FINANČNE SPODBUDE EU NA PODROČJIH IZOBRAŽEVANJA, KULTURE IN KOHEZIJSKE POLITIKE Mojca Dolgan Petrič Skupaj smo močnejši posvetovanje sekcij ZBDS, Laško, 18. 19. september 2014 1
VSEBINA 1. Strategija EU 2020 in finančna perspektiva 2014-2020 2. Ustvarjalna Evropa 3. Erasmus+ 4. Strukturni skladi in kohezijska politika 5. Priporočila za prijavo projektov 2
PODOBA SLOVENIJE PO LETU 2004 EU sredstva so že 10 let najpomembnejša razvojna sredstva! 3
EU SREDSTVA ZA KNJIŽNICE V OBDOBJU 2004-2013 Programi 6. in 7. OP: Survenir, PaperTreat, Impact, Driver; Program ICT-PSP: projekti digitalizacije (Europeana, Europeana Local, Europeana Travel, zbiranje spominov 1. svetovne vojne); Program Kultura: Evropska prestolnica kulture, DOD in EOD eknjige po naročilu; Slovenski razpisi: dlib.si+, mcobiss, Knjižnica slepih in slabovidnih; Norveški mehanizmi: dlib.si; 4
5 VIR: http://www.culture.si/en/eu_projekti
FINANČNA PERSPEKTIVA 2014-2020 (izhodišče je Strategija EU 2020) Centralizirani razpisi neposredno v Bruslju: Obzorja 2020, Ustvarjalna Evropa, Erasmus+ (enotna identifikacijska koda prijavitelja - PIC!) Slovenske razpise izvajajo pristojna ministrstva (npr. ESMA na MIZŠ) Razpise za teritorialno sodelovanje izvaja Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Norveški mehanizmi, obmejno sodelovanje) 6
USTVARJALNA EVROPA Izvaja agencija EACEA Slovenska info točka: CED Creative Europe Desk, Metelkova 2, Ljubljana 1,46 milijarde EUR za: promocijo evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev čezmejno sodelovanje povečanje delovnih mest v kreativnih industrijah 7
PROGRAMSKI SKLOPI: KULTURA (31 % proračuna, 38 mio EUR, 100 projektov letno): Projekti sodelovanja (trajanje do 4 leta): Mali projekti (3 države) 200.00 EUR 60 % podpora EU Veliki projekti (6 držav) 2 mio EUR 50 % podpora EU Projekti literarnega prevajanja Evropske mreže: večletna podpora za evropska združenja Evropske platforme: podpora talentom, prepoznavnost ustvarjalcev MEDIA (56 % proračuna) evropski kinematografski in AV sektor MEDSEKTORSKI SKLOP (13 %) jamstveni sklad za lažje pridobivanje posojil, kulturne nagrade, EPK, nagrada Europa Nostra 8
PRIORITETE PODPROGRAMA KULTURA 1) Spodbujanje mobilnosti: mednarodne turneje, prireditve, razstave, festivali, izmenjave; kroženje evropske literature (široka dostopnost); razvoj občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska kulturna dela in kulturno dediščino ter izboljšanje dostopa do njih 2) Krepitev zmogljivosti kulturnega sektorja za nadnacionalno delovanje: zagotavljati znanja za digitalne tehnologije; inovativni pristopi za privabljanje občinstva ter novi poslovni modeli; mednarodno uveljavljanje izvajalcev; krepitev kult. organizacij in mednarodnega mreženja za lažji dostop do poklicnih priložnosti 9
RAZVOJ OBČINSTEV prednostna naloga vseh podprogramov Pomagati evropskim ustvarjalcem, da njihova dela dosežejo čim več ljudi v Evropi in izven nje. Pomagati kulturnim organizacijam, da najdejo in uporabijo nove načine interakcije z občinstvi. Razviti strategijo, ki bo zagotovila nova in raznovrstna občinstva, ohranila obstoječa, izboljšala izkušnjo publike. Uporaba socialnih omrežij za promocijo kulturnih vsebin npr. crowdfunding in crowdsourcing (npr. POLIGON) 10
ERASMUS+ http://www.erasmusplus.si/ Izvaja agencija EACEA; Slovenska info točka: CMEPIUS za izobraževanje; MOVIT za mladino enoten integriran program EU za izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport; 14,7 mrd EUR; 5 milijonov oseb; Poenostavitev: manj razpisov, uporabniku prijazen program, poenostavljeno finančno upravljanje; Enoten vodnik za vse prijavitelje Vsa mobilnost preko institucij (knjižnice se lahko prijavijo v sektorju izobraževanja odraslih) 11
12
13
STRUKTURNI IN KOHEZIJSKI SKLADI Slovenija ima na voljo 3,255 mrd EUR www.eu-skladi.si/2014-2020/ 11 tematskih ciljev, med drugim: krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij boljši dostop do IKT ter povečanje njihove uporabe in kakovosti spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile socialno vključevanje in boj proti revščini vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje 14
EVROPSKI SOCIALNI SKLAD (ESS) > 10 % celotnega proračuna EU investirati v človeški kapital, ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje zaposlenosti in zaposljivosti ter krepitev inovativnosti 15
EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ (ERR) krepitev ekonomske in socialne kohezije ter pomoč pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah EU Primeri: obnova planinskih postojank, nekaterih gradov, gradnja urgentnih blokov, Športni center Pokljuka itn. 16
CIKEL IZBORA IN IZVEDBE PROJEKTOV Javni razpis Evalvacija in poplačila Zbiranje prijav Končno poročilo Izbor projektov Kontrola na terenu Podpis pogodbe in izvajanje 17 Kontrola zahtevkov in poročil Delna poročila in izplačila VIR: Lipovec, 2014
Priporočila modrecev za prijavo projektov Dobra ideja, ki ima vseevropsko, nadnacionalno dimenzijo. Navdušujoča, jasna, kratka predstavitev ideje. Poiskati dobre partnerje. Ne se ustrašiti prijave (denar je velikokrat lažje dobiti na evropskih kot na slovenskih razpisih). Koordinator mora imeti zagotovljeno finančno pokritje. Pri prijavi naj sodelujejo vsi izvajalci projekta (finančna služba, PR služba, pravnik itd.). Dobro prebrati navodila, razumeti merila in kriterije, postaviti dodatna vprašanja. Začeti pravočasno - že zdaj za prijavo jeseni 2015. Lobiranje v Bruslju je dobrodošlo. Če je prijava zavrnjena, preučiti oceno in poskusiti znova. 18
HVALA ZA POZORNOST IN VELIKO SREČE PRI PISANJU PROJEKTNIH PRIJAV! mojca.dolgan@nuk.uni-lj.si Dodatni viri: SEKULA KRSTIČ, Darja; GORNIK, Jože: Kako napisati dober projekt. - Ljubljana : CNVOS, 2006 www.cnvos.si www.ced.si www.erasmus.si www.eu-skladi.si 19 APETIT VIR: Delo, 17. 9. 2014