ŽUPAN OBČINA LOGATEC www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka: 007-30/2013-6 Datum: 29. 8. 2013 Zadeva: Predlog Strateškega načrta izvajanja javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec: Način ureditev posameznih zelenih javnih površin in pomembnost posamezne zelene javne površine z vidika urejenosti PREDLAGATELJ: - Berto Menard, župan POROČEVALKA: - mag. Katja Žagar, podsekretarka PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Logatec sprejme Strateški načrt izvajanja javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec: Način ureditev posameznih zelenih javnih površin in pomembnost posamezne zelene javne površine z vidika urejenosti, v predloženem besedilu. Žig: Berto Menard ŽUPAN
OBRAZLOŽITEV: Podlaga za sprejem Strateškega načrta izvajanja javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec: Način ureditev posameznih zelenih javnih površin in pomembnost posamezne zelene javne površine z vidika urejenosti (v nadaljnjem besedilu: Strateški načrt) je Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec (Logaške novice, št. 5/13). Ta določa, da strateški načrt sprejme občinski svet, za dobo šestih let, v njem pa se opredeli način ureditve posameznih javnih zelenih površin in določiti pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti. Ključni dokumenti, kot izhodišča, za pripravo Strateškega načrta so nekatere evropske listine, strateški dokumenti na državnem in lokalnem nivoju ter Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS. Strateški načrt podaja strateške cilje opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec, strateške cilje za zelene javne površine, operativne cilje za zelene javne površine z navedbo izbora rastlin za urejanje posameznih javnih zelenih površin ter način evidentiranja javnih zelenih površin. Za uresničitev začrtane strategije je potrebno imeti tudi izdelane mehanizme, na podlagi katerih se lahko oblikuje metoda uresničevanja ciljev v prihodnjih letih. Ključni mehanizem je vsekakor financiranje, poleg tega pa tudi vzdrževanje zemljišč, vključevanje javnosti, prostorski načrt za zelena območja in nadzor nad izvajanjem strategije. Strateški načrt velja za dobo šestih let in se ga po tem revidira. Mag. Katja Žagar, Vodja oddelka za okolje in prostor Berto Menard ŽUPAN
Občina Logatec STRATEŠKI NAČRT IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE UREJANJA IN ČIŠČENJA JAVNIH POVRŠIN V OBČINI LOGATEC 2013 2019 Način ureditve posameznih javnih zelenih površin in pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti
Strateški načrt izvajanja javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec: Način ureditev posameznih javnih zelenih površin in pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti, je strateški akt, ki ga je. septembra 2013 sprejel Občinski svet Občine Logatec in je objavljen v Logaških novicah, št. /2013 ter velja od. oktobra 2013 dalje. Pripravo Strategije izvajanja javne službe način ureditev posameznih javnih zelenih površin in pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti je vodil Oddelek za okolje in prostor, Občina Logatec. Strateški načrt bomo revidirali ob koncu prvih šestih let. Trenutna različica velja do. oktobra 2019. Št: 007-30/2013-4 Logatec, avgust 2013 2
KAZALO 1 UVOD stran 4 2 IZHODIŠČA IN USMERITVE stran 6 3 VIZIJA IN NAČELA ZA JAVNE ZELENE POVRŠINE V OBČINI LOGATEC stran 9 4 STRATEŠKI IN OPERATIVNI CILJI stran 10 4.1 Strateški cilji opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec stran 10 4.2 Strateški cilji za javne zelene površine stran 11 4.2.1 Določitev posameznih javnih zelenih površin z vidika urejenosti stran 12 4.2.2 Način ureditve posameznih javnih zelenih površin strategija stran 12 4.3 Operativni cilji za javne zelene površine izbor rastlin za urejanje posameznih javnih zelenih površin stran 13 4.3.1 Trajnice stran 13 4.3.2 Grmovnice stran 15 4.3.3 Drevesa stran 16 4.3.4 Zastirka stran 17 4.4 Evidentiranje javnih zelenih površin stran 17 5 URESNIČVENAJE STRATEŠKEGA NAČRTA JVNIH ZELENIH POVRŠIN stran 22 6 VIRI stran 24 3
1Uvod Zeleni sistem je rezultat združevanja obstoječih in novih zelenih površin, ki so med seboj v vsebinski in funkcionalni soodvisnosti. Oblikovanje in ohranjanje zelenega sistema izhaja iz potrebe po zgodnjem in dolgoročnem programskem usmerjanju zelenih površin in želje, da se prepreči prestrukturiranje sistema javnega zelenja na podlagi trenutnih interesov. Zeleni sistem se kot celota ali preko podsistemov veže na druge mestne sisteme. Predstavlja načelno usklajeno podobo in rabo mestnih površin, ki mestu zagotavlja potrebne zelene površine. Zeleni mestni prostor je javna in vsem dostopna površina, je najbolj javna in obenem najbolj raznovrstna mestna površina. Javne zelene površine so mestne zelene površine v javni skupni rabi. Med njimi so površine z neovirano dostopnostjo, kjer je raba nadzirana in delno omejena. Tu so še zasebne zelene površine, ki sicer niso dostopne vsakomur in z njimi mesto ne upravlja, pa vendar vplivajo na zaznavno podobo mesta in prispevajo k zelenju v mestu. Zeleni mestni prostor v tem smislu zadovoljuje primarno potrebo ljudi po stiku z naravo. V praksi to pomeni potrebo po dejavnem stiku, ki je lahko različno intenziven, od sprehodov v naravnem okolju oziroma naravi sorodnem okolju, do aktivnih posegov v to okolje. Za zelene površine je značilna raznovrstnost površin glede na upravno-pravne odnose in lastninsko-upravljavska razmerja, kar je poglavitni vzrok težav v urejanju in vzdrževanju in obenem gibalo sprememb. Opazen je namreč velik razkorak med strokovnim razumevanjem in iskanjem vedno novih in boljših ter učinkovitejših pristopov v načrtovanju in urejanju mestnih zelenih površin ter odnosom politike in mestnih administracij do teh vprašanj. Javne zelene površine so se umestile v mestno strukturo kot enakovredna, nenadomestljiva, prostorska prvina z oblikovalsko strukturnimi, funkcionalno in zdravstveno higienskimi funkcijami. Postale so del mestnega tkiva in nosilec neugotovljivega razpona dejavnosti in izjemne sporočilnosti. Pomen narave za 4
človeka je očitno takšen, da potrebuje stik z njo, še posebej če živi v mestu. Prebivalci, ki so bili na urejenih zelenih površinah sprva predvsem gledalci, želijo imeti vse bolj dejavno vlogo. Elementarna navezanost na zelene površine in na naravno okolje je razlog za razmeroma veliko občutljivost meščanov za posege v javne zelene površine in za njihovo pripravljenost na različne vrste dejavnosti na njih in v zvezi z njimi. Zaradi svojih značilnosti in potencialov so mestne zelene površine ena temeljnih osnov za trajnostni razvoj mest in zagotavljanje kakovosti bivanja v njih. Možnost številnih rab in dejavnosti, povezanih s številnimi pomembnimi potrebami prebivalcev mest, ter tudi raznovrstni ugodni ekološki in okoljski vplivi zelenih površin na podnebne in vodne razmere ter zmanjševanje vpliva škodljivih emisij pomembno prispevajo h kakovosti bivalnih razmer v urbanih okoljih, k zdravju in zadovoljstvu ljudi. Ob tem pa imajo zelene površine, zaradi svojih prostorskih lastnosti in značilnosti naravnih prvin, tudi izrazite potenciale za jasno strukturiranje in sooblikovanje urbanega prostora. Poudariti je pomembno izjemno raznolikost mestnih zelenih površin in pogosto napačno predstavo, da gre za bolj ali manj enovit tip mestnega prostora, ki ga opredeljuje le njegova značilna pojavnost. Parki in igrišča, stanovanjska krajina, mestni gozdovi, obvodni prostori, rekreacijska območja, vrtički, drevoredne poteze, botanični in živalski vrtovi ter tudi zasebni vrtovi, pokopališča, gozdovi, vodotoki in kmetijska zemljišča... vse to so pomembni deli mestne krajine, posebni in med seboj zelo raznoliki tipi mestnih zelenih površin, ki vsi skupaj soustvarjajo mestni prostor in pogoje bivanja v njem. 5
2Izhodišča in usmeritve Podlaga za sprejem Strateškega načrta je Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec (Logaške novice, št. 5/13). Ta določa, da strateški načrt sprejme občinski svet, za dobo šestih let, v njem pa se opredli način ureditve posameznih javnih zelenih površin in določiti pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti. Ključni dokumenti, kot izhodišča, za pripravo Strateškega načrta so nekatere evropske listine, strateški dokumenti na državnem in lokalnem nivoju ter Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS. Evropske listine. Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih iz leta 2007 v priporočilih jasno opredeljuje pomen celovitosti politike urbanega razvoja in ustvarjanja ter zagotavljanje visoke kakovosti javnih prostorov in urbane krajine. Prav tako te s svojimi usmeritvami jasno podpirajo Lizbonska strategija, Evropska krajinska konvencija in Gothenburška strategija. Strategija prostorskega razvoja Slovenije je strateški prostorski akt, ki ga je 18. junija 2004 sprejel Državni zbor Republike Slovenije in je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 76/ 2004 ter velja od 20. julija 2004 dalje. V poglavju Razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj na regionalni in lokalni ravni je tudi del namenjen javnim površinam v naselju in sicer z usmeritvami, da se pri načrtovanju in razvoju naselij prednostno upoštevajo prometne površine, trgi, ploščadi, površine za evakuacijo prebivalstva, sprehajališča, tržnice, parki, vodni in obvodni prostor, gozdovi, različni biotopi in naravne vrednote. Na temo zelenih površin pa je zapisano, da se pri načrtovanju in urejanju celotnega naselja ali njegovega posameznega dela zagotavlja zadostne zelene površine glede na obsežnost območja in število 6
prebivalcev. Oblikuje se zeleni sistem naselja, v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine. Za posamezne dele zelenega sistema se opredeli njihovo oblikovno, ekološko in socialno funkcijo. Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim prostorom. V zaledju mesta se izkoristi možnosti sočasne namembnosti rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Pred spremembo namembnosti se zavaruje tiste zelene in odprte površine, ki so ključne za zeleni sistem mesta zlasti v ekološkem in socialnem smislu. Pri novogradnjah ali prenovah se obstoječa posamezna drevesa ali skupine dreves upošteva v skladu z njihovim ekološkim ali oblikovnim pomenom v urbani strukturi ali zelenem sistemu naselja. V širših mestnih območjih je pomembna uravnoteženost med odprtim in grajenim prostorom. Z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa z gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami, se preprečuje zlivanje naselij ali posamičnih zaokroženih grajenih površin v enotna poselitvena območja. Vzpostavlja in varuje se grajene ali naravne robove naselij, da se ohrani razpoznavnost meje posameznega naselja. Strategija prostorskega razvoja občine Logatec je strateški prostorski akt vključen v občinski prostorski načrt, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Logatec in je objavljen v Logaških novicah, št. 10/12, ter od 16. oktobra 2012 dalje. Strateški dokument določa delež zelenih površin, ki jih je potrebno zagotavljati za posamezne dejavnosti v prostoru. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Strateški dokument opredeljuje tudi zelene površine naselja, ki so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju. Zelene površine naselja se vključno z vodnimi in obvodnimi prostori ter kmetijskimi in gozdnimi površinami združujejo v zeleni sistem naselja. 7
Usmeritve za razvoj določajo, da je pri izdelavi urbanističnega načrta poudarek na umeščanju dodatnih družbenih dejavnosti, oblikovanju zelenih cezur, zagotavljanju dodatnih parkirnih površin, predvsem celostnem urejanju naselja z vidika urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja. Usmeritve za razvoj naselij pa določajo zagotavljanje uravnoteženega razmerja med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino. Revizijsko poročilo Urejanje javnih zelenih površin je prečna revizija pravilnosti in učinkovitosti poslovanja pri zagotavljanju urejenih javnih zelenih površin, ki jo je opravilo Računsko sodišče Republike Slovenije, v letu 2007 na primeru petih občin (Mestna občina Murska Sobota, Mestna občina Nova Gorica, Mestna občina Slovenj Gradec, Občina Črnomelj, Občina Postojna). Ključna priporočila tega dokumenta so izdelava dolgoročnega načrta urejanja javnih zelenih površin in letni izvedbeni načrt urejanja javnih zelenih površine. V dolgoročnem načrtu se priporoča opredeliti način ureditve posameznih javnih zelenih površin (zasaditev z enoletnicami in/ali trajnicami oziroma trato) in določiti pomembnost posamezne javne zelene površine z vidika urejenosti. Poročilo predlaga izvedbo analize in ugotavljanje primernosti zasaditve gredic s trajnicami in s tem zagotavljanje učinkovitejše porabe proračunskih sredstev. Potreba je uvedba takega načina načrtovanja in spremljanja urejanja javnih zelenih površin, s katero bodo jasno opredeljena vrsta, pogostost, način, kraj in cena izvajanja posameznih del. 8
3Vizija za javne zelene površine v občini Logatec Parki in druge zelene površine so najbolj obiskana prostočasna infrastruktura v mestu in jih vsako leto v mestih obišče veliko število prebivalcev mesta. V številnih mestih vprašanja načrtovanja, ohranjanja in urejanja ter vzdrževanja mestnih zelenih površin prestavljajo obrobno tematiko, s katero se ukvarjamo le po delčkih, nesistematično, brez jasnih vizij in strateškega pristopa. Načrtovanje, ohranjanje, urejanje in vzdrževanje zelenih površin ostaja brez ustrezne podpore in političnega interesa. Vizija mesta Logatec je, da bi čez 20 let vsi imeli preprost dostop do zelo kakovostnega parka kjer bodo odrasla drevesa, okrasne rastline, sedeži, stranišča in spremljevalni program; kakovostnih igrišč za različne športe, igre in telovadbo; odprtih, urejenih naravnih zelenih površin travnikov, gozda in rečnih obrežij z zaščitenimi življenjskimi prostori za živali; vzdrževanih in zanimivih otroških igrišč, parkov za kolesarjenje in območij za igro; dobro vzdrževanih zelenih površin za neformalno rekreacijo. Vizija za zelene površine pa mora vsekakor upoštevati tudi ključne dejavnike zadovoljstva uporabnikov, ki so: kakovost javnih zelenih površin kjer je količina le teh veliko manj pomembna, želja po tradicionalnem večnamenskem parku, dobro vzdrževanje ter zagotavljanje osebne varnosti in družbenega vključevanja. 9
4 Strateški in operativni cilji 4.1 Strateški cilji opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec Skladno z občinskim predpisom javno službo urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec opravlja javno podjetje Komunalno podjetje Logatec, d.o.o. Izvajanja javne službe poteka na podlagi strateškega načrta. Vizija javnega podjetja. Biti eno izmed vodilnih podjetij na področju urejanja in čiščenja javnih površin. Poslanstvo javnega podjetja. Nudenje storitev na področju urejanja in čiščenja javnih površin. Skrb za čisto in zdravo okolje. Prioriteta je zadovoljstvo strank in uporabnikov. Strateške usmeritve in cilji. Ohraniti visoko stopnjo zadovoljstva strank, storitve izvajati na stroškovno učinkovit način, obvladovati celoten proces urejanja in čiščenja javnih površin, konkurenčna prednost. Cilji in kazalniki opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec v obdobju 2013-2019: povečati kakovost storitev in s tem zadovoljstvo strank zagotavlajti višji standard javnih površin vzpostaviti informacijski sistem združevati storitev čiščenja cest in urejanja zelenih površin prevzeti urejanje in čiščenje zelenih površin v lastno izvajanje preveriti obstoječe standarde in predlagati izboljšave vzpostaviti sistem lastnega servisiranja urbane opreme 10
4.2 Strateški cilji za javne zelene površine Strateške usmeritve v obdobju od 2013 do 2019 so že v naprej izoblikovana izhodišča na podlagi občinskega predpisa in sicer: zagotoviti normalno uporabo javnih površin zagotoviti varnost obiskovalcev javnih zelenih površin izboljšati kvaliteto bivanja v urbanem okolju polepšati videz mesta ohraniti obstoječe javne zelene površine in spomenike oblikovane narave pomagati pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, predvsem pa avtohtonih rastlinskih vrst. Poleg že zastavljenih ciljev pa je potrebno tudi: sodelovati pri načrtovanju mestnega tkiva, in sicer z zagotavljanjem več kakovostnih parkov in drugih zelenih površin, ki imajo pomembno vlogo pri zadovoljevanju potreb uravnoteženih in sonaravnih skupnosti ter pri izboljševanju mestne pokrajine. S tem bomo pripomogli, da bo Logatec postal zeleno in sonaravno mesto zagotoviti jasne temelje za koristne naložbe v zelene površine določiti je treba območja mesta Logatec, v katera je treba največ vlagati in jih najbolj izboljšati spodbujati vse segmente skupnosti k intenzivnejši uporabi in pogostejšim obiskom parkov in drugih zelenih površin varovati nekatere zelene površine pred pozidavo izboljšati ponudbe posameznih vrst zelenih površin v mestu, zato da se vsem prebivalcem zagotovi dostop do različnih vrst javnih zelenih površin izboljšati kakovost parkov in zelenih površin spodbujati skupnosti k sodelovanju pri izboljšanju in upravljanju zelenih površin 11
4.2.1 Določitev posameznih javnih zelenih površin z vidika urejenosti Z vidika urejenosti sta z občinskim predpisom določeni dve kategoriji posameznih javnih zelenih površin, razdeljeni v skupino obremenjenih in manj obremenjenih. Obremenjene javne zelene površine javni park, drevored, nasadi in travnate površine (zelenice) ki so v javni lasti oziroma je njihovo urejanje v pristojnosti občine, pokopališča, spomeniki, otroška igrišča na javnih zelenih površinah. Manj obremenjene javne zelene površine - zelene površine ob javnih cestah in poteh, javnih športnih površinah, posamezne skupine dreves in rastišča posameznih dreves, pomembnih za naravno okolje, parkovno urejeni gozdovi, parkovno urejene vodne brežine ter druge zelene površine, določene s predpisi občine. 4.2.2 Način ureditve posameznih javnih zelenih površin strateški načrt Obremenjene javne površine Te površine otrokom in mladostnikom omogočajo, da se med igro in družabnimi stiki naučijo različnih spretnosti. Otroke in mladostnike je treba spodbujati k razumnemu tveganju v okoljih, ki jih postavljajo pred izzive in jih spodbujajo. Strateški načrt je usmerjen v odpravo teh zadržkov in izvedbo ukrepov, s katerimi želi omogočiti ustrezno igro za vse skupine otrok in mladostnikov. Spodbujanje domiselne igre je nujno za razvoj in učenje otrok. Pri tem se nočemo opirati samo na različna igrala, ampak želimo ponuditi tudi priložnosti za naravnejšo igro v varnem okolju. Otroci radi plezajo po skalah in drevesnih štorih, radi se igrajo v vodi in pesku, radi tečejo okoli dreves. Potrebno je zasnovati mrežo večjih in boljših igralnih površin, ki bodo otrokom omogočila pestrejše izkušnje in izzive. Strateški načrt vsebuje ukrepe za izboljšanje in zavarovanje formalnih (oblikovana krajina, okrasni vrt z urejenimi gredicami in s kipi ali oblikovan 12
osrednji mestni trg) zelenih površin. Posveča se pomembni vlogi, ki jo imajo tradicionalni, večnamenski parki z raznovrstno infrastrukturo. Dobro bi bilo razmisliti o oskrbniku parkov, ki bi se lahko odzval na vsakodnevne potrebe, uporabnikom parka pa dajal občutek varnosti. K temu lahko veliko pripomore že dvig hortikulturnih meril. Manj obremenjene javne površine. Uporabljajo jih najrazličnejše skupine ljudi za najrazličnejše dejavnosti, razen zelene površine ob javnih cestah in poteh. Kakovost teh zelenih površin je okrnjena, z izboljšavo storitev pa bi lahko pripomogli k dvigu kakovosti teh površin. Številne manjše neformalne površine na koncu ulic bi lahko bolje izrabili za igro in sprehode, če bi jih ogradili z ograjo, ki bi otroke ločevala od prometa, če nanje ne bi dovolili psom in če bi nanje postavili preprosto opremo. 4. 3 Operativni cilji za javne zelene površine - izbor rastlin za urejanje posameznih javnih zelenih površin 4.3.1 Trajnice Zasajevanje in vzdrževanje zelenic z enoletnicami, dvoletnicami, čebulnicami in sezonskim cvetjem je zelo drago. Za lep in urejen izgled takih gredic je potrebno namreč veliko dela in tudi denarja, ki pa ga je v mestih na razpolago vse manj. Kako poteka zasajevanje gredic z enoletnicami - maja se na takih gredicah izkopljejo vse jeseni posajene mačehe, spominčice in čebulnice ter nadomestijo s poletnim sezonskim cvetjem. Nato je treba jeseni izkopati sezonsko cvetje in pripraviti grede na sajenje mačeh, spominčic ter čebulnic, kot so tulipani in narcise. In tako se to vrti vsako leto. Če naj bo greda zasičena in lepa je potrebno posaditi kar lepo število enoletnic oziroma sezonskega cvetja - od 20-25 rastlin na kvadratni meter. In to kar dvakrat 13
letno. Če k temu prištejemo še čebulnice, redno pletje ter zalivanje v sušnih mesecih, ugotovimo, da so take zelenice veliko breme za mestni proračun. Parkovni oblikovalci in parkovni vrtnarji so ugotovili, da je mogoče grede saditi bolj smotrno, z večjo uporabo manj zahtevnih rastlin. V večji meri so začeli uporabljati trajnice, pokrovne vrtnice in druge grmovnice, ki naj bi sestavljale osnovno strukturo grede. S tem se izognemo vsakoletnemu dvakratnemu sajenju in urejevanju gred, kar vse je bilo potrebno pri uporabi enoletnic in sezonskega cvetja. Poleg tega so trajnice vsako leto večje, kar pomeni, da v dveh do treh letih popolnoma prekrijejo neko površino. S tem se počasi izognemo pletju in okopavanju. Lahko rečemo, da s trajnicami, z izjemo pomladanskega čiščenja, tako rekoč nimamo več veliko opravka. Da tako urejene grede ne bi bile prepuste in vsako leto enake, jih še zmeraj lahko dopolnjujejo s primernim sezonskim cvetjem, z enoletnicami in čebulnicami. Čebulnice bodo popestrile pomladanske mesece, ko trajnice še ne odženejo, enoletnice pa dodale nekaj svoje barvitosti v poletnih mesecih. Vendar so to le za dodatki za večjo barvitost, ne pa za samo osnovo grednega nasada. Trajnice za javne površine morajo biti izbrane še posebej premišljeno, kajti le s pravilno izbiro bomo prišli do pravega namena in do zmanjšanih stroškov pri urejanju gred. Treba je izbrati take rastline, ki brez večjih zahtev in človekove pomoči (gnojenje, zalivanje) lepo in dolgo časa uspevajo na nekem mestu. Trajnice, ki jih uporabljamo, morajo imeti tudi lepo obliko rasti. Večji del leta naj bi imele lep in zanimiv izgled (nekatere trajnice izgledajo lepo samo do cvetenja, potem pa nič več) in cvetele naj bi čim dalj časa. Zaželjeno je tudi, da se jeseni njihovi nadzemni deli posušijo in taki ostanejo na gredi čez celo zimo. Pomembno je, da so rastline zdrave in čim manj občutljive na bolezni in škodljivce, hkrati pa privabljajo koristne žuželke, nekatere vrste celo ptiče. To so osnovni kriterij, po katerih izbiramo trajnice za javne zelenice in parke. 14
Primerne trajnice za sajenje na gredah: hermelika mačja meta lepe očke gavra dresen sibirska perunika sončnica Druge rastline v kombinaciji s trajnicami: okrasne trave; kitajski trstikovec, proso, japonska perjanka za poživitev grede v poletnih mesecih se ob robu zasaja poletno sezonsko cvetje, pomladi pa čebulnice trata S tovrstnim izborom rastlin bo greda celo leto lepa in zanimiva, tako za občane kot obiskovalce mesta, pa tudi za vzdrževalce. Take zasaditve so primerne za opazovanje spreminjanja letnih časov in spoznavanje trajnic, ki bodo ob različnih delih dneva, ob različni svetlobi in še po mesecih pokazale svoje mnogotere obraze in veliko raznolikost. S tem je dosežena usklajenost gredic tekom leta, saj bo v vsakem letnem času nova podoba gredic. 4.3.2 Grmovnice Poleg zelenic se ureja tudi druge površine, predvsem z grmovnicami, pri tem pa je potrebno nameniti pozornost vrstam grmovnic, saj na primer ob otroško igrišče ni priporočljivo saditi grmovnic s trni. Grmovnice na javnih površinah sadimo zaradi njihove estetske vrednosti pri oblikovanju prostora, tudi zaradi ekološke in družbene funkcije ter zaradi ohranjanja narave, zlasti zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti domačij rastlinskih vrst. Grmovnice za javne površine morajo biti prilagojene našim podnebnim razmeram in primerne za izbrano rastišče, zaradi vzdrževanja pa naj bo izbor 15
sledi tistim vrstam, ki ne potrebujejo posebne nege. Za vzgojo lepe in zdrave grmovnice je pomembna ustreznost rastišča, pravilna posaditev rastline in ustrezen izbor. Primerne grmovnice s trni, za sajenje na mestih preprečitve prehodnosti: češmin glog brin črn trn ognjeni trn vrtnice in šipki sibirski dren Primerne grmovnice, za sajenje kot živa meja: češmin pušpan panešplja brin, klek, pacipresa navadna bodika lovorikovec kosteničevje 4.3.3 Drevesa Še posebej pri saditvah dreves je potrebno posebno pozornost posvetiti talni podlagi, pripravi sadilnih jam ter negi in vzdrževanju. Pri izboru dreves pa je se je dobro izogibati alergenim sortam (breza, jelša, leska). Sam izbor primerne drevesne vrste temelji na dobrem poznavanju biologije drevesa, poleg funkcionalnih zahtev je namreč potrebno preveriti prilagojenost vrste rastišču, rastnost in habitus glede na bližino objektov in infrastrukturo, pričakovano življenjsko dobo. Za drevesne vrste v mestnem okolju je potrebno preveriti prostorske zahteve, klimatske in svetlobne razmere, vlažnost in sestavo tal. 16
Mnogokrat pri sajenju pozabljamo, da koreninski sistem dreves običajno sega preko tlorisa krošnje, zato je potrebno izbrati drevesno vrsto s primerno rastno obliko. Izbrane sadike naj bodo pridelane v krajih z enakimi ali podobnimi podnebnimi razmerami kot bodo posajene. Za uspešnost posaditve je pomembna kakovostna izbira drevesne sadike. Drevesa naj imajo dobro razvito deblo. Za drevesa ob prometnicah naj bo krošnja visoka. Priporočen obseg debla ob saditvi na javnih površinah naj bo najmanj 14 cm, ob prometnicah pa najmanj 25 cm. 4.3.4 Zastirka Po saditvi naj se uporablja zastirka, zaradi ekološke, oblikovalske in gojitvene vloge. Lahko je organska (lesni sekanci, lubje, kokos) ali pesek, prodniki, plastika. Zastirka predvsem služi za zadrževanje rasti plevela in za zadrževanje izhlapevanja vode, zmanjšuje pa tudi poškodbe debla ob košnji. Priporočena debelina zastirke je med 5 do 10 cm. 4.4 Evidentiranje javnih zelenih površin V točki 4. 2. 2 je predstavljena delitev javnih zelenih površin, kot je predpisana z odlokom in sicer na t.i. obremenjene javne zelene površine in manj obremenjene javne zelene površine. Tovrstna delitev bo grafično evidentirana v prostorskem informacijskem sistemu občine. Osnovno Izhodišče za evidentiranje ter načrtovanje in urejanje javnih zelenih površin sta Strateški del občinskega prostorskega načrta in Urbanistični načrt Logatec, izdelan v letu 2008. 17
V Strateškem delu občinskega prostorskega načrta so določene usmeritve za razvoj v krajini. Predlagana so območja za posamezne dejavnosti vezane na naravne vire ter območja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora. Slika 1: Strateški del OPN: Usmeritve za razvoj v krajini Urbanistični načrt je bil pripravljen kot strokovna podlaga za občinski prostorski načrt. Urbanistični načrt se pripravlja za območja posameznih mest ali naselij mestnega značaja ter drugih razvojnih središč, ki bodo zaradi načrtovanega razvoja postala mesta ali naselja mestnega značaja. Vsebino in 18
obliko urbanističnih načrtov določa zakonodaja in podzakonski akti, vsebuje pa konceptualni in podrobnejši del, med drugim tudi Koncept zelenega sistema naselja, v okviru katerega se določijo njegove sestavine, njihova medsebojna povezanost ter povezanost z drugimi grajenimi strukturami v naselju ter Javne in zelene površine ter druge oblike javnega dobra. Že iz Urbanističnega načrta izhaja, podobno kot so začrtane strateške usmeritve, da je vzpostavitev predlaganega zelenega sistema osnova za zadovoljevanje potreb prebivalcev naselja po rekreaciji, športu, druženju itd. To je funkcijska raven sistema javnih odprtih in zelenih površin. Druga, strukturna raven, opredeljuje zgradbo zelenega sistema in je natančneje opredeljena v nadaljevanju. Tretja sistemska raven je ekološka. Vse zelene površine in vodotoki omogočajo pretok snovi in živali čez urbanizirano območje. V merilu naselja te površine predstavljajo zaplate in koridorje naravnih prvin v matici grajenega tkiva. Območje urbanističnega načrta naselja Logatec z vseh strani obdaja volumen gozda. Prepoznavno vlogo v zelenem sistemu mesta ima lipov drevored ob severni vstopni točki. Pomembna sta tudi potoka Reka in Črni potok, ki se združita v Logaščico, in celoten obvodni prostor, ki povezuje posamezne elemente zelenega sistema. Vsebinska členitev mestnega zelenja v zelenem sistemu naselja (funkcijska raven): - parkovna ureditev, - športno - rekreacijske površine, - otroška igrišča, - trg javna površina, - ozelenjene prometne površine; posebej izstopa lipov drevored ob Tržaški cesti, - prehodna raba / kmetijstvo (vrtovi, travniki in njive), - območja zmernih posegov / gozd s poudarjeno socialno funkcijo, - obvodni prostor, - ozelenitve ulic in sosesk, - pokopališče. Strukturna raven zelenega sistema naselja: - Zaledje: naselje z vseh strani obdaja gozd s poudarjeno socialno funkcijo in ekstenzivna kmetijska krajina; - Programska jedra: parkovna ureditev otroškega igrišča in športnih površin pri Narodnem domu; ureditev obstoječih športno - rekreacijskih površin na 19
območju Sekirice in pri gradu v Gorenjem Logatcu; pokopališči v Gorenjem in Dolenjem Logatcu; parkovne površine ob križišču Tržaške in Rovtarske ceste; - Povezovalne prvine: rekreacijske (pešpoti, kolovozi, poti ob vodotokih, hodniki za pešce, vodotoki) in infrastrukturne (ozelenjeno cestno omrežje); - Točkovne prvine: posamezne razpršene prvine, ki omogočajo enakomerno razporeditev parkovnih, športnih in drugih zelenih površin znotraj grajenega tkiva (manjša zelena jedra). Značilnosti predlaganega sistema: - izhaja iz pretežno naravne strukture območja naselja, ki jo poudarja in dodatno krepi, - skuša se prilagoditi grajenemu tkivu naselja, da postane prebivalcem dostopnejši, hkrati pa prispeva k boljši podobi mesta, - prizadeva si vzpostaviti relacije, trdnejše sistemske odnose med posamičnimi členi znotraj sistema, - krepi obstoječe in razvija nove povezave, - vnaša nove vsebine, - povečuje ekološko zmogljivost območja, - krepi naravne potenciale nekaterih pomembnih sestavin, npr. vodotokov, - predvideva enakomernejšo razmestitev glavnih kategorij odprtega prostora, zlasti parkov in športnih objektov, - predlaga večjo nasičenost z zelenimi sestavinami v degradiranih delih mesta, - daje izhodišča za zadovoljitev perspektivnih potreb po odprtem prostoru tudi za naselje, ki bi preraslo njegovo današnjo velikost, - omogoča fleksibilno povezavo s kmetijsko izrabo na nekaterih stičnih območjih, ki so za mesto vitalnega pomena. Urbanistični načrt v kontekstu javnih zelenih površin določa tudi izvedbena merila, ki so vključena v prostorske izvedbene pogoje občinskega prostorskega načrta. V podrobnejšem delu Urbanističnega načrta Logatec je karta javnih in zelenih površin ter javno dobro v kateri je prikazano stanje in načrtovano stanje ureditev trgov, parkovnih ureditev, ozelenitve javnih površin za mirujoči promet, športno-rekreacijske površine, otroška igrišča, ostale zelene površine, 20
ozelenitve ulic in sosesk, obvodni prostor, travniki in njive, zelene cezure, pešpoti, javni prostori. Karta je izhodišče za evidentiranje javnih zelenih površin v prostorskem informacijskem sistemu občine. Slika 2: Urbanistični načrt: Javne in zelene površine ter javno dobro 21
5 Uresničevanje strateškega načrta javnih zelenih površin Za uresničitev začrtane strategije je potrebno imeti tudi izdelane mehanizme, na podlagi katerih se lahko oblikuje metoda uresničevanja ciljev v prihodnjih letih. Ključni mehanizem je vsekakor financiranje, poleg tega pa tudi vzdrževanje zemljišč, vključevanje javnosti, prostorski načrt za zelena območja in nadzor nad izvajanjem strategije. Financiranje. Za zagotovitev dobre kakovosti parkov in zelenih površin bo potrebno v proračunu vsako leto zagotoviti zadostna sredstva. Sredstva je potrebno pridobivati iz različnih virov. Strategija bo izvajana v taki dinamiki, kot bo to omogočal proračun. Za uresničitev zahtevnih kakovostnih izboljšav, se bo potrebno odreči nekaterim nepomembnim zemljiščem z nizko vrednostjo, prihodke od prodaje teh zemljišč pa bi lahko v večjem deležu vložil v parke in druge zelene površine. Povečati je treba tudi proračun za kakovostnejše vzdrževanje zelenih površin in za popravila poškodovane oziroma izrabljene opreme. Vzdrževanje zemljišč. Kakovostnejše vzdrževanje zelenih površin je ključnega pomena. To v veliki meri potrjuje tudi mnenje javnosti. Učinkovito vzdrževanje je nujno, če hočemo doseči cilje te strategije. Strategija bo ob uveljavljenih oblikah zagotavljanja storitev, poskušala ponekod v upravljanje vključiti tudi občane. Prostorski načrti za zelena območja. Strategija še ne pomeni, da se je proces odločanja končal in da se ne more več vplivati na dogajanje na občinski ravni. Prostorske načrte za zelena območja je potrebno oblikovati po posvetovanju s krajani in pripraviti posebne podloge za izboljšavo parkov na posameznem območju. 22
Javnost. Strategija vsebuje spodbude za sodelovanje in večjo uporabo zelenih površin, sodelovanje, ter načrtovano obveščanje. Nadzorovanje in revizija. Strategijo je potrebno nadzorovali in revidirali na podlagi uspešnosti. 23
6Viri Hitchmough, J. in Dunnett, N. (2013) Design and planting strategy in the Olympic Park, London. Topos, 83, 72-77. Kingsbury, N. (2013) Trends in planting design. Topos, 83, 66-71. Strgar Satler, B. (210). zasaditve javnih površin uporaba trajnic. Pridobljeno 15. 5. 2013, s http://vrtoljubec.si/bernarda-strgar/347-zasaditve-javnihpovrin-uporaba-trajnic.htm Šiftar, A. (2011) Mestno drevje. Ljubljana: Botanični vrt. Šuklje Erjavec, I. (2008) Mestne zelene površine. Urbani izziv, letnik 19, 2, 3. Vovk Korže, A. in Smaka-Kincl, V. (2006) Zelene površine kot dejavnik kvalitete okolja v Mariboru. Revija za geografijo, 1-1, 99-114. Wilkinson, P. (2008). Upravljanje zelenih površin v mestu Bristol. Urbani izziv, 2, 110-114. fotografija na prvi strani: www.laubwerk.com 24