CESTNINSKI SISTEM V PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI

CESTNINSKI SISTEM V PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Brigita Piltaver Imperl piltaver.brigita@siol.net POVZETEK V nalogi bom predstavila cestninski sistem, ki je bil v preteklosti, sistem, ki ga imamo sedaj in sistem, za katerega predvidevamo, da ga bomo imeli v prihodnosti in da bo predvsem najpravičnejši do uporabnikov avtocest. Trenutno imamo v Sloveniji različne vrst vinjet za dvosledna in enosledna vozila. V Sloveniji smo ustanovili tako imenovane nadzornike vinjet, ki dnevno kontrolirajo uporabo vinjet. Pred ustanovitvijo satelitskega sistema cestninjenja Slovenija razmišlja o ustanovitvi RFID vinjete, ki je v bistvu nalepka z dodatnim RFID elementom. Naredila sem tudi anketo, s katero bom potrdila določene zastavljene hipoteze. Ključne besede: cestninski sistem v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti 1 UVOD Cestni promet spada med najstarejše vrste prometa in je bil do uvedbe železnice edini nosilec prometa po kopnem. Prometna mobilnost je vsekakor osnovnega pomena tako za državo kot za vsakega posameznika. Vendar se povpraševanje v prometu povečuje in večinoma se odraža v povečevanju števila cestnih vozil in obremenitvah infrastrukture. Vse to povzroča večje onesnaževanje prostora, povečuje se število prometnih nesreč in prihaja do vedno pogostejših zgostitev prometa. Namesto svobode gibanja imamo to gibanje vedno bolj omejeno. Eden od ukrepov prometne politike za uravnavanje mobilnosti in vplivanja na izbiro prometnega sredstva je prav gotovo inštrument razvoja sodobnih tehnologij cestnega prometa, ki bodo s tekočim razvojem in prilagajanjem kos novim družbenim in gospodarskim potrebam, seveda ob zadostitvi vse strožjim pogojem glede porabe energije, vpliva na okolje in odnosa do človeka kot upravljavca in uporabnika tehnike oz. tehnologije. Sistem cestnega prometa se nenehno prilagaja novim zahtevam razvoja družbe in znanstvenotehničnemu napredku. Za vožnjo po avtocestah je v večini razvitih evropskih državah potrebno plačevati cestnino. Plačevanje poteka na različne načine. Uvedba cestnine na evropskih avtocestah je povsem v skladu s smernicami Evropske unije na področju prometa, v skladu s katerimi se pri plačevanju cestnine vse bolj uveljavlja načelo, da naj uporabniki plačajo čim večji delež stroškov, ki jih povzročijo s transportom ljudi in blaga po avtocestah. V Evropi cestnina ni več le instrument za financiranje gradnje in vzdrževanja avtocest, pač pa vse bolj postaja ukrep prometne politike za porazdelitev in usmerjanje prometa s preobremenjenih avtocest na bistveno manj obremenjen sistem javnega transporta (železnice, javni prevozi) s poudarkom na varovanju okolja (sistem "Road Pricing" - različna višina cestnine glede na prometne obremenitve). 673

1.1 Opredelitev problema Za financiranje izgradnje avtocest je potrebno od uporabnikov pobrati cestnino. Pri tem obstaja več možnosti (stari sistem, vinjetni sistem ali satelitski oz. elektronski sistem) in vsaka od njih ima določene prednosti in slabosti. Trenutni vinjetni sistem je diskriminatoren do uporabnikov avtocest, ki le-te bolj redko uporabljajo, in je hkrati vzrok za nesporazum med Slovenijo in Evropsko unijo. 1.2 Cilj naloge Cilj prispevka je prikazati z ugotovitvami ankete, kateri sistem cestninjenja je bolj sprejemljiv z vidika uporabnika avtocest. Uvedba vinjete je povečala pretočnost cestninskih postaj (kljub povečanemu prometu ni zastojev), vendar sistem cestninjenja ni pravičen predvsem do tistih, ki redko uporabljajo avtoceste (starejši vozniki, turisti, oddaljeni od avtocest ) oz. je celo diskriminatoren do njih. Cestninjenje bo enakovredno za vse na prevožen km šele takrat, ko bo uvedeno satelitsko cestninjenje. Hipoteze: Največ uporabljajo avtoceste zaposleni, ki so doma blizu avtoceste, in sicer za pot v službo; Pri uvedbi vinjet vozniki več uporabljajo avtoceste kot v starem sistemu cestninjenja; Vinjetni sistem je cenejši za uporabnike, ki vsakodnevno uporabljajo avtocesto; Vinjetni sistem je drag za uporabnike, ki redko uporabljajo avtocesto oz. krajše relacije; Najpravičnejši sistem cestninjenja bi bil po sistemu»koliko prevoziš, toliko plačaj«; Vinjetni sistem cestninjenja je bolj pretočen kot prejšnji sistem 2 CESTNINSKI SISTEM V PRETEKLOSTI Uredba je bila izdana v Uradnem listu RS, št. 110/9. 12. 2005/ stran 11741. Na slovenskih avtocestah se je cestnina pobirala od leta 1973 (na prvi slovenski avtocesti Vrhnika Postojna). V uporabi sta bili t. i. odprti in zaprti sistem. Leta 1995 se je v Sloveniji uvajal tudi sistem avtomatskega plačevanja cestnine brez ustavljanja vozil na cestninskih postajah, t. i. sistem ABC, ki je bil poleg ročnega pobiranja cestnine v uporabi na vseh cestninskih postajah v Sloveniji do 30. 06. 2008. 2.1 Razvrščanje motornih vozil v cestninske razrede V skladu z veljavno Uredbo o cestninskih cestah in cestnini za uporabo cestninskih cest so se vozila, s katerimi so se opravljali prevozi po cestninskih cestah, glede na vrsto vozila, število osi in višino vozila nad prvo osjo razvrščala v štiri cestninske razrede. Razvrščanje vozil v razrede se je spremenilo, če se je spremenilo razvrščanje vozil v cestninski uredbi. Po veljavni uredbi je bilo razvrščanje vozil v cestninske razrede naslednje: v prvi razred so sodila vozila z dvema osema in višino vozila nad prvo osjo do 1,30 metra (motorna vozila z delovno prostornino nad 150 ccm, osebni avtomobili brez priklopnega vozila). v drugi razred so sodila vozila z dvema ali več osmi in višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa ni presegla 3.500 kg (kombinirana vozila, namenjena za prevoz oseb ali tovora). v tretji razred so sodila vozila z dvema ali tremi osmi z višino vozila nad prvo osjo nad 1,30 metra, katerih največja dovoljena masa je presegla 3.500 kg (v ta razred so spadala vozila, kot so avtobusi, tovorna vozila s priklopnim vozilom ali brez njega). v četrti razred pa so sodila vozila z več kot tremi osmi in z višino vozila nad prvo osjo nad 1,30 metra, katerih največja dovoljena masa je presegala 3.500 kg (tovorna vozila s priklopnim vozilom ali brez njega). 674

2.2 Načini plačevanja cestnine Gotovinsko (euro, usd, chf, hrk) Negotovinsko (poplačniško, plačilne kartice) 2.2.1 Uporaba elektronskih medijev Plačevanje cestnine z gotovino je bilo sicer zamudneje in počasnejše kot plačevanje cestnine z elektronskimi mediji (elektronsko tablico sistema ABC, DARS kartico ali DARS kartico Transporter) ali kreditnimi karticami, saj je v povprečju trajalo 15 sekund. Sistem ABC (avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje) je bil elektronski sistem, ki je uporabnikom slovenskih avtocest prvega cestninskega razreda omogočal sodoben način plačevanja cestnine brez nepotrebnega ustavljanja na cestninskih postajah. DARS in DARS TRANSPORTER kartica DARS kartica je bila brezkontaktna čipna kartica, ki je omogočala brezgotovinsko plačevanje cestnine in enostavnejši ter hitrejši prehod cestninskih postaj. Z njo je bilo možno plačevati cestnino za vozila vseh cestninskih razredov, z DARS kartico Transporter pa le za tovorna vozila tretjega in četrtega cestninskega razreda. ABONENT kartica Uporabniki vozil prvega ali drugega cestninskega razreda, ki so se pogosto vozili po isti cestninski cesti ali njenem odseku med istima cestninskima postajama, so lahko za posamezen koledarski mesec vnaprej plačali cestnino v enkratnem mesečnem znesku 3 CESTNINSKI SISTEM V SEDANJOSTI VINJETNI SISTEM 3.1 Vinjetni sistem Vinjeta je cestninska nalepka, namenjena plačevanju cestnine na vseh avtocestah in hitrih cestah v upravljanju Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., ne glede na prevoženo razdaljo. S 1. julijem 2008 se je Slovenija pridružila evropskim državam, ki za vožnjo vozil do 3,5 tone največje dovoljene mase po avtocestah in hitrih cestah cestnino zaračunavajo s pomočjo vinjete. 3.2 Uredba o cestninjenju Uredba o cestninskih cestah in cestnini je bilo izdana dne 5. junija 2008. Uredba vsebuje 22 členov. V njej so novost cestninski razredi, uvedbe vinjet in z njimi posledično tudi nadzor, prekrški 3.3 Cestninski razredi Vozila razvrščamo v tri cestninske rezrede: prvi cestninski razred: enosledna in dvosledna motorna vozila, ki ne presegajo dovoljene mase 3.500 kg vinjetna vozila drugi cestninski razred: dvosledna motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg. Tovorna vozila, ki so še razdeljena na R3 in R4 (odvisno od števila osi) vozila, ki so oproščena plačila(vojska, policija, reševalci, humanitarni prevozi, ) 3.4 Spremenjen režim cestninjenja na CP Z uvedbo vinjet se je spremenil tudi sam režim vožnje skozi cestninske postaje. Omejen je na 40 km/h. Omejitev je potrebna zaradi varnosti cestninskih blagajnikov na delovnem mestu v kabino in konstrukcije cestninskih postaj. 675

Na cestninskih postajah obstajajo vinjetne steze, kjer se uporabnik avtoceste z zmanjšano hitrostjo zapelje skozi 40 km/h, ter plačilne steze, na katerih se zaračunava cestnina, (za 3. in 4 cestninski razred- vozila nad 3.500 kg) 3.5 Nadzor vinjete Nadzor nad cestninjenjem z vinjetami izvajajo policija, prometni inšpektorat, carinska uprava in cestninski nadzorniki. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) je tako dobila pristojnosti prekrškovnega organa. Kazni za neuporabo vinjete so od 300 do 800 EUR ter obvezen nakup vinjete. Za plačilo globe na licu mesta oziroma v osmih dneh pa je treba odšteti le polovično vsoto, torej 150 evrov. 4 CESTNINJENJE V PRIHODNOSTI 4.1 Politične smernice Bele knjige EU Promet je ključni dejavnik sodobnih gospodarstev. Ker se povpraševanje po prevozu povečuje, Skupnost ne more odgovarjati zgolj z izgradnjo nove infrastrukture in odpiranjem trgov. Prometni sistem mora biti kar najbolj izdelan, da bo zadostil zahtevam širitve in trajnostnega razvoja, kakor so določene v sklepih Evropskega sveta iz Göteborga. Sodobni prometni sistem mora biti trajnosten z gospodarskega, socialnega in tudi okoljskega vidika. Načrti za prihodnost prometnega sektorja morajo upoštevati njegov gospodarski pomen. 4.2 Akcijski načrt uvedbe elektronsko-satelitskega cestninjenja Zakonske podlage za vpeljavo sistema elektronsko-satelitskega cestninjenja v Sloveniji že obstajajo. Koncem junija 2008 je Državni zbor RS sprejel tudi Zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kilogramov. Zakon daje podlago za cestninjenje na cestah, ki so usposobljene za daljinski promet tovornih vozil, in je eden od korakov pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. 4.3 RFID vinjeta Vinjeta, nalepka RFID, je v bistvu nalepka z dodatnim RFID elementom, ki ga sestavljata čip in antena. Čip je namenjen shranjevanju in zapisu podatkov, procesiranju prejetih signalov, branju lastnih podatkov in ustvarjanju signalov, ki se pošiljajo do sprejemnika. Antena pa je ključnega pomena za napajanje, indentifikacijo in zapis podatkov na čip. Avtomatski nadzor je mogoče realizirati z namestitvijo ustreznih bralnih enot (anten) nad prometnimi pasovi skupaj z ustreznim videonadzornim sistemom (sistem za prepoznavanje registrskih tablic) v povezavi z zmogljivim centralnim sistemom. Nadzornike pa je potrebno opremiti z ročnimi RFID čitalci, ki odčitajo veljavnosti vinjete. 4.4 Elektronska vinjeta Elektronska vinjeta je zakupljena časovno omejena pravica do uporabe avtoceste, vezana na registrsko številko vozila. Sistem elektronske vinjete je v veljavi na Madžarskem za vsa vozila od 01. 01. 2008, na območju Danske, Švedske, Luksemburga, Belgije in Nizozemske (Evrovignette) pa za tovorna vozila nad 12 t od 01. 10. 2008. 4.5 Elektronsko-satelitsko cestninjenje v prostem prometnem toku Oblikovanje skupne prometne politike (CTP - Common Transport Policy) Evropske unije se pospešeno odvija od leta 1993, ko je bila izdana Direktiva 93/89/EEC o skladnosti tehnične opreme za pobiranje cestnin. Leta 1998 je Evropska komisija v dokumentu "Fair Payment for Infrastructure Use: A phased approach to a common transport infrastructure charging 676

framework in the EU" postavila temlje za vzpostavitev elektronskega cestninjenja na območju celotne EU. Hiter razvoj lokacijskih GIS storitev (GIS - geografski informacijski sistemi) ter razvoj brezžičnih tehnologij za prenos podatkov sta omogočila, da je bilo satelitsko cestninjenje leta 2003 v dokumentu "Interoperability of electronic toll collection systems" izenačeno z do tedaj bolj razširjeno kratkovalovno tehnologijo. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. 04. 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti določa povsem konkretne rešitve in dopušča le dve možni izvedbi elektronskega cestninjenja: GNSS/CN (Global Navigation Satellite System/Cellular Network) DSRC (Dedicated Short Range Communications) 4.5.1 Prednosti vpeljave in uporabe satelitskega sistema elektronskega cestninjenja Pravičnejše zaračunavanje cestnin po dejanski uporabi cestninskega cestnega omrežja; Možnost cestninjenja od samo določenih (kategorij) cestninskih cest do celotnega cestnega omrežja; Cestninjenje brez omejitve hitrosti in zaustavljanja vozil, kar odpravlja zastoje, ki sedaj nastajajo na cestninskih postajah; Aktivno spremljanje stanja na cestah; Nudenje dodatnih storitev in povečanje varnosti udeležencev v cestnem prometu; Večja ekonomska učinkovitost pobiranja cestnin; Enostavnejše in hitrejše uvajanje sprememb; Zmanjšanje onesnaževanja okolja 4.5.2 Delovanje sistema Sistem temelji na visoko specializirani OBU enoti, ki se jo enostavno in hitro namesti v vozilo (tovornjak, osebno vozilo), ter določa natančno lokacijo vozila in smer vožnje. OBU enota je visoko specializirana enota v vozilu, namenjena elektronskemu cestninjenju v prostem prometnem toku na osnovi satelitske tehnologije tako gospodarskih kot tudi osebnih vozil. OBU enota za elektronsko cestninjenje s pomočjo satelitske tehnologije ponuja skupno platformo za razvoj in uvajanje aplikacij, kot sta npr. obveščanje udeležencev v prometu ali klic v sili. Opcijsko se lahko enote opremijo z Bluetooth vmesnikom; tako se lahko enota poveže z drugimi uporabnikovimi napravami. 5 ANALIZE 5.1 Analiza cestninskega sistema v preteklosti Odprt cestninski sistem: Prednosti: Ni potrebe po nadzoru, ABC sistem za osebna vozila-večja pretočnost, večja varnost pri prečkanju CP za zaposlene, več stikov z uporabniki avtocest, več pobranega denarja Slabosti: Dolge kolone pred CP, manjša pretočnost, draga cestnina za uporabnika ki večkrat uporablja avtocesto, več zaposlenih na CP, večji stroški poslovanja, povečan promet na vzporednih regionalnih cestah Zaprt cestninski sistem: Prednosti: več pobranega denarja po dejanskem prevoženem km, ABC sistem za osebna vozila, večja varnost za zaposlene pri prečkanju CP Slabosti: zastoji na vstopni oz. izstopni CP, več zaposlenih na CP, večji stroški poslovanja, draga cestnina za uporabnike ki večkrat uporabljajo avtocesto 677

5.2 Analiza cestninskega sistema v sedanjosti V Sloveniji smo v zadnjem času priča spremembam načina cestninjenja. Po že uveljavljenem zaprtem oz. odprtem načinu smo v lanskem letu prešli na vinjetni sistem, ki je prinesel kar nekaj sprememb. Povečala se je propustnost cestninskih postaj, na avtoceste smo privabili cca 20 % več uporabnikov in posledično se je zmanjšalo število prometnih nesreč na ostalih cestah. Edino vprašanje, ki se nam ob tem postavlja, je, če je sistem vzdržen in če ni diskriminatoren do tujcev, kajti Slovenija velja za tranzitno državo. Prednosti: večja pretočnost, ni zastojev pred oz. na CP, pri večkratni uporabni avtocest je vožnja zelo ugodna, manjši stroški poslovanja, povečan promet na avtocestah in zmanjšan na regionalnih cestah, ABC za tovori promet Slabosti: manj pobrane cestnine, manjša varnost pri prečkanju cest za zaposlene, diskriminatoren do uporabnikov avtocest, potreben cestninski nadzor, omejena hitrost pri prečkanju CP, 5.3 Analiza cestninskega sistema v prihodnosti Za cestni promet je končni cilj uvedba t. i. sistema»km charges«in cestninjenja v prometnem toku, v zvezi s katerim poteka v evropskem prostoru in zlasti znotraj EU-ja vrsta aktivnosti. Gre za sistem cestninjenja po dejansko prevoženi razdalji, ki naj bi bil v končni fazi uveden za celotno cestno omrežje in ne zgolj za sistem avtocest. Prednosti: pravično cestninjenje, večja pretočnost, večja varnost, manj prometnih nesreč, Slabosti: veliki začetni stroški, morebitno povečanje stranskih vzporednih cest, vprašanje delovanja, odvisnost od satelita, potrebnost nadzora, kontrole, stroški administracije terjatev plačil, kasnejši vir prihodka 6 POTRJEVANJE HIPOTEZ Za potrjevanje določenih zastavljenih hipotez je bilo potrebno opraviti anketo. Anketirala sem 179 naključnih anketirancev različnih statusov (študentje, brezposelni, zaposleni, upokojenci), z njimi sem potrdila oz. zavrnila svoje hipoteze. HIPOTEZA 1: Pri uvedbi vinjet vozniki več uporabljajo avtoceste kot v starem sistemu cestninjenja! Pred uvedbo vinjet so ankentiranci uporabljali avtocesto, kot je prikazano: 0 3 krat: 40 % 4 10 krat: 29 % 11 20 krat: 14 % 21 30 krat: 17 % Za uporabo avtoceste v današnjem času, pa so ankentiranci odgovorili sledeče: 0 3 krat: 28 % 4 10 krat: 33 % 11 20 krat: 14% 21 30 krat: 17 % 678

Z uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja se je promet na avtocestah povečal, kar prikazujejo zgornji razultati. Delež uporabnikov, ki ne uporabljajo avtoceste ali jo uporabljajo največ 3 krat mesečno, se je zmanjšal za 12 %. Anketirani so torej začeli v večji meri uporabljati avtocesto. Z rezultati sem potrdila zastavljeno hipotezo. HIPOTEZA 2: Vinjetni sistem je cenejši za uporabnike, ki vsakodnevno uporabljajo avtocesto! Katero pot do službe oz. šole ste uporabljali pred uvedbo vinjet? Regionalno: 59 % Avtocesto: 15 % Oboje: 26% Katero pot do službe oz. šole uporabljate danes: Regionalno: 39 % Avtocesto: 37 % Oboje: 24 % Delež anketiranih, ki se vsakodnevno vozijo v službo po avtocesti, se je povečal z 41 % na 61 %. Odgovori tako potrjujejo zastavljeno hipotezo, da je sistem za vsakodnevnega uporabnika avtocest poceni. 28 % anketirancev je odgovorilo, da avtocesto uporabljajo 0 3-krat mesečno. Od teh jih kar 60 % meni, da vinjeta ni cenovno ugodna, kar je veliko več od povprečja. Rezultat nam potrdi zastavljeno hipotezo, da je vinjeta predraga za voznike, ki redko uporabljajo avtocesto oz. da je vinjetni sistem cenejši za uporabnike, ki vsakodnevno uporabljajo avtoceste. HIPOTEZA 3 Najpravičnejši sistem cestninjenja bi bil»koliko prevoziš, toliko plačaš«! Klasičen odprt sistem cestninjenja: 20 % Klasičen zaprt sistem cestninjenja: 8 % Vinjetni sistem cestninjenja: 51 % Satalitski sistem cestninjenja: 21 % Anketa je prikazala, da je moja hipoteza zavržena, saj je rezultat drugačen od pričakovanega. 51 % anketirancev trdi, da je vinjetni sistem najpravičnejši sistem cestninjenja. Še vedno smatram, da je klasični zaprti sistem najpravičnejši cestninski sistem, saj so uporabniki dejansko plačali toliko, kolikor so prevozili, kljub določenim pomanjkljivostim, ki smo jih ugotovili. 7 SKLEP Pot po avtocesti je varnejša, udobnejša, krajša, hitrejša, varčnejša ter bolj prijazna do okolja. Prihrani čas. Avtoceste so pomemben vir naših vsakdanjih potovanj. Da pa lahko uporabljamo avtocesto, moramo plačati cestnino. Želimo si vedno več avtocest na slovenskih tleh, čeprav se trdno zavedamo, da vsak nadaljnji kilometer novozgrajene avtoceste stane okrog 10.000.000,00.Ugotavljam, da novi sistem plačevanja cestnine omogoča hitrejši tok 679

prometa, še posebej v prometnih konicah oziroma v turistični sezoni pa zmanjšuje zastoje na avtocestah. Z uvedbo novega cestninskega sistema želi vlada tudi prispevati k zmanjševanju izpustov CO 2 v okolje ter s tem omogočiti hitrejše doseganje nacionalnih okoljskih ciljev pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter tako posledično zmanjšanje tovrstnih stroškov v nacionalni bilanci. 8 LITERATURA IN VIRI 1. Evropska prometna politika za 2010. 2001. Bela knjiga. Bruselj 2. Koncept elektronskega nadzora vinjet. 2009. V: DARS, d. d., 9. 12. 2008 3. PRAH Barbara. 1999. Cestninski sistemi v državah EU. Eurobilten [online]. Maj, št. 6. Dostopno na spletnem naslovu: <http://evropa.gov.si/publikacije/evrobilten/evrobilten-06-08/> 4. Uredba o cestninskih cestah in cestnini. 2008. V: Ministrstvo za promet, 5. 6. 2008, št. 007 112/2008/2-0000356 5. Uredba o cestah in cestnini za uporabo cestninskih cest. 2005. V: Uradni list, 9. 12. 2005, št. 110/ stran 11741 6. Autobahnvignette 2009 in violett metallic. 2009. http://www.news.admin.ch/message/index.html?lang=de&msg- id=22858 7. Avtocestni sistemi v Republiki Sloveniji. 2009. http://www.dars.si/dokumenti/o_avtocestah_21.aspx 8. Akcijski načrt uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v Evropski uniji. 2009. http:// http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/celotno_bes_ akcijski_ nacrt_ecestninjenje.pdf 9. Cestninske ceste v odprtem cestninskem sistemu. 2009 http://www.cestnina.si/dokumenti/odprt_sistem_in_ceste_42.aspx 10. Cestninske ceste v zaprtem cestninskem sitemu. 2009. http://www.cestnina.si/dokumenti/zaprt_sistem_in_ceste_43.aspx 11. Cestninjenje: http://www.dars.si 12. Elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku. 2009 http://www.e-cestninjenje.si/eng/about.html 13. Nacionalni program za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji - NPIS. 2009. http://www.dz-rs.si/index.php?cl=n&id=101&mandate=- 1&sb=4&sd=0&showdoc=1&unid=SA 21D7F1C3F4D848F7C125672E0025A431 14. OBU sistem. 2008. {citirano 16. avg. 2008; 21:16}. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.viapan.com/userfiles/ http://www.e-cestninjenje.si/delovanje.html 15. Prometni informacijski center. 2009: http://www.promet.si/ 16. Plačaj, koliko prevoziš. 2009. http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=94408 17. Razvrščanje vozil v cestninske razrede. 2009 http://www.dars.si/dokumenti/cestnina/vinjeta_228.aspx http://www.pisrs.si/predpis.aspx?p_rd=r00&p_predpis=zako4970 18. VIAPAN - Slovenski satelitski cestninski sistem. 2009 http://www.viapan.com/userfiles/viapan_sporocilo_za_javnost.pdf 680