Analiza potreb po gasilskih avtolestvah v republiki Sloveniji NALOGA ZA PRIDOBITEV ČINA VISOKI GASILSKI ČASTNIK Metod Gaber, dipl.inž.grad. višji gasilski častnik II. st.
1 KAZALO VSEBINE 2 UVOD NAMEN NALOGE... 4 3 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA... 4 4 ANALIZA... 8 4.1 Pregled intervencij... 8 4.2 Pregled objektov... 13 4.3 Izračun verjetnosti oz. ocena ogroženosti... 15 4.4 OBSEG DELOVANJA avtolestev oz. platform... 17 4.5 Izkoriščenost avtolestev... 20 5 OPTIMIZACIJA LOKACIJ AVTOLESTEV... 22 5.1 Predpostavke... 22 5.2 ANALIZA... 23 6 ZAKLJUČEK... 28 7 VIRI, LITERATURA, PODATKI... 30 KAZALO TABEL Tabela 1: Seznam enot in število avtolestev oz. platform v enoti... 5 Tabela 2: Število avtolestev in platform po regijah.... 6 Tabela 3: Prvih 30 enot z največjim številom intervencij v obdobju med letoma 2005 in 2013.... 9 Tabela 4: Prvih 30 občin z največjim številom intervencij v obdobju med letoma 2005 in 2013.... 10 Tabela 5: Število dogodkov razčlenjeni na skupine dogodkov v letih med 2005 in 2013.... 11 Tabela 6: Izbrani tipi dogodkov glede na verjetnost posredovanja avtolestve.... 12 Tabela 7:Prvih 30 občin, ki imajo najvišjo verjetnost, da bo ob naslednji intervenciji posredovala gasilska avtolestev ali platforma.... 16 Tabela 8: Pokritost ogroženih objektov z avtolestvami oz. platformami po gasilskih regijah.... 20 Tabela 9: Izkoriščenost avtolestev oz. platform pri trenutni postavitvi.... 21 Tabela 10: Verjetnost sočasne intervencije, kjer bi potrebovali avtolestev.... 22 1
Tabela 11: Obstoječe in predlagano število lokacij gasilskih avtolestev oz. platform po regijah.... 24 Tabela 12: Obstoječe in predlagano število gasilskih avtolestev oz. platform po regijah.... 26 Tabela 13: Stroški na objekt/leto za obstoječe stanje in predlog postavitve lokacij za vse objekte, ki jih vozila pokrijejo.... 27 Tabela 14: Stroški na objekt/leto za obstoječe stanje in predlog postavitve lokacij za ogrožene objekte, ki jih vozila pokrijejo.... 28 KAZALO SLIK Slika 1: Lokacije avtolestev in gasilskih platform v Sloveniji... 4 Slika 2: Gasilska platforma Metz.... 7 Slika 3:Lokacije intervencij med letoma 2012 in 2013.... 8 Slika 4: Lokacije objektov iz katastra stavb.... 13 Slika 5: Izbrani objekti, ki zadostijo kriterijem visokega ali velikega objekta.... 14 Slika 6: Lokacije intervencij na visokih in velikih objektih.... 15 Slika 7: Verjetnost za posredovanje avtolestev po občinah in lokacije gasilskih avtolestev oz. platform... 17 Slika 8: Požarno prekrivanje, vir: M.Tomazin, Gasilska brigada Ljubljana.... 18 Slika 9: 20 minutni doseg avtolestev z lokacijami vozil in ogroženih objektov.... 19 Slika 10: Gasilska vozilo Multistar 2, proizvajalca Iveco Magirus.... 23 Slika 11: Gasilska avtolestev Metz L32-QR.... 25 Slika 12: Predlog lokacij gasilskih avtolestev oz. platform.... 26 Slika 13: Gasilska platforma Bronto Skylift F 32 RLX... 27 Slika 14: Lokacije, kjer je zaradi starosti potrebna nova avtolestev, oz. ker je na tej lokaciji še ni.... 29 KAZALO GRAFIKONOV Graf 1: Število avtolestev in platform po starostnih skupinah.... 7 Graf 2: Odstotek pokritosti vseh objektov in ogroženih objektov pri trenutnih lokacijah gasilskih avtolestev in platform.... 23 2
3
2 UVOD NAMEN NALOGE Gasilske avtolestve in gasilske platforme so specialna vozila namenjena posredovanju ob nesrečah na visokih in velikih objektih, v zadnjem času pa vse pogosteje tudi na različnih tehničnih intervencijah. Strošek nakupa in vzdrževanja takih vozil je velik, zato se pojavlja težnja po racionalnem nakupu in pravilni prostorski umeščenosti vozil na področju celotne republike Slovenije. Namen naloge je narediti presek trenutnega stanja, izdelati prostorsko analizo trenutne pokritosti in na podlagi GIS analize podati okvirni predlog lokacij avtolestev ali gasilskih platform na Slovenije. 3 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA Slika 1: Lokacije avtolestev in gasilskih platform v Sloveniji V Sloveniji je trenutno 46 operativnih gasilskih avtolestev in gasilskih platform, ki so locirane v 40 gasilskih enotah. V prostovoljnih gasilskih enotah je sedemindvajset (27) avtolestev, v poklicnih devetnajst (19). 4
ENOTA ŠTEVILO VOZIL GASILSKA BRIGADA LJUBLJANA 4 JZ GRS KRANJ 2 GASILSKA BRIGADA KOPER 2 JZ POKLICNI GASILCI MARIBOR 2 PGD VOJNIK 1 PGD SLOVENSKA BISTRICA 1 PGD OSTROŽNO 1 CPV DOMŽALE 1 PGD ŠOŠTANJ - MESTO 1 GASILSKI ZAVOD SEŽANA 1 PGD GORNJA RADGONA 1 PGE KRŠKO 1 GRC NOVO MESTO 1 PIGD STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA 1 ICZR IG 1 PGD TREBNJE 1 PGD IDRIJA 1 PGD ŽALEC 1 GARS JESENICE 1 PGD MURSKA SOBOTA 1 POKLICNI GASILCI NOVA GORICA 1 PGE CELJE 1 PGD BREŽICE 1 PGD ROGAŠKA SLATINA 1 PGD RADVANJE 1 PGD KAMNIK 1 PGD SLOVENJ GRADEC 1 KGZ RAVNE NA KOROŠKEM 1 PGD SLOVENSKE KONJICE 1 PGD KOČEVJE 1 PGD ŠMARJE PRI JELŠAH 1 PGD KOZJE 1 PGE TRBOVLJE 1 PGD KRANJSKA GORA 1 PGD VELENJE 1 PGD LENDAVA 1 PGD VRHNIKA 1 PGD LITIJA 1 PGD MARIBOR MESTO 1 PGD METLIKA 1 SKUPAJ 46 Tabela 1: Seznam enot in število avtolestev oz. platform v enoti 5
Razmerje po regijah je naslednje: REGIJA Tabela 2: Število avtolestev in platform po regijah. ŠTEVILO VOZIL CELJSKA 8 LJUBLJANA I 5 GORENJSKA 4 MARIBORSKA 4 OBALNOKRAŠKA 3 POMURSKA 3 LJUBLJANA III 3 POSAVSKA 2 SAVINJSKO ŠALEŠKA 3 SEVERNO PRIMORSKA 2 DOLENJSKA 2 KOROŠKA 2 LJUBLJANA II 1 ZASAVSKA 1 BELOKRANJSKA 1 NOTRANJSKA 1 PODRAVSKA 1 SKUPAJ 46 Po številu vozil prednjači Celjska regija, sledi regija Ljubljana I. Vendar je potrebno pri tem omeniti, da so kar 4 vozila locirana v Gasilski brigadi Ljubljana. Povprečna starost vozil je 19,9 let. Vozila, ki so stacionirana v prostovoljnih gasilskih društvih imajo povprečno starost 22,7 let. Najmlajše vozilo je bilo nabavljeno v letu 2012, najstarejše operativno vozilo pri prostovoljcih ima 34 let. Povprečna starost vozil v poklicnih enotah je 16,5 let. Najmlajše vozilo ima 2 leti, najstarejše operativno pa 39 let. To je gasilska avtolestev v KGZ Ravne na Koroškem. Ravno v času pisanja te naloge je bilo izvedeno naročilo nove avtolestve za omenjeno enoto. Stanje je zaskrbljujoče, saj je skoraj 40% vozil (18 vozil: 13 PGD-ji, 5-poklicni) starejših od 25 let, kar je nekako življenjska doba gasilskih avtolestev. Situacija se v zadnjem vendarle času nekoliko popravlja. Predvsem poklicne gasilske enote so že pred časom zaznale, da je potrebno tovrstno tehniko enakomerno menjati, zato že zadnjih 15 let načrtno skrbijo za menjavo gasilskih avtolestev. Zamenjali oz. kupili so jih 12. Pri prostovoljnih gasilcih je porast menjave zaznati v zadnjih petih letih, ko so se nabavile 4 nove avtolestve oz. platforme. Vendar če hočemo vse skupaj dati na skupni imenovalec, so prostovoljna gasilska društva v zadnjih 15 letih kupila samo 6 avtolestev oz. platform. 6
9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Število vozil po starostnih skupinah 0-5 6-10 11-15 16-20 21-25 26-30 31-35 36-40 Prostovoljni gasilci Poklicni gasilci Graf 1: Število avtolestev in platform po starostnih skupinah. Slika 2: Gasilska platforma Metz. 7
4 ANALIZA 4.1 PREGLED INTERVENCIJ Od 1.1.2005 je bilo v Sloveniji v aplikaciji SPIN 1 zavedenih 121.951 različnih dogodkov v katerih so posredovale enote, ki delujejo v sitemu zaščite in reševanja. Največji delež intervencij opravijo poklicne gasilske enote, od katerih Gasilska brigada Ljubljana opravi kar 9,61% vseh intervencij. To pomeni, da izvozijo na vsako deseto nesrečo, ki se zgodi v Sloveniji. Sledijo JZZPR Maribor s 4,03 % (1 proti 25) in JZ GRS Kranj s 3,82 % (1/26). Slika 3:Lokacije intervencij med letoma 2012 in 2013. V spodnji tabeli je prikazanih prvih trideset enot, ki imajo največje število intervencij v obdobju med letoma 2005 in 2013. 1 SPIN-Sistem za Poročanje o INtervencijah (URSZR) 8
ENOTA Število Odstotek intervencij 2005-2013 GB LJUBLJANA 11719 9,61% JZZPR MARIBOR 4911 4,03% JZ GRS KRANJ 4664 3,82% JZ GB KOPER 4656 3,82% PGD POSTOJNA 4355 3,57% GARS JESENICE 3829 3,14% PGE CELJE 3265 2,68% JZ GRD GE NOVA GORICA 2671 2,19% DE NUS NOTRANJSKA 2193 1,80% DE NUS SEVERNOPRIMORSKA 2130 1,75% PGD ŠKOFJA LOKA 2126 1,74% CPV DOMŽALE 2028 1,66% DE NUS ZAHODNOŠTAJERSKA 1983 1,63% PGE KRŠKO 1914 1,57% DE NUS VZHODNOŠTAJERSKA 1715 1,41% ZGRS SEŽANA 1541 1,26% GRC NOVO MESTO 1513 1,24% PGD SLOVENSKA BISTRICA 1417 1,16% GRC AJDOVŠČINA 1346 1,10% DE NUS GORENJSKA 1327 1,09% PGD VELENJE 1289 1,06% GASILSKI ZAVOD TRBOVLJE 1239 1,02% KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 1134 0,93% PGD PTUJ 992 0,81% DE NUS DOLENJSKA 873 0,72% PGD KOBARID 803 0,66% PGD STARA LOKA 800 0,66% DE NUS LJUBLJANSKA 769 0,63% PGD TOLMIN 755 0,62% GRS RATEČE 730 0,60% Tabela 3: Prvih 30 enot z največjim številom intervencij v obdobju med letoma 2005 in 2013. Število dogodkov po občinah je precej podobno, vendar vseeno obstaja pomembna razlika med posredovanjem enot in dogodki v občinah. Enote širšega pomena lahko posredujejo tudi na območjih drugih občin, predvsem ob nesrečah v cestnem prometu, tehničnih reševanjih in ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Tako je občina Maribor šele na četrtem mestu po številu dogodkov, JZZPR Maribor pa je ravno na račun posredovanja tudi v drugih občinah na drugem mestu po številu posredovanj. Prav tako med prvimi tridesetimi enotami ni enot iz občine Radovljica, čeprav se občina Radovljica po številu dogodkov uvršča na dvajseto mesto v Sloveniji 2. Občina Radovljica nima gasilske enote širšega 2 Vsi podatki o številu intervencij so v obdobju med letoma 2005 in 2013. 9
pomena, zato v primeru prometnih nesreč, tehničnih reševanj in ob nesrečah z nevarnimi snovmi posredujejo enote GEŠP 3 iz Kranja, Jesenic in Bleda. OBČINA Število Odstotek intervencij 2005-2013 LJUBLJANA 13643 11,19% KOPER 6575 5,39% KRANJ 6524 5,35% MARIBOR 5677 4,66% NOVA GORICA 5514 4,52% JESENICE 5020 4,12% CELJE 3414 2,80% DOMŽALE 2639 2,16% AJDOVŠČINA 2184 1,79% PIRAN 2037 1,67% KRŠKO 2006 1,64% KOBARID 1955 1,60% POSTOJNA 1879 1,54% SEŽANA 1818 1,49% TOLMIN 1799 1,48% SLOVENSKA BISTRICA 1795 1,47% RADOVLJICA 1739 1,43% NOVO MESTO 1682 1,38% TRBOVLJE 1576 1,29% VELENJE 1454 1,19% ILIRSKA BISTRICA 1285 1,05% IZOLA 1256 1,03% ŠKOFJA LOKA 1227 1,01% ŠEMPETER-VRTOJBA 1202 0,99% KAMNIK 1095 0,90% ŽALEC 1083 0,89% RAVNE NA 1048 0,86% KOROŠKEM MIREN- 1036 0,85% KOSTANJEVICA TRŽIČ 967 0,79% KANAL 938 0,77% Tabela 4: Prvih 30 občin z največjim številom intervencij v obdobju med letoma 2005 in 2013. Po vrsti dogodka je bilo največ POŽAROV IN EKSPLOZIJ (37,84%), sledi TEHNIČNA IN DRUGA POMOČ (23,23%) in NESREČE V CESTNEM PROMETU (16,76%). Visoko se zaradi ostankov prve in druge 3 GEŠP gasilke enote širšega pomena 10
svetovne vojne uvrščajo NAJDBE NUS, MOTNJE OSKRBE IN POŠKODBE OBJEKTOV (8,09%), od tega glavnino predstavljajo NAJDBE NUS (7,95%). DOGODEK Število Odstotek POŽARI IN EKSPLOZIJE 46146 37,84% Požari v objektih 18852 15,46% Požari v naravi oziroma na prostem 16976 13,92% Požari v komunalnih in drugih zabojnikih 5442 4,46% Požari na prometnih sredstvih 4739 3,89% Eksplozije 137 0,11% TEHNIČNA IN DRUGA POMOČ 28327 23,23% Tehnična in druga pomoč 28327 23,23% NESREČE V PROMETU 20441 16,76% Nesreče v cestnem prometu 20127 16,50% Nesreče v železniškem prometu 241 0,20% Nesreče v zračnem prometu 70 0,06% Nesreče v pomorskem prometu 3 0,00% NAJDBE NUS, MOTNJE OSKRBE IN POŠKODBE OBJEKTOV 9862 8,09% Najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev 9690 7,95% Poškodbe, porušitve oziroma samoporušitve objektov 90 0,07% Nenačrtne motnje, omejitve, prekinitve, oskrbe 82 0,07% DRUGE NESREČE 6230 5,11% Nesreče v gorah 1633 1,34% Delovne in rudniške nesreče 1495 1,23% Nesreče pri športnih, rekreativnih in drugih aktivnostih 1089 0,89% Pogrešane osebe, živali in stvari 826 0,68% Reševanja obolelih oseb 698 0,57% Nesreče na vodi in v vodi 306 0,25% Ogrožanja ali napad živali na ljudi in stvari 122 0,10% Nesreče v podzemskih jamah in breznih 56 0,05% Nesreče na žičnicah, vzpenjačah 5 0,00% NARAVNE NESREČE 5558 4,56% Poplave 3018 2,47% Močan veter 1169 0,96% Visok sneg 704 0,58% Plazovi 319 0,26% Udari strel 120 0,10% Hud mraz 79 0,06% Toča 56 0,05% Visoko plimovanje morja 52 0,04% Prekinitev prometa zaradi naravnih pojavov 15 0,01% Žled 8 0,01% Suša 8 0,01% Epidemije in okužbe ljudi, živali in rastlin 7 0,01% Huda vročina 3 0,00% ONESNAŽENJA, NESREČE Z NEVARNIMI SNOVMI 5386 4,42% Nesreče z nevarnimi snovmi 4119 3,38% Sproščanja nevarnih plinov (brez eksplozij kot posledice) 1238 1,02% Onesnaženja zraka 29 0,02% JEDRSKI IN DRUGI DOGODKI 1 0,00% Jedrske nesreče oziroma radiacijske nevarnosti 1 0,00% SKUPAJ 121951 100,00% Tabela 5: Število dogodkov razčlenjeni na skupine dogodkov v letih med 2005 in 2013. 11
Za izdelavo analiza o potrebi gasilski avtolestev, je potrebno podatke o intervencijah zreducirati. Avtolestev ni uporabna za vse vrste intervencij. Tako se je naredila selekcija dogodkov, s tem, da so se izločili določeni tipi intervencij, kjer se avtolestev ne uporablja. Za nadaljnjo analizo se je uporabilo podatke 51337 dogodkov, ki so prikazani v tabeli 6. DOGODEK Število Odstotek TEHNIČNA IN DRUGA POMOČ 28327 55,18% tehnična in druga pomoč 28327 55,18% POŽARI IN EKSPLOZIJE 18989 36,99% Stanovanjske stavbe 11043 21,51% Nestanovanjske stavbe 6086 11,85% Kompleksni industrijski objekti 708 1,38% Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 468 0,91% Drugi gradbeni inženirski objekti 454 0,88% eksplozije v objektih 121 0,24% Objekti transportne infrastrukture 93 0,18% eksplozije na prostem 13 0,03% eksplozije prometnih sredstev 3 0,01% NARAVNE NESREČE 2057 4,01% vetrolom 1169 2,28% snegolom 610 1,19% udari strel (brez požara) 120 0,23% toča 56 0,11% padanje snega, ledu in ledenih sveč s streh 53 0,10% prekomerna obtežba strešnih konstrukcij zaradi teže snega 41 0,08% žledolom 4 0,01% zaledenitve streh objektov, odtokov zaradi ledu 4 0,01% DRUGE NESREČE 1792 3,49% nesreče pri športnih, rekreativnih in adrenalinskih aktivnostih 1001 1,95% reševanje obolelih (tudi helikopterski prevozi med 698 1,36% bolnišnicami) nesreče pri ostalih nešportnih aktivnostih (gobarjenje,...) 88 0,17% nenačrtna zaustavitev delovanja žičnic 3 0,01% okvare oz. poškodbe žičniških naprav in opreme 2 0,00% NAJDBE NUS, MOTNJE OSKRBE IN POŠKODBE OBJEKTOV 172 0,34% objekti 84 0,16% s pitno vodo 46 0,09% z električno energijo 23 0,04% z energetskim in drugimi plini 9 0,02% transportna infrastruktura 6 0,01% javnih telekomukacijskih storitev 4 0,01% SKUPAJ: 51337 100,00% Tabela 6: Izbrani tipi dogodkov glede na verjetnost posredovanja avtolestve. Vendar ta izbor še vedno ne da realne slike o potencialni uporabi avtolestve. Za bolj realno sliko je potrebno obdelati še podatke o visokih in velikih objektih. 12
4.2 PREGLED OBJEKTOV Za potrebe analize smo z Geodetske uprave republike Slovenije pridobili podatke iz katastra stavb in registra nepremičnin republike Slovenije. S kombiniranjem obeh podatkovnih baz se je izmed vseh objektov dalo izluščiti tiste objekte visoke in velike objekte, ki dejansko izkazujejo večjo verjetnost, da bomo pri posredovanju potrebovali gasilsko avtolestev oz. gasilsko platformo. V Sloveniji je v katastru stavb zavedenih 1.164.448 objektov. Skupaj z registrom stavb je tako na voljo velika količina podatkov, ki lahko gasilskim in reševalnim službam omogoča izdelavo različnih študij in analiz stanja na terenu. Slika 4: Lokacije objektov iz katastra stavb. Za Slovenijo je značilna razpršena gradnja (odprti zazidalni sistem). Tudi večja urbana središča imajo večinoma razpršeno gradnjo, le strogi centri in stara mestna središča so zgoščena in imajo tako imenovan zaprt in polzaprt zazidalni sistem. Pri izbiranju objektov za katere velja večja verjetnost za posredovanje avtolestve so se upoštevali naslednji kriteriji: višina objekta je večja od 14 m ali etažnost je P+4 ali tlorisna površina objekta je večja od 600 m 2. 13
Ti kriteriji so se pridobili izkustveno. Kataster stavb in register prostorskih enot sta bila izdelana na podlagi preteklih popisov. Višine niso bile geodetsko izmerjene, zato je bila pri tem potrebna previdnost. Izbor objektov je bil narejen z ustrezno SQL kodo in sicer iz obeh povezanih podatkovnih baz hkrati. Dobljeni rezultati so bili preverjeni na objektih na območju občine Radovljica in dosegajo 90% natančnost zajetih objektov. Kriterij zajemanja objektov glede tlorisne površine objektov je bil narejen z namenom, da se zajamejo veliki objekti, kot so industrijske hale in velika gospodarska poslopja, ki predstavljajo večje tveganje oz. povečujejo verjetnost uporabe avtolestev pri posredovanju na takih objektih. Na območju države je po zgornjih kriterijih 33.217 objektov, ki predstavljajo višje tveganje oz. obstaja možnost, da bomo pri posredovanju na takem objektu potrebovali avtolestev oz. platformo. Ta številka predstavlja 2,85% vseh objektov v državi, ki so zajeti v katastru stavb. Slika 5: Izbrani objekti, ki zadostijo kriterijem visokega ali velikega objekta. 14
4.3 IZRAČUN VERJETNOSTI OZ. OCENA OGROŽENOSTI Za izdelavo izračuna verjetnosti oz. ocene ogroženosti so potrebni podatki o intervencijah in podatki o stavbah. Podatki o intervencijah zajemajo obdobje osmih let oz. 121.951 zapisov, ki že kažejo obrise nekakšnega vedenjskega vzorca. Podatki o intervencijah, ki so že bile izbrane, so lahko do določene mere še vedno nepravilne. Namreč, v podatkih so zajete tudi intervencije, ki se niso zgodile na objektih. Na primer pri tehničnih intervencijah je to lahko tudi pomoč na cesti, v izbranih podatkih so zajete tudi intervencije na cevovodih. Zato je potrebno dodatno izbrati samo intervencije, ki so se zgodile v objektih. Regijski centri za obveščanje ob izpolnitvi podatkov v aplikaciji SPIN podajo tudi čim bolj natančno lokacijo dogodka. Če gre za naseljen objekt, ki ima hišno številko, je ta podatek zelo natančen. V rezultatu GIS analize podatkov o intervencijah in podatkov iz katastra ter registra stavb, dobimo dejansko število intervencij, ki so se zgodile v objektih, ki nas s stališča uporabe avtolestev oz. platform najbolj zanimajo. Iz dobljenih podatkov izračunamo verjetnost oz. ocenimo ogroženost naselja, kraja ali občine. V nalogi se je zaradi količine podatkov in geografske površine kot najmanjšo enoto vzelo območje posamezne občine. Slika 6: Lokacije intervencij na visokih in velikih objektih. 15
Na visokih in velikih objektih je bilo od med leti 2005 in 2013, 20.591 intervencij (16,9% vseh intervencij). Največja verjetnost za posredovanje avtolestve je v Ljubljani. Verjetnost znaša 3,89 % kar statistično pomeni, da bo na vsakih 26 klicev v Sloveniji ki bodo potrebovali pomoč enot sistema zaščite in reševanja, izvozila avtolestev ali platforma v Ljubljani. V spodnji tabeli je prvih trideset občin v Sloveniji, ki imajo najvišjo verjetnost, da bodo ob intervenciji potrebovale posredovanje avtolestve oz. platforme. OBČINA VERJETNOST v % LJUBLJANA 3,89% Verjetnost je 1 proti 26 KRANJ 2,09% Verjetnost je 1 proti 48 MARIBOR 1,42% Verjetnost je 1 proti 71 JESENICE 1,32% Verjetnost je 1 proti 76 CELJE 0,88% Verjetnost je 1 proti 114 KOPER 0,76% Verjetnost je 1 proti 131 DOMŽALE 0,51% Verjetnost je 1 proti 196 TRBOVLJE 0,50% Verjetnost je 1 proti 199 VELENJE 0,37% Verjetnost je 1 proti 270 PIRAN 0,37% Verjetnost je 1 proti 272 RAVNE NA KOROŠKEM 0,34% Verjetnost je 1 proti 295 NOVA GORICA 0,33% Verjetnost je 1 proti 306 ŠKOFJA LOKA 0,23% Verjetnost je 1 proti 429 POSTOJNA 0,22% Verjetnost je 1 proti 450 SEŽANA 0,22% Verjetnost je 1 proti 455 KRŠKO 0,19% Verjetnost je 1 proti 526 HRASTNIK 0,18% Verjetnost je 1 proti 565 IZOLA 0,18% Verjetnost je 1 proti 570 ZAGORJE OB SAVI 0,17% Verjetnost je 1 proti 601 NOVO MESTO 0,16% Verjetnost je 1 proti 625 ŽALEC 0,15% Verjetnost je 1 proti 663 RADOVLJICA 0,15% Verjetnost je 1 proti 689 KAMNIK 0,14% Verjetnost je 1 proti 697 IDRIJA 0,13% Verjetnost je 1 proti 744 TRŽIČ 0,12% Verjetnost je 1 proti 853 TOLMIN 0,10% Verjetnost je 1 proti 1008 PTUJ 0,10% Verjetnost je 1 proti 1042 AJDOVŠČINA 0,08% Verjetnost je 1 proti 1311 SLOVENSKA BISTRICA 0,07% Verjetnost je 1 proti 1370 SEVNICA 0,07% Verjetnost je 1 proti 1435 Tabela 7:Prvih 30 občin, ki imajo najvišjo verjetnost, da bo ob naslednji intervenciji posredovala gasilska avtolestev ali platforma. 16
Če pogledamo karto občin z višjo verjetnostjo in s tem višjo ogroženostjo zaradi visokih in velikih objektov ter lokacije avtolestev oz. platform, vidimo da ima večina bolj ogroženih občin ta vozila že v sestavih svojih enot. Izstopajo le občine Radovljica, Tržič, Tolmin, Postojna, Piran, Izola, Zagorje ob Savi, Hrastnik in Ptuj. Slika 7: Verjetnost za posredovanje avtolestev po občinah in lokacije gasilskih avtolestev oz. platform Vendar, je potrebno pri analizi upoštevati tudi medsebojno oddaljenost obseg delovanja enot, ki imajo v operativnem sestavu avtolestve in platforme. 4.4 OBSEG DELOVANJA AVTOLESTEV OZ. PLATFORM V Sloveniji žal poznamo samo v kakšnem času mora enota na intervencijo izvoziti, ne pa tudi v kolikem času mora biti enota na mestu intervencije. V tujini imajo to rešeno s tako imenovanim požarnim pokritjem. Nemška smernica predvideva, reševanje ljudi iz visokih stavb v 8. minuti. Vendar bo to smernico težko realizirati celo v Nemčiji, kaj šele pri nas. 17
Slika 8: Požarno prekrivanje, vir: M.Tomazin, Gasilska brigada Ljubljana. Glede na to, da je v Sloveniji pravilo, da morajo poklicne enote izvoziti v eni minuti, osrednje enote v petih minutah, da je večina avtolestev oz. platform v poklicnih in osrednjih enotah ter da povprečnih časov izvoza enot ni, sem pri analizi dosega avtolestev oz. platform upošteval čas vožnje dvajset minut. Slovenija je prepletena s cestami, ki so kategorizirane. Ceste višje kategorije omogočajo višje hitrosti, obratno nižje kategorizirane ceste omogočajo nižje hitrosti. Kar pomeni, da gasilska vozila v enakem času po različno kategoriziranih cestah ne bodo prevozila enake poti. V analizi je na avtocesti upoštevana povprečna hitrost 90 km/h, na normalnih mestnih vpadnicah in lokalnih cestah 55 km/h, in na najnižje kategoriziranih cestah 35 km/h. Rezultat analize dosega avtolestev v dvajsetih minutah je prikazan na spodnji sliki 8. Če na sloj dosega avtolestev dodamo še sloj ogroženih objektov takoj vidimo, kateri kraji nimajo ustrezne pokritostjo z gasilskimi avtolestvami. To so Bohinjska Bistrica oz. Bohinj na splošno, Bovec, Kobarid, Tolmin, Selška in Sorška dolina, Cerkno, Bovec, Kobarid, Tolmin, Ajdovščina, Vipava, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Radeče, Sevnica, Radlje ob Dravi, Pragersko, Ptuj, Ormož, Vinica. Nasprotno pa se pokaže, da so kljub temu nekatere bolj ogrožene občine, ki nimajo avtolestev, zaradi svoje lokacije in postavitve obstoječih avtolestev povsem zadovoljivo pokrite. Na primer občine Radovljica, Tržič, Piran in Izola. 18
19 ANALIZA POTREB PO AVTOLESTVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI Slika 9: 20 minutni doseg avtolestev z lokacijami vozil in ogroženih objektov.
Trenutna postavitev avtolestev skupaj doseže 72 % vseh ogroženih objektov. Vendar se ti odstotki po regijah razlikujejo, zaradi različnega števila avtolestev oz. platform in postavitve le teh po regijah. GASILSKA REGIJA ŠTEVILO OGROŽENIH OBJEKTOV OGROŽENI OBJEKTI DOSEŽENI Z AVTOLESTVAMI ŠTEVILO LOKACIJ AVTOLESTEV ODSTOTEK ZASAVSKA 674 625 1 93% LJUBLJANA I 5582 5158 2 92% MARIBORSKA 2944 2635 3 90% DOLENJSKA 1313 1120 2 85% CELJSKA 2513 2138 8 85% LJUBLJANA III 1533 1285 3 84% GORENJSKA 3487 2832 3 81% SAVINJSKO ŠALEŠKA 1574 1252 3 80% POSAVSKA 1169 812 1 69% BELOKRANJSKA 389 270 1 69% KOROŠKA 1198 792 2 66% NOTRANJSKA 785 513 1 65% OBALNO-KRAŠKA 2900 1584 2 55% POMURSKA 2378 1264 3 53% LJUBLJANA II 938 488 1 52% PODRAVSKA 1920 636 1 33% SEVERNOPRIMORSKA 1920 611 2 32% SKUPAJ 33217 24015 39 72% Tabela 8: Pokritost ogroženih objektov z avtolestvami oz. platformami po gasilskih regijah. Najslabše sta pokriti Severnoprimorska in Podravska regija. Sledijo Ljubljana II, Pomurska in Obalno - Kraška. Število ogroženih objektov, ki jih v dvajsetih minutah dosežemo z avtolestvijo upošteva tudi tako imenovano med sosedsko pomoč, torej da si lahko vozila iz sosednjih enot ali regij med seboj pomagajo. 4.5 IZKORIŠČENOST AVTOLESTEV Pomembna je tudi izkoriščenost avtolestev, ki je razmerje med številom objektov, ki»padejo«na eno avtolestev in številom doseženih objektov s trenutno postavitvijo oz. lokacijo avtolestev. Rezultat pokaže razpršenost oz. kako so avtolestve po regiji razporejene. Nižja je izkoriščenost, bolj skupaj so lokacije avtolestev. 20
GASILSKA REGIJA OBJEKTOV na AVTOLESTEV OGROŽENI OBJEKTI DOSEŽENI Z AVTOLESTVAMI ŠTEVILO LOKACIJ AVTOLESTEV ODSTOTEK PODRAVSKA 1920 636 1 302% LJUBLJANA II 938 488 1 192% SEVERNOPRIMORSKA 960 611 2 157% NOTRANJSKA 785 513 1 153% BELOKRANJSKA 389 270 1 144% ZASAVSKA 674 625 1 108% KOROŠKA 599 792 2 76% POSAVSKA 585 812 1 72% SAVINJSKO ŠALEŠKA 787 1252 3 63% POMURSKA 793 1264 3 63% OBALNO-KRAŠKA 967 1584 2 61% DOLENJSKA 657 1120 2 59% LJUBLJANA III 511 1285 3 40% GORENJSKA 872 2832 3 31% MARIBORSKA 736 2635 3 28% LJUBLJANA I 1116 5158 2 22% CELJSKA 279 2138 8 13% Tabela 9: Izkoriščenost avtolestev oz. platform pri trenutni postavitvi. Podravska regija, regija Ljubljana II, Severnoprimorska, Notranjska in Belokranjska regija nujno potrebujejo dodatne lokacije gasilskih avtolestev oz. platform. Kljub slabi izkoriščenosti pa bi v Gorenjski, Obalno-Kraški, Koroški in Dolenjski potrebovali še po vsaj eno lokacijo, kjer bi bila gasilska avtolestev oz. platforma. Za večja mesta kot je Ljubljana tudi ne moremo posplošiti, da so avtolestve slabo izkoriščene. Avtolestve morajo biti prilagojene, da pridejo tudi v težko dostopne predele starih mestnih jeder, zato mora biti tako vozilo manjše in okretno. Posledično, pa s takim vozilom ne moremo doseči zelo visokih stavb, zato se za tak primer potrebuje drugo, večje vozilo. Zato je potrebno obravnavati vsak primer posebej Pri izkoriščenosti avtolestev je potrebno pogledati še verjetnost sočasnosti. Lahko se zgodi, da se zgodita dve nesreči. Pri izračunu sočasnosti sem upošteval, da je avtolestev na intervenciji štiri ure. 21
OBČINA VERJETNOST LJUBLJANA 27,08% KRANJ 14,55% MARIBOR 9,87% JESENICE 9,17% CELJE 6,10% KOPER 5,31% Tabela 10: Verjetnost sočasne intervencije, kjer bi potrebovali avtolestev. V Ljubljani obstaja 27% verjetnost, da bodo v roku štirih ur potrebovali še eno avtolestev, ko je ena že na intervenciji. V Kranju je ta verjetnost že prepolovljena. Zato imajo te enote v svojem sestavu vsaj dve ali več vozil. Seveda pa se sočasnost lahko rešuje z ustreznim operativnim prekrivanjem sosednjih avtolestev oz. platform. 5 OPTIMIZACIJA LOKACIJ AVTOLESTEV 5.1 PREDPOSTAVKE Analiza je pokazala, da je nekaj področij v Sloveniji slabo pokritih (Podravska, Severnoprimorska in Obalno-Kraška regija), medtem ko je na primer Celjska regija prenasičena z gasilskimi avtolestvami oz. platformami. Optimiziranje lokacij avtolestev oz. platform, se je izdelala na podlagi predpostavke, da z avtolestvami v dvajsetih minutah pokrijemo čim več ogroženih objektov v regiji. Gasilske avtolestve oz. platforme morajo biti po regijah bolj postavljene tako,da njihov 20 minutni obseg vožnje zajame čim več ogroženih 4 objektov. Ogroženi objekti se največkrat nahajajo v dokaj strnjenih urbanih in industrijskih območjih, kjer zaradi geografskih ali urbanističnih omejitev razpršena gradnja ni mogoča. Lokacije vozil morajo biti izbrane tako, da omogočajo medsebojno prekrivanje oz. pomoč. S tem se bo povečala izkoriščenost vozil in vzpostavila neka kontinuiteta pokritja čim večjega območja regij in države. Seveda je pri tem potrebno upoštevati tudi ogroženost in ekonomsko upravičenost. Pri številu avtolestev v posamezni enoti je potrebno upoštevati tudi različnost tipa gradenj. Zato je potrebno v enote, ki posredujejo v večjih regionalnih središčih upoštevati, da imajo te enote več avtolestev oz. platform, odvisno od tega kakšne stavbe in kakšen sistem gradnje se na njihovem območju nahaja. 4 Ogroženi objekti os visoki ali veliki objekti. 22
5.2 ANALIZA Analiza obstoječega stanja je pokazala, da po številu lokacij in številu avtolestev izstopa Celjska regija, ki ima 8 lokacij in 8 avtolestev oz platform. Najmanjšo pokritost pa dosegajo Severnoprimorska, Podravska in Obalno-Kraška regija. 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% ZASAVSKA LJUBLJANA I MARIBORSKA DOLENJSKA CELJSKA LJUBLJANA III GORENJSKA SAVINJSKO ŠALEŠKA POSAVSKA BELOKRANJSKA Graf 2: Odstotek pokritosti vseh objektov in ogroženih objektov pri trenutnih lokacijah gasilskih avtolestev in platform. Slika 10: Gasilska vozilo Multistar 2, proizvajalca Iveco Magirus. KOROŠKA NOTRANJSKA OBALNOKRAŠKA POMURSKA LJUBLJANA II PODRAVSKA SEVERNOPRIMORSKA DOSEŽENI VSI DOSEŽENI OGROŽENI 23
V predlogu se na podlagi GIS analize šest (6) lokacij ukine in doda enajst (11) lokacij. Pet lokacij se ukine v Celjski regiji in ena v Mariborski, ker so lokacij zelo blizu ena drugi, tako da pokrivajo praktično isto območje. To je predvsem z ekonomskega stališča nerentabilno. Zaradi slabega pokritja predvsem ogroženih objektov, se dodajo lokacije v Belokranjski, Gorenjski,, Koroški, Obalno-kraški, Podravski, Pomurski, Posavski in Severnoprimorski regiji. REGIJA ŠTEVILO OBSTOJEČIH LOKACIJ ŠTEVILO LOKACIJ PO PREDLOGU RAZLIKA BELOKRANJSKA 1 2 +1 CELJSKA 8 3-5 DOLENJSKA 2 2 0 GORENJSKA 3 5 +2 KOROŠKA 2 3 +1 LJUBLJANA I 2 2 0 LJUBLJANA II 1 1 0 LJUBLJANA III 3 3 0 MARIBORSKA 3 2-1 NOTRANJSKA 1 1 0 OBALNOKRAŠKA 2 4 +2 PODRAVSKA 1 2 +1 POMURSKA 3 4 +1 POSAVSKA 2 3 +1 SAVINJSKO ŠALEŠKA 3 3 0 SEVERNOPRIMORSKA 2 4 +2 ZASAVSKA 1 1 0 SKUPAJ 40 45-6/+11 Tabela 11: Obstoječe in predlagano število lokacij gasilskih avtolestev oz. platform po regijah. 24
ANALIZA POTREB PO AVTOLESTVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI Slika 11: Gasilska avtolestev Metz L32-QR. 25
Slika 12: Predlog lokacij gasilskih avtolestev oz. platform. Število vozil se iz 46 poveča na 53. V Celjski regiji se število zmanjša za štiri vozila. Število vozil se poveča v Belokranjski, Gorenjski, Koroški, Obalno Kraški, Podravski, Pomurski, Posavski in Severnoprimorski regiji. REGIJA OBSTOJEČA VOZILA PREDLAGANA VOZILA RAZLIKA BELOKRANJSKA 1 2 +1 CELJSKA 8 4-4 DOLENJSKA 2 2 0 GORENJSKA 4 6 +2 KOROŠKA 2 3 +1 LJUBLJANA I 5 5 0 LJUBLJANA II 1 1 0 LJUBLJANA III 3 3 0 MARIBORSKA 4 4 0 NOTRANJSKA 1 1 0 OBALNOKRAŠKA 3 5 +2 PODRAVSKA 1 2 +1 POMURSKA 3 4 +1 POSAVSKA 2 3 +1 SAVINJSKO ŠALEŠKA 3 3 0 SEVERNOPRIMORSKA 2 4 +2 ZASAVSKA 1 1 0 SKUPAJ 46 53-4/+11 Tabela 12: Obstoječe in predlagano število gasilskih avtolestev oz. platform po regijah. S spremenjenimi in novimi lokacijami se pokritost vseh objektov v Sloveniji povprečno poveča za dobrih 13 % iz 782.946 na 893.073 objektov, še bolj se poveča pokritost ogroženih objektov in sicer za dobrih 19% iz 24.015 na 28.882 objektov. Pokritost je ostala enaka v regiji Ljubljana II, Ljubljana III ter v Savinjsko-Šaleški in Zasavski regiji. Zmanjšala se je v Celjski, vendar na področju, z nizko verjetnostjo za posredovanje avtolestve, ki na tistem območju znaša do 0,0025% ali 1 proti 40650. Če pogledamo racionalizacijo s finančnega vidika, je seveda predlog bistveno dražji, ker vsebuje kar 53 vozil. Ob predpostavki, da je življenjska doba avtolestev 25 let in da nakup vsake stane 600.000 ter njeno vzdrževanje 10.000 letno, potem za eno vozilo v življenjski dobi znaša celoten strošek 850.000 oz. 34.000 /leto. Na podlagi tega pomeni, da je predlog dražji za 5.950.000. Vendar je potrebno ter stroške normalizirati, da dobimo pravo primerjavo. V spodnjih tabelah so predstavljeni normalizirani stroški glede na število pokritih objektov po regijah. 26
REGIJA CENA/OBJEKT/LETO OBSTOJEČE STANJE CENA/OBJEKT/LETO PREDLOG BELOKRANJSKA 2,37 3,11 CELJSKA 3,14 1,81 DOLENJSKA 1,15 1,14 GORENJSKA 1,97 2,58 KOROŠKA 2,89 3,27 LJUBLJANA I 1,67 1,66 LJUBLJANA II 1,72 1,72 LJUBLJANA III 2,24 2,24 MARIBORSKA 1,79 1,76 NOTRANJSKA 1,78 1,63 OBALNOKRAŠKA 2,39 3,17 PODRAVSKA 1,03 0,99 POMURSKA 1,72 1,84 POSAVSKA 1,43 1,71 SAVINJSKO ŠALEŠKA 2,20 2,20 SEVERNOPRIMORSKA 3,19 3,31 ZASAVSKA 1,91 1,91 POVPREČJE 2,04 2,12 Tabela 13: Stroški na objekt/leto za obstoječe stanje in predlog postavitve lokacij za vse objekte, ki jih vozila pokrijejo. Z novimi lokacijami in ukinitvijo oz. prerazporeditvijo nekaterih obstoječih lokacij zajamemo 110127 dodatnih objektov. Strošek na posamezni objekt se zviša za osem centov. Slika 13: Gasilska platforma Bronto Skylift F 32 RLX 27
REGIJA CENA/OGR.OBJEKT/LETO OBSTOJEČE STANJE CENA/OGR.OBJEKT/LETO PREDLOG BELOKRANJSKA 125,93 193,73 CELJSKA 127,22 59,99 DOLENJSKA 60,71 56,76 GORENJSKA 48,02 63,30 KOROŠKA 85,86 94,80 LJUBLJANA I 32,96 31,53 LJUBLJANA II 69,67 61,71 LJUBLJANA III 79,38 72,49 MARIBORSKA 51,61 48,28 NOTRANJSKA 66,28 55,28 OBALNOKRAŠKA 64,39 73,37 PODRAVSKA 53,46 42,37 POMURSKA 80,70 78,30 POSAVSKA 83,74 92,31 SAVINJSKO ŠALEŠKA 81,47 74,34 SEVERNOPRIMORSKA 111,29 112,86 ZASAVSKA 54,40 52,80 POVPREČJE 75,12 74,37 Tabela 14: Stroški na objekt/leto za obstoječe stanje in predlog postavitve lokacij za ogrožene objekte, ki jih vozila pokrijejo. Če pogledamo razdelitev stroškov samo med ogrožene objekte, je po predlogu strošek nižji za 76 centov. S predlogom pokrijemo 4867 več ogroženih objektov. Strošek je nižji zaradi tega, ker so lokacije vozil ciljane na to, da pokrijejo čim več ogroženih objektov. 6 ZAKLJUČEK V nalogi je bil na podlagi GIS analize narejen predlog razporeditve enot, ki bi v svojem voznem parku imele tudi gasilske avtolestve ali gasilske platforme. Kateri tip vozila bi pokrival določeno področje, je odvisno od potreb, ki bi jih morali definirati s podrobnejšo analizo na nivoju lokalnih skupnosti. Opravljena je tudi stroškovna ocena za nakup vseh avtolestev v 25 letnem ciklu. Stroški predloga in obstoječega stanja se skorajda ne razlikujejo, ker se je v analizi upošteval dejavnik lokacije, verjetnosti in ekonomske upravičenosti. Predlog je dokaj dobro optimiziran, vendar bi bila optimizacija lahko še boljša, če bi se analiza delala posebej za vsako regijo, kjer bi bila najmanjša enota opazovanja lokalna skupnost na nivoju naselja. Velik problem pri analizi je bila odločitev o časovnem okviru dostopa oz. o pokrivanju vozil. V Sloveniji namreč še ne poznamo tako imenovanega požarnega prekritja (firecover), ki bi bistveno olajšalo analiziranje in planiranje sredstev, enot in opreme ne le na nivoju države ampak tudi na nivoju občin. Gospodarska kriza na sili v optimizacijo in zniževanje stroškov, zato bo v prihodnje potrebno optimirati lokalne gasilske enote, kar pomeni njihovo zmanjševanje ali združevanje ali pa strogo specializacijo za ožji spekter reševalnih nalog. 28
Večja vozila, med katere spadajo tudi gasilske avtolestve ali platforme, so strateški nakupi, ki bi morali biti usklajeni na ravni regij in države. Stroški nakupa in vzdrževanja bi se morali na podlagi nekega delilnika razdeliti na vse lokalne skupnosti v regiji. (Delilnik bi lahko za merilo imel verjetnost posredovanja gasilske avtolestve). Na ta način bi se v državi vzpostavil sistem nakupa in menjave vozil, ki razbremenil lokalne skupnosti velikih stroškov, če bi le te morale taka vozila kupovati same. Slika 14: Lokacije, kjer je zaradi starosti potrebna nova avtolestev, oz. ker je na tej lokaciji še ni. 29 ANALIZA POTREB PO AVTOLESTVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI Glede na trenutno starost vozil bi bilo nujno v najkrajšem možnem času zamenjati oz nabaviti 23 vozil, katerih starost presega 25 let, ki je nekako njihova optimalna življenjska doba. V katerih enotah bi bila potreba zamenjava je prikazano na spodnji sliki.
Menjave avtolestev oz. platform bi se lahko uredila na način, da se bolj pogosto menjajo bolj obremenjene avtolestve, rabljene pa se prestavijo v enote z manjšim številom posredovanj z avtolestvami oz. platformami. Na enak način bi se lahko izdelalo analizo, kje in koliko velikih gasilskih avtocistern (> 10.000 l) bi potrebovali, kje bi morala biti locirana vozila PV-2 in tako naprej. 7 VIRI, LITERATURA, PODATKI Podatki: Viri: Geodetska uprava republike Slovenije: o Kataster stavb, o Register nepremičnin, o Meje občin, o Cestno omrežje republike Slovenije, o Temeljni topografski načrti, o EHIŠ evidenca hišnih številk URSZR - Uprava Republike Slovenije za Zaščito in Reševanje o SPIN Sistem za Poročanje o INtervencijah svetovni splet OPERATIVNO taktični postopki, URSZR, Razvojno raziskovalna naloga. Bronto Skylift F32 RLX. URL: www.bronto.fi, April 2013 Metz L32 QR. URL: http://www.metz-aerials.de/news_en_359.html/206/center/?articleid=531, April 2013. Iveco Magirus Multistar 2. URL: http://www.iveco-magirus.de/index.cfm?id=182, April 2013 GIS analiza je bila izdelana z odprtokodnima programoma QGIS (http://www.qgis.org/) in gvsig (http://www.gvsig.org/web/) Kandidat: Metod Gaber, dipl. inž. grad. višji gasilski častnik II. 30