ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA BIP IZ ZDA Študentka: Jasmina-Marija Vugdalić Naslov: Lackova cesta 41 e, 2000 Maribor Številka indeksa: 81579129 Izredni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: Mag. Sonja Sibila Lebe Maribor, junij 2005

1 Minilo je prej, kot sem mislila. Pa vseeno sem vesela, da sem na koncu Za neomajno vero in zaupanje vame se zahvaljujem moji mami Sonji, možu Mukiju, ter vsem drugim članom moje družine. Brez vaših spodbudnih besed v težkih trenutkih mi ne bi nikoli uspelo Zahvaljujem se lastniku agencije BIP Timu Kellyju in soigralki Brook Coulter za vse podatke o poslovanju agencije, kot tudi za pomoč pri pisanju povzetka v angleščini. Posebno pa bi se rada zahvalila mentorici mag. Sonji Sibili Lebe za vso strokovno pomoč pri pisanju diplomske naloge.

2 PREDGOVOR Turizem in šport sta množična pojava današnje družbe. Medsebojno sta povezana na mnogo različnih načinov. Šport dobiva v sferi turizma vedno večjo vlogo, predvsem v zadnjih dveh desetletjih, njuna povezanost pa sega daleč nazaj v zgodovino. Danes je šport velikokrat sestavni del turističnih aranžmajev in vstopa na turistično tržišče, s čimer postaja generator dodane vrednosti v turizmu. V novejšem času je tako prišlo do pojava nove oblike turizma, katerega glavni motiv potovanja je športna aktivnost, in je znan pod pojmom športni turizem. V diplomski nalogi sem predstavila ameriško športno agencijo BIP, ki se ukvarja z odbojkarskim managementom, posredno pa deluje na področju športnega turizma. Temo diplomske naloge sem izbrala predvsem zato, ker je agencija BIP izredno dejavna na območju Maribora in v sklopu športno-turističnih turnej vsako leto pripelje v Maribor in druge kraje v Sloveniji veliko število odbojkarjev in odbojkaric. Glavni namen tovrstnih turnej je pridobitev športnih izkušenj ob sočasnem pridobivanju turističnih izkušenj. BIP s svojim delovanjem dviguje popularnost odbojke ter aktivno vpliva na turistični prihodek mesta, ki ga v sklopu turneje obišče. Zato je njena prisotnost na območju Slovenije, še posebej Maribora, posebej zanimiva, saj se s prihodom ameriških odbojkarskih ekip promovira odbojka, obenem pa se promovira tudi Maribor. Želela sem predstaviti kako so tovrstne turneje, še posebej pa turneje za mlade igralce do 18 let, dobrodošle za Slovenijo tako v športnem kot tudi v turističnem smislu. Nedvomno agencija BIP z organiziranjem turnej za odbojkarje in odbojkarice aktivno posega v sfero turizma in povečuje turistični prihodek. Vse to bi imelo še večji učinek, če bi BIP razširila poslovanje s področja odbojke in pričela z organiziranjem poleg odbojkarskih še košarkarske turneje. V diplomski nalogi sem tako predstavila nekatere možnosti za delovanje BIP na področju košarkarskega managementa. Ker je BIP zelo dejavna in tudi že precej poznana športna agencija na mariborskem območju, sem v diplomski nalogi predlagala, da bi bilo smiselno ustanoviti uradno izpostavo agencije BIP v Mariboru. Maribor bi s tem lahko postal sedež športnega managementa v Evropi. Na koncu naj dodam še to, da sem temo športnega managementa in turizma izbrala predvsem zato, ker sem sama aktivna igralka odbojke. Sem tudi na spisku igralk, ki jih zastopa agencija BIP. Po drugi strani pa ji v času turnej po Sloveniji pomagam pri dogovarjanju in organizaciji tekem. V predlogu, ki sem ga zapisala v zadnjem poglavju diplomske naloge, vidim poslovno priložnost zase, da sama kot poznavalka tako športnega kot destinacijskega managementa prevzamem vodenje izpostave BIP v Sloveniji.

3 KAZALO PREDGOVOR... 2 KAZALO... 3 1 UVOD... 4 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKOVANJA... 4 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE DIPLOMSKE NALOGE... 5 1.2.1 Namen... 5 1.2.2 Cilji... 5 1.2.3 Osnovne trditve... 5 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE... 5 1.3.1 Predpostavke... 5 1.3.2 Omejitve... 6 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA... 6 2 ŠPORTNI MANAGEMENT IN TURIZEM... 7 2.1 MANAGEMENT ŠPORTNIH EKIP, VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV IN ŠPORTNIH OBJEKTOV... 8 2.1.1 Management športnih ekip... 8 2.1.2 Management vrhunskih športnikov... 8 2.1.3 Management športnih objektov... 9 2.2 MANAGEMENT MEDNARODNE IZMENJAVE ŠPORTNIH EKIP... 9 2.3 POVEZAVA ŠPORTA IN TURIZMA... 10 2.3.1 Ekonomski pomen športa v turizmu... 12 2.3.2 Športni management v turizmu... 12 2.3.3 Mnenja mladih ameriških igralcev in njihovih spremljevalcev o Sloveniji in slovenski odbojki.. 13 3 BIP - ŠPORTNA AGENCIJA... 24 3.1 BIP KOT SPECIALIST ZA ODBOJKARSKI MANAGEMENT... 24 3.2 ORGANIZIRANJE MEDNARODNIH TURNEJ... 25 3.2.1 Organiziranje turnej za profesionalne igralce... 25 3.2.2 Organiziranje univerzitetnih turnej... 26 3.2.3 Organiziranje turnej za mlade igralce... 26 4 PREDLOG USTANOVITVE IZPOSTAVE AGENCIJE BIP V SLOVENIJI... 28 4.1 OBSEG STORITEV... 29 4.1.1 Management odbojkarskih turnej... 29 4.1.2 Management košarkarskih turnej... 30 4.2 MARKETINŠKE AKTIVNOSTI NA AMERIŠKEM TRGU... 30 4.2.1 Oglaševanje... 31 4.2.2 Stiki z javnostjo... 32 4.2.3 Sponzorstvo... 32 5 SKLEP... 33 POVZETEK... 34 LITERATURA IN VIRI... 36 SEZNAM TABEL... 38 SEZNAM GRAFOV... 38 PRILOGE... 39

4 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema, ki je predmet raziskovanja Problem, ki smo ga v diplomski nalogi raziskali, je povezanost treh področij: športa športnega managementa in športnega turizma na primeru podjetja oz. športne agencije BIP LLC 1 iz ZDA, ki poleg odbojkarskega managementa obsega organiziranje turnej po Evropi za profesionalne in univerzitetne ekipe iz ZDA. Agencija, katere lastnik večino časa preživi v Mariboru, od koder opravi večino dela s pomočjo interneta, s svojim delovanjem deluje na prej omenjenih treh področjih. V prvi vrsti zastopa profesionalne igralce odbojke (športni management), po drugi strani pa organizira športno-turistične turneje v Evropo za igralce odbojke z namenom iskanja potencialnih klubov za igralce. S tem pa posredno posega na področje turizma, saj so omenjene turneje vse številčnejše in njihov namen ni več zgolj šport, temveč tudi turizem, z željo spoznati druge države in kulture. Leta 2004 je agencija prvič organizirala večjo turnejo za mlade igralce odbojke do 18 let. Program je vključeval tudi tri-dnevno bivanje v Mariboru, tako da je velika skupina Američanov preživela Silvestrovo v hotelu Arena in uživala turistično ponudbo Maribora. Športna agencija BIP je v preteklih letih zgradila svojo mrežo v večjem delu Evrope. Deluje sicer tudi drugod po svetu, vendar se v diplomski nalogi ne bomo posebej posvečali temu delu njenega poslovanja. BIP združuje turizem in šport, ki sta v današnjem času masovna družbeno-ekonomska pojava sodobne družbe. Njuna povezanost sega že daleč nazaj v zgodovino, ko so Rimljani in Grki potovali, da bi sodelovali ali si ogledali velike športne prireditve, vendar danes dobiva mnogo večje razsežnosti. V tem smislu smo šport ločili na aktivni in pasivni. V okviru aktivnega športa smo se posvečali profesionalnemu in amaterskemu športu. Po Šugmanu (2002, 28) je profesionalni šport tisti, v katerem so športniki v delovnem razmerju (posameznik ali moštvo) in dobivajo za to plačo. Profesionalec oz. poklicni športnik je oseba, ki se preživlja s športom in je ali v delavnem razmerju v neki športni organizaciji ali pa je poklicni športnik. Na drugi strani pa je amaterski šport, v katerem športniki niso v delovnem razmerju in za športno udejstvovanje ne dobivajo plačila. Amaterski športnik je tisti, ki iz veselja, nepoklicno opravlja neko delo (prav tam, 29). Čeprav je osnovni namen delovanja BIP čisto športni, agencija posredno posega na področje turizma, saj udeleženci turnej uporabljajo najrazličnejše turistične storitve. 1 BIP LLC je kratica za Bring It Promotions, Limited Liability Company; gre za družbo z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarja s športnim managementom.

5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomske naloge 1.2.1 Namen V svetu ni veliko podjetij, ki bi združevala šport in turizem v taki meri, kot to počne ameriška športna agencija BIP. Ne samo, da promovira šport (odbojko), sočasno promovira tudi Slovenijo (Maribor) ter s svojim delovanjem ugodno vpliva na turistični priliv (predvsem mesta Maribor). Prav zato smo to problematiko izbrali za temo raziskave. Naš namen je bil, na osnovi analize aktivnosti BIP, ki so povezane s športnim managementom in organiziranjem športno-turističnih turnej za odbojkarje, preveriti možnost širitve poslovanja agencije tudi na Slovenijo (prav posebej Maribor) ter analizirati upravičenost ustanovitve tržno uspešne izpostave BIP v Sloveniji. 1.2.2 Cilji Glavni cilj diplomske naloge je bil preveriti, ali obstajajo realne možnosti za organiziranje večjega števila turnej za ameriške igralce v Sloveniji, kar smo ugotavljali s pomočjo ankete ter predlagati možne oblike in obseg sodelovanja s Slovenijo. Izvedena cilja sta: 1) analizirati sedanje delovanje agencije BIP 2) predstaviti načrte BIP v prihodnosti ter poiskati možna področja tesnejšega sodelovanja s Slovenijo. 1.2.3 Osnovne trditve Slovenija je turistično in športno dovolj privlačna za prihod večjega števila mladih inozemnih igralcev in njihovih spremljevalcev, zato trdimo, da: 1) bi bilo v Sloveniji (Mariboru) smiselno ustanoviti uradno izpostavo podjetja BIP; 2) je smiselno razširiti poslovanje agencije s področja odbojke na področje košarke, saj je Slovenija majhna in agencija BIP ne bi vodila v Slovenijo vseh odbojkarskih ekip. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 1.3.1 Predpostavke Predpostavljamo, da se bo tudi v prihodnje nadaljevalo zanimanje amaterskih univerzitetnih in profesionalnih ekip odbojke za obisk Evrope. Srednja Evropa in nekatere vzhodnoevropske države postajajo vse bolj privlačne destinacije, tako iz turističnega kot tudi športnega vidika.

6 Računamo s tem, da se bodo zaradi pozitivnih izkušenj odbojkarjev/odbojkaric tudi mlajši igralci odbojke navdušili nad možnostjo 10-dnevnega potovanja po Evropi in na ta način obiskali Maribor. Po drugi strani pa izhajamo iz tega, da bo tudi v prihodnje Slovenija ocenjena kot varna država, kjer ni bojazni terorističnih napadov, naravnih katastrof ali vojn. Predpostavljamo, da bodo slovenske (še posebej mariborske) ekipe še naprej pripravljene sodelovati in organizirati prijateljske tekme v času turnej. 1.3.2 Omejitve V diplomski nalogi smo se omejili na tiste profesionalne aktivne športnike, ki se udeležujejo turnej za profesionalne ekipe. Naslednja omejitev se je nanašala na amaterske športnike, ki se udeležujejo univerzitetnih turnej. Pasivne športnike smo omenjali le kot spremljevalce na turnejah (trenerji, starši, prijatelji). Omejili smo se le na delovanje BIP v Sloveniji. Pri izvajanju anket nismo pokrili celotne populacije, ki se ukvarja z odbojko v ZDA, temveč le skupino, ki je preživela teden dni v Sloveniji. Omejili smo se na športnike, ki se aktivno ukvarjajo zgolj z odbojko. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava problema je poslovna, ker smo analizirali poslovanje športne agencije. V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivni pristop. Opirali smo se na obstoječo literaturo pri opisovanju temeljnih teoretičnih pojmov o športnem managementu in športnem turizmu. Uporabili smo kompilacijo, saj smo povzemali stališča drugih avtorjev. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo uporabili metodo ankete in strukturiranega intervjuja. Analiza problema je statična, saj smo obravnavali sedanje stanje.

7 2 ŠPORTNI MANAGEMENT IN TURIZEM V tem poglavju smo se osredotočali na temeljne teoretične pojme o športnem managementu, njegovih osnovnih značilnostih in načinih, kako je povezan s turizmom. Vodstvu podjetja velikokrat pravimo management podjetja, ki ga kot takega poznamo tudi v športu. Pri športnem managementu gre za proizvodnjo in trženje športnih storitev (Bednarik 1999, 17). Gre za koordinacijo učinkov športne dejavnosti s pomočjo znanja ekonomskih zakonitosti (Šugman et al., 2002, 20). Vprašanja organizacij in njihovega organiziranja spadajo v vedo managementa. Del te globalne vede je tudi športni management in znotraj njega so pomembna spoznanja in vedenja o organizacijah, organiziranju in organiziranosti vseh športnih subjektov (Šugman 1998, 14). Športni management je delovanje procesa managementa na področju športa. Njegove osnovne naloge delimo na: snovanje, predvidevanje, načrtovanje, organiziranje, vodenje, poročanje, nadzorovanje in ocenjevanje (Šugman et al. 2002, 149-164). Podobno delijo naloge oz. funkcije managementa v športu na organiziranje, odločanje, kontrolo, komuniciranje, planiranje, inoviranje in motiviranje tudi Bartoluci in sodelavci (2004, 137-139). Športni manager je delavec v športu, ki se izključno ukvarja s športnim managementom. V osebi športnega managerja bi naj bilo strnjeno znanje športne in ekonomske znanosti, ravnanje s človeškimi viri na obeh področjih, kar daje dinamičnost in tudi posebnost načinu življenja športnega managerja. Ta oseba naj bi povezovala veliko količino znanj in sposobnosti (Šugman et al. 2002, 218). Manager v športu je po Bartoluciju (2003, 155-156) organizator, upravljavec neke športnoposlovne organizacije, katere cilj je ustvarjanje določenih športnih in poslovnih rezultatov. Osnovna naloga managerja v športu je doseganje določenih športnih ciljev (rezultatov), sočasno pa so odgovorni za doseganje poslovnih ciljev. V športni dejavnosti obstaja več vrst managerjev. Po Bartoluciju (2004, 139) jih največ najdemo v vlogah glavnega managerja-direktorja, športnega direktorja, direktorja različnih sektorjev športne organizacije, direktorja reprezentance, direktorja športne šole, sekretarja, poslovnega sekretarja, trenerja-managerja in javnih delavcev v športu, pri čemer pa sta število in struktura managerjev odvisna od velikosti športno-poslovne organizacije. Managerji v športu delujejo na najrazličnejših področjih in jih med seboj povezujejo. Uspeh športnega managerja pa je odvisen predvsem od njegovih sposobnosti, kako različna področja v stalno spreminjajočem se in konkurenčnem okolju povezati in kako se izogniti nevarnostim in eliminirati slabosti ter izkoristiti prednosti in pravočasno spoznati priložnosti.

8 2.1 Management športnih ekip, vrhunskih športnikov in športnih objektov Management v športu posega na različna področja. V diplomski nalogi se bomo posvetili le trem področjem na katerih poteka proces športnega managementa: managementu športnih ekip, vrhunskih športnikov in športnih objektov. 2.1.1 Management športnih ekip Poznamo profesionalne, amaterske in profesionalno-amaterske športne ekipe. Za prve je značilno, da so vsi člani v ekipi profesionalni športniki, ki za ukvarjanje s športom prejmejo plačilo. Pri amaterskih ekipah gre za ljubiteljsko ukvarjanje s športom v prostem času in člani takega kluba za ukvarjanje s športom ne dobijo plačila. Večinoma pa imajo ekipe v svoji sredini amaterje in profesionalce. To je zaradi tega, ker so športniki v ekipi dijaki ali študentje, ki imajo šolske oz. študijske obveznosti. Po drugi strani pa tudi večina klubskih proračunov ne dopušča možnosti zaposlitve samih profesionalcev. Tako ima tudi večina slovenskih klubov ob domačih igralcih le dva do tri profesionalna športnika. Vsaka ekipa oz. klub je sestavljena iz članske ekipe, mlajših selekcij, ki so nujno potrebne za nadaljnji obstoj, razvoj in uspeh kluba ter vodstvenih in upravljalnih organov. Več o interesih lastnikov oz. ustanoviteljev, zaposlenih v klubih in strankah kluba (gledalcih), piše Cooke (1994, 205-210). Vodstveni in upravljalni organi kluba so: predsednik kluba, direktor kluba, športni direktor, sekretar, člani upravnega odbora. Naloge managementa kluba zajemajo vse posle upravljanja, podjetništva, procesa treniranja, organiziranje tekmovanja in priprav ter druge oblike delovanja kluba. Vendar so naloge posameznih managerjev po klubih različno definirane, odvisno od velikosti posameznega kluba (Bartoluci 2003, 178). 2.1.2 Management vrhunskih športnikov Definicije vrhunskega športa se razlikujejo od države do države. V Sloveniji so vrhunski športniki določeni s kategorizacijo Olimpijskega komiteja Združenja športnih zvez Slovenije. Vrhunski športniki so tisti, ki so kategorizirani v svetovni in mednarodni razred (Bednarik 1999, 55). Po Zakonu o športu Republike Slovenije iz leta 1998 je vrhunski šport priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Vrhunski šport ali šport za dosežek je posebna oblika športne dejavnosti in gonilna sila športnega managementa. Športni dosežek je temelj vsega in je posledica sodelovanja športnika, trenerja in strokovnega tima, pa tudi managerja. Zato je tudi management vrhunskega športa za razliko od npr. managementa rekreativnega športa veliko bolj kompleksen in natančen. Govorimo o športnem poslu, ki brez ustreznega finančnega načrta ne more preživeti (Šugman et al. 2002, 171).

9 Šport (predvsem vrhunski) je v današnjem času prerasel v močno industrijo, ki brez procesa športnega managementa skorajda več ne more obstajati. Vrhunski športniki, ki se profesionalno ukvarjajo s športom, temu podrejajo način življenja. Biti morajo najboljši, da zadovoljijo svoje delodajalce in širšo javnost. Večina vrhunskih športnikov ima zato svojega zastopnika (agenta/managerja). Ta se ukvarja z njihovimi financami, promocijo v javnosti, jim pomaga pri iskanju kluba, podpisu pogodb, ipd. Govorimo o profesionalizaciji športnikov, ki temelji na ozkem krogu tistih, ki se ukvarjajo s športom zaradi denarja, in na čim večjem številu»pasivnih«spremljevalcev športnih dogodkov, ki plačujejo predstave in zagotavljajo organizatorjem velik dobiček (Šugman 1998, 16). 2.1.3 Management športnih objektov Za management športnih objektov so potrebni strokovnjaki iz različnih področij. Ti skrbijo, da je objekt sodoben in omogoča čim kakovostnejšo in učinkovitejšo ponudbo ter izvedbo športne dejavnosti. Management športnih objektov je z vidika človeških virov specifičen, saj zahteva specifična znanja (Šugman 2002, 168). Športni objekti so mesta, kjer se srečujejo ljudje, ki se med seboj večinoma ne poznajo. To so tako aktivni kot tudi pasivni udeleženci v športu (gledalci in obiskovalci športnih prireditev). Ti kraji, kjer se odvija športna prireditev ali dogodek, se imenujejo»tretja mesta«(v nasprotju z domom in delovnim mestom) in nudijo možnosti za srečanja, razvedrilo in obogatitev družabnega življenja. Managerji športnega objekta naj zato poudarjajo pomen športnega dogodka, kot izjemno primernega tretjega. S tem bodo pridobili več publike in ustvarili večji profit (Bednarik 1999, 10). 2.2 Management mednarodne izmenjave športnih ekip Znano je, da številne športne ekipe (amaterske in profesionalne) potujejo na turnirje in tekmovanja v tujino. To je lahko v okviru rednega ligaškega tekmovanja (npr. tekmovalci raznih evropskih lig) ali pa v času priprav pred sezono oz. po končani sezoni. Gre za izmenjavo športnih ekip, ki temelji na športni aktivnosti s poudarkom na druženju in izmenjavi izkušenj. Ekipe so pogosto nastanjene kar pri družinah gostujoče ekipe, ali pa v raznih športnih centrih, hotelih ali kampih. Čeprav gre pri tem v prvi vrsti za športno udejstvovanje (treniranje in igranje tekem, priprava na novo sezono), je pomen tovrstnih priprav v tujini tudi spoznavanje in druženje s športniki iz mesta gostitelja. V tem smislu so zanimive športne turneje, ki jih omenjata Standeven in De Knop (1999, 96). Športne turneje in obiski amaterskih in profesionalnih ekip so oblika športno-aktivnih počitnic, na katerih ekipe sodelujejo na tekmovanju proti ekipam iz tujine. Pogostokrat poteka taka vrsta izmenjave med ekipama iz pobratenih mest in jih organizirajo športna ministrstva v sodelovanju z lokalno oblastjo. Poudarek je na povezavi športa in turizma. Športne turneje organizirajo tudi razne športne zveze in privatna podjetja. Agencija BIP, katere delovanje smo analizirali v diplomski nalogi, je v okviru odbojkarskega managementa specialist za organiziranje športnih turnej za profesionalne in amaterske športnike. Turneje za profesionalce imajo večji poudarek na športu, medtem ko

10 so turneje za amaterje (univerzitetne turneje), ob igranju odbojke, namenjene spoznavanju tujih držav in kultur. 2.3 Povezava športa in turizma Šport in turizem sta danes prevladujoča družbena pojava in med seboj povezana na različne načine. Ker bomo pisali o povezavi športa in turizma, bomo na začetku poglavja na kratko opisali oba pojma: Turizem je po statistični opredelitvi splet odnosov in pojavov, povezanih z aktivnostmi oseb na potovanju in bivanju izven stalnega bivališča do največ enega leta, in to zaradi preživljanja prostega časa, poslovnih in drugih razlogov (Ogorelc 2001, 10). Šport je danes v svetu prevladujoč termin za dejavnost, ki temelji na gibanju oz. motoriki. Šport je družbeni fenomen sveta in je razširjen na vseh kontinentih in v vseh državah sveta. Mednarodni olimpijski komite, ki je osrednja mednarodna športna organizacija, vključuje 197 nacionalnih olimpijskih komitejev, v katerih poznajo preko 120 različnih športov oz. športnih panog (Šugman 1997, 75). Leta 2001 je v Barceloni potekala 1. svetovna konferenca na temo športa in turizma, katere namen je bil preučiti povezavo med športom in turizmom kot prevladujočima sektorjema današnjega časa. Glavni cilj konference je bil spoznati in okrepiti vezi med obema sektorjema na vseh ravneh ekonomski, socialni, poslovni, akademski in izobraževalni. Turistična potovanja, katerih glavni motiv za potovanje sta šport in rekreacija, so zabeležila dramatično rast v zadnjih dvajsetih letih. Ljudje vse več pozornosti namenjajo zdravemu načinu življenja, kar je vplivalo na spremembe turističnih trendov. V sodobnem turizmu pridobivajo na pomenu programi, ki vključujejo športne aktivnosti (Bartoluci et al. 2004, 73-77). Šport (v sklopu turizma) prispeva tudi k razvoju manj znanih območij in turistično nerazvitih krajev. Posebno takrat, ko je določeno mesto ali država prireditelj športnega spektakla. Na enem mestu se v določenem trenutku znajdejo aktivni (športniki-tekmovalci) in pasivni udeleženci (gledalci in obiskovalci) športa. Športne prireditve, ki jih po namenu delimo na športne shode, splošne športno-kulturne prireditve, kongrese, simpozije, seminarje in posvetovanja, ter tekmovanja (Šugman 1995, 50-68), so pravi magnet predvsem za pasivne udeležence v športu. Po Bednariku (1999, 65) so pasivni udeleženci gledalci športnih prireditev in športnih TV prenosov, ki uživajo v storitvah oziroma v dosežkih vrhunskih športnikov. Športne prireditve (rekreativne in profesionalne) sodijo v okvir trženja dogodkov (event marketing), ki je osrednja formula za uspeh trženja posameznih krajev oz. regij (Križan 1997, 10). Prispevajo k oblikovanju imidža destinacije, ki je organizator prireditve in na ta način stimulirajo turizem tudi po končani prireditvi. Šport in turizem delujeta sinergijsko. Razvoj enega pogosto vpliva na razvoj drugega. Turizem s svojimi naravnimi resursi in kapacitetami nudi osnovne (elementarne) pogoje za nastanitev gostov, šport pa s svojimi različnimi oblikami sodeluje v oblikovanju in obogatitvi turistične ponudbe (Bartoluci i Čavlek 1998, 135). Tak odnos športa in turizma

11 je vplival na razvoj posebne oblike turizma - športnega turizma, ki se pojavlja v treh različnih oblikah: (povzeto po Bartoluci et al. 2004, 19-23): 1) tekmovalni športni turizem: zajema vsa potovanja, katerih glavni motiv je sodelovanje na določenih športnih tekmovanjih (tako domačih kot mednarodnih), 2) zimski športno-rekreacijski turizem, 3) letni športno-rekreacijski turizem. Standevenova in De Knopova definicija športnega turizma v knjigi Sport Tourism (2003, 12) zajema vse oblike aktivnega in pasivnega udejstvovanja ljudi v športnih aktivnostih, sodelovanje posameznikov ali organiziranih skupin v športu za nekomercialne ali komercialne/poslovne namene, ki so pogojeni s potovanjem od doma in kraja opravljanja dela. Avtorja razlikujeta med aktivnimi in pasivnimi športnimi turisti. Pri tem se: aktivni športni turisti odločajo za športno aktivne počitnice/potovanja (angl.: sport activity holidays), kjer je šport glavni motiv potovanja, ali pa za počitnice, kjer so v programu vključene športne aktivnosti, vendar to ni osnovni namen potovanja (holiday sport activities). pasivni športni turisti se med seboj razlikujejo po tem, koliko časa na potovanju namenjajo športu oz. kako pomemben je šport na njihovem potovanju. Sem spadajo opazovalci-poznavalci (connoisseur observers), ki se udeležujejo športnih prireditev kot gledalci ali uradne osebe in slučajni obiskovalci/gledalci (casual observers) (Standeven in De Knop 1999, 88-122). Športni turizem je posledica povečane diferenciacije in pluralizacije turističnega povpraševanja ter povečanja kvalitete življenja. Je tudi posledica sprememb, ki so botrovale turizmu v njegovem razvoju (Bartoluci et al. 2004, 409). Agencija BIP med drugim organizira športne turneje za odbojkarje in odbojkarice, na katerih potekajo prijateljska tekmovanja. Prijateljska tekmovanja so tekmovanja, katerih temeljni namen ni dosežek, ampak športno merjenje moči s poudarkom na prijateljevanju, razvedrilu, družabnosti in, kjer je šport le sredstvo druženja (Šugman 1995, 61). Ekipe, ki se udeležujejo turnej, zadovoljujejo svoje potrebe po aktivnem preživljanju prostega časa, bivajo v krajih izven stalnega prebivališča in so (u)porabniki turističnih storitev. Vse to jih uvršča med turiste. Po drugi strani pa so to športniki, ki se odpravijo na tovrstno potovanje z namenom športnega udejstvovanja. V program potovanja so vključeni vsakodnevni treningi in prijateljske tekme. V tem smislu BIP deluje na področju športnega turizma, ki zajema vsa turistična potovanja, katerih glavni motiv je sodelovanje v športu. Z odbojkarskimi turnejami posega na športno, posredno pa tudi na turistično področje. Udeleženci turnej so prvenstveno športniki, ki se z odbojko ukvarjajo amatersko (igralci z ameriških univerz) ali profesionalno (profesionalni igralci), po drugi strani pa so to tudi turisti v pravem pomenu besede. Udeležence turnej lahko uvrstimo med aktivne športne turiste. Njihov glavni motiv za potovanje je šport in v okviru tega igranje prijateljskih tekem.

12 2.3.1 Ekonomski pomen športa v turizmu Ekonomski učinki športa v turizmu so: neposredni ekonomski učinki ustvarjajo se v turističnih ali športnih podjetjih na temelju prodaje športno-rekreativnih storitev. Ustvarjajo se kot razlika med prihodki in odhodki športnih storitev in so merljivi v vsaki turistični ali športni organizaciji. posredni ekonomski učinki manifestirajo se skozi različne oblike turističnega prometa. Ustvarjajo jih turisti, za katere je šport glavni motiv potovanja v določeno destinacijo. To so predvsem športniki in rekreativci vseh vrst in kategorij, ki sodelujejo na raznih tekmovanjih, turnirjih in športnih igrah. Pogosto se takšni programi organizirajo v pred in posezoni, kar jim daje poseben karakter (Bartoluci 2003, 76). Neposredni in posredni ekonomski učinki športa v turizmu so lahko zelo visoki. S prodajo športnih storitev za aktivne in pasivne udeležence v športu se da dobro zaslužiti. Predvsem veliki športni dogodki privabljajo mnoge turiste, ki porabijo veliko denarja v relativno kratkem časovnem obdobju. S tem pa ustvarjajo dodatni prihodek v regiji oz. državi, ki je prirediteljica dogodka. Čeprav mediji večinoma neposredno prenašajo velike športne dogodke po celem svetu, veliko ljudi potuje na sam kraj dogajanja samo zato, da bi v živo doživeli celotni spektakel (Bartoluci et al. 2004, 85). Šport postaja vse bolj pomemben del turističnega produkta vsake države. Vse ekonomske učinke in potenciale športa v turizmu oz. športnega turizma pa je težko ugotoviti oz. natančno izmeriti zaradi nenatančnih in pomanjkljivih statistik ter slabe primerljivosti podatkov. O tem problemu obširneje pišeta Standeven in De Knopp (1999, 174-175), pa tudi Bartoluci (2004, 77). Z ekonomskega vidika agencija BIP z organiziranjem športno-turističnih turnej vpliva na turistični prihodek določenega mesta. Športniki na turnejah prvenstveno koristijo športne kapacitete, posredno pa koristijo vse razpoložljive turistične dobrine (nočitve v hotelih, prehrana v restavracijah in hotelih, nakupovanje spominkov ipd.). Veliko turnej, katere v programu vključujejo npr. Maribor, BIP organizira tudi v mesecih nizke sezone. S tem pripomore k oživitvi mrtve sezone in povečuje turistični prihodek Maribora. Lahko trdimo, da imajo turneje agencije BIP posredni ekonomski učinek športa v turizmu. 2.3.2 Športni management v turizmu Turizem in šport sta komplementarna družbeno-ekonomska pojava. Šport predstavlja v sodobnem turizmu pomemben del nastanitve, v kateri turisti aktivno sodelujejo v najrazličnejših športih. Šport je v sodobnem turizmu postal nov način preživljanja počitnic (Bartoluci 2003, 157). Bartoluci (2003, 158) deli glede na vrste, raznolikost in nivo organiziranosti športa v turizmu, vloge in strukture managementa v turizmu na: športni managerji in učitelji različnih vrst športa v turističnih podjetjih, managerji medicinskega profila za organizacijo različnih uslug v zdraviliščih,

13 športni managerji in učitelji športnih aktivnosti, ki organizirajo različne turnirje in tekmovanja popularnih športov v športno-rekreativnih centrih, pri organizaciji velikih športnih prireditev in tekmovanj, evropskih in svetovnih prvenstev, univerzijad, olimpijskih iger, imajo pomembno vlogo specifični profili športnih managerjev in tudi managerji drugih strok. Šport v turizmu je kompleksna dejavnost, ki zahteva posebno organizacijo in management. Zaradi tega je potrebno imeti izobražene in strokovno podkovane managerje za določene športe posebej za turizem. Poleg dobrega poznavanja določenega športa, morajo taki managerji obvladati tudi druga znanja s področja turizma, kjer poteka športna dejavnost (prav tam, 158). Pri organiziranju turnej BIP v prvi vrsti skrbi za igralce odbojke in se posveča predvsem vodenju in organiziranju tekem in turnirjev. Obenem pa mora ponuditi tudi kvalitetno preživljanje časa igralcev izven časa tekem in treningov ter vseh spremljevalcev na turneji. Pasivni udeleženci turnej (starši in prijatelji igralcev, ter trenerji) imajo na potovanju ob ogledu tekem dovolj časa za druge aktivnosti in rekreacijo. Program potovanja in aktivnosti je do sedaj sestavljal sam lastnik agencije. Menimo pa, da bi bilo za pestrejši izbor in kvalitetnejšo sestavo celotnega programa smiselno v času turneje najeti osebo, ki pozna kulturo in navade ter obvlada jezik posamezne države. V sklopu turnej po Evropi, ki obiščejo Maribor, predlagamo, da BIP zaposli nekoga iz Maribora. 2.3.3 Mnenja mladih ameriških igralcev in njihovih spremljevalcev o Sloveniji in slovenski odbojki Od 26.12.2004 do 5.1.2005 je agencija organizirala 1. novoletno BIP turnejo za mlade igralke odbojke do 18 let (»BASH 2004«). V sklopu turneje, ki je vključevala Italijo, Slovenijo, Avstrijo in Češko, sta bila dva mednarodna turnirja, na katerima so mlade odbojkarice tekmovale proti nekaterim najboljšim mladinskim in kadetskim ekipam iz Evrope. Dekleta so bila razdeljena v skupini do 16 in do 18 let, ter so se zbrala iz različnih koncev ZDA. Itinerarij turneje je vključeval pristanek v Benetkah, kjer so si v enem dnevu ogledali glavne znamenitosti tega italijanskega mesta. Pot so nadaljevali do Izole, kjer so preživeli tri dni. V Izoli je potekal Festival odbojke, v obliki turnirja za mladinke in kadetinje, na katerem so tekmovale ekipe iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Avstrije. Od 30.12.2004 do 2.1.2005 pa je skupina ameriških odbojkaric, njihovih trenerjev, staršev in prijateljev preživela v Mariboru. Turneja se je zaključila s kratkim postankom na Dunaju ter turnirjem v Pragi od 3.-5.1.2005, od koder so tudi poleteli nazaj domov. Cena izleta je bila 1600$ (brez letalske karte do Benetk in iz Prage), ter je vključevala hrano in spanje, transport po Evropi, treniranje in igranje tekem, oglede znamenitosti. Turneje se je udeležilo 65 Američanov, vodil pa jo je lastnik BIP ob pomoči ljudi iz Maribora, Izole in Prage.

14 BIP je novoletno turnejo priredila z namenom predstaviti nivo Evropske mladinske odbojke mladim odbojkaricam v Ameriki, katere se lahko poleg športnic udeležijo tudi drugi ljudje. Tako so bili na potovanju, poleg igralk, tudi nekateri njihovi starši, trenerji in drugi spremljevalci, ki so se turneje udeležili izključno iz turističnega vidika. To je bila prva turneja take vrste. Želja lastnika BIP je, da bi podobne turneje, ki združujejo šport in turizem, organizirali v prihodnosti v večjem številu, skozi celo leto. V času bivanja v Mariboru smo Američane povprašali za njihovo mnenje o slovenski mladinski odbojki, turistični in športni ponudbi Maribora ter na splošno o Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je bil anonimen in je obsegal 16 vprašanj. Vprašanja od 1 do 13 so bila zaprtega tipa in so omogočala izbiro med danimi odgovori. Vprašanji 14 in 15 sta bili odprtega tipa. Pri vprašanju 16 so morali anketiranci na podlagi predloženih odgovorov rangirati trditve po pomembnosti in jih označiti s številkami. S številko 1 so označili kar jim je bilo najmanj všeč, s številko 5 pa kar jim je bili najbolj všeč. Anketirani so bili moški in ženske, raziskavo pa smo izvedli v hotelu Arena 1.1.2005. Anketne vprašalnike je vrnilo 50 anketirancev. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Word 2003. REZULTATI ANKETE: Tabela 1: Udeleženci turneje Udeleženci turneje število anketiranih % anketiranih igralke v skupini do 18 let 17 26 igralke v skupini do 16 let 18 28 starši, prijatelji in drugi sorodniki 20 31 trenerji 10 15 skupaj 65 100 Turneje se je udeležilo 65 Američanov. Od tega je bilo 35 odbojkaric v dveh starostnih skupinah. Dve ekipi sta na turnirju v Izoli in potem v Pragi nastopali v kategoriji do 16 let in dve ekipi v kategoriji do 18 let. Med udeleženci je bilo tudi 20 staršev, drugih sorodnikov in prijateljev, ki so prišli na potovanje z namenom pasivnega športnega udejstvovanja in turističnega ogledovanja. Na turneji je bilo 10 trenerjev, med njimi so štirje vodili ekipe, šest pa jih je prišlo z namenom ogleda tekem in iskanja mladih, perspektivnih evropskih odbojkaric. Tabela 2: Namen prihoda na novoletno turnejo»bash 2004«Namen prihoda na turnejo: število anketiranih % anketiranih športno udejstvovanje 5 10 turistično potovanje 6 12 oboje 36 72 drugo 3 6 skupaj 50 100

15 Iz tabele je razvidno, da se je velika večina Američanov udeležila novoletne turneje iz turistično-športnega vidika. 36 oseb (72%) je Evropo obiskalo zaradi športnega udejstvovanja (tako pasivnega kot aktivnega) in turističnih ogledov, le 5 oseb oz. 10% jih je prišlo izključno zaradi igranja odbojke. 12% (6 oseb) pa je bilo turistov v pravem pomenu besede in jih odbojka ni zanimala. 6% oz. trije udeleženci pa so navedli, da so prišli zaradi zabave, kar lahko v bistvu pripišemo turističnemu vidiku. Graf 1: Mnenja o primerjavi slovenske in ameriške mladinske odbojke Nivo odbojke v Sloveniji je v primerjavi z nivojem v Ameriki: višji nižji enak Mnenje večine anketirancev (60%) je, da je nivo mladinske odbojke višji od nivoja v ZDA. Le dve osebi sta menili, da je nivo mladinske odbojke višji v ZDA. Tako lahko iz dobljenih rezultatov sklepamo, da je nivo mladinske odbojke v Sloveniji višji kot v ZDA, kar je bistvenega pomena za vse naslednje mladinske turneje, ki jih BIP želi pripeljati v Evropo in Slovenijo. Za športnike je vedno bolje, da tekmujejo proti boljšemu nasprotniku, saj v tem primeru zares dajo vse od sebe, se bolj potrudijo, kar naredi tekmovanje bolj zanimivo tako za aktivne udeležence kot tudi gledalce. Tabela 3: Prepoznavnost Slovenije in Maribora v ZDA pred prihodom na turnejo vedel(a) sem kje je: SLOVENIJA MARIBOR število anketiranih % anketiranih število anketiranih da 18 36 10 20 ne 32 64 40 80 skupaj 50 100 50 100 % anketiranih Pred obiskom Slovenije je bilo 18 oseb, ki seznanjenih s tem, kje je Slovenija (36%), medtem ko jih je le 20% (10 oseb) vedelo povedati kje je Maribor. 32 anketirancev (64%) je negativno odgovorilo glede Slovenije in kar 40 glede Maribora (80%). Rezultati so pričakovani, saj je bila večina anketirancev stara do 18 let in za večino je bilo to prvo potovanje v Slovenijo oz. v Evropo na sploh. Nekateri od trenerjev so že bili večkrat v Sloveniji (Mariboru), ena od trenerk pa kar šestkrat. Prepoznavnost Slovenije in Maribora med Američani se lahko poveča z večjim številom turnej, ki v programu vključujejo Slovenijo in Maribor. Pripomogla bi še večja ustna in pisna promocija ljudi, ki so že obiskali našo državo v smislu pisanja člankov za šolske

16 časopise, BIP-ovo internetno stran, ustna promocija od ust do ust, idr. Za promocijo slovenskih mest in za prepoznavnost Slovenije med Američani, bi lahko skrbela tudi specializirana agencija BIP v Mariboru. Graf 2: Mnenja o Mariboru kot mestu Mesto Maribor je: turistično privlačno športno privlačno oboje Skoraj polovica anketirancev (48%)je bila mnenja, da je Maribor turistično in športno privlačno mesto. Kot zgolj turistično privlačno se je zdelo osemnajstim udeležencem (36%), kot športno privlačno pa osmim osebam. Ker je športno-turistični vidik tudi glavni namen organiziranja tovrstnih turnej, menimo, da je Maribor pravo mesto za takšne turneje. Ne samo, da nudi vse potrebne kapacitete za aktivne udeležence v športu (Dvorana Tabor, UŠD Leona Štuklja, številni moški in ženski odbojkarski klubi v Mariboru in okolici), tudi pasivni športni udeleženci na turnejah imajo obilo možnosti za športno udejstvovanje. To so tudi udeleženci novoletne turneje s pridom izkoriščali in uživali v smučanju, sankanju in deskanju na Pohorju. Po drugi strani pa so si v treh dneh, ki so jih preživeli v Mariboru, ogledali mesto, nakupovali, obiskali wellness center v Habakuku. V Mariboru so zadovoljevali svoje potrebe po športnem in turističnem udejstvovanju. Tabela 4: Nočno nakupovanje v trgovini»elan«nakupovanje v trgovini»elan«je bilo: število anketiranih % anketiranih odlično 3 6 zelo dobro 2 4 dobro 33 66 slabo 10 20 zelo slabo 2 4 skupaj 50 100

17 Trgovina Elan v Mariboru je 30.12.2004 v nočnih urah odprla svoje prostore posebej za skupino Američanov. Ob nakupovanju s popusti, so jim postregli še s kuhanim vinom, čajem in obloženimi kruhki. Mnenje večine anketirancev o nakupovanju v Elanovi trgovini je bilo»dobro«. Tako je menilo kar 33 oseb (66%). Tri osebe so nakupovanje označile kot»odlično«(6%), dve»zelo dobro«(4%), deset»slabo«(20%), in 2 (4%) sta nakupovanje označila kot»zelo slabo«. Med ugodnosti, ki so jih bili deležni ob nakupovanju lahko zabeležimo: odprtje trgovine posebej za to skupino ljudi, ugodni popusti (30% na izdelke»elan«in 20% za ostale), pester izbor zimske smučarske opreme ter postrežba s prigrizkom. Slabosti pa so bile naslednje: dolgo čakanje na blagajni pri plačevanju računa, ker je delovala le ena blagajna, prodajalci se niso dosledno držali dogovorjenega popusta in so spreminjali cene, počasni in precej nevljudni ter neustrežljivi zaposleni. Kljub popustom so se večini Američanov zdele cene previsoke, veliko pa jih je nakupovanje označilo kot dolgočasno. Čeprav je bil lastnik BIP z akcijo nakupovanja po uradnem zaprtju trgovine zadovoljen, menimo, da bi bilo bolje, da bi podobno akcijo v sklopu naslednjih turnej organizirali v kakšni drugi trgovini s slovensko blagovno znamko, kjer bi bili lastniki in zaposleni bolj prijazni in hvaležni za dodaten zaslužek. Predlagamo trgovino Nes na Ptuju, kjer bi si Američani poleg nakupovanja imeli priložnost ogledati to staro zgodovinsko mesto. Tabela 5: Mnenja o nastanitvi v hotelu Arena in ponudbi ŠC Pohorje (smučanje, sankanje, deskanje ) Nastanitev v Areni in ponudba ŠC Pohorje je bila: število anketiranih % anketiranih odlična 20 40 zelo dobra 15 30 dobra 12 24 slaba 3 6 zelo slaba 0 0 skupaj 50 100 S ponudbo hotela Arena in Športnega centra Pohorje so bili anketiranci zelo zadovoljni, saj jih je kar 20 njihovo ponudbo označilo za odlično (40%), 15 (30%) za zelo dobro in 12 (24%) za dobro. Po mnenju treh Američanov je bila ponudba slaba (6%), zelo slaba pa se ni zdela nikomur. Agencija BIP ima že iz preteklosti, ko je bila večina udeležencev turnej nastanjena v Areni, dobre izkušnje in odnose z zaposlenimi. Vodstvo hotela je še posebej pozorno do gostov, ki jih pripelje BIP, saj je BIP, po informacijah iz hotela Arena, njihova glavna stranka (predvsem v času izven visoke sezone v aprilu, maju in avgustu). Gostje so bili zadovoljni predvsem z lokacijo, urejenostjo in čistostjo hotela, čudovitim razgledom na Pohorje, bližino smučišča, dostopnostjo do centra mesta in prijaznostjo ljudi. Nekaterim se je zdela le hrana nekoliko slaba in so pogrešali ameriško kuhinjo oz. hitro hrano. Tudi s storitvami ŠC Pohorje so bili Američani zadovoljni, saj so jim pripravili posebno ponudbo in jim ponudili popuste pri smučarskih vozovnicah, sankanju, najemu

18 inštruktorjev za smučanje in deskanje. Cene za smučarke vozovnice, sankanje in prevoz z gondolo so se jim zdele ugodne, zaposleni pa zelo prijazni. Pogrešali so edinole naravni sneg, ki ga v tem časovnem obdobju na žalost ni bilo. Glede na pozitivne izkušnje ljudi s te turneje, predlagamo, da skuša BIP za naslednjo novoletno turnejo»bash 2005«doseči pri Areni in ŠC Pohorje še bolj ugodne cene, saj bi se v tem primeru še več oseb odločilo za izposojo smučarske opreme in opreme za deskanje. Predlagamo pa tudi, da Arena, v času obiska Američanov, v svojo kulinarično ponudbo doda nekaj, kar bo razveselilo predvsem ameriške najstnike. Graf 3: Mnenja o aktivnostih (v Izoli in Mariboru), ki niso bile povezane z odbojko V aktivnostih, ki niso bile povezane z odbojko, sem: zelo užival(a) bilo je povprečno nisem užival(a) V času bivanja v Sloveniji so Američani izven dvorane oz. poleg igranja odbojke uživali v različnih aktivnostih. 36 jih je zelo uživalo (72%), za 14 oseb (28%) pa je bilo povprečno. Nihče pa aktivnosti poleg športa v Sloveniji ni označil kot kaj, kjer ne bi užival oz. se imel lepo. V prostem času so si Američani ogledovali Izolo in Maribor večinoma neorganizirano in v lastni režiji. Predlagamo, da BIP v času takšne in podobne turneje najame vodiča, ki bi vodil zainteresirano skupino ljudi in jim na ta način približal zgodovino in kulturo Slovenije. Tabela 6: Mnenja o turistični ponudbi Maribora Turistična ponudba in možnosti, ki sem jih koristil(a) v Mariboru (fitnes, wellness v Habakuku, smučanje, pokušnja vin, ) so bile: število anketiranih odlične 9 18 zelo dobre 15 30 dobre 17 34 slabe 7 14 zelo slabe 2 4 skupaj 50 100 % anketiranih Turistično ponudbo Maribora so anketiranci označili: za odlično se je odločilo devet Američanov (18%), za slabo sedem (14%) in za zelo slabo le dva (4%). Večina jih je menila, da so bile ponudba in možnosti, ki so jih koristili zelo dobra (15 ljudi, kar je 30%), za dobro pa se je odločilo 17 anketirancev (34%).

19 Večinoma so bili s turistično ponudbo v Mariboru zadovoljni. Bilo pa je kar nekaj pritožb glede ponudbe wellness centra v Habakuku. Razočarani so bili zaradi pretirane gneče in neprijaznih uslužbencev ob bazenu ter nemožnosti koriščenja masaže zaradi zasedenih terminov. Nekaterim od mlajših udeležencev turneje se je vse skupaj zdelo tudi precej dolgočasno in so izrazili željo po bolj pestrih in organiziranih aktivnostih. Zato je naš predlog, da BIP v bodoče pri organiziranju turnej za igralce do 18 let posveti več pozornosti pripravi programa primernega za ta segment ljudi. Predlagamo, da v program poleg ogledov in smučanja vključi, npr. drsanje v Ledeni dvorani, bowling v Koloseju ter da vse wellness storitve v Habakuku rezervira že pred prihodom turneje. Tabela 7: Splošno mnenje o turistični ponudbi Slovenije Turistična ponudba Slovenije je name naredila: število anketiranih % anketiranih izredno močan vtis 21 42 močan vtis 27 54 ni naredila vtisa name 2 4 skupaj 50 100 Na turneji je skupina iz ZDA v Sloveniji bivala v Izoli in Mariboru. Turistična ponudba v teh dveh mestih je tako na več kot polovico naredila močan vtis (27 oseb oz. 54%). Na 21 oseb (42%) je slovenska turistična ponudba naredila izredno močan vtis, na dva Američana (4%) pa sploh ni naredila vtisa. Večina Američanov je bila navdušena nad Slovenijo predvsem zaradi njene drugačnosti in popolnega nasprotja od ZDA. Všeč jim je bila okolica, narava, arhitektura, bogata zgodovina. Zelo impresivno se jim je zdelo Pohorje, Izola kot malo obmorsko mestece ter Maribor kot športno-turistično mesto, ki leži blizu večjih evropskih mest. Všeč jim je bila bližina smučarskega središča in centra mesta (v smislu oddaljenosti od hotela) ter dejstvo, da skoraj vsi znajo vsaj malo angleščine. Vseeno pa je bilo kar nekaj oseb razočarano nad neprijaznostjo in neustrežljivostjo Mariborčanov (predvsem v trgovinah) in so dobili občutek, da so kot Američani nezaželeni. Tabela 8: Mnenja o druženju s slovenskimi odbojkaricami Na turneji sem navezal(a) stike s slovenskimi število % odbojkaricami: anketiranih anketiranih nisem navezal(a) stikov 4 8 navezala sem zelo malo stikov 18 36 navezala sem kar nekaj stikov 24 48 navezala sem veliko stikov 4 8 Skupaj 50 100 Iz tabele lahko vidimo, da je 24 anketirancev, med katerimi so bili tudi ne-igralci odbojke, navezalo kar nekaj stikov s slovenskimi odbojkaricami (48%). 18 (36%) je navezalo malo stikov, štirje (8%) niso navezali nobenih stikov in prav tako štirje (8%) so navezali veliko stikov.

20 Možnost druženja s slovenskimi odbojkaricami so imeli Američani le v Izoli v času turnirja. V času turnirja, ki je trajal čez cel dan (tri dni zapored), menimo, da je bilo dovolj možnosti in časa za navezovanje stikov. Najbolj pa so se odbojkarice in drugi spremljevalci iz Amerike navdušili in sprostili ob zabavi, ki so jo organizatorji turnirja priredili zadnji večer turnirja. Tabela 9: Razlogi, ki so botrovali druženju s slovenskimi odbojkaricami Katere od naslednjih izjav najbolje opisujejo tvoj interes spoznati in družiti se s slov. odbojkaricami: točno netočno skupaj n* n%** n n% n n% nisem imel(a) interesa spoznati slov. odbojkaric 0 0 50 100 50 100 jezikovna ovira 30 60 20 40 50 100 sem introvertirana in plašna oseba 16 32 34 68 50 100 ni bilo dovolj možnosti 21 42 29 58 50 100 Simboli: *: število anketiranih **: % anketiranih Med razlogi, zaradi katerih je oz. ni prišlo do večjega druženja s slovenskimi odbojkaricami, so imeli anketiranci možnost označiti s točno ali netočno štiri trditve. Pri prvi trditvi glede interesa spoznavanja slovenskih odbojkaric, je vseh 50 oseb imelo interes družiti se s slovenskimi odbojkaricami. To je zelo pozitivno, saj je med drugim namen turnej spoznati in družiti se s lokalnim prebivalstvom (v našem primeru odbojkaricami) in na ta način pridobiti izkušnje. 30 oseb je za točno označilo jezikovno oviro (60%), 20 oseb (40%) pa za netočno. Menimo, da jezik ni velika ovira pri spoznavanju in navezovanju stikov med Američani in Slovenci, saj večina ljudi v Sloveniji govori angleško vsaj pasivno. 32% (16 oseb) je menilo, da so plašna in introvertirana oseba, kar je onemogočilo večje druženje. 34 oseb (68%) pa je to trditev označilo kot netočno. Da je bilo dovolj možnosti za spoznavanje in medsebojno druženje, je menilo 29 anketirancev (58%), da pa ni bilo dovolj možnosti pa je menilo 21 oseb (42%). Ker je turnir potekal čez cel dan in so ekipe igrale tekme ob različnih urah, je bilo premalo časa za intenzivnejše druženje in druge aktivnosti, katerih bi se udeležili Američani skupaj s Slovenci. Za v bodoče zato predlagamo, da organizatorji turnirja namenijo več časa za prijateljska srečanja. Ob zaključku in zabavi zadnji dan turnirja bi lahko vsak večer po koncu tekmovanja priredili razne družabne igre in srečanja, saj tovrstni turnir ni namenjen le kondicijski in taktični pripravi ekip za nadaljnja tekmovanja, ampak je poudarek na izmenjavi izkušenj, druženju in spoznavanju ljudi iz različnih držav.

21 Tabela 10: Splošno mnenje o kapacitetah in storitvah v Sloveniji Koriščena ponudba kapacitet in storitev: 1 2 3 4 5 skupaj n* n%** f f% f f% f f% f f% f f% hotel Marina v Izoli 2 4 5 10 12 24 15 30 16 32 50 100 hotel Arena v Mariboru 2 4 3 6 5 10 20 40 20 40 50 100 hrana v hotelu Marina 8 16 12 24 15 30 5 10 10 20 50 100 hrana v hotelu Arena 5 10 15 30 12 24 10 20 8 16 50 100 ogledi v Izoli 2 4 3 6 17 34 18 36 10 20 50 100 ogledi v Mariboru 1 2 4 8 10 20 20 40 15 30 50 100 otvoritvena slovesnost v Izoli 12 24 14 28 14 28 5 10 5 10 50 100 športna dvorana 1 v Izoli (ŠD1) 2 4 2 4 13 26 21 42 12 24 50 100 športna dvorana 2 v Izoli (ŠD2) 5 10 10 20 17 34 12 24 6 12 50 100 Simboli: *: število anketiranih **: % anketiranih Pri zadnjem vprašanju so anketirane osebe rangirale 9 trditev s številkami od 1 do 5. S številko 1 so označili kar jim ni bilo všeč oz. niso marali, s številko 5 pa kar jim je bilo najbolj všeč oz. je bilo najboljše. Hotel Marino v Izoli je večina Američanov označila s številkami 3,4 in 5, iz česar lahko sklepamo, da so bili zadovoljni s ponudbo hotela. Pet oseb (10%) ga je označilo s številko 2 in 4% anketiranih (2 osebi) s številko 1, kar pomeni, da jim ni bil niti malo všeč. Podobne rezultate smo dobili za hotel Arena v Mariboru, kjer sta 2 anketiranca (4%) označila ponudbo Arene z 1, trije (6%) pa s številko 2. Za srednjo možnost (številka 3) se je odločilo 5 oseb (10%). Všeč in zelo všeč pa je bil hotel Arena kar 20 osebam (40%). Hrane v hotelu Marina absolutno ni maralo 8 anketirancev (16%), ni maralo 12 oseb (24%), za srednjo možnost se je odločilo 15 ljudi (30%), pet (10%) jih je označilo hrano v hotelu Marina s številko 4 in 10 oseb (20%) s številko 5 (zelo jim je bila všeč). Hrane v mariborskem hotelu Arena absolutno ni maralo 5 ljudi (10%), ni maralo 15 ljudi (30%), kot nekaj srednjega pa jo je označilo 12 oseb (24%). 10 oseb (20%) se je odločilo za številko 4 in 8 oseb (16%) za 5 (zelo jim je bila okusna). Iz odgovorov o namestitvi v hotelih Marina v Izoli in Arena v Mariboru je razvidno, da sta oba hotela primerna, da BIP tudi v prihodnje nastani svoje stranke v omenjena hotela. Priporočamo pa, da se BIP v sklopu turnej za mlade igralce poskusi v obeh hotelih dogovoriti o posebnih menijih, ki bi v večji meri zadovoljili ameriške najstnike. Ogledi mesta Izole: 2 osebi (4%) sta ga označili s številko 1 (absolutno jima ni bilo všeč), trem ni bilo všeč (6%), sedemnajstim osebam (34%) se je zdelo nekaj srednjega. 36% oseb se je odločilo za številko 4 in 10 oseb (20%) za številko 5 (zelo jim je bilo všeč). Ogledi mesta Maribor: 1 oseba (2%) je označila oglede s številko 1, štiri osebe s številko 2 (ni jim bilo všeč), deset oseb je izbralo srednjo možnost. 40% anketirancev je za Maribor in oglede izbralo številko 4 (bilo jim je všeč) in 15 osebam (30%) so bili ogledi zelo všeč (izbrali so številko 5).