 31: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselji Turnišče in Renkovci (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 53 Slika 32: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselji Gomilica in Nedelica (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja) 4.1.7 Velika Polana Zaradi dotrajanosti in premajhnih dimenzij starega vodovodnega omrežja v občini Velika Polana je prišlo do rekonstrukcije le-tega, ki je bila še dodatno potrebna zaradi nezagotovljene požarne varnosti. Za občino Velika Polana sta ključnega pomena VV Turnišče in predvsem VV Gaberje. Po izvedbi projekta je obravnavana občina priključena na VV Gaberje. V občini Velika Polana se je celotno vodovodno omrežje zgradilo na novo. Transportno vodovodno omrežje je zgrajeno iz premera DN200 in DN250 iz NL cevi. Primarno in sekundarno vodovodno omrežje je zgrajeno iz premera DN110 iz PE cevi (100-RC). Preuredi se črpališče Mala Polana za potrebe nadaljnje distribucije vode v primarno in sekundarno omrežje, zgradi se merilni jašek ter se v sistem vgradijo tri požarne črpalke, in sicer požarna črpalka Velika Polana, požarna črpalka Mala Polana in požarna črpalka Brezovica. Rekonstrukcija črpališča Mala Polana je predmet obravnavanega projekta, kjer se izvede delilna postaja in se montirajo tri črpalke za dvig tlaka, s katerimi se zagotovi zadosten tlak v omrežju v primeru požara. Črpalke se vklopijo, ko tlak v cevovodu po vejah pade pod 2 bara. V zgradbi bo merilno mesto za meritev vode iz transportnega voda do občine Velika Polana. V zgradbi bo prav tako klorinator za doziranje tekočega klora, ki se dozira avtomatsko po potrebi.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 54 Slika 33: Črpališče Mala Polana Dolžina primarnega vodovoda znaša 8.984 m, dolžina sekundarnega vodovoda znaša 8.300 m in dolžina transportnega vodovoda znaša 4.127 m. Skupna dolžina vodovodnega omrežja v občini Turnišče znaša 21.411 m. (Podatki pridobljeni s strani podjetja ATRIJ gradbeni inženiring d.o.o.)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 55 Slika 34: Detajlna shema stanja po izvedbi projekta za naselja Velika Polana, Mala Polana in Brezovica (vir: podjetje Lineal, Pregledna situacija predvidenega stanja) 4.2 DOLŽINE VODOVODNEGA OMREŽJA V sedmih občinah sistema A je zgrajenih na novo ali rekonstruiranih 149.648 m vodovodov, ki oskrbujejo 23.744 prebivalcev. V Tabeli 7 so prikazani podatki o dolžinah vodovodov po posameznih občinah. Tabela 7: Dolžine vodovodnega omrežja po izvedbi projekta (vir: podatki sodelujočih podjetij) OBČINA Transp. cev. Primar. cev. Sekund. cev. DOLŽINA (m) (m) (m) (m) Črenšovci 10.289 23.033 7.919 41.241 Dobrovnik 5.782 2.941 11.543 20.266 Kobilje 2.879 0 0 2.879 Lendava 12.449 3.515 8.950 24.914 Odranci 1.075 5.368 4.662 11.105 Turnišče 3.000 15.399 9.433 27.832 Velika Polana 4.127 8.984 8.300 21.411 SKUPAJ SISTEM A 39.601 59.240 50.807 149.648
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 56 4.3 PREGLED STANJA ZA CELOTNO VODOVODNO OMREŽJE SISTEMA A 4.3.1 Splošen potek vodovodnega sistema A po izvedbi projekta»poleg obstoječe vrtine pri VV Gaberje sta zgrajeni dodatni vrtini. V vrtinah so vgrajene črpalke, katerih skupne karakteristike bodo Q = 99 l/s pri H = 74 m. Iz VV Gaberje so v omrežje speljani trije kraki transportnega vodovoda. Prvi krak povezovalnega vodovoda je speljan proti naselju Lendava [159 180 m n.m.]. Drugi krak povezovalnega vodovoda je speljan proti naselju Gaberje [161 163 m n.m.] in naprej proti Kapci [163 165,2 m n.m.]. Tretji krak povezovalnega vodovoda bo speljan vzporedno z obstoječim vodovodom do naselja Kapca. Od VV Gaberje so do odcepa za naselje Dolnji Lakoš [159,8 162 m n.m.] obstoječe cevi zamenjane s kakovostnejšimi in debelejšimi v dolžini 2.760 m. Od odcepa za naselje Dolnji Lakoš so do naselja Lendava obstoječe cevi zamenjane z debelejšimi v dolžini 835 m. Skozi Lendavo so speljane cevi do odcepa za obstoječi VH Lendava (V = 635 m 3 in H = 193 m). Pri odcepu za VH Lendava se vodovod razcepi na tri krake. Prvi krak vodovoda je speljan v VH Lendava, drugi krak vodovoda služi oskrbi prebivalcev na tem delu Lendave in tretji krak obstoječega vodovoda je speljan do naselja Žitkovci [168 169,8 m n.m.]. Na kraku obstoječega vodovoda, ki poteka proti naselju Žitkovci, bo zgrajeno Č Mostje, medtem ko se Č Žitkovci nahaja za naseljem Žitkovci. Pred naseljem Mostje [163 165,3 m n.m.] je zgrajeno Č Mostje, v katerem so vgrajene črpalke s karakteristikami Q = 18,5 l/s in H = 29,0 m. V Č je tudi hidroforna postaja, ki vzdržuje tlak na omrežju med Č Mostje in Č Žitkovci (v primeru, ko črpalke ne delujejo). Za naseljem Žitkovci je zgrajeno Č Žitkovci z vodno nabiro (VN). Akumulacija vodne nabire je 30 m 3. V Č Žitkovci so vgrajene črpalke s karakteristikami Q = 11,0 l/s in H = 70,0 m. Od obstoječega vodovoda pri naselju Žitkovci je do odcepa za VH Dobrovnik (V = 120 m 3, H = 227,3 m) zgrajen vodovod v dolžini 2.005 m. Pri odcepu za VH Dobrovnik se
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 57 vodovod razcepi na dva kraka. Prvi krak vodovoda v dolžini 1.890 m je vgrajen do VH Dobrovnik, medtem ko je drugi krak vodovoda v dolžini 3.235 m vgrajen do VH Kobilje (V = 100 m 3, H = 227 m). Od VV Gaberje je do naselja Kapca vgrajen vodovod. Na tem odseku bo vzporedno z obstoječim vodovodom vgrajena cev v dolžini 2.545 m. Od naselja Kapca so do odcepa za naselje Velika Polana [165 167,8 m n.m.] vgrajene cevi v dolžini 6.700 m. Na tem odseku cevovoda je za naseljem Hotiza zgrajeno Č Hotiza, v katerem so vgrajene črpalke s karakteristikami Q = 34,5 l/s in H = 28,5 m. Pri odcepu za naselje Velika Polana se vodovod razcepi. En krak vodovoda v dolžini 1.705 m je vgrajen do naselja Velika Polana. Drugi krak vodovoda je v dolžini 1.590 m zgrajen do naselja Žižki [168 169,3 m n.m.]. Skozi naselje Žižki je zgrajen cevovod v dolžini 495 m. Na koncu naselja Žižki se vodovod ponovno razcepi. En krak vodovoda v dolžini 1.585 m je speljan do VH Črenšovci (V = 400 m 3, H = 208,5 m), medtem ko je drugi krak vodovoda v dolžini 5.945 m zgrajen do naselja Nedelica [166,2 169,2 m n.m.], kjer je priključen na obstoječi vodovod. Na tem odseku vodovoda je v naselju Gomilica [168 171 m n.m.] zgrajeno Č Gomilica. V Č Gomilica so vgrajene črpalke s karakteristikami Q = 14,0 l/s in H = 33,8 m. Od naselja Nedelica je do obstoječega VH Turnišče (V = 200 m 3, H = 208,65 m) vgrajen vodovod. Iz VH Črenšovci je zgrajen vodovod, ki se po 100 m razcepi na dva kraka. En krak vodovoda v dolžini 1.955 m zgrajen do naselja Srednja Bistrica [170,5 172 m n.m.]. Drugi krak vodovoda v dolžini 3.295 m je zgrajen do naselja Odranci [171 173,1 m n.m.].«(dob inženiring d.o.o., 2012) Za nazoren prikaz je kot priloga dodan Načrt 3, kjer je prikazana tehnološka shema sistema A. Tu so v celotno risbo vključena vsa črpališča in objekti, ki služijo novemu vodovodnemu sistemu za boljšo oskrbo s pitno vodo prebivalcev obravnavanega območja. Tehnološko shemo sistema A (Načrt 3) je izdelalo podjetje Atrij d.o.o.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 58 4.3.2 Prikaz tehničnih rezultatov z izvedbo projekta Tabela 8 prikazuje, kaj projekt»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«nudi z vidika gradbenih objektov in dosežkov. Poleg na novo zgrajenih in rekonstruiranih cevovodov v dolžini 149.648 m (od tega novogradnje 24.638 m, ostalo gre za hidravlično izboljšavo cevovodov v dolžini 125.010 m) še veliko ostalih objektov, ki pripomorejo k boljši oskrbi vode prebivalcev obravnavanega sistema A. Tako kot prikazuje Tabela 8, lahko povzamemo z gradbenega vidika, da je prišlo v celotnem vodovodnem sistemu do drugačne hierarhije objektov in cevovodov v primerjavi s sistemom pred izvedbo projekta. Tako po izvedbi projekta dobimo: nadgradnja dveh vodnih virov (VV Gaberje s 65 l/s na 99 l/s in VV Turnišče s 30 l/s na 45 l/s), novogradnja 3 in povečava 2 vodohranov skupne kapacitete 870 m 3, nadgradnja 14 in novogradnja 3 prečrpališč, ureditev 1 centra vodenja (Eko-Park d.o.o. Lendava), gradnja 9 merilnih oz. regulacijskih jaškov. Tabela 8: Tehnični kazalniki projekta (vir: SL CONSULT d.o.o. 2013) OBČINA Dolžina Vodohran Črpališče Vodni Merilni, Center cevovodov (št.) (št.) vir regulacijski vodenja (m) (št.) jaški (št.) (št.) Črenšovci 41.241 1 0 0 3 0 Dobrovnik 20.266 1 2 0 1 0 Kobilje 2.879 1 0 0 1 0 Lendava 24.914 2 12 1 1 1 Odranci 11.105 0 0 0 1 0 Turnišče 27.832 0 2 1 1 0 Velika Polana 21.411 0 1 0 1 0
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 59 SKUPAJ SISTEM A 149.648 5 17 2 9 1 Poleg tehničnih rezultatov, ki so na novo zgrajeni objekti in vodovodne cevi, se z izvedbo projekta posledično spremenijo še ostali dejavniki, ki pozitivno ali negativno vplivajo na življenje prebivalcev sodelujočih občin sistema A. Podrobneje so prednosti in slabosti projekta opisane v poglavju 8 (Prednosti in slabosti projekta). Na tem mestu lahko povzamemo, da je projekt v splošnem pozitivno vplival na življenje prebivalcev sistema A, in sicer so se: izboljšale pretočne in tlačne razmere (hidravlične razmere podjetja Vodnar so predstavljene v naslednjem poglavju) prebivalci obravnavanih občin so s tem ogromno pridobili, saj je varnost in dobava pitne vode danes skoraj nemotena, kar pa pogosto ni bilo zagotovljeno pred izvedbo projekta; ureditev vodovodnega sistema z vidika požarne varnosti (vzpostavitev hidrantne mreže za zagotavljanje požarne varnosti, kar pred izvedbo projekta ni bilo zagotovljeno); ureditev vodovodnih sistemov z vidika kakovosti pitne vode (centraliziranje in s tem lažja kontrola vodnih virov je doprinesla k učinkovitejšemu zagotavljanju ustreznosti pitne vode podrobneje v poglavju Kakovost pitne vode na območju sistema A). Vendar pa je bojazen, da bo projekt tudi negativno vplival na življenje ljudi v obravnavanih občinah. Lahko se zgodi, da bodo cene oskrbe s pitno vodo v bodoče narasle za nekaj odstotkov in to zna v ljudeh vzbuditi negativen občutek in nezadovoljstvo. Glede na to, da gre za velik projekt, bodo vsi stroški vzdrževanja investicije, različni monitoringi, kontrole in že sama cena investicije ogromni in posledično se bo cena za oskrbo pripadajočih storitev verjetno povišala.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 60 5 OSNOVE HIDRAVLIČNEGA IZRAČUNA 5.1 UPORABLJENA PROGRAMSKA OPREMA Hidravlični izračun projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«je izvedlo podjetje Vodnar d.o.o. Hidravlični izračun je bil narejen s programsko opremo za hidravlično modeliranje vodooskrbnih sistemov WaterCAD. Program omogoča simulacijo hidravličnih in kvalitativnih parametrov v vodovodnih sistemih. S tem programom se izvajajo tako statične analize sistema kot tudi razširjene časovne simulacije sestavljene iz časovnih korakov (npr. 5 min, 1 h). S pomočjo programa se ugotavljajo pretočne razmere v posameznih ceveh, tlačne razmere v vozliščih, nihanje višin vode v vodohranih ter koncentracije določenih snovi v sistemu, v kolikor je potreba obravnavati vodovodno omrežje tudi z vidika kvalitete vode. Hidravlični račun vodovodnega sistema A predstavlja grobi hidravlični račun glavnih transportnih cevovodov in objektov med posameznimi občinami. 5.2 HIDRAVLIČNI MODEL Hidravlični model, ki je služil za izdelavo hidravličnih računov, je bil izdelan na osnovi obstoječih katastrov vodovodnih sistemov posamezne občine in sugestij enega od obstoječih upravljavcev vodovodnega omrežja Eko park d.o.o. V modelu so upoštevane cevi nad Ø100. Model sistema sestoji iz naslednjih elementov: cevi (oznaka C), vozlišč (oznaka V), črpalk (oznaka Č), ventilov (oznaka RVT- za reducirni ventil tlaka, oznaka RVP- za reducirni ventil pretoka), vodohranov (oznaka VH), vodnih nabir (VN) in zajetij vodnih virov (oznaka VV).
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 61 Privzet faktor letnega nihanja porabe je 1,3. Poraba pitne vode je simulirana v vozliščih, kjer so odcepi proti naseljem ali v samih naseljih. Pri vnosu porabe na sistemu smo uporabili dve različni kategoriji porabe oz. vzorca potrošnje tekem dneva; vzorec porabe v naselju mešanega tipa in vzorec porabe v industriji z eno in tremi izmenami (Lendava). Za vzorec porabe v naselju mešanega tipa velja: kjer je: Q sr = 1,3 x Q sro 1,3 faktor nihanja potrošnje skozi leto, 2,40 faktor največje urne potrošnje, Q max = 2,40 x Q sr 0,10 faktor najmanjše urne potrošnje, Q sro povprečna dnevna potrošnja, Q min = 0,10 x Q sr Q sr povprečna dnevna potrošnja na kritični dan v letu, Q max Q min maksimalna dnevna potrošnja na kritični dan v letu, minimalna dnevna potrošnja na kritični dan v letu. Pri obravnavanju porabe vode v primeru požara se pri modeliranju upošteva veljavni pravilnik»pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov«, ki med drugim opredeljuje najmanjše količine vode potrebne za gašenje požara in to v 2- urnem trajanju. Poraba vode v primeru požara je simulirana v izbranem vozlišču v posameznem naselju v času srednje porabe Q sr na sistemu v kritičnem dnevu. V analizah so v skladu s pravilnikom predpostavili požar, ki se gasi dve uri z desetimi litri vode na sekundo, kar skupaj znaša 72 m 3 vode. Za analizo požara velja: Q p = 10 l/s Q krit = Q p +Q sr (za naselje Lendava) kjer je: Q p poraba za gašenje požara,
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 62 Q sr Q krit povprečna dnevna poraba v kritičnem dnevu leta, kritična poraba na kritični dan v letu. Pri hidravličnem izračunu kvalitativni parametri vode v analizah niso obravnavani. 5.3 HIDRAVLIČNI RAČUNI Za račun linijskih izgub tlaka se upošteva Manningova enačba. Za predvidene cevi se upošteva koeficient hrapavosti n g, ki je odvisen od vrste cevi za posamezen material: cevi iz NL (n g = 0,012), azbestno cementne cevi (n g = 0,011) te cevi bodo zamenjane zaradi vsebnosti azbesta, ki je škodljiv za okolje, PVC cevi (n g = 0,010), PE cevi (n g = 0,010). Najprej se naredijo analize stacionarnega stanja na omrežju za srednjo porabo Qsr, za maksimalno porabo Qmax in za minimalno porabo Qmin v kritičnem dnevu. S pomočjo teh analiz se ugotovi trenutno stanje in razmere na omrežju v času karakterističnih porab. Višina vode v VH je pri tem fiksno določena. Nato se naredi RČS (razširjena časovna simulacija) tekom kritičnega dneva v letu s trajanjem 24 ur in s hidravličnim časovnim korakom 0,5 ure. Z RČS se modelira polnjenje in praznjenje VH, odpiranje in zapiranje ventilov in tlačne ter pretočne spremembe v sistemu v odvisnosti od avtomatskih kontrol, ki jih v naprej določimo v modelu. Ta analiza pokaže, kakšen je odziv sistema na spreminjanje potrošnje tekom dneva, na spremembo statusa črpalk in ventilov, na gladino vode v VH itd. Analiza se izvede tudi v razmerah, ki nastanejo na omrežju v primeru požara. V izbranem vozlišču, ki ga vedno predstavlja najneugodnejša točka določenega dela vodovodnega omrežja v posameznem naselju, se simulira gašenje požara in ugotavlja požarna varnost tega dela.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 63 5.3.1 Hidravlični izračun za stanje pred izvedbo projekta Hidravlični izračun je narejen za lendavski vodovodni sistem in za tisti del celotnega obravnavanega vodovodnega sistema A, katerih premeri cevi so večji od 100 mm. V tej fazi se analizirajo pomembnejša dejstva in ugotovitve o hidravličnem stanju pred izvedbo projekta. V primeru vodovodnega sistema A na obravnavanem območju gre predvsem za težavo z vrednostmi vozliščnih tlakov, in sicer ti naj pri sanitarni vodooskrbi ne bi presegli 6 barov in naj ne bi bili manjši od 2,5 bara. Težava je tudi pri nizkih hitrostih v ceveh (pod 0,1 m/s), ki se posledično kaže tudi v slabšanju kvalitete pitne vode na obravnavanem območju. Prisotna pa je še tretja največja ugotovitev, da območje sistema A nima zagotovljene požarne varnosti na celotnem obravnavanem območju. 5.3.2 Hidravlični izračun za predvideno stanje projekta Hidravlični račun za predvideno stanje je narejen za prihodnjih 50 let, to je za leto 2065. Pri izdelavi hidravličnega računa izhajamo iz spodaj podanih robnih pogojev. Robni pogoji so: - vodovodni sistem se oskrbuje iz dveh vodnih virov, to je iz vodnega vira Gaberje (99 l/s) in vodnega vira Turnišče (45 l/s), - vodovodni sistem se oskrbuje iz enega vodnega vira, to je iz vodnega vira Gaberje (99 l/s), - vodovodni sistem se oskrbuje iz enega vodnega vira, to je vodnega vira Turnišče (45 l/s). Hidravlični model vodovodnega sistema je zasnovan tako, da sta zagotovljena prvi in drugi robni pogoj. To pomeni, da je omogočeno delovanje vodovodnega sistema tudi, ko pride do izpada VV Turnišče. V tem primeru se napaja sistem iz VV Gaberje. S predvideno kapaciteto VV Gaberje je mogoče pokriti 90 % potrošnje na kritični dan v letu. Tretjega robnega pogoja ni mogoče zagotoviti. Ob izpadu VV Gaberje lahko z VV Turnišče pokrijemo le 41 % potrošnje na kritični dan v letu. To pomeni, da bi s sanitarno vodo lahko oskrbovali le občine Turnišče, Velika Polana, Odranci in Črenšovci. VV Turnišče bi s svojo predvideno izdatnostjo 45 l/s pokrival le 41 % potrošnje na kritični dan v letu. Predvidena geometrija transportnih vodov med občinami Turnišče, Črenšovci in
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 64 Velika Polana zagotavlja 50 % celotne potrebe po vodi. Da bi lahko omenjenim občinam tudi v času izpada VV Gaberje zagotavljali nezmanjšano vodooskbo, bi bilo potrebno med VH Turnišče in naseljem Žižki povečati premere cevovodov in v Č Gomilica vgraditi močnejše črpalke, vendar bi s tem dobili v času normalnega obratovanja na odseku med naseljem Žižki in VH Turnišče nizke hitrosti v ceveh, kar pa bi bil spet velik problem glede kakovosti s pitno vodo na tem območju, zato ta rešitev ni predlagana kot konstruktivna izboljšava v primeru izpada VV Gaberje. Predlagana je rešitev, da ostale občine na sistemu A (Lendava, Kobilje in Dobrovnik) za čas izpada VV Gaberje vodo dobijo iz drugih vodovodnih sistemov (Murska Sobota). Podjetje Vodnar d.o.o. predlaga konstruktiven predlog, da naj se pristopi k iskanju novega nadomestnega vodnega vira ob reki Muri, ki bo nadomestil VV Turnišče in ob izpadu VV Gaberje omogočal nemoteno oskrbo na celotnem vodovodnem sistemu A. (Vodnar d.o.o. 2012)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 65 6 VODNE IZGUBE NA OBMOČJU SISTEMA A Vodne izgube predstavljajo velik in nepotreben strošek v distribuciji vode, saj se poleg stroškov načrpane vode povečujejo tudi stroški električne energije. Delež vodnih izgub v primerjavi s količino načrpane vode v Sloveniji namreč pogosto presega 30 %, ponekod celo 50 %. Zato je izjemno pomembno, da se kritična mesta odkrije in sanira. V praksi velja, da ekonomsko upravičene izgube znašajo do 16 %. Z izvajanjem nadzora, iskanjem napak na cevovodu ter saniranju le-teh se doseže sledeče: zmanjšanje tekočih stroškov obratovanja vodooskrbnega sistema, optimizacija proizvodnje ugodnejše razmerje med količino načrpane in prodane vode, zmanjša se potreba po iskanju in financiranju novih vodnih zajetij, manjše potrebe po rekonstrukcijah in podaljšanje življenjske dobe vodovodnih sistemov, zanesljivejše obratovanje vodooskrbnega sistema, povečan zdravstveno-higienski standard pitne vode, manj prekinitev dobave zaradi stabilnejšega delovanja sistema, zmanjšanje porabe električne energije, manjši vpliv na okolje. Vodne izgube so razmerje med količino neprodane vode in načrpane vode v vodovodnem omrežju. Količina neprodane vode se obravnava v treh nivojih, in sicer kot: - neobračunana poraba (poraba vode za požare, redno in izredno pranje vodohranov za zagotavljanje ustreznosti pitne vode), - navidezne izgube (kraja vode ter nelegalna poraba, nenatančnost meritev napake števcev in napake pri merjenju, napake pri ravnanju s podatki), - dejanske izgube (puščanje ter lomi cevi, prelivanje rezervoarjev, izgube na priključkih, izgube na sistemih za obdelavo vode). (Kompare)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 66 Za območje sistema A smo pridobili podatke, s pomočjo katerih bomo prikazali vodne izgube za posamezno občino in celoten sistem A (Tabela 9). Podatke smo dobili s strani gospodarskih javnih služb oz. upravljavcev vodovodnega sistema za vsako občino posebej, ki so bili pristojni za lokalni vodovod pred izvedbo projekta, in sicer so podatki za leto 2011. Tabela 9: Vodne izgube za sistem A (za leto 2011) OBČINA Količina Ugotovljena Vodne izgube Delež vodnih načrpane vode poraba (m 3 /leto) (m 3 /leto) izgub (%) (m 3 /leto) Črenšovci 179.299 161.299 18.000 10,04 Dobrovnik 66.895 51.895 15.000 22,42 Kobilje 29.352 22.294 7.058 24,04 Lendava 882.981 638.151 244.830 27,73 Odranci 89.493 77.820 11.673 13,04 Turnišče 181.574 148.423 33.151 18,26 Velika Polana 62.160 53.107 9.053 14,56 SKUPAJ SISTEM A 1.491.754 1.152.989 338.765 22,71 Eden izmed ciljev projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«, ki zajema posodobitev vodovodnega omrežja na območju sistema A, je zmanjševanje vodnih izgub na obravnavanem novem omrežju. Tabela 9 prikazuje, kakšne so bile vodne izgube še pred izvedbo projekta, in sicer na celotnem obravnavanem omrežju gre za 22,71 % vodnih izgub glede na vso načrpano vodo v vseh obravnavanih občinah sistema A. Cilj predmetnega projekta je postopoma zmanjševati vodne izgube, in sicer je dolgoročni cilj podjetja Eko-Park Lendava, ki je upravljavec novega vodovodnega sistema A, zmanjšati vodne izgube pod 15 %.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 67 Posodobitev vodovodnega sistema A in strateški ukrepi, ki pripomorejo k zmanjševanju vodnih izgub, s katerimi upravljavec novega vodovodnega sistema razpolaga, so: aktivno iskanje izgub vode, menjava merilnih števcev, menjava cevi, menjava ventilov, povečati delež merilnih števcev, kvaliteta popravil, hitrost popravil, izobraževanje zaposlenih, uvajanje novih postopkov, uvajanje novih standardov, uvajanje nove programske opreme, uvajanje strožje zakonodaje, ureditev cenovne politike, spremljanje spremembe cen vode in še drugi operativni ukrepi. Cilj projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«je postopno zmanjšati vodne izgube pod 15 %, in sicer v povprečju od 2 do 3 % na letni ravni. (Eko Park, 2014)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 68 7 KAKOVOST PITNE VODE NA OBMOČJU SISTEMA A Pravilnik o pitni vodi predpisuje ugotavljanje in oceno varnosti oskrbe s pitno vodo. Določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, če ne vsebuje mikroorganizmov in parazitov, ki bi lahko predstavljali nevarnost za zdravje ljudi. Prav tako ne sme vsebovati drugih snovi, ki bi skupaj z drugimi snovmi predstavljale nevarnost za zdravje ljudi. Oskrba s pitno vodo zajema del pred zajetjem, ki vpliva na zdravstveno ustreznost pitne vode, in dele sistema, s katerimi neposredno upravlja upravljavec vodovodnega sistema. Upravljavec mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Skladnost mora biti zagotovljena: na pipah oz. mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, v objektih za proizvodnjo in promet živil, v objektih za pakiranje vode, pri oskrbi s pitno vodo s cisternami (na mestu iztoka iz cisterne). Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili, določa obvezni notranji nadzor po sistemu HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point). Prav zato mora upravljavec vodovodnega sistema izvajati notranji nadzor, ki je vzpostavljen na podlagi sistema HACCP, kar pomeni, da je treba kakovost vode spremljati vse od zajema do porabe. Nadzor zagotavlja stalno visoko stopnjo varnosti pitne vode in vzpostavljanje nadzora na tistih mestih oskrbe s pitno vodo, kjer bi lahko prišlo do tveganj. Opisan sistem omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih snovi, ki bi lahko bile potencialno nevarne za zdravje ljudi. Sistem HACCP v splošnem predstavlja analizo ter vzorčenje na vodovarstvenih območjih v objektih zajema, priprave ter predelave vode ter na območju vodovodnega sistema vse do potrošnika. Namen vzorčenja je torej notranja kontrola kakovosti pitne vode. (Operativni program oskrbe s pitno vodo, 2006)
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 69 Osnovna problematika izvedbe projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«je med drugim tudi zdravstvena oporečnost pitne vode. Osnovni vir na območju sistema A je podtalnica, ki se večinoma brez kakršnekoli predelave črpa v vodovodno omrežje. Kvaliteto pitne vode določata zgoraj predstavljena Pravilnik o pitni vodi in notranja kontrola po sistemu HACCP. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV Murska Sobota, ki v skladu z HACCP odvzema vzorce za redne mikrobiološke in kemijske preiskave. Na obravnavanem območju gre predvsem za vsebnost pesticidov in nitratov, ki so posledica prekomerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri intenzivnem kmetijstvu. Bakteriološke analize opravlja mikrobiološki laboratorij, za kemijske analize pa je odgovoren laboratorij za varstvo okolja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Mikrobiološka tveganja pomenijo prisotnost živih organizmov, kot so bakterije, virusi, kvasovke, plesni V vodovodnih sistemih, kjer se voda filtrira, vsa mikrobna flora (vsak vodni vir ima nekaj svoje mikrobne flore) prihaja iz omrežja. Tukaj gre za kontaminacijo pri različnih popravilih omrežja, korozijo v ceveh zaradi železovih bakterij, razpoke cevi v zastarelih in poškodovanih omrežjih ipd. Kemična tveganja so posledica intenzivnega poljedelstva in živinoreje, nehigienskega odvajanja odplak v neurejene greznice, neurejenih odlagališč odpadkov ipd. Gre za kakršno koli kemično onesnaževanje pitne vode na območju, ki ga obravnavamo. V to skupini spadajo npr. pesticidi, nitrati, težke kovine, organska topila in ostale kemične snovi, ki v vodi ne smejo biti zaradi svoje kancerogene sestave. ANALIZA PITNE VODE PRED IZVEDBO PROJEKTA Pred izvedbo projekta so bili v uporabi vodni viri, ki niso zagotavljali ustrezne kakovosti pitne vode zaradi povišanih nitratov in pesticidov ter mikrobioloških neskladnosti. Občine, v katerih je bil opisan problem izrazit, so Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Odranci in Velika Polana. V občini Črenšovci je bila voda škodljiva za prebivalce zaradi vsebnosti pesticidov in nitratov. V občini Dobrovnik so se včasih v vodi pojavili pesticidi, vodni viri so pa mikrobiološko ustrezni. V občini Kobilje je bila voda mikrobiološko in kemijsko oporečna zaradi vsebnosti pesticidov in celo fekalij. V občini Odranci je bila voda oporečna zaradi vsebnosti pesticidov in višjih vrednosti nitratov. V občini Velika Polana pa je bila voda včasih neustrezne kakovosti zaradi vsebnosti pesticidov.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 70 Občina Lendava in občina Turnišče sta v sistemu A edini občini, kjer v analizah kakovosti vode pristojni niso prepoznali prekoračitve dovoljenih vsebnosti pesticidov, nitratov ali mikrobioloških neustreznosti. Za občino Lendava je bilo izvedenih ogromno analiz kakovosti pitne vode, ki potrjujejo ustreznost kakovosti pitne vode. V občini Turnišče je ustreznost pitne vode na črpališču bila ustrezne kvalitete, vendar pa slabša pri porabnikih na pipah, kar pomeni, da se je s sistemom kvaliteta pitne vode zmanjševala, ampak je še vedno bila ustrezna za uporabo. Prav zaradi tega in še seveda drugih dejavnikov se je kazala potreba po izgradnji novega oz. del rekonstrukcije starega vodovodnega sistema s povezavo na vodne vire, ki izkazujejo ustrezno kvaliteto pitne vode v občini Turnišče in občini Lendava, to sta vodna vira Turnišče in Gaberje. Analiza pitne vode pred izvedbo projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«se izvaja na 14 točkah, kar pomeni na 14 črpališčih, tj. na vseh lokalnih zajetjih, ki so pred izvedbo projekta bili aktivni in so delovali v sklopu prejšnjega vodovodnega sistema. Vzorci pitne vode se analizirajo na mikrobiološke in kemične parametre, ki so v zgornjem kontekstu. Tabela 10 nam prikazuje, kakšni so bili rezultati analiz, ki so bile narejene v letu 2008, 2009 in 2010 na vseh črpališčih. Tabela 10 prikazuje tudi analize in oceno, koliko prebivalcev posameznega naselja je pred izvedbo obravnavanega projekta bila izpostavljena neustrezni pitni vodi zaradi neskladnosti, ki so posledica bioloških ali kemijskih primesi v vodi. V vsaki občini je bil vpliv neskladnosti pitne vode prisoten, kar pomeni, da vsaka občina predstavlja delež prebivalstva, ki je bil ogrožen zaradi neustrezne pitne vode. Na celotnem sistemu A je bila podana ocena, da je 9.923 porabnikov (vseh priključenih porabnikov na vodovodni sistem pred izvedbo projekta je 23.707) pitne vode deležnih neustrezne in neprimerne kakovosti pitne vode, kar predstavlja 41,8 % vseh porabnikov prejšnjega vodovodnega sistema, tj. pred izvedbo projekta.
Analiza projekta»oskrba s pitno vodo Pomurja Sistem A«Stran 71 Tabela 10: Ocena števila prebivalcev, ki so izpostavljeni neustrezni pitni vodi (vir: SL CONSULT d.o.o. 2013) V letu 2008 je bilo izvedenih 99 mikrobioloških analiz, od tega je bilo 15 vzorcev neskladnih glede na merila pravilnika pitne vode. To predstavlja 15,2 % mikrobioloških neskladnosti glede na vse narejene vzorce. Kemijskih analiz v letu 2008 je bilo izvedenih 41, od tega je bilo neskladnih vzorcev 18, kar je 43,9 % vseh odvzetih vzorcev na obravnavanem območju sistema A.