STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013

ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize stanja 1. Človeški viri - demografija in kvaliteta življenja v Občini Žalec 1.0. Geografske značilnosti občine Žalec - splošni opis in prometna dostopnost 1.1. Prebivalstvo, poseljenost in migracijska gibanja v Občini Žalec 1.2. Trg dela 1.2.1. Kratek pregled trga dela 1.2.2. Kje so na voljo prosta delovna mesta? 1.2.3. Kje so na voljo delavci? 1.2.4. Drugi podatki o trgu dela 2. Gospodarski razvoj občine 2.1. Uvod - gospodarske razmere v Sloveniji v letih 2011 in 2012, v Savinjski regiji, Spodnji Savinjski dolini in v občini Žalec 2.2. Osnovne značilnosti gospodarjenja v letih 2011 in 2012 z vidika gibanja števila samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb ter z vidika gibanja zaposlenosti 2.3. Rezultati poslovanja podjetnikov v letih 2011 in 2012 2.3.1. Ekonomska moč Savinjske regije in Občine Žalec 2.3.2. Prihodki 2.3.3. Odhodki 2.3.4. Poslovni izid 2.3.5. Sklepne ugotovitve 3. Turizem, razvoj podeželja in kmetijska politika 3.1. Analiza stanja v ponudbi in povpraševanju možnosti in priložnosti za razvoj turizma 3.1.1. Splošne značilnosti 3.1.2. Obstoječa turistična ponudba 3.1.3. SWOT analiza za področje turizma 3.1.4. Organiziranost turizma v Občini Žalec 3.2. Strukturne danosti območja za razvoj podeželja s poudarkom na kmetijstvu in gozdarstvu 3.2.1. Kmetijstvo v Spodnji Savinjski dolini in Občini Žalec 3.2.2. Stanje v gozdarstvu 4. Predšolska vzgoja in varstvo, izobraževanje, šport in mladina v Občini Žalec 4.1. Predšolska vzgoja in varstvo 4.2. Izobraževanje 4.2.1. Osnovnošolsko izobraževanje 4.2.2. Izobraževanje odraslih vseživljenjsko učenje 4.3. Šport v Občini Žalec 4.4. Mladina v Občini Žalec 5. Visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba 5.1. Visoko šolstvo v Savinjski regiji 5.1.1. Pomen visokega šolstva 5.1.2. Pregled stanja v Savinjski regiji 5.1.3. Regijsko študijsko središče (RŠS) 5.1.4. Izhodišča za razvoj visokega šolstva v Občini Žalec 5.2. Znanost, tehnologija in informacijska družba v Savinjski regiji in Občini Žalec 5.2.1. Razvojno-raziskovalna dejavnost v Savinjski regiji 5.2.2. Razvojno-raziskovalna dejavnost, inovativnost ter informacijska družba v Občini Žalec 6. Kultura 6.1. Stanje na področju kulture v Občini Žalec 6.2. Knjižnična dejavnost 6.3. Javni interes za kulturo po področjih Stran 4 5 15 15 15 29 29 30 30 31 36 36 37 42 42 45 47 49 52 56 56 56 56 60 60 62 62 74 76 76 83 83 91 100 103 106 106 106 109 111 113 115 115 118 124 124 126 130 2

6.3.1. Ljubiteljske dejavnosti 6.3.2. Javni interes za kulturo na področju delovanja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec OE Kultura 6.4. Upravljanje javne infrastrukture na področju kulture 7. Socialna varnost in zdravstveno varstvo 7.1. Stanje socialne varnosti v Občini Žalec 7.2. Stanje zdravstvenega varstva v Občini Žalec 8. Promet, energetika in komunikacije 8.1. Promet in prometna infrastruktura v Občini Žalec 8.2. Energetika oskrba z energijo ter energetska infrastruktura v Občini Žalec 8.3. Komunikacijska infrastruktura v Občini Žalec 9. Komunalna infrastruktura 9.1. Oskrba s pitno vodo v Občini Žalec 9.2. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v Občini Žalec 9.3. Upravljanje z vodami v Občini Žalec z vidika poplavne varnosti in preprečevanja suše 10. Okoljska in prostorska politika ter stanovanjsko gospodarstvo 10.1. Stanje okolja v Občini Žalec 10.1.1. Varstvo okolja in urejanje javnih površin 10.1. 2. Ohranjanje naravnih vrednost 10.1. 3. Ekoturizem in urejanje učnih poti 10.2. Načrtovanje prostora v Občini Žalec 10.2.1. Cilji prostorskega razvoja Občine Žalec 10.2.2. Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti 10.2.3. Bilanca površin 10.3. Stanovanjsko gospodarstvo v Občini Žalec 10.3.1. Izhodišča 10.3.2. Analiza stanovanjskega fonda v Občini Žalec 10.3.3. Analiza stanovanjskega fonda v lasti Občine Žalec 10.3.4. Razvojni problemi na stanovanjskem področju Občine Žalec 10.2.5. Vzpostavljanje plačilne discipline najemnikov stanovanj v lasti Občine Žalec 11. Proračun Občine Žalec analiza investicijskih vlaganj v obdobju 2007-2013 Izhodišča, viri Tabele Grafi 130 132 134 136 136 143 149 149 155 158 160 160 165 176 181 181 183 184 185 186 188 188 189 190 190 191 195 199 201 202 218 220 222 3

Uvodna pojasnila Analiza stanja (dokumentarni del) je rezultat enega od treh vrst analitičnih pristopov, ki smo jih uporabili v okviru priprave Strategije razvoja Občine Žalec 2014-2020 in sicer: analiza obsežnega dokumentarnega gradiva ter kabinetna obdelava statističnih in drugih javno dostopnih podatkov, SWOT analiza za vsa ključna področja razvoja Občine Žalec, ki je nastajala v okviru delavnic krovne in treh operativnih delovnih skupin, imenovanih s strani župana z namenom, da pri pripravi razvojnega dokumenta občine sodeluje čim širši krog strokovnjakov oziroma oseb, odgovornih za posamezna razvojna področja ter mnenjska raziskava, v okviru katere je bilo, pod vodstvom strokovnjakov z Ekonomske fakultete Univerze Ljubljana, s pomočjo štipendistov občine in drugih študentov ter preko spletnega vprašalnika, izvedeno anketiranje gospodarstva, strokovne javnosti in občanov. Ugotovitve pričujoče»analize stanja (dokumentarni del)«so tako le eno od izhodišč, iz katerih izhajamo pri postavljanju ključnih smeri in ciljev nadaljnjega razvoja Občine Žalec v programskem obdobju, v katerega vstopamo. Analitično so obdelana vsa ključna razvojna področja, pri čemer je potrebno upoštevati: v posameznih poglavjih (odvisno od vrste in obsega razpoložljivega dokumentarnega gradiva) vsebina predstavlja le povzetek obsežnih gradiv oz. virov. To dejstvo zaradi racionalnosti posebej izpostavljamo le v uvodu k analizi, ne pa tudi eksplicitno po posameznih poglavjih, pri čemer naj poudarimo, da so avtorji vrste upoštevanih osnovnih dokumentov najpogosteje kot člani delovnih skupin sodelovali tudi pri nastajanju dokumentarne analize oz. celotne strategije (glej tudi pregled članov delovnih skupin, ki je sestavni del dokumenta strategije). Vsa dokumentarna gradiva, iz katerih analiza izhaja, so navedena v poglavju»izhodišča, viri«in se uporabnik lahko v celoti seznani z njihovo originalno vsebino ter vsemi avtorji ; pri vseh poglavjih, kjer je bilo to smiselno, predvsem pa tam, kjer osnovno dokumentarno gradivo ni vsebovalo ustreznih analitičnih primerjav, je izdelana tudi primerjalna analiza na podlagi statističnih ali drugih javno dostopnih podatkov oz. podatkov, s katerimi razpolagajo nosilci javnih služb. Primerjave se osredotočajo na programsko obdobje 2007-2013 (če je bilo to možno) oz. na zadnje dostopne podatke (običajno je to za leto 2012 ali vsaj 2011 oz. 2010); podatke za občinsko raven kazalnikov na posameznem področju smo smiselno primerjali s podatki bodisi na ravni občin v subregiji, na ravni regije in/ali na ravni Slovenije; nekatere pomembne kazalnike, kot na primer investicijske odhodke proračuna Občine Žalec, smo primerjali ne le s sosednjimi občinami, temveč tudi s primerljivimi občinami v Sloveniji. Po metodi benchmarkinga smo za primerjave izbrali občine Ajdovščina, Grosuplje, Medvode, Radovljica, Škofja Loka, Vrhnika in Zagorje ob Savi, ki imajo število prebivalcev enako kot Občina Žalec v razredu med 15 in 25 tisoč ter gostoto poseljenosti med 100 in 200 prebivalci na km2, kar pomeni, da nismo izbrali niti izrazito gosto naseljenih mestnih občin niti izrazito redko naseljenih pretežno kmetijskih občin. Zaradi obsega je celotno gradivo»analiza stanja dokumentarni del«samostojna priloga k dokumentu Strategije razvoja Občine Žalec 2014-2020. V dokument strategije pa so vgrajene ključne ugotovitve, ki izhajajo iz vseh treh uvodoma navedenih analiz. Danica Jezovšek Korent Koordinatorica priprave Strategije razvoja Občine Žalec 2014-2020 4

0. Povzetek ključne ugotovitve analize stanja Poglobljena analiza danosti, doseženih kazalnikov in ustvarjenih rezultatov dosedanjih razvojnih prizadevanj Občine Žalec (tako tiste velike občine izpred leta 1998 kot tudi ožje, a še vedno osrednje občine v Spodnji Savinjski dolini po razdelitvi območja na šest občin konec leta 1998) nam pokaže, da ima Občina Žalec vrsto primerjalnih prednosti, ki so dobra osnova ne le za ohranjanje doseženega nadpovprečnega položaja občine, temveč tudi za načrtovanje njenega pospešenega nadaljnjega razvoja, seveda pa ima tudi določene slabosti, katerih odprava predstavlja izziv za bodoče razvojne aktivnosti. Primerjalne prednosti in slabosti (problemi) dosedanjega razvoja Občine Žalec so v tem poglavju predstavljeni v obliki pregledne tabele, prikazane v nadaljevanju, ki povzema ključne ugotovitve dokumentarne analize stanja oziroma dosedanjega razvoja Občine Žalec po posameznih področjih. Hitro, čeprav le približno oceno uspešnosti Občine Žalec v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji in v primerjavi s preteklimi obdobji, lahko dobimo s primerjanjem obsega trditev na levi,»uspešni«strani tabele, z obsegom teh trditev na desni strani tabele, kjer so nanizani ključni problemi dosedanjega razvoja občine Žalec po posameznih področjih. V globalu lahko ocenimo, da primerjalne prednosti pretehtajo ugotovljene slabosti in probleme dosedanjega razvoja občine Žalec, na podlagi česar bi lahko občino uvrstili med uspešnejše občine v Sloveniji. Iz primerjanja prednosti in slabosti dosedanjega razvoja po posameznih razvojnih področjih pa lahko povzamemo, da izrazito pozitivno odstopajo področja: splošnega razvoja, ki se nanaša na ključne danosti in lego Občine Žalec, kmetijstva in razvoja podeželja, vseživljenjskega učenja (izobraževanja odraslih) ter varstva okolja, nadpovprečno uspešna pa je bila občina v obdobju 2007-2012 tudi na področju izdvajanja sredstev občinskega proračuna za investicijske odhodke. Pozitivne so tudi primerjave na področjih: turizma (predvsem z vidika danosti, ne pa v enaki meri tudi z vidika njihove izkoriščenosti), predšolske vzgoje in otroškega varstva, osnovnošolskega izobraževanja, športa, načrtovanja prostora ter spodbujanja inovativnosti ter inovacijske družbe (gledano z zornega kota projektov in spodbud s strani občine, ne pa tudi z zornega kota kazalnikov razvoja znanosti in tehnologije na ravni regije). Pozitivni, čeprav ne več izrazito, so še kazalniki Občine Žalec na področjih: gospodarskih gibanj, zdravstvenega varstva (predvsem z vidika ravni osnovnega zdravstva) in komunalne infrastrukture področje vodovoda ter področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Slabosti oziroma problemi pa najbolj izrazito pretehtajo na področjih: prometa in prometne infrastrukture, 5

stanovanjskega gospodarstva, zagotavljanja poplavne varnosti na eni in preprečevanja suše na drugi strani ter zagotavljanja socialne varnosti, pri čemer je potrebno poudariti, da sta slednji dve področji pretežno v pristojnosti države. Približno izenačene pa so ugotovljene primerjalne prednosti in slabosti dosedanjega razvoja Občine Žalec na področjih: demografskih kazalnikov razvoja, delovanja mladih (kjer pa so v sprejetem odloku in programu podana dobra izhodišča za nadaljnji razvoj v sprejetem odloku in programu), srednjega in visokošolskega izobraževanja (pri čemer pa so kazalniki žal podani na ravni regije in ne na ravni občine) ter oskrbe z energijo in energetske infrastrukture. PRIMERJALNE PREDNOSTI RAZVOJA OBČINE ŽALEC Ugodne naravne danosti, ugodna geografska in prometna lega ter značilnosti pokrajine pozitiven vpliv na gospodarsko pestrost in socialni razvoj območja, ki obsega 117,1 km2 površin (35% vseh površin SSD, 4,9% površin Sav. Regije in 0,6% površin Slovenije) Relativno gosta poseljenost (160,44 preb./km2, kar je nad povprečjem SSD, Sav.regije, Slovenije in tudi EU), ki še raste (170,28 preb./km2 po stanju januar 2013) 21.491 prebivalcev (stanje januar 2013; to je 51,1% vseh prebivalcev SSD, 8,27% prebivalcev Sav.regije in 1% prebivalcev Slovenije), kar občino uvršča med relativno velike občine in hkrati pozitiven trend rasti prebivalstva (2004-2013 za 3,5%; v regiji št. prebivalcev pada, v Sloveniji pa sicer raste, a počasneje kot v občini) ter drugi ugodni demografski kazalniki in kazalniki trga dela: dokaj uravnotežena spolna struktura (z razmerjem 1:1,008 v korist žensk je po stanju konec leta 2012 ugodnejša kot v povprečju v SSD in tudi kot v SLO), nadpovprečna rast živorojenih otrok na 1000 prebivalcev, pri čemer v letih 2010 in 2011 kljub nadpovprečni umrljivosti še vedno beležimo nadpovprečen naravni prirast prebivalstva 1), nadpovprečni prirast števila priselitev iz tujine, pri čemer v letih 2010 in 2011 kljub nadpovprečnemu številu odseljenih v tujino še vedno beležimo pozitiven selitveni prirast s tujino 2), počasnejše povečevanje povprečne starosti prebivalstva kot v Sav. regiji in v Sloveniji (v obdobju po letu 2007 ob sočasno višji izhodiščni) povprečni starosti; glej tudi 3), hitrejša rast deleža prebivalcev, mlajših od 14 let kot v SSD, Sav. regiji in Sloveniji (a žal počasnejša od naraščanja deleža starih glej tudi 4) ; v obdobju 2007-2012 se je v OŽ delež mladih od 0-14 let povečal od 13,6 na 14,6% oz. z indeksom 107,35, v SSD, kjer vseskozi delež mladih ostaja nadpovprečen, se je od 14,5 povečal na 15,1% oz. z indeksom 104,14, v Sav. regiji od 14,3 na 14,6% - indeks le 102,1, v Sloveniji pa od 14,0 na 14,3% oz. z indeksom 102,14), nekoliko nadpovprečna rast stopnje rodnosti v primerjavi s Slovenijo in Sav. regijo (v letih 2010-2011 se je število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev v OŽ povečalo od 10,9 na 11,3, v Sloveniji in Sav. regiji pa je celo padlo od 10,9 10,7, toda upoštevati moramo, da ima Slovenija eno najnižjih stopenj rodnosti v EU 5), v občini Žalec je sredi leta 2012 živelo 7.781 delovno aktivnih prebivalcev, kar predstavlja kar 61,1% vseh delovno aktivnih prebivalcev Spodnje Savinjske doline oziroma 36,1% vseh prebivalcev občine (ta delež je nekoliko nižji od povprečja v regiji - 38,9% in republiki 39,7%, a precej nad povprečjem SSD 30,2%), stopnja brezposelnosti je bila z 12,1% v juniju 2012 pod povprečjem subregije (12,4%) in Sav.regije (12,2%), a žal SLABOSTI, PROBLEMI RAZVOJA OBČINE ŽALEC 0 Nekateri neugodni demografski kazalniki in kazalniki trga dela: nadpovprečna umrljivost (glej tudi 1) ), nadpovprečna rast števila odseljenih v tujino (glej tudi 2) ), hkrati pa se je skupni selitveni prirast na 1000 prebivalcev v obdobju 2007-2011 podobno kot v večjih sosednjih občinah Velenje in Celje iz pozitivnega spremenil v negativnega; sočasno se v tem obdobju zmanjšuje tudi dnevna delovna migracija, kar kaže na manjšo privlačnost Občine Žalec z vidika ponudbe delovnih mest in drugih potencialov, nadpovprečni indeks staranja v primerjavi s subregijo in regijo, ne pa tudi s Slovenijo (112,4 po stanju v prvi polovici leta 2012; v SSD je v enakem obdobju ta indeks 111,6, v Sav. regiji 111,0, v Sloveniji pa kar 117,3, višja povprečna starost prebivalstva kot v subregiji SSD in v Sav. regiji, ne pa tudi v Sloveniji (povprečna starost v OŽ po stanju v prvi polovici leta 2012 je bila 41,8 let, v SSD 41,5 let, v Sav. regiji 41,6 let, v Sloveniji pa že 41,9 let; glej tudi 3) ), hitrejša rast deleža starih nad 65 let kot v SSD, in Sloveniji oz. približno enaka kot v povprečju v Sav. regiji (indeks 2012/2007 v OŽ 110,0, v SSD 108,39, v Sloveniji le 105,66, v povprečju v regiji pa 110,2; glej tudi 4) ), zaradi padanja rodnosti (pred opazovanim obdobjem) in podaljševanja pričakovane življenjske dobe se spreminja delež vzdrževanega prebivalstva na škodo aktivne populacije (stare 15-64 let), ki je v obdobju 2007-2012 v OŽ padel na raven slovenskega povprečja, a je še vedno manjši od izrazito neugodnega regijskega povprečja (v OŽ je bilo leta 2012 68,9% vzdrževane populacije, v SSD 68,2, v Sav. regiji kar 69,2%, v Sloveniji pa enako kot v OŽ 68,9%), delež delovno sposobne populacije pada (v obdobju 2007-2012 je delež delovno sposobnih oz. starih 15-65 let v OŽ padel kar za 3,5%, v SSD za 2,6%, v Sav. regiji za 2,4% in v Sloveniji le za 1,7%), torej beležimo nadpovprečno izgubo zaposlitveno in/ali podjetniško naravnanega človeškega potenciala v primerjavi s slovenskim povprečjem, imamo relativno nizko stopnjo rodnosti v primerjavi z EU, ki sicer raste malo hitreje od povprečja v Sloveniji, a dejstvo je, da je slovenska rodnost ena najnižjih v Evropi 5), iz pred leti podpovprečne smo v juniju 2012 žal dosegli višjo stopnjo 6

nekoliko višja kot v povprečju v Sloveniji; konec leta 2012 pa se je žal povzpela na 14,9% in s tem presegla tudi regijsko povprečje (glej tudi 6) ) spodbudno je, da je delež brezposelnih mladih do 25 let manjši kot v povprečju v regiji in Sloveniji (sredi leta 2012-7,2%, kar je manj kot v povprečju v regiji in Sloveniji) delež brezposelnih, starejših od 40 let (52,7% vseh brezposelnih sredi leta 2012) je v občini nižji od povprečja v SSD, Sav. regiji in v Sloveniji med brezposelnimi je v Občini Žalec podpovprečen delež brezposelnih žensk (s 45,6% je med najmanjšimi v Celjski regiji) ponudba visokokvalificiranih delovnih mest je v Žalcu kot upravnem središče subregije nekoliko ugodnejša kot v SSD, kar se kaže v dejstvu, da so med iskalci zaposlitve podpovprečni deleži iskalcev z višjo ter visoko (pa tudi tistih z nižjo) stopnjo izobrazbe, primerljive ravni SSD, regije in Slovenije pa v občini Žalec presega le delež iskalcev zaposlitve s V. stopnjo izobrazbe prevladujejo poklici na nekmetijski način (povprečje za občine SSD 46,3%), sledijo poklici v storitvenih dejavnostih (44,0%) in poklici, povezani s kmetijsko dejavnostjo (6%), kar kaže na relativno ugodno strukturo delovnih mest na trgu dela Pozitivna odstopanja na področju gospodarskih gibanj v občini Žalec (v sicer negativnih splošnih gospodarskih trendih): število podjetij v občini je s porastom za 12,45% v obdobju 2008-2011 hitreje naraščalo kot v povprečju v Sav.regiji in v Sloveniji (a nekoliko počasneje kot v SSD) in tako v letu 2011 doseglo kar 57,6 %-ni delež števila vseh podjetij v SSD, 9,6% delež vseh podjetij v regiji ter 1% vseh podjetij v Sloveniji število zaposlenih v gospodarstvu je padalo malo počasneje (in posledično je počasneje naraščalo število brezposelnih), pri čemer se je padanje pri s.p. v letu 2012 že umirilo (kaže, da se je del problematike izgube delovnih mest v večjih gosp. družbah reševal v okviru s.p.) rast števila podjetij in števila gospodarskih družb v obdobju 2007-2012 je sicer pozitivno vplivala na gospodarske trende, a žal predvsem na račun rasti števila mikro podjetij; ekonomska mož gospodarstva Občine Žalec se kaže tudi v nadpovprečnem deležu po številu zaposlenih v regiji (pri deležu 8,2% vseh prebivalcev regije se delež zaposlenih v letih 20110-2012 giblje med 9,82 on 9,9% vseh zaposlenih v gospodarstvu Sav. regije) prihodki so v letih 2012/2011 naraščali hitreje od odhodkov (žal pa to ne velja za celotno obdobje od leta 2008 glej tudi 7) ) in posledično beležimo pozitiven finančni izid gospodarskih družb ter gospodarstva kot celote ( glej tudi 8) ) Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (880,02 EUR po stanju junij 2012) presega povprečje SSD (871,6 EUR), a žal zaostaja za regijskim in republiškim povprečjem (glej tudi 9) ) Občina ima dobre osnove za razvoj turizma: lega, naravna in kulturna dediščina dobre gospodarske osnove in človeški potencial bližina turističnih centrov oz. zdravilišč srednje razvita obstoječa turistična ponudba (Rimska nekropola, Jama Pekel, Ekomuzej, prireditve, ) prevladujejo tuji turisti, ki tudi dlje v povprečju časa bivajo kot domači skupno število obiskovalcev je v letu 2012 preseglo 40.000 (a je žal sočasno padlo število obiskovalcev v Jami Pekel in Rimski nekropoli) Prednosti, danosti, ki so primerne za razvoj kmetijstva in podeželja: tradicionalna agrarna pokrajina in ugodno celinsko podnebje, primerno za razvoj hmeljarstva in živinoreje brezposelnosti kot v povprečju v Sloveniji (Žalec 12,1%, Slovenija 11,5% 6) ); sočasno dokaj intenzivno raste skupno število brezposelnih (od 1.362 konec leta 2011 na 1.423 konec leta 2012 in celo na 1.493 v aprilu 2013), med brezposelnimi beležimo nadpovprečen delež populacije med 25 in 40 let (delež brezposelnih, starih med 25-40 let v OŽ je sredi leta 2012 presegal povprečje SSD za 13,6%, povprečje regije za 6,1% in povprečje Slovenije za 11%), število delovnih mest v Občini Žalec v vsem primerjanem obdobju le za 12,22% v letu 2007, oz. za 14,96% v letu 2011, presega število delovno aktivnih prebivalcev, iz česar lahko povzamemo, da Občina Žalec žal ne sodi med»izrazito delovne«občine, kamor statistika uvršča občine, kjer je to preseganje nad 16% (konec leta 2011 je bilo v Sloveniji 15 takšnih občin, med njimi so bile iz naše regije občine Nazarje, Celje, Zreče in Velenje). Negativna odstopanja na področju gospodarskih gibanj v občini Žalec obseg ustvarjenih prihodkov v gospodarstvu je v obdobju 2008-2011 na vseh primerjanih ravneh padal, a v občini Žalec, kjer je bila raven v izhodišču nekoliko višja, je bil padec (indeks 2011/2008-89,89) nekoliko hitrejši kot v povprečju v subregiji (indeks 99,99), regiji (indeks 95,39) in Sloveniji (indeks 2011/2008 94,78; glej tudi 7) ) delež gospodarstva Občine Žalec je podpovprečen v primerjavi z regijo pri številu zaposlenih, prihodkih, odhodkih in tudi pri poslovnem izidu z izjemo leta 2012 (pri deležu 8,2% vseh prebivalcev regije se deleži števila zaposlenih v letih 2010-2012 gibljejo med 7,0 in 7,07%, deleži prihodkov ter odhodkov med 7,3 in 7,11%, deleži gospodarstva občine v poslovnem izidu regije pa so se dvignili za 2,35 krat, od 3,5% v letu 2010 na 8,38% v letu 2012 - ( glej tudi 8) ) povprečna mesečna neto plača na zaposlenega je v letu 2012 sicer postopoma naraščala (od 880,02 EUR po stanju junij 2012 na 889,60 po stanju konec leta 2012), a počasneje kot v povprečju v Sloveniji, zato se je zaostanek za republiškim povprečjem, ki je bilo konec leta 1.000,21 EUR, povečal od 10 na 11% (glej tudi 9) ) ; v prvih mesecih leta 2013 pa so povprečne mesečne neto plače padale na vseh ravneh, a zaostanek OŽ ostaja na ravni 11% (april 2013 povprečna neto plača v OŽ 881,82 EUR, v RS pa 993,16 EUR) imamo premalo investicij v nove gospodarske, predvsem pa v proizvodne zmogljivosti Ugodne danosti za razvoj turizma niso dovolj izkoriščene: so premalo promovirane in premalo prepoznavne še ni uveljavljene lastne blagovne znamke (oz. je še v razvoju Zeleno zlato) primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti (ki so hkrati glede na krajšo dobo bivanja turistov tudi podpovprečno zasedene) organiziranost turizma ne sledi potrebam trga (je še v procesu nadgrajevanja) Slabosti na področju danosti in trendov razvoja kmetijstva in podeželja ter gozdarstva: gozdnatost območja OŽ je podpovprečna (v OŽ je 43,111%, v SSD 51,1%, v regiji 48,96%, v Sloveniji pa kar 58,4%) in 7

razvita je pestra kmetijska dejavnost (po vrsti dejavnosti in strukturi pridelave) razvito je tudi sadjarstvo nosilec Sadjarstvo Mirosan (z zgrajenimi hladilnicami, opremljanjem s protitočnimi mrežami ter kapljičnim namakanjem) in ribogojstvo zadnjih letih se razvija tudi ekološko kmetovanje ter dopolnilne dejavnosti na kmetijah izvedene so komasacije in druge zemljiške operacije (na 1100 ha) izvedeni so programi/projekti namakanja (na 1254 ha) prehaja se na kapljično namakanje kmetje so organizirani v 3 kmetijske zadruge s cca 300 člani (zadruge organizirajo celoten odkup mleka za Mlekarno Celeia, ostale vrste odkupov pa delno hmelj,prašiči, govedo, zelenjava raste obseg površin kmetijskih zemljišč v uporabi (v Sloveniji celo pada), zato se postopoma povečujejo kmetijska gospodarstva in posledično raste ekonomičnost pridelave in ekonomska moč na kmetijo (EM/kmetijo je v letu 2010 v OŽ s 27,9 tisoč EUR več kot 2-krat večja kot v povprečju v Sloveniji; delež EM kmetij OŽ je v letu 2010 tako predstavljal kar 1,63% EM kmetij v Sloveniji, kjer ima občina le 1%-ni delež v številu prebivalcev, toda sočasno je naš delež v številu kmetij predstavljal le 0,71%!)) v skupni strukturi kmetijskih zemljišč v uporabi prevladuje delež kmetijskih zemljišč (precej nad republiškim povprečjem) v primerjavi z deležem gozdov (pod republiškim povprečjem) v strukturi zemljišč v uporabi je v OŽ za razliko od Slovenije daleč nadpovprečen delež njiv (v primerjavi s travniki in pašniki); indeks rasti njivskih površin 2010/2000 je v OŽ kar 112,24, v Sloveniji pa je le 99,75, zato delež njiv v OŽ v primerjavi s Slovenijo celo narašča! znotraj strukture njivskih površin je v OŽ v primerjavi s Slovenijo nadpovprečen delež površin z industrijskimi rastlinami, kamor sodi tudi hmelj, nadpovprečen je delež krmnih rastlin (osnova za živinorejo), razveseljiva pa je tudi rast njivskih površin pri skoraj vseh kulturah, razen pri koruzi za zrnje in krompirju povprečna hmeljarska kmetija po velikosti presega EU povprečje, po površinah in tehnološki opremljenosti je primerljiva npr. s kmetijami v Nemčiji sicer se je zmanjšalo število hmeljarjev, ne pa tudi skupne površine hmeljišč raste delež kmetij, ki pretežno pridelujejo za prodajo v primerjavi z deležem kmetij, ki pretežno pridelujejo za lastno porabo Dobro razvita predšolska vzgoja in varstvo v OŽ se kaže: v hitrejšem povečevanju števila vrtcev in števila oddelkov kot v povprečju v Sloveniji (indeks števila vrtcev 2012/2006 je v OŽ kar 120,0, v Sloveniji pa 118,28; indeks števila oddelkov 2012/2006 je v OŽ kar 174,19, v Sloveniji pa 139,52 ) še hitrejšem naraščanju števila otrok, vključenih v vrtce (indeks 2012/2006 je v OŽ kar 186,28, v Sloveniji pa le 142,95) v Občini Žalec deluje le javna mreža vrtcev (daljša tradicija, dober kader in s tem strokovnost, običajno cenovno ugodnejša), ki deluje na 12 lokacijah in zagotavlja dobro teritorialno pokritost, v letu 2012/13 pa za razliko od številnih drugih okolij tudi dovolj mest za vse otroke, za katere so starši oddali vloge Osnovnošolsko izobraževanje - prednosti: dobro razvita osnovnošolska mreža (8 OŠ, od tega 4 redne in 4 podružnične, OŠ s prilagojenim programom ter nižja glasbena šola), pri čemer število šol v obdobju 2006-2012 ostaja nespremenjeno (v Sloveniji pa pada indeks podpovprečen je tudi letni prirast (v OŽ je 6,52 m3/ha, v SSD 6,7, v regiji 7,31 in v povprečju v Sloveniji 7,1 m3/ha), zato gozdovi in les ne sodijo med primerjalne prednosti OŽ dodatno oviro za večjo ekonomsko izrabo gozdov predstavlja tudi lastništvo, saj prevladujejo zasebni gozdovi, Za katere je značilna precejšnja razdrobljenost posesti število kmetijskih gospodarstev in tudi število skupnih polnovrednih delovnih moči v kmetijstvu intenzivno pada na vseh ravneh, a v Občini Žalec še nekoliko hitreje (indeks gibanja števila kmetijskih gospodarstev 2010/2000 je v občini Žalec le 82,25, v SSD 84,93, v regiji 88,63, v Sloveniji pa 88,33) pada število glav goveje živine (GVŽ) v OŽ v obdobju 2010/2000 padec za 15 odstotnih točk, v SSD za 5, v SLO pa za 10 Kot edina slabost na področju predšolske vzgoje in varstva v OŽ lahko v kriznem obdobju evidentiramo omejenost finančnih sredstev, ki ne omogočajo rednih izboljšav in tekočega vzdrževanja stavb. Kot edina slabost na tudi na področju osnovnošolskega izobraževanja v OŽ lahko v kriznem obdobju evidentiramo omejenost finančnih sredstev (deloma tudi kot posledica intenzivnega investiranja v programskem obdobju 2007-2013). 8

2012/2006 je 98,48) število osnovnošolskih otrok v OŽ celo rahlo narašča (v OŽ v obdobju 2006-2012 porast za 32 otrok oz. indeks 101,63, v Sloveniji pa padec z indeksom 98,00) Vseživljenjsko učenje izobraževanje odraslih je v OŽ nadpovprečno dobro razvito, kar se kaže: v 35-letni tradiciji UPI LU Žalec, ki je imela v letu 2012: 19 zaposlenih (13 redno in 6 JD) ter razvito mrežo zunanjih sodelavcev, dobre prostorske pogoje (urejena notranjost), izvajala je 70 različnih programov in drugih izobraževalnih oblik (formalno izobraževanje, splošno izobraževanje, visokošolski izobraževalni programi-študijski center, svetovalne in druge dejavnosti ter projektno delo), skozi katere je kljub krizi v šolskem letu 2011/2012 še vedno šlo skupno 3.044 udeležencev izobraževanja v 143 oddelkih, ki so imeli 14.080 ur izobraževanja ter skupno 3.401 udeležencev različnih svetovalnih oblik delovanju Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec vse od leta 1999 dalje, ko so začeli aktivnosti izvajati za 69 članov; število članov je vseskozi naraščalo, tako da so v šolskem letu 2011/2012 aktivnosti v 30 krožkih izvajali že za 361 članov Športna dejavnost je v občini zelo dobro razvita in sicer: v zvezo športnih društev je vključenih 43 društev (od skupno 64 društev, ki delujejo na športnem področju), ki imajo skupno 1.269 registriranih športnikov oz. tekmovalcev na področju pokritih površin za izvajanje dejavnosti se (za razliko od nepokritih površin glej tudi 10) ) dosega 83,3% minimalnega standarda, ki je 0,3 m2/prebivalca Na področju dela z mladimi občina Žalec pozitivno odstopa, ker je: sprejet Odlok o mladini (novembra 2012), ki opredeljuje strukturo in podporno okolje mladinskega organiziranja in mladinskega dela na območju občine, zagotavlja pogoje za sodelovanje mladih pri sprejemanju odločitev, pomembnih za njihovo življenje in delo ter postavlja pravne osnove za pospešen razvoj lokalne mladinske politike mladina organizirana v Mladinski svet Občine Žalec kot krovne mladinska organizacije, ki vključuje društva in politične podmladke (skupno 9 ter 3 s statusom pridruženih članic v letu 2013) se pripravlja strateški razvojni dokument (LPM) Srednje in visoko šolstvo spremljamo na ravni Savinjske regije značilne prednosti: dobro razvita mreža srednjega izobraževanja dobro vzpostavljen sistem izobraževanja odraslih (tudi v Občini Žalec) z razvito mrežo inštitucij sprejeta je Strategija razvoja visokega šolstva v Savinjski regiji (v letu 2009), ki je usmerjena v zagotavljanje boljše dostopnosti (in pravičnosti) visokega šolstva, zmanjševanje odliva odličnih maturantov, ki študirajo v drugih regijah, dvig splošne izobrazbene strukture prebivalk in prebivalcev, povečanje gospodarskega, tehnološkega in družbenega napredka regije, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v visokem šolstvu in ostali univerzitetni infrastrukturi, zmanjševanje odliva visoko usposobljenega kadra, povečanje možnosti vseživljenjskega učenja na visokošolski ravni, povečanje dejavnosti mednarodnega sodelovanja ter oživljanje mestnih središč, kjer delujejo visokošolski zavodi regija ima potencial, da postane pomembnejše visokošolsko središče (od 114.873 študentov v Sloveniji je bila Sav.regija v letu 2009 s 15.019 študenti na 3.mestu med regijami in dosegla kar 13,07% števila vseh študentov v Sloveniji, kar je daleč nad Problem na področju vseživljenjskega učenja predstavljajo predvsem nerešena energetska sanacija z ureditvijo fasade na objektu UPI ter problem trajne prostorske rešitve za delovanje Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec Problem na področju športa predstavlja nedoseganje prostorskih standardov, ki zlasti odstopa na področju nepokritih površin za izvajanje športne dejavnosti (standard za neto nepokrite športne površine, ki je 3 m2/prebivalca, v OŽ dosegamo le 42%-no glej tudi 10) ) Problematika na področju delovanja mladih se kaže v: visoki stopnji brezposelnosti mladih, zlasti tistih z visokošolsko izobrazbo, čemur posledično sledi beg možganov ter staranje prebivalstva kazalnik»koeficient starostne odvisnosti«tako mladih kot starih (zlasti pa mladih) v OŽ narašča hitreje kot v povprečju v Sloveniji, kar pomeni, da zaradi manjše ponudbe delovnih mest, stanovanj in drugih priložnosti v lokalnem okolju mladi v OŽ žal v povprečju dlje kot v Sloveniji ostajajo odvisni od staršev (čeprav tudi tam raste; v letu 2008 je bil na primer skupni koeficient starostne odvisnosti v OŽ še za 5 odstotnih točk pod slovenskim povprečjem, v začetku leta 2013 pa je bil s 46,2 že na enaki ravni kot v Sloveniji in to predvsem na račun koeficienta starostne odvisnosti mladih!) Srednje in visoko šolstvo problematika, slabosti: na ravni Občine Žalec žal ni razvito (z manjšo izjemo izvajanja določenih programov v okviru UPI LU Žalec) kar je seveda tudi logično z vidika racionalnosti (bližina Celja in Velenja kot srednje in visokošolskih središč Savinjske regije) strokovna izobraženost v regiji je kljub dobri izobraževalni mreži relativno nizka (premalo je zlasti visokotehnološkega, informacijskega in managerskega znanja, ki je običajno pogojeno z razvitim sistemom visokošolskega izobraževanja) problem predstavlja (podobno kot v Sloveniji) dolgotrajen študijski staž ter nizka prehodnost študentov iz letnika v letnik imamo deficit visoko izobraženih kadrov na področju tehniških in naravoslovnih ved, kar negativno vpliva na razvoj raziskovalne sfere beležimo beg možganov iz regije, ker ni dovolj privlačnih 9

povprečjem njenega deleža po številu prebivalcev v regiji je 6 višjih strokovnih šol, 5 visokošolskih zavodov in 5 dislociranih enot visokošolskih zavodov iz drugih regij po številu študentov štipendistov je Sav. regija celo na 2. mestu v Sloveniji; letno je v obdobju 2005-2008 diplomiralo približno 2.000 študentov, a žal precej diplomantov ostaja v kraju študija (glej tudi 11) ) imamo vzpostavljeno Regijsko študijsko središče regijski javni zavod, ki je od leta 2003 dalje pristojen za razvoj terciarnega izobraževanja (med ustanovitelji je tudi 29 občin, vključno z OŽ; v zadnjih letih so ustanovili 3 samostojne visokošolske zavode, na katere je bilo v šolskem letu 2012/13 vpisanih 488 študentov; prizadevajo si tudi za ustanovitev univerze; na pobudo IHPS Žalec in ŠC Šentjur so v letu 2011 začeli s pripravo izhodišč za ustanovitev novega visokošolskega zavoda»visoka šola za razvoj podeželja«; sodelujejo pri projektu ustanovitve Akademije umetnosti v Velenju ter izvajajo projekte na področju pospeševanja R&R dejavnosti) OŽ ima pripravljena izhodišča za razvoj visokega šolstva, ki narekujejo možnost faznega pristopa k uvajanju visokošolskega izobraževanja (tako z vidika vsebine kot tudi z vidika zagotavljanja prostorskih pogojev) Znanost, tehnologija in informacijska družba - prednosti: dinamika gibanja števila zaposlenih v R&R dejavnosti je v Sav. regiji sicer nekoliko ugodnejša kot v povprečju Sloveniji, a problem je, da izhajamo iz zelo nizkega izhodišča (glej tudi 12) ) v Občini Žalec je dolgoletna tradicija spodbujanja inovativnosti mladih in inovativnosti v gospodarstvu (razpisi in podeljevanje nagrad najboljšim mladim raziskovalcem ter inovatorjem leta) v občini deluje Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, eden od vsega dveh raziskovalnih inštitutov v Sav. regiji (z bogato tradicijo R&R dejavnosti na področju hmeljarstva in razvoja podeželja) v letu 2011 je začel delovati Razvojni center informacijsko komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, ki je dobra osnova za nadaljnji tehnološki preboj občine v regijskem in širšem okolju Prednosti na področju kulture: razvita je bogata ponudba kulturnih prireditev, ki izhaja iz dolgoletne ljubiteljske tradicije (19 kulturnih društev v OŽ z 939 člani, povezanih v zvezo KD; 5 šolskih kulturnih društev s 1.719 člani) tradicija ljubiteljske kulture je nadgrajena z aktivnostmi ZKŠT v okviru njegovih dejavnosti s področja javnega interesa (v povprečju 1.000 abonentov letno; žal število abonentov pada glej tudi 13) ) skupno število obiskovalcev kulturnih prireditev je do začetka gospodarske krize strmo naraščalo, nato pa v kriznih letih spet padlo glej tudi 14) v občini je razvita knjižnična dejavnost z dolgoletno tradicijo, ki sega v čas vse od II. slovenskega tabora v letu 1868 dalje (v letu 1983 sta bili v matični knjižnici 18.102 enoti gradiva, v letu 2012 pa kar 98.510 enot) ZKŠT OE kultura v sodelovanju s šolami in drugimi partnerji intenzivno spodbuja kulturo mladih (npr. slikarska šola CHIAROSCURO, ki je imela v obdobju 2004-2012 skupno kar 468 udeležencev, od tega 314 oz. kar 67,09% mladih; žal je v letu 2013 zaradi finančnih težav ni bilo možno izvesti) občina preko ZKŠT in drugih pooblaščenih upravljavcev skrbi za ohranjanje kulturne dediščine (Savinova hiša, Dvorec Novo Celje, Rimska Nekropola z Rimsko cesto, ) možnosti zaposlovanja za diplomante v regiji (posledica pomanjkanja naložb v inovacije in tehnologijo ter premajhnega odločanja gospodarstva za kadrovsko štipendiranje); imamo negativen medregijski migracijski prirast (glej tudi 11) ) kljub razvoju visokega šolstva v regiji nimamo dovolj raznolike ponudbe študijskih programov, predvsem pa je ta neusklajena s potrebami gospodarstva in interesi študentov Znanost, tehnologija in informacijska družba slabosti, neizkoriščen potencial (podatki dostopni na ravni regije): zaostajamo po bruto domačih izdatkih za R&R dejavnost (delež teh izdatkov regije v Sloveniji se je v obdobju 2007-2011 gibal med 6,72 do največ 7,48% v letu 2011, pri čemer na primer osrednjeslovenska regija sama investira preko 55% vseh razvojnih vlaganj v Sloveniji! imamo podpovprečen delež zaposlenih, ki R&R dejavnost opravljajo bodisi kot poklic bodisi imajo status raziskovalca (v obdobju 2007-2011 se delež teh zaposlenih Savinjske regije v Sloveniji giblje le med 6,72% v letu 2007 do največ 7,84% v letu 2009 oz. 7,28% v letu 2011, medtem ko je delež regije v skupnem številu prebivalstva okrog 12,7%, v skupnem številu aktivnega prebivalstva na 12%, v skupnem številu zaposlenih pa tudi 11,76%; glej tudi 12) ) zlasti podpovprečen je delež žensk, zaposlenih v R&R dejavnosti, ki v obdobju 2007-2011 celo pada Problemi, slabosti na področju izvajanja kulturnih dejavnosti: število uporabnikov kulturne ponudbe v kriznem obdobju pada (na primer število abonentov po podatkih ZKŠT OE kultura je padlo od 1.420 v najbolj uspešnem letu 2008/09 na 935 v letu 2012/13 glej tudi 13) ) skupno število obiskovalcev kulturnih prireditev je v kriznem obdobju 2009-2011 padlo na raven med 21 in 23 tisoč (glej tudi 14) ) skupno število kulturnih prireditev v obdobju 2004-2011 sicer niha, a v povprečju žal pada ovira za nadaljnji razvoj knjižnične dejavnosti je prostorska stiska razvoj ljubiteljske dejavnosti je omejen s prostorskimi pogoji oz. zaradi stroškov rednega vzdrževanja in/ali stroškov najema in investicij pomanjkanje investicijskih sredstev je tudi ovira za nemoten razvoj ZKŠT (avla Doma II. slovenskega tabora, obnova Dvorca Novo Celje idr.) 10

Socialna varnost - prednosti: ni večjih pritiskov za oskrbo v domovih za starejše v celotni Savinjski regiji vključno z Občino Žalec, čeprav štvilo oskrbovancev v domovih na 1000 prebivalcev sicer raste na ravni slovenskega povprečja, a je počasnejše od rasti v nekaterih drugih regijah v Sloveniji Zdravstevno varstvo- prednosti: Žalec kot subregijsko središče je po podatkih ZD dr. Jožeta Potrate dokaj dobro pokrito z zdravstvenimi teami na področju splošne medicine, pa tudi na področju dispanzerjev za otroke in mladino ter za žene, na področju fizioterapije, zobozdravstva vključno z mladinskim zobozdravstom ter ortodontijo, na področju dispanzerja za mentalno zdravje, zdravstvene in zobozdravstvene nege ter dispanzerja medicine dela in športa Promet in prometna infrstruktura - prednosti: cestni promet z vidika števila vozil narašča hitreje kot v povprečju v Sloveniji (v obdobju 2007-2012 se je število vozil povečalo za 1.430 oz. od 13.364 na 14.794, zato se je delež občine v skupnem številu vozil v Sloveniji povečal od 1,04% na 1.06%, kar presega njen 15%-ni delež v številu prebivalcev) mirujoči promet v Občini Žalec ni izpostavljen kot problematičen - z izjemo določenih točk v mestu Žalec in ob turističnih točkah - glej tudi 15) ) Oskrba z energijo, energetska infrastruktura - prednosti: izdelana je energetska zasnova Občine Žalec (na področju rabe energije za ogrevanje in električne energije), pripravlja se njena novelacija energetska sanacija javnih stavb je bodisi že izvedena (zlasti na stanovanjskih stavbah) oz. bo v veliki meri izvedena do konca tekočega programskega obdobja na podlagi uspešno pridobljenih sredstev na razpisih (vrtci, šole; nerešena ostja energetka sanacija UPI Žalec - glej tudi 16) ) plinifikacija - v vseh večjih naseljih je zgrajeno primarno distribucijsko omrežje občina Žalec ima zagotovljeno nadpovprečno dostopnost do odprtega širokopasovnega omrežja in s tem napovprečno dostopnost do svetovnega spleta Komunala, komunalna infrastruktura - prednosti: Socialna varnost - slabosti: neugodni demografski, predvsem pa ekonomski kazalniki v OŽ podobno kot v regiji (glej prej) vplivajo na to, da se skrb za starejše vse bolj prenaša v breme družin po podatkih CSD Žalec raste število odločb o upravičenosti do redne denarne socialne pomoči (na primer od 3.371 upravičencev v letu 2011 na kar 4.796 upravičencev v letu 2012), podobno sliko pa kažejo tudi drugi kazalniki Centra za socialno delo Žalec Zdravstevno varstvo- slabosti: Občina Žalec ima z 9 zdravniki/teami oz. z 0,42 zdravniki na 1000 prebivalcev podpovprečno pokritost v primerjavi s sicer nadpovprečno Savinjsko regijo (0,51 zdravnika na 1000 prebivalcev), še bolj pa zaostaja za želenimi kazalniki Promet in prometna infrstruktura - slabosti: vlaganja v razvoj cestne infrastrukture niso sledila naraščanju obsega cestnega prometa, zato delež kategoriziranih cest OŽ (državnih in občinskih) v strukturi vseh cest v Sloveniji rahlo pada (na drugih območjih so zgradili več novih cestnih odsekov, v OŽ pa izvedli predvsem rekonstrukcije obstoječih) v strukturi k kategoriziranih cest prevladujejo občinske ceste, kar kaže na problematiko vlaganj v obnovo in vzdrževanje cestnega omrežja, ki bremeni občinski proračun v javnem cestnem potniškem prometu je premalo linij, premalo postajališč, hkrati pa premajhna uporaba javnih linij na področju železniškega omrežja je potrebna rekonstrukcija, zavarovanje postajališč in železniških prehodov, sočasno pa se železniški potniški in tudi transportni prevoz premalo uporablja (deloma tudi zaradi premajhne gostote potniških prevozov) urediti je potrebno mirujoči promet v mestu Žalec (zlasti na območju ZD) ter na določenih turističnih točkah (Rimska nekropola,.. (glej tudi 15) ) zagotoviti je potrebno območje za širitev športnega letališča Levec Oskrba z energijo, energetska infrastruktura - problematika: cilji sprejete energetske zasnove še niso realizirani (glej tudi poglavje 8.2.) individualne kurilne naprave (gospodinjstva) so zastarele in slabo nadzirane, nenadzorovane emisije se povečujejo zlasti v zadnjem obdobju, ko se zaradi krize brez dodatnih investicij v ustrezno opremo prehaja nazaj na trda nekaj problemov energetske sanacije javnih stavb, kot je UPI Žalec se prenaša v obdobje 2014-2020 (glej tudi 16) ) toplovodno omrežje v mestu Žalec ni ustrezno rešeno (prehod na obnovljive vire, sanacija nekaterih kotlovnic, zajem novih območij) v okviru elektroenergetskega omrežja je nerešeno kabliranje visokonapetostnih daljnovodov na območju stanovanjskih naselij z večjo koncentracijo prebivalstva Komunala, komunalna infrastruktura - problematika: 11

VODOVOD Občina Žalec ima zgrajenega kar 190 km zelo razvejanega javnega vodovodnega omrežja objekti vodovodnih sistemov so avtomatizirani in daljinsko vodeni, kar omogoča optimalno izkoriščanje vodnih virov uveden je stalni nadzor nad kakovostjo pitne vode povprečno število okvar vodovodnih sistemov v času pada, kar kaže na dobro vzdrževanje ODVAJANJE, ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE sprejet je Operativni program (OP) odvajanja in čiščenja odpadne vode za obdobje 2005-2013 realizirana so bila relativno velika vlaganja v sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode, zlasti v obdobju 2007-2013 (v tem obdobju je bilo na območju SSD na novo zgrajenih 115 km kanalov, od tega v OŽ kar 83 km; zaključena je tudi dograditev CČN Kasaze na zmogljivost 60.000 PE od dosedanjih 18.750 PE ) Poplavna varnost in preprečevanje suše - prednosti: občina lahko sodeluje v procesu načrtovanja poplavne varnosti (a žal doslej s predlogi za celovito reševanje problematike upravljanja z vodami, vključno z namakanjem, ni bila dovolj uspešna - glej tudi 17) ) Varstvo okolja in urejanje prostora prednosti: VARSTVO OKOLJA OŽ je že vrsto let, predvsem pa od sprejetja Programa varstva okolja v letu 2002 Lokalne agende 21, usmerjena v trajnostni razvoj in z vrsto ukrepov podpira varstvo okolja ter ohranjanje narave kot predpogoj za razvoj ekoturizma; v tem okviru: razen Lokalne agende 21 je OŽ sprejela tudi vrsto drugih dokumentov s področja trajnostnega razvoja, kot je npr. Celovit sistem ravnanja z odpadki, OP odvajanja in čiščenja odpadne vode, Program spremljanja onesnaženosti tal, vode, zraka in hrupa, Energetska zasnova OŽ, ipd. izvaja in tekoče spremlja izvajanje sprejetih ukrepov varstva okolja ter ozavešča širšo javnost o pomenu trajnostnega razvoja (npr. v letu 2011 je bila izvedena raziskava ZZV Celje o onesnaženosti tal ter izveden popis črnih odlagališč, izvaja se redno spremljanje največjih onesnaževalcev v gospodarstvu, ipd.) je podpisnica deklaracije o trajnostnem razvoju Savinjske regije je bilo v letu 2012 izdelano celovito okoljsko poročilo celovita presoja vplivov na okolje v sklopu priprave OPN OŽ izvedena je bila vrsta velikih projektov (tudi s pomočjo EU sredstev: RCERO, CČN, izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije), pa tudi manjših projektov, pomembnih za trajnostni razvoj OŽ (predvsem na področju razvoja človeških virov in ozaveščanja javnosti) VODOVOD razvejano sistema javnega vodovodnega omrežja otežuje in hkrati draži vzdrževanje v strukturi vodovodov glede na vrsto materiala sicer prevladujejo polietilenske cevi, a še vedno je v občini skoraj 37 km zdravju škodljivih azbestno-cementnih cevi ODVAJANJE, ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE na območju OŽ je bilo v obdobju do leta 2013 z vidika sprejetega OP realiziranih le 33% dolžin kanalov in porabljenih 35 % predvidenih stroškov, zato je nujno podaljšanje izvajanja OP v obdobje 2014-2020 vse do dograditve CČN Kasaze jeseni 2013 je bila le-ta preobremenjena, kar je negativno vplivalo na okolje (ob 18.750 PE nazivne zmogljivosti je bila v letu 2011 obremenjena s 26.000 PE, v letu 2012 pa z 22.500 PE) Poplavna varnost in preprečevanje suše - slabosti: upravljanje z vodami, ki posledično vpliva na lokalno skupnost, je v celoti v pristojnosti države, pri čemer se proces načrtovanja/zagotavljanja večje poplavne varnosti vleče že vse od leta 2003 občina doslej v procesu načrtovanja predlogi za celovito reševanje problematike upravljanja z vodami, vključno z namakanjem, ni bila dovolj uspešna (izgradnja manjšega števila zadrževalnikov, nadomeščanje suhih zadrževalnikov z mokrimi, ipd.; glej tudi 17) ) v aktualni varianti načrtovanja večje poplavne varnosti so predvideni le suhi zadrževalniki, od tega je večina območij kontroliranega razlivanja poplavne vode predvidenih na območju OŽ Varstvo okolja in urejanje prostora problematika: VARSTVO OKOLJA na prehodu v novo programsko obdobje bi bilo potrebno aktualizirati Lokalno agendo 21 12

OŽ skrbi za urejanje vodotokov iz svoje pristojnosti in za urejanje zelenih površin OŽ stimulira delovanje društev s področja trajnostnega razvoja OŽ z odloki in drugimi ukrepi skrbi za ohranjanje naravnih vrednot, ki predstavljajo kar 15,4 % vseh površin občine (naravni spomeniki, varstvena območja Natura 2000 in druga zavarovana območja narave) z ohranjanjem okolja, vzpostavljanjem tematskih poti in drugimi ukrepi OŽ vzpostavlja potencial za razvoj ekoturizma NAČRTOVANJE PROSTORA OŽ je ena redkih občin v Sloveniji, ki je v letu 2013 uspela sprejeti Občinski prostorski načrt, skladen z aktualno prostorsko zakonodajo sprejeti OPN Občini Žalec plansko zagotavlja zadostne površine za realizacijo doslej zastavljenih ciljev strategije razvoja občine vse do leta 2020 STANOVANJSKO GOSPODARSTVO dispergirana poselitev in nadpovprečna gostota poselitve v primerjavi s Slovenskim povprečjem (kar je z vidika vlaganj v stanovanjski fond lahko hkrati tudi slabost) prevladujejo 2-3 sobna stanovanja s povprečno površino med 77,41 m2 (leta 2006) in 78,60 m2 (leta 2010), primerna za družine s 3-5 člani Investicijski odhodki v OŽ in v primerljivih občinah v obdobju 2007-2012* pozitivna odstopanja Občine Žalec: OŽ je imela v obdobju 2007-2012 najvišji obseg odhodkov za investicije, ki je po letih celo naraščal (od 2,477 mio EUR v letu 2007 na kar 8.677 mio EUR v najbolj ugodnem letu 2011; v letu 2012 je sicer malo padel na 6,069 mio EUR, a je še vedno več kot 2,5 krat višji kot na začetku programskega obdobja) OŽ po obsegu investicijskih odhodkov daleč presega vse občine SSD (z izjemo leta 2008, ko je v proračunu Občina Prebold prikazan celoten obseg sicer skupne investicije več občin v mrežo lokalnih cest in je s 5,528 mio EUR presegla OŽ) OŽ je imela na začetku programskega obdobja sicer nekoliko nižji letni obseg investicijskih odhodkov kot primerljive občine, a ga je nato zaradi rasti presegla in imela v zadnjih dveh letih najvišji letni obseg investicijskih odhodkov od vseh sedmih primerljivih občin struktura investicijskih odhodkov po funkcionalnih dejavnostih v vseh primerljivih občinah vključno z Žalcem sicer v posameznih letih nekoliko variira, a vselej je največji delež odhodkov namenjen trem oz. štirim NAČRTOVANJE PROSTORA problematika ni zaznana, razen nezadovoljenih prostorskih razvojnih interesov posameznih predlagateljev (omejitveni dejavniki po nadzorom države) STANOVANJSKO GOSPODARSTVO relativno star stanovanjski fond (večina stanovanj zgrajenih v obdobju 1971-80) OŽ je bila v letu 2010 lastnica le 508 od skupno 8.239 stanovanjskih enot (skupno pa je javni sektor razpolagal s 714 stanovanjskimi enotami), kar pomeni, da je velika večina stanovanj v zasebni lasti (kar je slabost z vidika vodenja stanovanjske politike, ne pa tudi z vidika potrebnih vlaganj) v okviru občinskega stanovanjskega fonda se pojavljajo problemi: neplačevanje in posledično nujne deložacije (pri čemer OŽ nima zadostnega števila stanovanj za nadomestno naselitev, kot so npr. bivalne enote) zaradi starosti stanovanjskega fonda se večina sredstev stanovanjskega fonda porabi za investicijsko vzdrževanje, ne pa za nakupe novih stanovanj pomanjkanje proračunskih finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo in za komunalno opremljanje zemljišč, potrebnih za gradnjo pomanjkanje neprofitnih pa tudi tržnih najemnih in lastniških stanovanj pomanjkanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo po ustrezni ceni Investicijski odhodki v primerljivih občinah negativna odstopanja Občine Žalec: V strukturi investicijskih odhodkov so posamezna področja»zapostavljena«, kar je posledica premajhnega razpoložljivega obsega skupnih sredstev za investicije, ki pogosto onemogoča pridobivanje še večjega obsega EU sredstev za investicije 13

dejavnostim (izobraževanje, promet in prometna infrastruktura ter prostorsko planiranje, v posameznih letih pa tudi stanovanjsko gospodarstvo) variacije v strukturi so povezane predvsem z dinamiko izvajanja ključnih investicij glede na pridobljena EU sredstva v obdobju 2007-2012 je OŽ namenila skupno skoraj 55 mio EUR za investicijske odhodke (sicer vključno s sredstvi za investicijsko vzdrževanje, a velik del sredstev je vendarle bil namenjen za izvedbo»čistih«investicij, kot je primarna kanalizacija, dograditev CČN, Ekomuzej, mreža lokalnih cest, pa tudi vlaganja v investicijsko vzdrževanje pozitivno vplivajo na gospodarski in splošen razvoj občine!) investicijski odhodki so v obdobju po letu 2007 zaradi pridobivanja EU sredstev postopoma naraščali in bili v letu 2009 npr. skoraj 3-krat višji kot leta 2007, ob izteku tekočega programskega obdobja pa so spet malo nižji, a še vedno presegajo izhodiščno leto *Primerljive občine (primerjave po metodi benchmarkinga): občine s številom prebivalcev med 15 in 25 tisoč ter gostoto poseljenosti med 100 in 200 prebivalcev na km2 (občine Ajdovščina, Grosuplje, Medvode, Radovljica, Škofja Loka, Vrhnika, Zagorje ob Savi); primerjave so narejene tudi za vse občine SSD ter vse občine, ki mejijo na Občino Žalec 14

1. Človeški viri - demografija in kvaliteta življenja v Občini Žalec 1.0. Geografske značilnosti občine Žalec Splošni opis Občino Žalec sestavljajo tri naravnogeografske enote: osrednji ravninski del Spodnje Savinjske doline, na severu Ložniško gričevje z zakraselo Ponikovsko planoto, na jugu pa severno obrobje Posavskega hribovja med Mrzlico (1122 m) in Gozdnikom (1090m) z zabukovško-libojsko terciarno premogovno kadunjo. Savinja na jugu in Ložnica na severu s številnimi pritoki odmakata to območje, kljub regulacijam pa še vedno poplavljata. Med Savinjo in Ložnico je obsežna, pretežno prodnata ravan. Občina Žalec meri 116,96 km2 in združuje v 39 naseljih skoraj 21.500 prebivalcev. Ozemlje občine je izrazito prehodnega značaja s prepletom značilnosti predalpskega in subpanonskega sveta. V tej večplastno vzajemni pokrajinski in gospodarski prepletenosti se kaže pestra in raznovrstna gospodarska usmeritev, ki je prispevala h koreniti socialni preslojitvi prebivalstva ter k preobrazbi naselij in celotne kulturne pokrajine nasploh. Razvito, mehanizirano in tržno usmerjeno kmetijstvo, kjer prevladujeta hmeljarstvo in živinoreja, številni obrtni in večji industrijski obrati, ki so čedalje v veliki meri izvozno naravnani, so podlaga za visok delež nekmečkega prebivalstva. Gosto prometno omrežje (železnica Celje-Žalec-Velenje od leta 1891, glavna cesta Celje-Ljubljana in od leta 1997 odsek avtoceste Celje-Trojane), je poleg gospodarstva največ prispevalo k socialni in prostorski gibljivosti prebivalstva. To se kaže v rasti njegovega števila. Od leta 2004 se je število prebivalcev povečalo od 20.759 na kar 21.491 po stanju na začetku leta 2013, torej za skupno 732 prebivalcev oz. za dobrih 3,5%. Središčno naselje je mesto Žalec s skoraj 5.000 prebivalci. Druga večja naselja z razvitimi središčnimi nekmetijskimi gospodarskimi, oskrbnimi in drugimi infrastrukturnimi dejavnostmi so na ravnini ali v nekdanjih rudarsko-industrijskih območjih (Šempeter, Ložnica, Petrovče, Arja vas, Liboje, Griže). Prometna dostopnost Občina Žalec je prometno lahko dostopna. Iz osrednje Slovenije je dostopna v uri vožnje, po avtocesti pa celo manj. Iz vzhodnih regij iz smeri Zagreba je dostopna v slabih dveh urah, iz severa iz Celovca preko Ljubelja in mimo Ljubljane prav tako v slabih dveh urah. Iz Trsta mimo Ljubljane je oddaljena približno 140 km oziroma dostopna v slabih dveh urah. Od železniške postaje Ljubljana je postaja Celje oddaljena cca 65 km, postaja Celje pa od Žalca cca 11 km. Gostota lokalnega železniškega prometa je sicer relativno nizka, še posebej konec tedna in v popoldanskem času, je pa zato povezava z lokalnimi avtobusi Celje-Žalec zelo gosta. Najbližje mednarodno letališče je letališče Toneta Pučnika, oddaljeno cca 75 km oziroma dosegljivo v cca 1 uri, sledita Trst in Celovec v oddaljenosti manj kot 160 km. V občini je na meji z občino Celje umeščeno tudi športno letališče Levec. 1.1. Prebivalstvo, poseljenost in migracijska gibanja v Občini Žalec V Občini Žalec je po stanju 1.1.2012 živelo 21.532 prebivalcev, kar predstavlja kar 51,10% vseh prebivalcev v Spodnji Savinjski dolini (42.099 prebivalcev), 8,27% vseh prebivalcev v 15

Savinjski statistični regiji, ki je po gostoti na četrtem mestu med vsemi regijami v Sloveniji (260.253 prebivalcev) ter 1% vseh prebivalcev v Sloveniji (2.055.496 prebivalcev na dan 1.1.2012). Graf 1: Gibanje števila prebivalcev v Občini Žalec v obdobju 2004 2012 (Vir: SURS) 21.600 ŠTEVILO PREBIVALCEV NA DAN 31.12. (ŽALEC) 21.400 21.200 21.000 20.800 20.600 ŠTEVILO PREBIVALCEV NA DAN 31.12. (ŽALEC) 20.400 20.200 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 LETO Občina Žalec hkrati beleži dokaj enakomeren pozitiven trend rasti števila prebivalcev v obdobju 2004-2010. V kriznih letih 2009 in 2010 je bil prirast prebivalstva celo nekoliko večji leto kot pred tem, nato pa se je v letu 2011 rast števila prebivalcev umirila, a vseeno rahlo povečevala, v letu 2012 celo nekoliko hitreje kot leto poprej. V začetku leta 2012 je v Občini Žalec prebivalo na enem kvadratnem kilometru kar 160,44 prebivalcev, v Spodnji Savinjski dolini 112,6, medtem ko je bilo regijsko povprečje 109,2 prebivalca na kvadratni kilometer, slovensko povprečje pa 101,4 prebivalca na kvadratni kilometer. Po gostoti poseljenosti tako Občina Žalec presega primerjana povprečja skupno z evropskim (EU-27), ki znaša 119,5 prebivalcev na kvadratni kilometer. Gostota poseljenosti v Občini Žalec v času narašča, saj je po stanju januar 2013 znašala že 170,28 prebivalcev na kvadratni kilometer. Podrobnejši vpogled v število prebivalcev in gostoto poselitve po naseljih znotraj občine Žalec pa nam pokaže, da je gostota poselitve znotraj občine dokaj neenakomerna najvišja je v mestu Žalec (kar 1.627,57 prebivalcev/km2), najnižja pa v Zaloški gorici (le 23,24 prebivalcev/km2). 16

Tabela 1: Gostota in št. prebivalcev po naseljih Občine Žalec Vir: evidence Kaliopa, http://gis.kaliopa.si/obcinazalec, z dne: 16.1.2013 Naselje Površina m 2 Št. prebivalcev Gostota 1 ARJA VAS 3.180.196,50 511 160,68 2 BRNICA 1.341.271,93 56 41,75 3 DOBRIŠA VAS 1.293.456,68 482 372,64 4 DREŠINJA VAS 2.025.166,72 254 125,42 5 GALICIJA 4.919.967,92 653 132,72 6 GOTOVLJE 8.215.093,35 1.249 152,04 7 GRČE 665.738,80 96 144,20 8 GRIŽE 1.402.640,56 665 474,11 9 HRAMŠE 5.912.340,47 185 31,29 10 KALE 2.675.759,21 126 47,09 11 KASAZE 3.968.523,99 878 221,24 12 LEVEC 1.759.006,42 460 261,51 13 LIBOJE 9.438.592,65 505 53,50 14 LOŽNICA PRI ŽALCU 2.377.839,13 447 187,99 15 MALA PIREŠICA 1.103.937,50 70 63,41 16 MIGOJNICE 2.574.731,00 652 253,23 17 NOVO CELJE 169.916,71 11 64,74 18 PERNOVO 1.983.503,50 337 169,90 19 PETROVČE 1.715.396,36 945 550,89 20 PODKRAJ 3.257.910,81 222 68,14 21 PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 2.198.907,50 346 157,35 22 PODVIN 389.910,41 400 1.025,88 23 PONGRAC 14.008.596,78 910 64,96 24 PONIKVA PRI ŽALCU 5.309.320,32 387 72,89 25 RUŠE 676.925,00 67 98,98 26 SPODNJE GRUŠOVLJE 1.642.643,00 121 73,66 27 SPODNJE ROJE 582.989,50 36 61,75 28 STUDENCE 6.585.157,00 606 92,03 29 ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINI 4.109.338,50 2.051 499,11 30 VELIKA PIREŠICA 3.093.988,50 452 146,09 31 VRBJE 2.561.489,27 587 229,16 32 ZABUKOVICA 3.456.419,07 1.048 303,20 33 ZALOG PRI ŠEMPETRU 2.450.106,00 100 40,81 34 ZALOŠKA GORICA 1.721.169,63 40 23,24 35 ZAVRH PRI GALICIJI 1.967.373,38 142 72,18 36 ZGORNJE GRUŠOVLJE 1.387.066,00 195 140,58 37 ZGORNJE ROJE 1.274.770,50 131 102,76 38 ŽALEC 2.973.139,58 4.839 1.627,57 39 ŽELEZNO 732.343,19 229 312,69 OBČINA SKUPAJ 117.102.643,34 21.491 183,52 17

Graf 2: Občina Žalec je največja občina v Spodnji Savinjski dolini tudi po površini, saj meri 117,1 km2, kar predstavlja 35% vseh površin v dolini (334,8 km2). Skladno z večjo gostoto poselitve strukturni deleži površin Občine Žalec v primerjavi s subregijo, regijo in Sloveniji zaostajajo za strukturnimi deleži števila prebivalcev. Površine občine tako predstavljajo»le«4,9% površin Savinjske regije ter 0,6% površin Slovenije. V Spodnji Savinjski dolini je konec leta 2012 živelo 20.950 moških in 21.291 žensk (razmerje 1 : 1,016 v korist žensk), v Občini Žalec pa 10.722 moških in 10.810 žensk (razmerje le 1 : 1,008 v korist žensk), kar kaže na bolj uravnoteženo spolno strukturo prebivalstva kot v povprečju v subregiji. Slika je bila podobna tudi v letu 2010, kar je razvidno iz grafa v nadaljevanju. Graf 3: Spolna struktura prebivalcev Občine Žalec in Slovenije po starostnih razredih 18

Kot že rečeno, se število prebivalcev tako v Občini Žalec kot tudi v Spodnji Savinjski dolini povečuje (v SSD celo +3,67 % v obdobju 2008-2012). V istem obdobju se je prebivalstvo v Savinjski regiji zmanjšalo za 0,3%, v državi pa se je število prebivalstva v istem obdobju povečalo za 1,46%. Trend povečevanja prebivalstva v SSD je povezan s priseljevanjem prebivalstva iz ostalim regij, kot tudi znotraj regije iz večjih mest, pri čemer beležijo nekatere druge občine v Spodnji Savinjski dolini bistveno večje kazalnike priseljevanja kot Občina Žalec, ki se giblje okrog regijskega povprečja. Občina Žalec je v letih 2010,2011 tako imela npr. podpovprečno rast števila živorojenih na 1000 prebivalcev v primerjavi s Spodnjo Savinjsko dolino ter nadpovprečno umrljivost, a je v obeh letih še vedno beležila nadpovprečni naravni prirast. Ob sicer nadpovprečni rasti števila priseljenih iz tujine je sočasno beležila tudi nadpovprečno rast odseljenih v tujino, a kljub vsemu še vedno beležila nadpovprečni selitveni prirast s tujino, kar pa ne velja za selitveni prirast med občinami, ki je bil v letih 2010,2011 izrazito negativen, v Spodnji Savinjski dolini pa v povprečju izrazito pozitiven. Dolina v navedenem obdobju tako v povprečju beleži visok pozitiven skupni prirast na 1000 prebivalcev (15,9 v letu 2010 in 9,5 v letu 2011), Občina Žalec pa v letu 2010 celo negativnega (-0,5), v letu 2011 pa sicer pozitivnega (2,9), a bistveno nižjega kot to velja za povprečje vseh šestih občin, med katerimi s pozitivnimi kazalniki izstopata zlasti občini Prebold in Tabor. Tabela 2 : Nekateri kazalci naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva, 2010, 2011 Braslovče Polzela Prebold Tabor Vransko Žalec SSD Savinjska regija Slovenija Živorojeni/ 1000 prebivalce v (2010, 2011) Umrli / 1000 prebiv alcev v (2010, 2011) 10,8 12,0 9,1 9,1 7,2 6,5 9,9 7,1 12,3 16,2 14,7 13,9 12,3 7,5 11,9 11,5 12,8 5,2 12,3 6,9 10,9 8,5 11,3 13,8 11,1 7,3 12,0 8,4 10,9 9,3 10,5 9,8 10,9 9,1 10,7 9,1 Vir: Podatki SURS Naravni prirast / 1000 prebivalc ev v (2010, 2011) 4,4 4,9-8,9-4,0 4,9 3,3 7,3 5,0 4,2-1,5 3,5 3,0 2,6 1,8 1,6 0,7 1,8 1,6 Priseljeni iz tujine prirast / 1000 prebivalc ev v (2010, 2011) 5,7 2,6 4,2 2,8 5,8 5,8 3,2 1,9 2,3 3,5 9,1 6,6 5,1 3,9 7,1 7,5 6,9 Odseljeni v tujino 2010 / 1000 prebivalc ev v (2010, 2011) 2,3 4,7 4,4 4,7 5,8 5,2 4,5 3,1 4,6 1,9 6,3 4,7 4,7 4,1 8,2 7,8 5,9 Selitveni prirast s tujino 2010 / 1000 prebivalc ev v (2010, 2011) 3,4-2,1-0,2-1,8 0 0,6-1,3-1,2-2,3 1,5 2,7 1,9 0,4-0,2 Priseljeni iz drugih občin / 1000 prebivalc ev v (2010, 2011) 48,9 53,3 59,3 57,3 71,2 76,7 69,3 51,6 31,4 46,4 38,1 40,2 53,0 54,2 Odseljeni v druge občine /1000 prebivalc ev (2010, 2011) 40,3 39,7 43,1 52,6 38,4 65,7 27,0 39,6 45,1 37,5 44,8 42,4 39,8 46,2 Selitveni prirast med občinami / 1000 prebivalc ev (2010, 2011) 8,5 13,5 16,2 4,7 32,4 10,7 41,5 11,9-13,9 8,8-6,8-2,1 13,0 7,9 Skupni prirast / 1000 prebivalc ev (2010, 2011) 16,3 16,3 7,1-1,2 37,2 14,5 47,3 15,6-12 8,8-0,5 2,7 15,9 9,5-1,1 19,1 20,8-1,7-1,2-0,3 1 / / / 1,5 Indeks staranja prebivalstva, ki je po stanju v prvi polovici leta 2012 v Spodnji Savinjski dolini znašal 111,6, je bil v enakem obdobju v Občini Žalec kar 112,4%, kar je sicer pod slovenskim a nad regijskim povprečjem. Podobno je bilo v strukturi populacije tako Občine Žalec kot vseh drugih občin Spodnje Savinjske doline tudi v preteklih letih več starega kot mladega prebivalstva, vendar obstajajo med občinami precejšnje razlike - najnižji indeks staranja ima Občina Vransko, največ starega prebivalstva pa je v Občini Prebold, ki tudi precej presega sicer visoko slovensko povprečje. Spodbudno je, da se odstotek starega 19

prebivalstva v SSD in tudi v Občini Žalec v zadnjih dveh letih v povprečju zopet nekoliko zmanjšuje, medtem ko je v Savinjski regiji trend obraten. Tabela 3: Indeks staranja prebivalstva po letih Prva polovica leta 2007 Prva polovica leta 2010 Prva polovica leta 2011 Prva polovica leta 2012 Braslovče 108,6 111,2 110,5 110,1 Polzela 87,5 110,5 112,4 114,3 Prebold 120,1 121,6 123,3 123,3 Tabor 123,1 121,6 116,3 109,3 Vransko 97,6 99,5 103,3 100,2 Žalec 110,8 113,3 113,4 112,4 SSD 107,95 112,95 113,2 111,6 Savinjska r. 102,5 110,1 110,0 111,0 SLO 113,7 117,7 116,5 117,3 Vir: Podatki SURS Graf 4: Indeks staranja prebivalstva SSD po letih Pozitiven trend glede na nekatere kazalnike staranja je zagotovo pripomogel k dejstvu, da je bilo v letu 2012 prebivalstvo Spodnje Savinjske doline povprečno malenkost mlajše od regionalnega in slovenskega, kar pa ne velja tudi za prebivalstvo Občine Žalec. Povprečna starost v Občini Žalec je tako v prvi polovici leta 2012 znašala kar 41,8 let, v Spodnji Savinjski dolini pa le 41,5 let in v Savinjski regiji 41,6 let. Sicer je še za malenkost nižja od slovenskega povprečja (41,9 let), pozitivno pa je tudi dejstvo, da se je od leta 2007 povprečna starost prebivalstva v SSD, še bolj pa velja to za Občino Žalec, povečevala nekoliko počasneje kot v Savinjski regiji in v Sloveniji. 20

Delež prebivalstva mlajšega od 14 let se je V Spodnji Savinjski dolini s 14,56 % (Savinjska regija 14,3 %) v letu 2007 povečal kar na 15,1% (Savinjska regija 14,6 %) v letu 2012. Občina Žalec po deležu mladih do 14 let sicer v vsem obdobju 2007-2012 zaostaja za povprečjem Spodnje Savinjske doline, ne pa tudi za regijskim in republiškim povprečjem. Razveseljivo je tudi, da je dinamika rasti deleža mladih v obdobju 2007-2012 v Občini Žalec daleč nad regijsko in državno, pa tudi nad sicer visoko dinamiko v Spodnji Savinjski dolini. Indeks rasti deleža mlajših od 14 let 1012/2007 je v Občini Žalec kar 107,4, v Spodnji Savinjski dolini 104,1, v regiji in na državni ravni pa le 102,1. Delež starejših od 64 let je v istem obdobju narasel v Občini Žalec s 15,0 (SSD s 15,5 in Savinjska regija s 15,9 %) na 16,5 (SSD na 16,8 %, Savinjska regija pa na 16,2 %). Več kot očitno je, da delež starega prebivalstva tako v Občini Žalec kot v SSD in tudi na ravni regije narašča hitreje, kot delež mlade populacije. Populacija v Občini Žalec in v SSD se torej stara (čeprav je delež starejših od 65 let v Žalcu s 16,5% v letu 2012 še vedno nekoliko nižji kot v SSD in v povprečju v Sloveniji 16,8%, a je nad regijskim poprečjem (16,2%). Posledično to pomeni, da se spreminja delež vzdrževanega prebivalstva na škodo aktivne populacije med 15 in 64 let, ki je v letu 2012 v Občini Žalec padel na raven republiškega poprečja (68,9%), kar je slabše od regijskega (69,2%), a še vedno nekoliko boljše od povprečja SSD (68,2%), kjer je delež aktivnega prebivalstva najmanjši v občinah Polzela (66,7%) in Vransko (66,8%). Razlogi so v podaljševanju pričakovane življenjske dobe in manjši rodnosti, ki v Občini Žalec in v celotni SSD v povprečju v zadnjih dveh letih narašča, v regiji in na ravni Slovenije pa pada, a to še ni imelo zadostnega vpliva na spreminjanje starostne strukture prebivalstva SSD v smeri povečevanja deleža aktivnega prebivalstva. Tabela 4: Struktura prebivalstva po starosti v letih 2007, 2010, 2011 in 2012 Braslovče Polzela Prebold Tabor Vransko Prva polovica leta 2007 Prva polovica leta 2010 Prva polovica leta 2011 Prva polovica leta 2012 Povprečna starost (leta) 40,5 41,3 41,5 41,7 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 14,5 14,8 14,9 14,9 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 69,7 68,8 68,7 68,6 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 15,8 16,4 16,4 16,4 Povprečna starost (leta) 39,5 41,3 41,6 41,8 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 15,5 15,7 15,4 15,5 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 71,0 67,1 67,3 66,7 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 13,5 17,3 17,3 17,8 Povprečna starost (leta) 41,1 41,5 41,7 42,1 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 13,1 13,1 13,6 14,1 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 71,1 71,0 69,6 68,6 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 15,7 15,9 16,8 17,3 Povprečna starost (leta) 41,0 41,4 41,1 40,8 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 14,0 13,5 13,9 14,6 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 68,8 70,2 69,9 69,4 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 17,2 16,4 16,2 16 Povprečna starost (leta) 40,1 40,6 41,0 40,9 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 16,3 16,6 16,2 16,6 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 67,8 66,9 67,2 66,8 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 15,9 16,5 16,7 16,6 21

Žalec SSD Savinjska SLOVENIJA Vir: SURS Povprečna starost (leta) 40,9 41,4 41,6 41,8 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 13,6 14,2 14,3 14,6 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 71,4 69,7 69,4 68,9 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 15,0 16,1 16,2 16,5 Povprečna starost (leta) 40,5 41,3 41,4 41,5 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 14,5 14,7 14,7 15,1 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 70,0 69,0 68,7 68,2 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 15,5 16,4 16,6 16,8 Povprečna starost (leta) 40,2 41,1 41,4 41,6 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 14,3 14,4 14,5 14,6 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 70,9 69,8 69,5 69,2 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 14,7 15,8 16,0 16,2 Povprečna starost (leta) 40,8 41,4 41,7 41,9 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 14,0 14 14,2 14,3 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 70,1 69,4 69,3 68,9 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 15,9 16,5 16,5 16,8 V obdobju med letoma 2007 in 2012 je v Občini Žalec delež delovno sposobne populacije med leti 15 in 64 upadel kar za 3,5%, v Spodnji Savinjski dolini za 2,6%, na regionalni ravni za 2,4%, na državni ravni pa za 1,7%. Za Občino Žalec in za SSD to predstavlja večjo izgubo zaposlitveno in/ali podjetniško naravnanega potenciala v primerjavi z regijo in državo. Graf 5: Slovenija je z 10,9 % (2010) in 10,7 (2011) stopnjo rodnosti na 1000 prebivalcev država z eno najnižjih rodnosti v Evropi in svetu sploh. Število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev je žal tudi v Savinjski regiji na slovenskem povprečju, medtem ko opažamo, da Spodnja Savinjska dolina pozitivno odstopa od obeh povprečij z 12 živorojenimi otroki na 1000 prebivalcev v letu 2011. Občina Žalec je bila z 10,9 živorojenimi otroki v letu 2010 na ravni regijskega in državnega poprečja, a pod poprečjem SSD. V letu 2011 je rodnost v Občini Žalec zrasla na 11,3 živorojene otroke na 1000 prebivalcev, medtem ko je v regiji v tem času padla na 10,5 in v Sloveniji na 10,7 živorojenih otrok na 1000 prebivalcev, a je rodnost v Občini Žalec tudi v tem letu še vedno ostala pod povprečjem SSD. 22

Med posameznimi občinami znotraj SSD je bilo v letih 2010 in 2011 največ otrok na 1000 prebivalcev rojenih v Občini Prebold, sledijo Vransko in Tabor, pod regionalnim in slovenskim povprečjem pa ostaja Občina Polzela, Občina Braslovče pa je prav tako na meji povprečja. Graf 6: Sredi leta 2012 je delovno aktivno prebivalstvo Spodnje Savinjske doline štelo 12.727 oseb, od tega jih je bilo 7.781 ali 61,1% v Občini Žalec. Delovno aktivno prebivalstvo v letu 2012 predstavlja 36,1% vseh prebivalcev Občine Žalec, v Spodnji Savinjski dolini pa je ta delež le 30,2%. Zlasti slednje je močno pod povprečjem Savinjske regije (38,9% delovno aktivnega prebivalstva) ter pod slovenskim povprečjem (39,7%), vendar v SSD delež delovno aktivnega prebivalstva v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 ostaja približno na enakem nivoju (v absolutnem številu pa celo rahlo raste), medtem ko je na regionalni in državni ravni zaznati malenkost večji upad deleža delovno aktivnih prebivalcev. Med posameznimi občinami SSD tako po visokem deležu delovno aktivnih prebivalcev, kot žal tudi po višji stopnji brezposelnosti prednjači Občina Žalec z mestom Žalec, kjer je koncentracija zaposlitev visoka, hkrati pa narašča tudi število izgubljenih delovnih mest. Glede na to, da med delovno aktivno prebivalstvo prištevamo zaposlene ter samozaposlene (brez kmetov in kmete), lahko med vzroke majhnega deleža delovno aktivnih prebivalcev v SSD in odstopanja od regijskega povprečja prištevamo dejstvo, da je naše območje izrazito kmetijsko, niso pa vsi, ki živijo na kmetijah, hkrati tudi vodeni v evidenci samozaposlenih. 23

Tabela 5: Deleži delovno aktivnega prebivalstva in stopnje brezposelnosti po letih Delež aktivnega prebivalstva junij 2011 Delež aktivnega prebivalstva junij 2012 stopnja registrirane brezposelnosti junij 2011 stopnja registrirane brezposelnosti junij 2012 Braslovče 17,1 17,1 9,4 9,6 Polzela 24,4 22,5 11,2 10,8 Prebold 33,4 36,2 11,5 10,7 Tabor 12,3 11,9 11,1 9,6 Vransko 25,2 26,2 11,7 10,3 Žalec 36,5 36,1 13,6 12,1 SSD 30,3 30,2 13,3 12,4 Savinjska 39,9 38,9 12,2 12,2 SLOVENIJA 40,4 39,7 11,4 11,5 Vir: ZRSZ Graf 7: Deleži delovno aktivnega prebivalstva in stopnje brezposelnosti po letih 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Delež aktivnega prebivalstva junij 2011 Delež aktivnega prebivalstva junij 2012 stopnja registrirane brezposelnosti jun.11 stopnja registrirane brezposelnosti jun.12 Selitvena gibanja in dnevna delovna migracija O razvojnem potencialu občine govorijo tudi podatki o selitvenih gibanjih ter o dnevni delovni migraciji. Iz tabel in grafov v nadaljevanju je med drugim razvidno: V obdobju od leta 2007 do 2011 se je v Občini Žalec za razliko od drugih občin v Spodnji Savinjski dolini povsem obrnil trend selitvenega prirasta iz izrazito pozitivnega v negativni prirast oz. padec skupnega prirasta, ki je predvsem posledica bistvenega zmanjšanja selitvenega prirasta s tujino ter sočasno spremembe trenda iz pozitivnega v negativni selitveni prirast med občinami; Kazalnik selitvenega prirasta na 1000 prebivalcev v letih 2007 in 2011 predhodno sliko padanja števila priselitev v občino Žalec tako z vidika priselitev iz tujine kot tudi z 24

vidika selitvenega prirasta med občinami v Sloveniji sicer pokaže nekoliko manj intenzivno, a jo vendarle potrjuje, iz česar lahko sklepamo na manjšo privlačnost občine tako z vidika ponudbe delovnih mest kot tudi z vidika drugih potencialov (cenovno ugodna ponudba prostora za stanovanjsko in drugo izgradnjo, ipd.); Primerjava selitvenih gibanj z mejnimi občinami v regiji ter s primerljivimi občinami v Sloveniji (število prebivalcev med 15 25 tisoč, gostota poselitve med 100 200) nam pokaže, da so v obdobju od leta 2007 do 2011 tudi občine v regiji, ki mejijo na Občino Žalec, zlasti Velenje in Celje, doživele podoben padec selitvenega prirasta, ki je postal celo negativen, v primerljivih občinah v Sloveniji pa je sicer tudi zabeležen padec selitvenega prirasta, le s to razliko, da z izjemo občin Ajdovščina in Zagorje ob Savi skupni selitveni prirast, merjen v absolutnih številih, v letu 2011 še vedno ostaja pozitiven. Slednje pa ne velja več, če pogledamo kazalnik selitvenega prirasta na 1000 prebivalcev; Čeprav podatki o delovnih migracijah za raven občin niso javno dostopni, lahko predhodno sliko z vidika dnevne delovne migracije dovolj dobro dopolnimo tudi s podatki za raven upravnih enot. Na ravni Slovenije (in po razpoložljivih podatkih sodeč tudi na ravni Savinjske regije ter Občine Žalec) po podatkih za leto 2011 velja ugotovitev, da je iz leta v leto manjše število delovno aktivnih prebivalcev, ki imajo svoje delovno mesto v občini, kjer bivajo. Konec leta 2011 jih je bilo v Sloveniji nekaj več kot 390.000 ali 49,8% delovno je aktivnega prebivalstva, kar je za 0,6 odstotne točke manj kot leta 2010. Slika je nekoliko ugodnejša, če primerjamo deleže delovno aktivnega prebivalstva (brez kmetov) glede na upravno enoto njihovega prebivališča delež teh je bil v letu 2011 na ravni Slovenije 64,1%, na območju UE Žalec pa je bil le 50,9% (leta 2007 še 54,3%), kar potrjuje dejstvo, da se je ob zmanjšani selitveni migraciji zmanjšala tudi dnevna delovna migracija na naše območje; Čeprav delež delovno aktivnega prebivalstva, katerega delovno mesto je na območju UE prebivališča v času pada praktično v vseh upravnih enotah v Savinjski regiji, pa je raven tega deleža na območju UE Žalec podpovprečna ne le v primerjavi z upravnimi enotami, v katerih so večja gospodarska središča (Velenje, Celje), temveč delež delovno aktivnega prebivalstva, katerega delovno mesto je v UE prebivališča, v UE Žalec v vsem obdobju 2007-2011 zaostaja tudi za UE Mozirje, Slovenske Konjice ter Šmarje pri Jelšah. Na podlagi predhodno navedenega in tudi na podlagi ugotovitve, da število delovnih mest v Občini Žalec v vsem primerjanem obdobju le za 12,22% v letu 2007, oz. za 14,96% v letu 2011, presega število delovno aktivnih prebivalcev, lahko povzamemo, da Občina Žalec žal ne sodi med»izrazito delovne«občine, kamor statistika uvršča občine, kjer je to preseganje nad 16%. Ob koncu leta 2011 je bilo v Sloveniji 15 takšnih občin, med njimi so bile iz naše regije občine Nazarje, Celje, Zreče in Velenje. 25

Graf 8: Selitveni prirast po občinah SSD v letih 2007 in 2011 (Vir: SURS) Graf 9: Selitveni prirast na 1000 prebivalcev po občinah SSD v letih 2007 in 2011 (Vir: SURS) 26

Tabela 6: Selitveno gibanje prebivalstva po občinah SSD in Občini Žalec primerljivih občinah v Sloveniji v obdobju 2007-2011 Selitveno gibanje prebivalstva, občine, Slovenija, letno Selitveni prirast s tujino - Skupaj 2007 2008 2009 2010 2011 Skupni Selitveni Skupni Selitveni Skupni Selitveni Selitveni Selitveni prirast Selitveni prirast Selitveni prirast selitveni prirast med selitveni prirast med selitveni Skupni selitveni prirast s tujino - prirast s tujino s tujino - med občinami - s tujino - prirast - občinami - prirast - občinami - prirast - prirast - Skupaj Skupaj - Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Selitveni prirast med občinami - Skupaj Selitveni prirast med občinami - Skupaj Braslovče 18 47 65-2 18 16 13 11 24 18 45 63-11 72 61 Polzela 30 29 59 40 152 192 24 64 88-1 96 95-11 28 17 Prebold 25 5 30 37 2 39 9 93 102 0 155 155 3 54 57 Tabor 3 16 19 3 23 26 3 2 5-2 64 62-2 19 17 Vransko 19-1 18-2 15 13 22 36 58-6 -36-42 4 23 27 Žalec 232 9 241 193-6 187 118 80 198 59-146 -87 40-46 -6 Skupaj SSD 327 105 432 269 204 473 189 286 475 68 178 246 23 150 173 Celje 601-176 425 752-535 217 230-476 -246-58 -254-312 28-98 -70 Dobrna 1 36 37 4 74 78 1-2 -1-1 4 3 2 1 3 Laško 72 1 73 60 17 77 26 71 97-10 -67-77 22-47 -25 Velenje 637-278 359 546-567 -21 304-746 -442-76 -395-471 16-120 -104 Ajdovščina 192 58 250 270-292 -22 135-68 67-37 19-18 10-94 -84 Grosuplje 131 239 370 238 139 377 140 151 291-30 128 98 22 182 204 Medvode 62 64 126 118 68 186 152 141 293-52 129 77-12 26 14 Radovljica 18 13 31 57-13 44 50 104 154 6 7 13 27 32 59 Škofja Loka 135-96 39 182-29 153 42-66 -24 37-114 -77 53-19 34 Vrhnika 112 45 157 214 309 523 125 180 305-13 130 117-11 67 56 Zagorje ob Savi -4 2-2 77-22 55 27-104 -77-2 -56-58 -5-52 -57 SLOVENIJA 14.250 0 14.250 18.584 0 18.584 11.508 0 11.508-521 0-521 2.059 0 2.059 Opombe: Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Tabela 7: Selitveno gibanje na 1000 prebivalcev po občinah SSD in Občini Žalec primerljivih občinah v obdobju 2007-2011 Priseljeni iz tujine na 1000 prebivalcev Odseljeni v tujino na 1000 prebivalcev 2007 2008 2009 2010 2011 Selitveni Selitveni Selitveni prirast Selitveni Selitveni prirast Selitveni prirast prirast s prirast med Priseljeni iz Odseljeni v Selitveni prirast s Priseljeni iz Odseljeni v Priseljeni iz Odseljeni v Selitveni prirast Priseljeni iz Odseljeni v med občinami prirast s tujino med občinami med občinami tujino na občinami na tujine na 1000 tujino na 1000 tujino na 1000 tujine na 1000 tujino na 1000 tujine na 1000 tujino na 1000 s tujino na 1000 tujine na 1000 tujino na 1000 na 1000 na 1000 na 1000 na 1000 1000 1000 prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev Braslovče 10,4 6,9 3,5 9,1 2,7 3,1-0,4 3,5 6,4 3,9 2,5 2,1 5,7 2,3 3,4 8,5 2,6 4,7-2,1 13,5 Polzela 7,7 2,3 5,4 5,2 10,3 3,3 7,0 26,4 9,5 5,4 4,1 10,9 4,2 4,4-0,2 16,2 2,8 4,7-1,8 4,7 Prebold 9,8 4,3 5,4 1,1 11,0 2,8 8,1 0,4 12,2 10,2 1,9 19,9 5,8 5,8 0,0 32,4 5,8 5,2 0,6 10,7 Tabor 10,7 8,7 2,0 10,7 5,9 3,9 2,0 15,1 10,0 8,0 2,0 1,3 3,2 4,5-1,3 41,5 1,9 3,1-1,2 11,9 Vransko 16,1 8,6 7,5-0,4 5,1 5,9-0,8 5,9 11,5 3,1 8,4 13,8 2,3 4,6-2,3-13,9 3,5 1,9 1,5 8,8 Žalec 22,2 11,2 11,0 0,4 14,7 5,6 9,1-0,3 15,6 10,1 5,5 3,8 9,1 6,3 2,7-6,8 6,6 4,7 1,9-2,1 Skupaj SSD Celje 23,5 11,3 12,2-3,6 25,6 10,1 15,5-11,0 22,8 18,1 4,7-9,7 10,8 12,0-1,2-5,2 8,3 7,7 0,6-2,0 Dobrna 5,7 5,2 0,5 17,1 5,6 3,7 1,9 34,3 4,6 4,2 0,5-0,9 2,3 2,7-0,5 1,8 4,6 3,7 0,9 0,5 Laško 8,8 3,6 5,2 0,1 7,1 2,7 4,4 1,2 5,4 3,5 1,9 5,2 2,8 3,5-0,7-4,9 3,6 2,0 1,6-3,5 Velenje 28,9 10,1 18,7-8,2 24,4 8,0 16,4-17,1 25,6 16,5 9,1-22,4 10,0 12,3-2,3-12,0 7,5 7,0 0,5-3,7 Ajdovščina 16,7 6,4 10,4 3,1 18,9 4,4 14,5-15,7 17,9 10,7 7,2-3,6 6,9 8,9-2,0 1,0 5,7 5,1 0,5-5,0 Grosuplje 14,2 6,9 7,3 13,4 17,1 4,2 12,9 7,5 14,9 7,4 7,4 8,0 6,2 7,7-1,6 6,7 6,4 5,2 1,1 9,4 Medvode 11,5 7,3 4,2 4,3 13,0 5,1 7,9 4,5 16,8 6,8 10,0 9,2 6,6 10,0-3,4 8,3 6,1 6,9-0,8 1,7 Radovljica 5,0 4,0 1,0 0,7 6,0 3,0 3,0-0,7 7,0 4,3 2,7 5,6 4,7 4,4 0,3 0,4 6,3 4,9 1,4 1,7 Škofja Loka 9,6 3,6 6,0-4,3 11,6 3,6 8,1-1,3 8,3 6,4 1,9-2,9 4,4 2,8 1,6-5,0 5,3 2,9 2,3-0,8 Vrhnika 13,0 5,6 7,4 3,0 17,6 3,8 13,7 19,8 16,7 8,9 7,8 11,2 7,8 8,6-0,8 8,1 5,7 6,3-0,7 4,1 Zagorje ob Savi 4,4 4,6-0,2 0,1 6,8 2,3 4,5-1,3 5,3 3,7 1,6-6,1 3,5 3,6-0,1-3,3 2,8 3,1-0,3-3,1 SLOVENIJA 14,5 7,4 7,1 0,0 15,2 6,0 9,2 0,0 14,8 9,2 5,6 0,0 7,5 7,8-0,3 0,0 6,9 5,9 1,0 0,0 Opombe: Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Skupni selitveni prirast - Skupaj 2011 Selitveni prirast s tujino na 1000 2011 Selitveni prirast med občinami na 1000 prebivalcev 27

Tabela 8: Delovne migracije prebivalstva med UE v Sloveniji v obdobju 2007-2011 Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po: SPOL, UPRAVNA ENOTA, LETO, MERITVE Delovni migranti med upravnimi enotami po upravni enoti prebivališča Delovni migranti med upravnimi enotami po upravni enoti delovnega mesta 2007 2008 2009 2010 2011 Delež delovno Delež delovno Delež delovno Delež delovno aktivnega Delovni migranti Delovni migranti aktivnega Delovni migranti aktivnega Delovni migranti Delovni migranti aktivnega Delovni migranti Delovni migranti Delovni migranti med prebivalstva (brez Indeks med upravnimi med upravnimi prebivalstva (brez Indeks med upravnimi prebivalstva (brez Indeks med upravnimi med upravnimi prebivalstva (brez med upravnimi med upravnimi Indeks delovne upravnimi enotami kmetov), katerih delovne enotami po enotami po kmetov), katerih delovne enotami po kmetov), katerih delovne enotami po enotami po kmetov), katerih enotami po upravni enotami po upravni migracije po upravni enoti delovno mesto je v migracije upravni enoti upravni enoti delovno mesto je v migracije upravni enoti delovno mesto je v migracije upravni enoti upravni enoti delovno mesto je v enoti delovnega enoti prebivališča prebivališča upravni enoti prebivališča delovnega mesta upravni enoti delovnega mesta upravni enoti prebivališča delovnega mesta upravni enoti mesta prebivališča prebivališča prebivališča prebivališča Delež delovno aktivnega prebivalstva (brez kmetov), katerih delovno mesto je v upravni enoti prebivališča SLOVENIJA 368.069 368.069 55 100 382.586 382.586 54,4 100 280.368 280.368 65,5 100 278.955 278.955 64,7 100 281.754 281.754 64,1 100 Celje 7.453 15.711 71,7 131,6 7.706 16.237 71,4 131,8 7.306 16.402 71,1 135,9 7.186 16.311 70,4 137,5 7.609 15.967 68,6 134,5 Laško 3.535 1.604 50,3 72,9 3.675 1.709 49,4 73 3.530 1.710 49 73,7 3.422 1.727 48,8 74,6 3.455 1.449 47,8 69,7 Mozirje 2.031 932 67 82,2 2.046 1.141 66,5 85,3 2.018 1.006 65,9 82,9 2.121 1.059 64,1 82 2.112 1.136 64,4 83,5 Slovenske Konjice 2.610 2.787 73,3 101,8 2.731 2.853 71,9 101,3 2.814 2.743 69,8 99,2 2.914 2.821 68,1 99 2.970 2.987 67,7 100,2 Šentjur pri Celju 4.668 1.556 39,3 59,5 4.809 1.609 38,8 59,3 4.718 1.539 38,1 58,3 4.734 1.530 37,2 57,5 4.765 1.482 36,1 56 Šmarje pri Jelšah 4.678 1.577 60,1 77,4 4.858 1.654 59,9 76,6 4.650 1.793 59,4 75,1 4.646 1.886 59,3 75,8 4.711 1.979 58,9 76,2 Velenje 4.087 6.554 80,3 112 4.404 6.941 78,7 112,3 3.993 7.006 79,2 115,7 4.083 5.790 77 109,6 4.291 5.783 75,7 108,4 Spol - SKUPAJ Žalec 7.507 3.239 54,3 74,1 7.896 3.453 53,2 73,8 7.885 3.416 51,8 72,7 7.727 3.410 51,3 72,8 7.808 3.614 50,9 73,6 Opombe: Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Graf 10: Gibanje deleža delovno aktivnega prebivalstva, katerega delovno mesto je v UE prebivališča (Vir: SURS) Indeks delovne migracije 28

1.2. Trg dela 1.2.1. Kratek pregled trga dela Savinjska regija, ki leži v osrednjem delu Slovenije, kot tudi Spodnja Savinjska dolina znotraj nje, je v začetku devetdesetih doživela hudo gospodarsko krizo, katere posledice se kažejo še danes. V regiji so bila velika industrijska podjetja, ki so se morala prestrukturirati, nekatera pa so šla v stečaj. Poleg tega je v regiji več podjetij s področja rudarstva in energetike. Propad velikih gospodarskih sistemov v tekstilni, lesni, gradbeni, kovinsko predelovalni in zlatarski industriji je v preteklih letih povzročil porast brezposelnosti in njeno neugodno strukturo. Slednje za SSD, predvsem pa za Občino Žalec, v prvih kriznih letih po izgubi trgov JV Evrope k sreči ni veljalo v enaki meri kot za celotno regijo, vsekakor pa je trg dela potrebno gledati širše, saj zmanjšane zaposlitvene možnosti čuti celotno območje. V regiji je urbano središče Celje, ki je hkrati tretje največje mesto v Sloveniji. S svojim zaledjem predstavlja staro industrijsko središče, z razvitimi tradicionalnimi dejavnostmi v prehrambeni, kemijski, kovinski industriji in storitvenih dejavnostih. Pomembno mesto je še Velenje, na območju katerega je skoncentrirano rudarstvo in energetika ter določene predelovalne dejavnosti (proizvodnja strojev in naprav, proizvodnja električne in optične opreme, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, obdelava in predelava lesa, proizvodnja tekstilij). Po zaposlenosti so najpomembnejše dejavnosti v regiji proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, sledijo trgovina, gradbeništvo, promet, izobraževanje in zdravstvo. Ena izmed glavnih prednosti regije (in znotraj nje zlasti Občine Žalec ter Spodnje Savinjske doline), je geografska lega, ob spodbujanju podjetništva in izgradnji ustrezne infrastrukture pa lahko regija izkoristi svoj človeški potencial in industrijsko tradicijo. Razvojne iniciative v regiji so usmerjene v turizem in zdraviliški turizem, nadaljnji razvoj kovinske industrije in razvoj podeželja, zato lahko glavnino zaposlovanja še vedno pričakujemo v teh dejavnostih. Zaradi gospodarske situacije v Evropi oziroma v Sloveniji se tudi Savinjska regija še vedno sooča z vplivi recesije. Delodajalci rešujejo težave, sicer v manjšem obsegu, z zmanjševanjem števila zaposlenih za določen čas, opredeljevanjem presežnih delavcev, pa tudi s stečaji. V Savinjski regiji je bilo leta 2011 delovno aktivnih 101.148 oseb, kar je 12,4 % celotne delovno aktivne populacije v Sloveniji, do konca decembra 2012 pa se je število delovno aktivnih v regiji povzpelo na 102.179 oseb oziroma kar na 12,89% vseh delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji. V Občini Žalec je bilo po stanju 1.1.2011 delovno aktivnih še 8.751 oseb (od tega 4.843 moških in le 3.908 žensk), kar predstavlja 8,7% vseh zaposlenih v Savinjski regiji. Do konca leta 2012 pa je število delovno aktivnih v Občini Žalec padlo na 8.123 oseb, kar pomeni, da se je ob sočasni rasti delovno aktivnega prebivalstva v regiji, delež Občine Žalec zmanjšal na vsega 8,0% vseh delovno aktivnih prebivalcev v regiji. Konec avgusta 2012 je bilo v Savinjski regiji brezposelnih 14.779 oseb, kar je toliko kot leto prej, v Občini Žalec pa je brezposelnost v enakem obdobju celo padla (od 1.362 v letu 2011 na 1.206 brezposelnih v avgustu 2012), žal pa se je do konca leta 2012 ponovno dvignila kar na 1.423 oseb in se v prvih mesecih leta 2013 še naprej povečuje (1.493 oseb aprila 2013). Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v regiji tem obdobju višja od slovenskega povprečja in je junija 2012 znašala 12,2 %, v Občini Žalec pa 12,1 %, a se je že do konca leta 2012 dvignila na 14,9% in celo presegla tudi povišano regijsko povprečje (13,7 %). V letih 2011 in 2012 je bilo v Občini Žalec podobno kot v SSD, Savinjski regiji kot tudi v 29

Sloveniji opaziti nadpovprečen delež brezposelnih moških (leta 2011 52,4% v OŽ, 52,8% v SSD, 53,0% v Sloveniji, konec leta 2012 pa celo 53,76 % v Občini Žalec in le 51,09 % v Savinjski regiji), kar je verjetno predvsem posledica stečajev podjetij v gradbeništvu, ki zaposluje pretežno moško populacijo. 1.2.2. Kje so na voljo prosta delovna mesta? Na območju Savinjske regije poleg primanjkljajev, ki jih povzroča pomanjkanje kadrov z ustreznimi znanji oziroma poklici (kot npr. v kovinarstvu), primanjkljaji nastajajo pogosto zaradi težjih delovnih pogojev in dodatnih zahtev delodajalcev (gradbeništvo, pekarstvo, poslovno-komercialna dejavnost, gostinstvo, transport). Pri zaposlovanju v regiji pa predstavljajo problem tudi poklici iz zdravstva in sicer primanjkuje predvsem splošnih zdravnikov. Slednje zaradi načrtne kadrovske politike k sreči ne velja za osnovno zdravstveno dejavnost v Občini Žalec! Najbolj iskani bodo po podatkih ZRSZ (primanjkljaj na trgu dela): 25 Strokovnjaki za informacijsko, komunikacijsko tehnologijo 2151 Inženirji elektrotehnike 2152 Inženirji elektronike 2144 Inženirji strojništva 3113 Tehniki za elektrotehniko ipd. 3114 Tehniki za elektroniko 3115 Tehniki za strojništvo 3513 Tehniki za računalniško komunikacijsko tehnologijo ter podporo uporabnikom 5120 Kuharji 5131 Natakarji 72 Kovinarji, strojni mehaniki 74 Monterji in serviserji električnih in elektronskih naprav 7511 Mesarji 7512 Peki, slaščičarji 7522 Mizarji 8121 Upravljalci procesnih strojev za pridobivanje in obdelavo kovin 8172 Upravljalci procesnih strojev in naprav za predelavo lesa 8331 Vozniki avtobusov ipd. 834 Upravljalci premičnih naprav 1.2.3. Kje so na voljo delavci? Teže se zaposlijo osebe brez strokovne izobrazbe, iskalci prve zaposlitve in osebe z določenimi zaposlitvenimi ovirami (npr. starost, invalidnost). Viški delovne sile se pojavljajo tudi zaradi gospodarskega prestrukturiranja ali prevelikega vpisa v posamezne izobraževalne programe. Najpogosteje so to osebe s poklici s področja kmetijstva, tekstila, uradniki za pisarniško poslovanje, strokovnjaki za poslovanje in strokovnjaki družbenih ved. Težave pri zaposlovanju bodo imeli (viški na trgu dela): 2632 Sociologi, antropologi 2631 Ekonomisti 2147 Strokovnjaki za logistiko, tehnologijo prometa, organizacijo in varnosti pri delu 2642 Novinarji 4 Uradniki za pisarniško poslovanje, Uradniki za poslovanje s strankami, Uradniki v računovodstvu, knjigovodstvu, statistiki, financah, skladiščih, prometu ipd. 52 Prodajalci 7311 Finomehanik 30

7313 Izdelovalci nakita in bižuterije 815 Upravljalci strojev za proizvodnji tekstilnih, krznenih, usnjenih izdelkov 1.2.4. Drugi podatki o trgu dela V Savinjski regiji so bolj agrarne predvsem manjše občine z visokim deležem kmetov v aktivnem prebivalstvu, v večjih občinah pa je relativno več zaposlenih v podjetjih. Koncentracija zaposlitve po občinah je visoka, saj štiri večje regijske občine (Celje, Velenje, Žalec, Šentjur pri Celju) nudijo zaposlitev skoraj polovico delovno aktivnemu prebivalstvu. V Spodnji Savinjski dolini je bilo po podatkih SURS* v letu 2011 3.121 podjetij, ki so skupaj ustvarila 1.116.286.000 EUR prihodkov, od tega jih je bilo v Občini Žalec kar 1797 (57,6%), pri čemer so žalska podjetja ustvarila kar 691.863 tisoč EUR ali 62,0% vseh prihodkov podjetij SSD. Na regionalni ravni imajo žalska podjetja v letu 2011 9,6% (podjetja iz SSD skupaj 16,7%) delež vseh podjetij v regiji in ustvarijo 7,2% (podjetja SSD 11,7%) vseh regijskih prihodkov. Na ravni države spodnjesavinjska podjetja 1,8% vseh slovenskih podjetij (od tega žalska 1%) in ustvarijo 1,2% vseh državnih prihodkov (od tega žalska 0,8%). Vpogled v dinamiko rasti v obdobju 2008-2011 nam pokaže, da je število podjetij v Občini Žalec raslo sicer hitreje kot v Savinjski regiji in v Sloveniji, a nekoliko počasneje kot v povprečju v Spodnji Savinjski dolini. Po dinamiki prihodkov, ki je bila negativna na vseh primerjanih ravneh (le v SSD so prihodki z indeksom 99,9 ostali približno na ravni leta 2008), so podjetja v Občini Žalec žal nekoliko zaostajala tako za regijskim in državnim kot tudi za povprečjem SSD. Zaključimo lahko, da se je v SSD v obdobju od leta 2008 do 2011 število podjetij v Občini Žalec povečalo za 12,45% (v SSD za 14,6%), medtem pa se je zavoljo gospodarske krize ustvarjen prihodek v enakem obdobju zmanjševal, v povprečju v SSD pa ostal na približno enaki ravni kot v letu 2008. Tabela 9: Podjetja po številu in ustvarjenih prihodkih, 2008, 2011* 2008 2011 Število podjetij Prihodek (1000 EUR) Število podjetij Indeks Indeks Prihodek (1000 EUR) 2011/08 2011/08 Braslovče 291 62.865 354 121,65 60.657 96,49 Polzela 299 102.960 335 112,04 86.173 83,70 Prebold 310 120.037 372 120,00 226.157 188,41 Tabor 80 8.111 95 118,75 4.265 52,58 Vransko 145 52.738 168 115,86 47.171 89,44 Žalec 1.598 769.635 1.797 112,45 691.863 89,89 SSD 2.723 1.116.346 3.121 114,62 1.116.286 99,99 Savinjska r. 16.841 10.013.476 18.696 111,01 9.552.070 95,39 SLOVENIJA 152.541 95.786.283 169.360 111,03 90.789.676 94,78 Vir: SURS Opomba: * Zaradi možnosti upoštevanja trendov za zbirne podatke (skupaj za s.p. in gospodarske družbe) po letih se v okviru poglavja»trg dela«poslužujemo podatkov SURS, ki se nekoliko razlikujejo od podatkov AJPES, na katerih pretežno temelji analiza v poglavju»gospodarski razvoj«. Čeprav podatki SURS za leto 2012 v času nastajanja analize še niso bili dostopni, primerjava trendov in relacij omogoča vpogled v gibanja z vidika priložnosti, ki jih žalsko gospodarstvo ponuja za trg dela. 31

Graf 11: Število podjetij po občinah SSD v letih 2008 in 2011 (Vir: SURS) 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 2008 Število podjetij 2011 Število podjetij Graf 12: Prihodki podjetij po občinah SSD v letih 2008 in 2011 (Vir: SURS) Delež kmetijstva v Savinjski regiji je bil leta 2002 s 5,9 % večji od povprečja Slovenije (4,0%), kar kaže, da je kmetijstvo pomembna dejavnost v regiji, še v večji meri pa to velja za Spodnjo Savinjsko dolino. Iz popisa kmetijskih gospodarstev je razvidno, da je bilo leta 2010 v SSD 1.488 kmetijskih gospodarstev, kar znaša 13,6% vseh kmetijskih gospodarstev v Savinjski regiji, od tega jih je bilo v Občini Žalec 533, torej 35,8%. V zadnjih desetih letih pa se je število kmetij v vseh šestih občinah SSD zmanjšalo v povprečju za 15,1%, od tega samo v Občini Žalec kar za 17,7%. Tabela 10: Kmetije po številu v letih 2000 in 2010 (Vir: SURS) Število kmetijskih gospodarstev 2000 Število kmetijskih gospodarstev 2010 Indeks 2010/2000 Braslovče 312 248 79,49 Polzela 211 181 85,78 Prebold 177 161 90,96 Tabor 166 158 95,18 Vransko 238 207 86,97 Žalec 648 533 82,25 SSD 1.752 1.488 84,93 Savinjska 12.901 11.434 88,63 SLOVENIJA 86.467 74.646 86,33 32

Graf 13: Število kmetijskih gospodarstev po občinah SSD v letih 2000 in 2010 (Vir: SURS) Po glavnih skupinah poklicev so v Spodnji Savinjski dolini najpomembnejši poklici za nekmetijski način dela (46,3%), sledijo poklici v storitvenih dejavnostih (44,0%) in poklici povezani s kmetijsko dejavnostjo (6%). V regiji so zaposlenosti najpomembnejše predelovalne dejavnosti (28,9%), trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (13,2%), gradbeništvo (8,6%), izobraževanje (7,3%), zdravstvo in socialno varstvo (6,5%), promet in skladiščenje (5,6%) in dejavnost javne uprave in obrambe ter dejavnost obvezne socialne varnosti (5,1%). Razvojne iniciative Spodnje Savinjske doline pa se tako kot v regiji vedno bolj usmerjajo v turizem in razvoj podeželja, zato lahko v prihodnje več zaposlovanja pričakujemo v teh dejavnostih. Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v Spodnji Savinjski dolini po stanju junij 2012 znaša 871,6 EUR in zaostaja za regionalnim povprečjem za dobrih 5%, za državnim pa kar za dobrih 10%. Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v Občini Žalec pa je v enakem obdobju sicer nekoliko višja in znaša 880,02 EUR, a še vedno zaostaja za regionalnim povprečjem in republiškim povprečjem za skoraj 10%. Ob koncu leta 2012 je bila povprečna neto plača v Občini Žalec sicer nekoliko višja (889,60 EUR), a je rasla prepočasi v primerjavi z republiškim povprečjem in je tako kar za 11 % zaostajala za povprečno neto plačo v Sloveniji, ki je decembra 2012 znašala že 1.000,21 EUR. V prvih mesecih leta 2013 so povprečne plače padale na vseh ravneh, ohranilo pa se je zaostajanje povprečnih neto plač v Občini Žalec za 11% v primerjavi z republiškimi (april 2013 - Žalec 881,82 EUR, Slovenija 993,16 EUR). Spodbuden je podatek, da je v Občini Žalec enako kot v povprečju v Spodnji Savinjski dolini nekoliko manj brezposelnih mladih do 25 let, med katerimi prevladujejo iskalci prve zaposlitve (sredi leta 2012 jih je bilo 7,2%), medtem ko je zlasti regijski pa tudi državni nivo nekoliko višji. Prav tako je za povprečje SSD enak trend zaznaven tudi za populacijo staro med 25 in 40 let, ne pa tudi za Občino Žalec, kjer delež starih med 25 in 40 let med brezposelnimi presega povprečje SSD kar za 13,6%, povprečje regije za 6,1 in povprečje Slovenije za 11,0%. Seveda je ustrezno temu v povprečju v SSD tudi delež starejših od 40 let višji od regijskega in republiškega povprečja, v Občini Žalec pa z 52,7 za vsemi tremi povprečji zaostaja. 33

Braslovče Polzela Prebold Tabor Vransko Žalec SSD Savinjska SLO Tabela 11: Deleži brezposelnih po letih starosti, junij 2012 (Vir: SURS) % mladih med brezposelnimi (do 25 let) % starih od 25 do 40 let med brezposelnimi % starih od nad 40 let med brezposelnimi Skupaj Braslovče 7,7 37,9 54,5 100 Polzela 11,1 34,9 54,0 100 Prebold 5,6 33,6 60,8 100 Tabor 6,9 34,7 58,3 100 Vransko 4,5 31,3 64,3 100 Žalec 7,2 40,2 52,7 100 SSD 7,2 35,4 57,4 100 Savinjska 8,7 37,9 53,4 100 SLO 7,6 36,2 56,2 100 70 60 50 40 30 20 10 0 % mladih med brezposelnimi (do 25 let) % starih od 25 do 40 let med brezposelnimi % starih od nad 40 let med brezposelnimi Graf 14: Struktura brezposelnih po letih starosti v Občinah SSD (junij 2012; Vir: SURS) Glede na stopnjo dosežene izobrazbe lahko zaključimo, da v Spodnji Savinjski dolini primanjkuje visokokvalificiranih delovnih mest, saj so deleži brezposelnih z višjimi stopnjami izobrazbe (V., VI., VII., VIII. stopnja) večji je kot je povprečje v Savinjski regiji in v državi, ustrezno bolj pa so v povprečju v SSD iskani delavci z nižjimi, vključno z najnižjo stopnjo izobrazbe. Slika je za Občino Žalec precej bolj ugodna, saj med iskalci zaposlitve v strukturi presegajo primerljive ravni predvsem brezposelni s V. stopnjo izobrazbe (30,6%, v SSD 28,9%, v regiji 26,9%, v Sloveniji pa le 25,4%), podpovprečen pa je delež brezposelnih z najnižjo I. stopnjo izobrazbe in tudi delež brezposelnih s VI. In VII. ali višjo stopnjo izobrazbe. K temu zagotovo prispeva dejstvo, da je Žalec občinsko in upravno središče Spodnje Savinjske doline. 34

Tabela 12: Deleži brezposelnih po stopnjah izobrazbe, junij 2012 (Vir: SURS) I. II. III. IV. V. VI. VII.+VIII. B.Š. Skupaj Braslovče 28,5 3,0 1,7 24,4 28,5 6,0 7,7 1,3 100,0 Polzela 27,3 3,5 1,7 24,2 31,1 4,2 6,9 1,0 100,0 Prebold 28,0 4,0 0,8 23,6 29,2 5,2 9,2 0,0 100,0 Tabor 26,4 2,8 0,0 26,4 19,4 5,6 18,1 100,0 Vransko 33,9 6,3 1,8 19,6 29,5 1,8 6,3 0,9 100,0 Žalec 25,8 4,9 1,5 24,4 30,6 3,9 7,8 1,0 100,0 SSD 28,3 4,1 1,3 23,6 28,1 4,4 9,3 0,7 100,0 Savinjska r. 28,2 5,5 1,1 24,9 26,9 4,3 8,1 0,8 100,0 SLO 30,6 5,0 0,8 24,4 25,4 4,1 9,2 0,5 100,0 Po napovedih naj bi se zaostrovanje razmer na trgu dela nadaljevalo tudi v letu 2013, zaradi javnofinančnih omejitev pa lahko pričakujemo tudi zmanjševanje zaposlovanja v javnem sektorju. 35

2. Gospodarski razvoj 2.1. Uvod - gospodarske razmere v Sloveniji v letih 2011 in 2012, v Savinjski regiji, Spodnji Savinjski dolini in v občini Žalec V nadaljevanju podajamo sliko gospodarskih gibanj, ki sloni predvsem na podatkih AJPES po ZR 2011 in 2012. Kjer je bilo to možno, pa so uporabljeni tudi novejši podatki, ki izhajajo iz drugih virov (SURS, ZRSZ). Po podatkih AJPES je slovensko gospodarstvo v letu 2010 začelo postopoma okrevati, vendar se je v letu 2011 gospodarska aktivnost ponovno upočasnila, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2012. Slednje v bistvu velja tudi za gospodarstvo v Občini Žalec, čeprav so v primerjavi s Slovenijo in v primerjavi s povprečjem Savinjske regije opazna določena pozitivna odstopanja (nekoliko hitrejša rast števila gospodarskih družb, rahlo počasnejše padanje števila zaposlenih in posledično rasti števila brezposelnih, idr.). Če upoštevamo, da: je bil po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj padec gospodarske aktivnosti Slovenije od nastopa krize dalje med največjimi v EU, kar nas je oddaljilo od povprečne gospodarske razvitosti članic EU (bruto domači proizvod se je realno znižal za 2,3 %, nadaljevalo se je tudi zmanjševanje investicijske aktivnosti, pokritost uvoza z izvozom je bila le 95,2 odstotna), je imela Savinjska regija, nekoliko manj pa Občina Žalec, podpovprečno izhodiščno stanje in smo sočasno pretežno le sledili oziroma le minimalno prehitevali trende posameznih ekonomskih kazalnikov na ravni države, z našo gospodarsko aktivnostjo ne moremo biti zelo zadovoljni, lahko pa smo ponosni na nekatere pozitivne premike. Tako se lahko Občina Žalec pohvali na primer: s padcem števila brezposelnih po stanju december 2011 v primerjavi z letom 2010 in tudi po stanju junij 2012 v primerjavi z letom 2011, s hitrejšo rastjo prihodkov v primerjavi z odhodki, kar je po dveh letih negativnega poslovnega izida gospodarskih družb v letih 2011 in tudi 2012 vplivalo na pozitiven poslovni izid tako gospodarskih družb kot seveda gospodarstva Občine Žalec kot celote, v obeh letih se je povečalo skupno število vseh gospodarskih organizacij in samostojnih podjetnikov, ki pa žal tako kot na državni ravni v letu 2012 niso uspeli ohraniti ravni števila zaposlenih iz preteklega leta. Čeprav smo v obdobju po zaključnem računu za leto 2011 v prvem poletju 2012 še z veseljem ugotavljali, da se sodeč po gibanju števila brezposelnih v Občini Žalec pozitivni trendi nadaljujejo tudi v letu 2012 (konec leta 2010 smo na v Občini Žalec primer imeli 1.346 brezposelnih, leto kasneje 1.319, konec maja 2012 pa le še 1.187 brezposelnih), a se je žal v drugi polovici leta ta trend zaradi stečajev nekaterih podjetij (Minerva, CMC) žal spet obrnil v negativno smer (1.423 brezposelnih po stanju konec leta 2012). V kolikor sliko gospodarskih gibanj dopolnimo s predhodno predstavljeno sliko o rasti prebivalstva v Občini Žalec, glede na obstoj pozitivne korelacije med rastjo prebivalstva in gospodarskim razvojem lokalne skupnosti, vendarle lahko sklepamo na pozitivno razvojno perspektivo Občine Žalec. 36

2.2. Osnovne značilnosti gospodarjenja v letih 2011 in 2012 z vidika gibanja števila samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb ter z vidika gibanja zaposlenosti H globalni sliki kazalnikov gospodarskih gibanj, prikazanih v nadaljevanju, je potrebno dodati tudi podatek, da se je povprečna raven cen življenjskih potrebščin, ki odraža stopnjo inflacije, v letu 2011 glede na leto prej povečala za 1,8 %, medtem ko znaša enoletni prirast cen (december 2010 - december 2011) 2,0 %. V letu 2012 pa je stopnja inflacije, ki so jo zaznamovale predvsem cene energentov in hrane, znašala že 2,6 %. Podatke iz letnih poročil je za leto 2011 je AJPES-u predložilo 817 samostojnih podjetnikov in 575 gospodarskih družb oziroma skupno 1.392 podjetij, kar je v povprečju za 3,4% več kot leto poprej. Od tega je bilo le 0,07% velikih, 1,01% srednjih, 4,82% malih in kar 94,10% mikro podjetij. Število slednjih je v zadnjih letih enakomerno naraščalo. V letu 2012 je bila slika ponovno nadpovprečno ugodna - podatke je predložilo 815 samostojnih podjetnikov in 594 gospodarskih družb oziroma skupno kar 1.409 podjetij, kar je v povprečju ponovno za 1,2% več v predhodnem letu. Od tega je bilo le 0,07% velikih, 0,85% srednjih, 4,33% malih in kar 94,60% mikro podjetij. Graf 15: 900 800 700 600 500 Število 400 300 200 100 0 Gospodarske družbe in samostojni podjetniki v Občini Žalec 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 GOSPODARSKE DRUŽBE S.P. Tabela 13: Podjetja v Občini Žalec po velikosti Število podjetij (g.d. in s.p.) v Občini Žalec po velikosti 2007 2008 2009 2010 2011 2012 velike 2 2 2 1 1 1 srednje 18 18 16 16 14 12 male 70 72 71 67 67 61 mikro 1129 1181 1238 1275 1309 1333 37

Št. podjetij, št. zaposlenih Graf 16: 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 Število mikro, malih, srednjih in velikih podjetij v Občini Žalec 2007 2008 2009 2010 2011 2012 velike srednje male mikro Graf 17 Število mikro podjetij v zadnjih letih v Občini Žalec 1350 1300 1250 1200 1150 1100 1050 1000 2007 2008 2009 2010 2011 2012 mikro Graf 18: Št. podjetij in pri njih zaposlenih v Občini Žalec 5.000 4.500 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Leto Skupno število gosp. družb v OŽ Število zaposlenih 38

št. zap. Graf 19: Zaposleni v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih v Občini ZAPOSLENI 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 G.D. S.P. SKUPAJ 1.000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 leto Občina Žalec ima torej vseskozi tudi pozitiven trend rasti števila gospodarskih družb in števila samostojnih podjetij v celotnem obdobju 2004-2012, tudi v kriznem obdobju, kar je zagotovo prispevalo k podobno pozitivnim trendom na ravni celjskega območja in območja celotne Savinjske regije. Za razliko od regijskih kazalcev je sicer tudi v Občini Žalec opaziti določeno nihanje števila zaposlenih, ki je posledica občutljivosti podjetij na tržne razmere, toda ta nihanja so bila v Žalcu bistveno manj izrazita kot na ravni območja regije. Zmanjšanje števila zaposlenih, ki je posledica tendence zmanjševanja stroškov delovne sile, je bilo v Občini Žalec še posebej izrazito v letu 2010. Medtem ko se je v letu 2011 skoraj ohranilo na ravni leta 2010 (indeks 2011/2010 je 98,7), je v bilo v letu 2012 ponovno zaznati nekoliko večje zmanjšanje števila zaposlenih kot leto poprej (indeks 2012/2011 je 96,3), predvsem na račun zmanjšanja števila zaposlenih v gospodarskih družbah, kjer je v letu 2012 opaziti relativno večje zmanjšanje števila zaposlenih v primerjavi z letom 2011. Tudi na strani samostojnih podjetnikov je v letu 2012 opaziti zmanjšanje števila zaposlenih v primerjavi z letom poprej, vendar se je trend zmanjševanja zaposlenih v letu 2012 že upočasnil v primerjavi s predhodnimi leti. Spričo tega dejstva lahko sklepamo, da se je v zadnjem letu del problematike večje izgube delovnih mest pri g.d. reševal skozi večje samozaposlovanje preko s.p.-jev. Število s.p.-jev je sicer v letu 2012 zraslo, a je sočasno še vedno padlo število pri njih zaposlenih s čimer je povezano dejstvo, da s.p.-ji vseeno niso uspeli rešiti še poglobljene krize zaposlovanja v prejšnjem letu, so pa vsekakor pomembno pripomogli k boljšim rezultatom. 39

Graf 20: 2.000 ŠTEVILO BREZPOSELNIH NA DAN 30.06 (ŽALEC) 1.500 1.000 500 ŠTEVILO BREZPOSELNIH NA DAN 30.06 (ŽALEC) 0 2004 2006 2008 2010 2012 LETO Gospodarsko stanje odražajo tudi podatki o gibanju brezposelnosti. Stopnja registrirane brezposelnosti se je na območju Savinjske regije v obdobju do konca leta 2011 sicer znižala za 0,2 % in je ob koncu leta 2011 po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje znašala 12,9 % (oz. 15.532 registriranih brezposelnih oseb), medtem ko se je na območju celotne države povečala za 0,3 %, in je bilo ob koncu leta 2011 brezposelnih 112.754 oseb oz. 12,1 % delovno aktivnega prebivalstva. Skladno z napovedmi se je zaostrovanje razmer na trgu dela nadaljevalo tudi v letu 2012. Stopnja registrirane brezposelnosti je na območju Savinjske regije sredi leta 2012 sicer ostala na ravni predhodnega leta in je tako znašala 12,2% (oz. 14.668 registriranih brezposelnih oseb), medtem ko se je na območju celotne države povečala za 1 odstotno točko in je bilo sredi leta 2012 brezposelnih 105.630 oseb oz. 11,5 % delovno aktivnega prebivalstva. Žal se umirjena rast brezposelnosti na vseh ravneh ni nadaljevala do konca leta 2012, po napovedih pa naj bi se zaostrovanje razmer na trgu dela nadaljevalo tudi letos, kar bo povzročilo še dodatno rast brezposelnosti. Slika glede gibanj brezposelnosti je bila v Občini Žalec vse do druge polovice leta 2012 nekoliko bolj pozitivna in čeprav smo izhajali iz stanja, ki je bilo (in je še vedno) nekoliko slabše od povprečja, smo se po stopnji brezposelnosti počasi približevali ugodnejšemu regijskemu in tudi slovenskemu povprečju. Tako se je na primer v Sloveniji stopnja brezposelnosti od 11,4% po stanju 30.6.2011 povečala na 11,5% po stanju junij 2012, v Savinjski regiji je v enakem obdobju ostala na ravni 12,2%, v Občini Žalec pa je v enakem obdobju padla od 13,6% na 12,4% - torej je bila sredi leta 2012 brezposelnost že nekoliko pod regijskim a še vedno nad republiškim povprečjem. Žal se je v Občini Žalec ta pozitiven trend v drugi polovici leta 2012 (kot že rečeno) spet obrnil. Število registrirano brezposelnih je v obdobju junij 2011 - junij 2012 padlo od 1.357 (junij 2011) na 1.319 (december 2011) in nato na 1.173 brezposelnih po stanju junij 2012, konec leta 2012 pa je ponovno zraslo na 1.423, v januarju 2013 pa celo na 1.506 brezposelnih oseb. Kljub neugodni splošni gospodarski situaciji v Sloveniji lahko zaključimo, da je bilo v letu 2011 in v prvi polovici leta 2012 pri podjetnikih Savinjske regije in tudi Občine Žalec že čutiti malenkostno oživljanje gospodarske aktivnosti, ki pa se žal ni nadaljevalo tudi v drugi polovici leta 2012. 40

Graf 21: Gibanje stopnje brezposelnosti v Občini Žalec in v Sloveniji 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 200420052006200720082009201020112012 LETO STOPNJA BREZPOSELNOSTI NA DAN 30.06. (ŽALEC) STOPNJA BREZPOSELNOSTI NA DAN 30.06. (SLOVENIJA) Tabela 14: Število registrirano brezposelnih oseb po spolu po UE Savinjske regije, december 2012 (Vir: ZRSZ) Urad za delo Moški Ženske Skupaj UD Celje 2.221 2.060 4.281 UD Laško 573 492 1.065 UD Slovenske Konjice 726 729 1.455 UD Šentjur 601 562 1.163 UD Šmarje pri Jelšah 901 962 1.863 UD Žalec 1.329 1.153 2.482 OS Celje 6.351 5.958 12.309 Slovenija 63.211 54.850 118.061 Na območju Urada za delo Žalec sicer, podobno kot v povprečju na območju Zavoda za zaposlovanje RS Območne službe Celje, med brezposelnimi prevladujejo moški, a je delež brezposelnih žensk v skupnem številu brezposelnih na našem območju s 46,45% med najmanjšimi v Celjski regiji. Več žensk kot moških je med brezposelnimi po stanju december 2012 le na območju Urada za delo Laško. Delež žensk med vsemi zaposlenimi je tako na območju Urada za delo Žalec celo manjši kot znaša regijsko povprečje ter je obenem popolnoma izenačen z državnim povprečjem. 41

2.3. Rezultati poslovanja podjetnikov v letih 2011 in 2012 2.3.1. Ekonomska moč Savinjske regije in Občine Žalec Graf 22: Delež ekonomske moči gospodarskih družb Savinjske regije v Sloveniji V letih 2011 in 2012 ne beležimo bistvenih premikov ekonomske moči Savinjske regije v Sloveniji oziroma lahko celo zaključimo, da je Savinjska regija v zadnjem letu celo nekoliko izgubila na ekonomski moči v primerjavi s Slovenijo. V letu 2011 so ob hkratnem povečanju v deležu prihodkov, ustvarjenih na trgih EU in povečanem čistem dobičku, družbe močno povečale tudi delež v čisti izgubi, ki je bil najvišji v zadnjih devetih letih. V letu 2012 pa so ob zmanjšanju v deležu prihodkov, ustvarjenih na trgih EU in malenkostnem zmanjšanju čistega dobička, družbe močno zmanjšale tudi delež v izgube, ki je bila bistveno manjša kot v letu 2011, vendar še vedno močno nad ravnjo iz leta 2010 in tako še vedno najvišja v zadnjih devetih letih. Skoraj 2/3 gospodarskih družb Savinjske regije se je v letu 2012 ukvarjalo s storitvenimi dejavnostmi. Obseg prihodka je bil v primerjavi z letom 2011 realno za 8,5 % nižji in je najbolj vplival na poslabšanje obsega poslovanja v celotni regiji. Nižji obseg je bil v večji meri posledica manjše prodaje na domačem trgu, kar so najbolj občutile družbe s področja trgovine. V preteklem letu je bilo v Savinjski regiji 9,5 % (9,5%=2011) vseh gospodarskih družb v Sloveniji, ki so zaposlovale 12,7 % (12,7%=2011) zaposlenih v slovenskih družbah in ustvarile dobro desetino prihodkov, 9,5 % čistega dobička (9,6%=2011), 9,7 % čiste izgube (12,9%=2011) ter 12,9 % dodane vrednosti (6,5%=2011). 42

Graf 23: Delež ekonomske moči samostojnih podjetnikov Savinjske regije v Sloveniji Delež pokazateljev ekonomske moči podjetnikov Savinjske regije glede na družbe v tej regiji sicer ne kaže bistvenih sprememb, so pa bili podjetniki tudi v letu 2012 znova malenkost šibkejši (čeprav rahlo manj kot v letu 2011), a vendarle, saj so: - ugotovili le 22 % dobička družb (leto prej petino, leta 2010 pa četrtino); -»pridelali«dobre 4,4 % izgube (leta 2011 3 %, kar je bilo za dober odstotek manj kot v letu 2010); - ustvarili dobrih 10,6 % vseh prihodkov (leta 2011 le 9 %, kar je bilo enako kot leta 2010); - ugotovili 10 % vseh odhodkov (leta 2011 slabih 9 % oz. približno enako kot predlani); - poslovno aktivnih podjetnikov je bilo 45,59 % več kot družb (v letu 2011 jih je bilo 59 % več, v letu 2010 pa celo 61 % več). V Savinjski regiji je lani poslovalo le 9 % vseh slovenskih podjetnikov (leto prej še 12 %), ki so v primerjavi s predpreteklim letom malenkost povečali delež zaposlenih, prihodkov, odhodkov in dobička, žal pa tudi delež izgube. Tabela 15: Delež ekonomske moči gospodarstva Občine Žalec v Savinjski regiji POSLOVNI IZID SKUPAJ za G.D. ali Število G.D. ali S.P. Št. zaposlenih v g.d. in s.p. Prihodki g.d. in s.p. v EUR Odhodki g.d. in s.p. v EUR Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid za S.P. (v EUR) Leto 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2010 2011 2012 Občina Žalec 1.346 1.392 1.409 4.621 4.559 4.392 621.671.504 650.808.602 617.065.955 620.050.663 646.599.238 608.279.724 1.620.841 4.209.364 8.786.231 Savinjska regija 13.652 14.160 14.353 65.501 64.443 62.210 8.543.637.622 9.151.102.869 8.718.057.723 8.496.832.634 9.092.723.114 8.613.182.291 46.804.988 58.379.755 104.875.432 Delež (%) podjetij občine Žalec v Savinjski regiji 9,9 9,82 9,82 7 7,07 7,06 7,3 7,11 7,08 7,3 7,11 7,06 3,5 7,21 8,38 43

Graf 24: Delež ekonomske moči gospodarstva Občine Žalec v Savinjski regiji Primerjava med ekonomsko močjo gospodarstva Občine Žalec (skupaj s.p. in g.d.) v primerjavi s predhodno predstavljeno Savinjsko regijo nam pokaže, da gospodarstvo v občini, v kateri živi dobrih 8,2 % vseh prebivalcev regije, dosega: nadpovprečni delež v številu gospodarskih družb (9,9% leta 2010 in 9,82% v letih 2011 in 2012,), toda podpovprečne deleže po številu zaposlenih, prihodkih in odhodkih, pa tudi po poslovnem izidu. V letu 2011 je bilo še razveseljivo dejstvo, da se je delež Občine Žalec po številu zaposlenih v letu 2011 v primerjavi s predhodnim letom rahlo povečal, delež prihodkov in odhodkov pa je v enakem obdobju sicer malo padel, a v ustreznem razmerju, tako da se je več kot podvojil delež pozitivnega poslovnega izida v skupnem poslovnem izidu Savinjske regije (od 3,5% v letu 2010 na 7,2% v letu 2011. Žal se ta trend ni nadaljeval tudi v letu 2012, ko se je delež občine Žalec po številu zaposlenih v podjetjih v letu 2012 v primerjavi s predhodnim letom rahlo zmanjšal. Sklepamo lahko, da je na to povečano zmanjšanje zaposlenih vplival predvsem stečaj dveh večjih podjetij Minerve in Vodotehnika in je tako zmanjšanje zaposlenih opaziti v večji meri na strani gospodarskih družb, nekoliko manj pa tudi na strani samostojnih podjetnikov. Delež prihodkov in odhodkov gospodarstva občine Žalec v primerjavi z regijo je v obdobju 2011-2012 ostal skoraj na enaki ravni (neznatno zmanjšanje), a v ustreznem razmerju. V skupnem poslovnem izidu Savinjske regije se je delež pozitivnega poslovnega izida podjetij občine Žalec v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 povečal za spodbudnih 1,17 odstotnih točk (od 3,46% v 2010 na 7,21% v letu 2011 in na 8,38 v letu 2012)! Se je pa lani v primerjavi s predpreteklim letom (podobno kot na regijski ravni) več kot podvojil skupni poslovni izid podjetij, ki delujejo v občini Žalec. 44

2.3.2. Prihodki Graf 25: Po padcu prihodkov gospodarstva občine Žalec v kriznem letu 2009 je naše gospodarstvo v letu 2010 ponovno doseglo rast - tako pri skupnih kot tudi pri prihodkih na tujih trgih, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2011, v letu 2012 pa so skupni prihodki podjetij v Žalcu tako kot tudi prihodki ustvarjeni na tujih trgih padli in sicer skupaj za 5%. Slika je podobna tudi na ravni celotne Savinjske regije, žal pa so naši prihodki zrasli nekoliko počasneje od regijske rasti, kar je vplivalo na že omenjeno zmanjšanje našega deleža v skupnih prihodkih Savinjske regije. Tabela 16: Prihodki podjetij (v EUR) Braslovče Polzela Prebold Tabor Vransko Žalec SSD Sav. Regija 2010 50.008.993 79.217.456 172.314.413 5.232.211 34.316.071 621.671.504 962.760.648 8.543.637.622 2011 55.081.818 72.419.189 229.838.551 4.098.147 39.308.329 650.808.602 1.051.554.636 9.151.102.869 2012 60.609.005 64.162.236 238.003.559 4.305.227 32.868.188 542.621.660 1.017.014.170 8.718.057.723 45

Graf 26: Graf 27: Graf 28: 46

Primerjava prihodkov podjetij (s.p. in g.d.) po občinah Spodnje Savinjske doline nam pokaže rast prihodkov v letih 2011 in tudi 2012 v primerjavi s predhodnim letom v vseh občinah z izjemo Občine Polzela v letu 2011, kar je zagotovo bilo povezano s težavami Tovarne nogavic ter z izjemo občin Braslovče, Prebold in Tabor v letu 2012 (težave nekaterih večjih podjetij v občinah Vransko - KIV), Žalec - Minerva, Vodotehnik in Polzela - Garant, Tovarna nogavic). Pri tem pa je jasno razvidno, da je k skupnim prihodkom Spodnje Savinjske doline največ prispevalo gospodarstvo Občine Žalec. 2.3.3. Odhodki Tabela 17: Odhodki podjetij (v EUR) Braslovče Polzela Prebold Tabor Vransko Žalec SSD Sav. Regija 2010 47.661.295 75.259.013 162.335.778 5.744.923 34.494.784 620.050.663 945.546.456 8.496.832.634 2011 57.193.197 78.780.748 215.084.173 3.954.159 39.125.915 646.599.238 1.040.737.430 9.092.723.114 2012 57.213.324 65.604.180 231.915.873 4.183.705 33.763.249 608.279.724 1.000.960.055 8.613.182.291 Največjo težo med odhodki so imeli vsekakor poslovni odhodki s 95,2-odstotnim deležem. Med njimi so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev, družbe pa so jih v letu 2012 primerjavi z letom prej znižale realno za 4,7 %. Na drugem mestu po obsegu in deležu so bili stroški dela, ki so v primerjavi z letom prej ostali na približno enaki ravni. Enako velja za obračunan obseg plač. Na območju Savinjske regije je v letu 2012 povprečna mesečna obračunana bruto plača znašala 1.336 evrov na zaposlenega, glede na leto prej je bila realno za 2,0 % nižja. Kot v preteklih letih regijska plača še naprej zaostaja za povprečno plačo vseh gospodarskih družb v Sloveniji, v letu 2012 je bila za 7,0 % nižja. Slovensko povprečje so presegali le v petih občinah (Šoštanj, Velenje, Nazarje, Štore in Dobje), 24 občin Savinjske regije, vključno z Občino Žalec, pa ni doseglo niti 90 % slovenskega povprečja. Graf 29: 47

Odhodki podjetij (v EUR) Graf 30: 700.000.000 600.000.000 500.000.000 400.000.000 300.000.000 200.000.000 100.000.000 0 Braslovče Odhodki podjetij v letih 2010, 2011 in 2012 (v EUR) Polzela Prebold Tabor Vransko Žalec 2010 2011 2012 Graf 31: Odhodki Občine Žalec in SSD v letih 2010, 2011 in 2012 (v EUR) 1.200.000.000 1.000.000.000 800.000.000 600.000.000 400.000.000 200.000.000 2010 2011 2012 0 Žalec SSD Graf 32: Odhodki podjetij v Občini Žalec, Savinjski regiji in SSD v letih 2010, 2011 in 2012 (v EUR) 10.000.000.000 9.000.000.000 8.000.000.000 7.000.000.000 6.000.000.000 5.000.000.000 4.000.000.000 3.000.000.000 2.000.000.000 1.000.000.000 0 2010 2011 2012 Žalec SSD Sav. Regija 48

Odhodki podjetij (s.p. in g.d.) v vseh občinah Spodnje Savinjske doline, razen občin Prebold in Tabor, so v letu 2012 v primerjavi s predhodnim letom padli, vendar njihova dinamika v primerjavi s prihodki ni bila v vseh občinah enaka, kar je v nekaterih občinah vplivalo na negativen poslovni izid, kot je razvidno v nadaljevanju. Slednje velja tudi za poslovanje podjetij v občini Žalec, kjer je bila rast odhodkov lani malenkost hitrejša od rasti prihodkov; indeks rasti prihodkov v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 je bil v občini Žalec 94,8, indeks rasti odhodkov pa 94,1, medtem ko so prihodki podjetij v Občini Žalec v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 še beležili rast (indeks 104,7) in to nekoliko hitrejšo od rasti odhodkov (indeks 104,4). 2.3.4. Poslovni izid Tabela 18: Poslovni izid SKUPAJ za gospodarske družbe ali podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid za s.p. po občinah SSD v letih 2010, 2011 in 2012 (v EUR) Braslovče Polzela Prebold Tabor Vransko Žalec SSD Sav. Regija 2010 2.347.698 3.958.443 9.678.635-512.712-178.713 1.620.841 16.914.192 46.804.988 2011 2.767.158-6.361.559 14.754.378 143.988 182.414 4.209.364 15.695.743 58.379.755 2012 3.395.681-1.441.944 6.087.686 121.522-895.061 8.786.231 16.054.115 104.875.432 Graf 33: Primerjava poslovnega izida po občinah Spodnje Savinjske doline nam pokaže, da je negativen rezultat poslovanja v občinah Polzela in Vransko v letu 2012 sicer vplival na skupen padec poslovnega izida celotne Spodnje Savinjske doline, a je ta v povprečju še vedno pozitiven, predvsem zaradi zelo ugodnih poslovnih rezultatov v občinah Žalec in Prebold, v nekoliko manjši meri pa so na pozitivno stran poslovnega izida prispevala tudi podjetja občin Braslovče in Tabor. 49

Graf 34: Uspešnost poslovanja gospodarstva v Občini Žalec 60.000 50.000 40.000 30.000 NETO FINANČNI REZULTAT (v 000 EUR) ČISTA IZGUBA (v 000 EUR) ČISTI DOBIČEK (v 000 EUR) 20.000 10.000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Graf 35: Če pogledamo samo rezultate gospodarskih družb občine Žalec je slika po preteklih letih v lanskem letu postala zopet nekoliko bolj ugodna. Namreč, po padcu prihodkov v letu 2009 so podjetja občine Žalec zaradi uspešnega obvladovanja stroškov v tem kriznem letu še uspele obdržati pozitiven neto finančni rezultat, 50

žal pa jim to ni več uspelo v letu 2010, ko je prvič po letu 2000 spet zabeležilo negativen neto finančni rezultat. V letu 2011 so gospodarske družbe v občini Žalec sicer uspele nekoliko zmanjšati svoj negativen neto finančni rezultat, a manj, kot je to v povprečju spelo družbam v Savinjski regiji. Zato pa v lanskem letu 2012 lahko zopet razveseljivo ugotovimo, da je bil neto finančni rezultat gospodarskih družb v občini Žalec zopet pozitiven in celo nad ravnjo iz začetka krize v letu 2009. Graf 36: Uspešnost poslovnega izida podjetij v letih 2010, 2011 in 2012 v SSD in Savinjski regiji (v EUR) 120.000.000 100.000.000 80.000.000 60.000.000 40.000.000 2010 2011 2012 20.000.000 0 SSD Sav. Regija V Savinjski regiji sta bila v letu 2010 dobiček in izguba gospodarskih družb praktično izravnana, v letu 2011 pa je bil dobiček družb spet večji kot izguba, kar je veljalo tudi za leto 2012. V občini Žalec sta bila je trend dobička in izgube v zadnjih letih le nekoliko bolj ekstremen. V letu 2010 je izguba podjetij močno prevladovala nad ustvarjenim dobičkom, kar se je v naslednjem letu 2011 nekoliko omililo a je bil neto finančni rezultat podjetij še vedno negativen. Lani v letu 2012 pa je dobiček podjetij že vidno prerasel ustvarjeno izgubo, kar je izredno pozitivno vplivalo tudi na ugoden poslovni izid v tem letu. Za primerjavo lahko povzamemo, da je uspešnost poslovnega izida podjetij občine Žalec v lanskem letu po dveh letih zopet pozitivna in je v letu 2012 narasle občutno več kot na ravni regije, medtem ko Spodnja Savinjska dolina kot celota precej zaostaja za regijskim povprečjem. Graf 37: Čisti dobiček gospodarskih družb po občinah v letu 2012 51

Pozitiven neto dohodek samostojnih podjetnikov so ugotovile tudi vse občine v Savinjski regiji. Najvišji obseg neto dohodka so ugotovile občine, ki so tudi po številu podjetnikov in zaposlenih najmočnejše; v zaporedju od najvišjega k nižjemu si sledijo: Celje, Žalec, Šentjur, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina. Indeks rasti neto dohodka je bil pri večini občin pozitiven, negativnega pa so beležile: med večjimi občinami Velenje in Rogaška Slatina, med manjšimi pa Mozirje, Nazarje, Rogatec, Dobrna, Polzela in Vransko. 2.3.5. Sklepne ugotovitve Vsesplošno slabo stanje v gospodarstvu na državni ravni je tudi v lanskem letu terjalo svoj davek tudi na območju občine Žalec. Tako s poslovanjem gospodarstva občine Žalec v letu 2012 v primerjavi s predhodnim letom sicer ne moremo biti preveč nekritično zadovoljni, kljub temu pa rezultati kažejo na zadovoljive trende, ki so vsaj v poslovanju podjetij občutno boljši od predhodnega močno kriznega leta 2011. V primerjavi s Slovenijo in s povprečjem Savinjske regije so za gospodarstvo v občini Žalec opazna določena pozitivna odstopanja, kot so: - nekoliko hitrejša rast števila podjetij kot v državi, - počasnejša rast števila brezposelnih kot v regiji, - hitrejša rast prihodkov kot v državi, - manjša rast odhodkov podjetij kot v državi in regiji ter - večja rast poslovnega izida podjetij kot v državi in regiji. Nekoliko navzdol še vedno kažejo podatki o zaposlenosti v podjetjih, ki se je v zadnjem letu še dodatno nekoliko zmanjšala, kljub temu, da je število podjetij naraslo. Vseeno slab vtis nekoliko popravi dejstvo, da se je stopnja brezposelnosti v Žalcu v prvi polovici leta 2012 vseeno nekoliko znižala glede na predhodno leto, medtem ko se je na državni ravni povečala, a žal se ta trend ni ohranil do konca leta 2012 in tudi ne v prvih mesecih leta 2013. V kolikor se bodo trendi uspešnosti poslovanja podjetij nadaljevali k čemur lahko s svojimi aktivnosti nekoliko pripomore tudi podjetniško razvojno podporno okolje lahko v naslednjih letih pričakujemo, da se bodo izboljšali tudi kazalniki zaposlenosti v teh podjetjih, in posledično tudi še dodatno znižala stopnja brezposelnosti v občini, dolini in posledično tudi regiji in državi. Za lažje razumevanje predhodnih grafičnih prikazov kot prilogo k temu poglavju dodajamo tudi tri preglednice: 52

Tabela 19: Postavke poslovnega izida (primerjava 2010-2011 po občinah SSD, Savinjske regije in Slovenije) POSTAVKE POSLOVNE GA IZIDA BRASLOVČE POLZELA PREBOLD TABOR VRANSKO ŽALEC SSD SAV. REG. SLOVENIJA Gospod arske družbe/ Samost ojni podjetni ki Število ali S.P. G.D. Št. zaposlenih Sredstva PRIHODKI ODHODKI POSLOVNI IZID SKUPAJ (Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid) 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 G.D. 90 92 240 250 25.785.867 27.998.261 35.940.991 39.544.393 34.326.422 37.533.756 1.614.569 2.010.637 S.P. 168 184 152 156 10.854.855 10.808.523 14.068.002 15.537.425 13.334.873 19.659.441 733.129 756.521 G.D. 82 99 856 779 88.318.480 83.342.652 67.820.355 60.124.705 64.656.493 67.174.383 3.163.862-7.049.678 S.P. 155 171 96 95 7.211.025 7.419.683 11.397.101 12.294.484 10.602.520 11.606.365 794.581 688.119 G.D. 102 120 876 1.088 127.646.528 181.890.392 157.124.153 214.433.465 148.225.343 200.443.993 8.898.810 13.989.472 S.P. 153 180 152 135 9.341.813 9.295.032 15.190.260 15.405.086 14.110.435 14.640.180 779.825 764.906 G.D. 17 15 27 19 2.895.158 2.427.420 3.254.979 2.053.842 3.653.756 2.036.626-398.777 17.216 S.P. 46 54 24 17 2.054.546 1.111.923 1.977.232 2.044.305 2.091.167 1.917.533-113.935 126.772 G.D. 38 39 290 276 44.287.261 41.775.366 31.245.566 35.511.014 31.572.308 35.380.399-326.742 130.615 S.P. 71 69 39 40 2.078.394 2.298.547 3.070.505 3.797.315 2.922.476 3.745.516 148.029 51.799 G.D. 545 575 3.791 3.796 584.593.632 585.641.529 543.072.686 572.382.011 544.700.446 572.267.421-1.627.760 114.590 S.P. 801 817 830 763 55.868.354 52.241.356 78.598.818 78.426.591 75.350.217 74.331.817 273.815.296 297.498.094 G.D. 874 940 6080 6208 873526926 923075620 838458730 924049430 827134768 914836578 11323962 9212852 S.P. 1394 1475 1293 1206 87408987 83175064 124301918 127505206 118411688 125900852 276156925 299886211 G.D. 5226 5470 58.192 57.260 15.993.343.350 15.695.825.099 7.822.477.401 8.387.249.254 7.811.967.770 8.367.707.961 10.509.631 19.541.293 S.P. 8426 5226 7.409 7.183 605.092.676 603.192.347 721.160.221 763.853.615 684.864.864 725.015.153 36.295.357 38.838.462 G.D. 55.734 57.798 462.643 449.235 100.306.373.169 99.418.321.589 75.317.646.193 78.630.658.553 75.131.077.878 77.716.605.984 186.568.315 914.052.569 S.P. 71.231 73.072 50.336 47.874 3.974.359.445 3.882.416.494 4.855.760.744 5.052.415.334 4.581.945.448 4.754.917.240 273.815.296 297.498.094 53

Tabela 20: Postavke poslovnega izida (primerjava 2011-2012 po občinah SSD, Savinjske regije in Slovenije) POSTAVKE POSLOVNE GA IZIDA Gospodar ske družbe/sa mostojni podjetniki Št. brezposelnih (stanje Število G.D. ali S.P. Št. zaposlenih Sredstva (v EUR) PRIHODKI (v EUR) dec.) ODHODKI (v EUR) POSLOVNI IZID SKUPAJ za G.D. ali Podjetnikov dohodek / negativni poslovni izid za S.P. (v EUR) 2011 2012 Indeks 2011 2012 Indeks 2011 2012 Indeks 2011 2012 Indeks 2011 2012 Indeks 2011 2012 Indeks 2011 2012 Indeks G.D. 92 123 133,7 250 242 96,8 27.998.261 29.019.083 103,6 39.544.393 44.781.670 113,2 37.533.756 42.000.838 111,9 2.010.637 2.780.832 138,3 S.P. 184 179 97,3 156 169 108,3 116,6 10.808.523 10.753.384 99,5 15.537.425 15.827.335 101,9 19.659.441 15.212.486 77,4 756.521 614.849 81,3 BRASLOVČE SKUPAJ 276 302 109,4 406 411 101,2 253 295 38.806.784 39.772.467 102,5 55.081.818 60.609.005 110,0 57.193.197 57.213.324 100,0 2.767.158 3.395.681 122,7 G.D. 99 105 106,1 779 603 77,4 83.342.652 77.637.981 93,2 60.124.705 52.648.449 87,6 67.174.383 54.919.123 81,8-7.049.678-2.270.674 / S.P. 171 170 99,4 95 94 98,9 310 363 117,1 7.419.683 7.227.367 97,4 12.294.484 11.513.787 93,7 11.606.365 10.685.057 92,1 688.119 828.730 120,4 POLZELA SKUPAJ 270 275 101,9 874 697 79,7 90.762.335 84.865.348 93,5 72.419.189 64.162.236 88,6 78.780.748 65.604.180 83,3-6.361.559-1.441.944 / G.D. 120 127 105,8 1.088 1.216 111,8 181.890.392 214.811.517 118,1 214.433.465 222.180.703 103,6 200.443.993 216.788.937 108,2 13.989.472 5.391.766 38,5 S.P. 180 182 101,1 135 140 103,7 260 293 112,7 9.295.032 9.709.255 104,5 15.405.086 15.822.856 102,7 14.640.180 15.126.936 103,3 764.906 695.920 91,0 PREBOLD SKUPAJ 300 309 103,0 1.223 1.356 110,9 191.185.424 224.520.772 117,4 229.838.551 238.003.559 103,6 215.084.173 231.915.873 107,8 14.754.378 6.087.686 41,3 G.D. 15 16 106,7 19 18 94,7 2.427.420 2.287.290 94,2 2.053.842 2.101.574 102,3 2.036.626 2.084.713 102,4 17.216 16.861 97,9 S.P. 54 55 101,9 17 14 82,4 97,8 1.111.923 1.132.368 101,8 2.044.305 2.203.653 107,8 1.917.533 2.098.992 109,5 126.772 104.661 82,6 TABOR SKUPAJ 69 71 102,9 36 32 88,9 90 88 3.539.343 3.419.658 96,6 4.098.147 4.305.227 105,1 3.954.159 4.183.705 105,8 143.988 121.522 84,4 G.D. 39 39 100,0 276 274 99,3 41.775.366 36.638.661 87,7 35.511.014 28.414.336 80,0 35.380.399 29.560.618 83,6 130.615-1.146.282 / S.P. 69 64 92,8 40 56 140,0 126 135 107,1 2.298.547 2.314.891 100,7 3.797.315 4.453.852 117,3 3.745.516 4.202.631 112,2 51.799 251.221 485,0 VRANSKO SKUPAJ 108 103 95,4 316 330 104,4 44.073.913 38.953.552 88,4 39.308.329 32.868.188 83,6 39.125.915 33.763.249 86,3 182.414-895.061 / G.D. 575 594 103,3 3.796 3.657 96,3 585.641.529 557.208.042 95,1 572.382.011 542.621.660 94,8 572.267.421 536.867.180 93,8 114.590 5.754.480 5.021,8 S.P. 817 815 99,8 763 735 96,3 1.319 1.423 107,9 52.241.356 49.018.103 93,8 78.426.591 74.444.295 94,9 74.331.817 71.412.544 96,1 4.094.774 3.031.751 74,0 ŽALEC SKUPAJ 1.392 1.409 101,2 4.559 4.392 96,3 637.882.885 606.226.145 95,0 650.808.602 617.065.955 94,8 646.599.238 608.279.724 94,1 4.209.364 8.786.231 208,7 G.D. 940 1.004 106,8 6.208 6.010 96,8 923.075.620 917.602.574 99,4 924.049.430 982.748.392 106,4 914.836.578 882.221.409 96,4 9.212.852 10.526.983 114,3 S.P. 1.475 1.465 99,3 1.206 1.208 100,2 110,1 83.175.064 80.155.368 96,4 127.505.206 124.265.778 97,5 125.900.852 118.738.646 94,3 6.482.891 5.527.132 85,3 SSD SKUPAJ 2.415 2.469 102,2 7.414 7.218 97,4 2.358 2.597 1.006.250.684 997.757.942 99,2 1.051.554.636 1.107.014.170 105,3 1.040.737.430 1.000.960.055 96,2 15.695.743 16.054.115 102,3 G.D. 5.470 5.701 104,2 57.260 55.291 96,6 15.695.825.099 15.623.776.065 99,5 8.387.249.254 7.968.945.945 95,0 8.367.707.961 7.901.067.118 94,4 19.541.293 67.878.827 347,4 SAV. REG. S.P. 5.226 8.652 165,6 7.183 9.619 133,9 19.550 16.265 83,2 603.192.347 583.323.782 96,7 763.853.615 749.111.778 98,1 725.015.153 712.115.173 98,2 38.838.462 36.996.605 95,3 SKUPAJ 10.696 14.353 134,2 64.443 64.910 100,7 16.299.017.446 16.207.099.847 99,4 9.151.102.869 8.718.057.723 95,3 9.092.723.114 8.613.182.291 94,7 58.379.755 104.875.432 179,6 G.D. 57.798 59.726 103,3 449.235 435.059 96,8 99.418.321.589 96.814.562.274 97,4 78.630.658.553 78.773.503.800 100,2 77.716.605.984 78.011.666.287 100,4 914.052.569 761.837.513 83,3 S.P. 73.072 72.325 99,0 47.874 45.222 94,5 112.754 118.061 104,7 3.882.416.494 3.749.963.517 96,6 5.052.415.334 4.870.222.527 96,4 4.754.917.240 4.588.929.219 96,5 297.498.094 281.293.308 94,6 SLOVENIJA SKUPAJ 130.870 132.051 100,9 497.109 480.281 96,6 103.300.738.083 100.564.525.791 97,4 83.683.073.887 83.643.726.327 100,0 82.471.523.224 82.600.595.506 100,2 1.211.550.663 1.043.130.821 86,1 54

Tabela 21: Poslovni kazalniki za gospodarske družbe v Občini Žalec v obdobju 2000-2012 ter drugi kazalniki po podatkih SURS in ZRSZ POSLOVNI REZULTATI, GIBANJA V OBČINI ŽALEC LETO 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Št. Gospodarskih družb 364 383 397 416 427 435 435 480 495 526 545 575 594 Št. S.P. 735 698 694 0 661 717 698 740 759 787 801 817 815 ZAPOSLENI SHUPAJ 3.891 3.891 3.909 3.894 4.070 4.214 4.096 4.273 4.247 4.891 4.621 4.559 4.392 PRIHODEK G.D. (v 000 EUR) 318.950 386.219 418.195 459.994 468.248 490.482 528.983 570.932 634.914 519.100 543.072 572.382 542.621 PRIH. NA TUJEM TRGU (v 000 EUR) 70.212 91.092 104.056 114.751 125.958 140.289 166.634 172.873 192.208 136.896 159.157 173.950 169.150 ČISTI DOBIČEK (v 000 EUR) 6.157 10.701 16.940 15.641 17.276 20.086 17.663 24.844 25.769 11.032 7.782 9.107 16.439 ČISTA IZGUBA (v 000 EUR) 7.988 6.488 5.605 3.901 6.980 5.739 4.674 10.418 13.830 8.925 11.340 11.784 13.107 NETO FINANČNI REZULTAT (v 000 EUR) -1.831 4.213 11.335 11.740 10.296 14.347 12.989 14.426 11.966 2.107-3.558-2.677 3.331 ŠTEVILO PREBIVALCEV NA DAN 31.12. (ŽALEC) 0 0 0 0 20.759 20.850 20.892 21.210 21.210 21.307 21.494 21.503 21.521 STOPNJA BREZPOSELNOSTI NA DAN 30.06. (ŽALEC) 0,00 0,00 0,00 0,00 14,20 15,60 12,90 10,10 8,70 11,10 12,10 13,60 12,10 STOPNJA BREZPOSELNOSTI NA DAN 30.06. (SLOVENIJA) 0,00 0,00 0,00 0,00 10,20 9,80 9,30 7,50 6,20 9,10 10,50 11,40 11,50 ŠTEVILO BREZPOSELNIH NA DAN 30.06 (ŽALEC) 0 0 0 0 775 1.555 1.284 1.004 878 1.120 1.211 1.357 1.173 Viri: SURS, ZRSZ in AJPES za območje SSD za 2010 za območje SSD za 2011 874 gosp.družb na obm. SSD (14,8% rast glede na leto 2012!) 940 gosp.družb na obm. SSD (6,8% rast glede na leto 2012!) 1394 gosp.družb na obm. SSD (5,0 %rast glede na leto 2012!) 1475 s.p. na območju SSD (0,7% upad glede na leto 2012!) 55

3. Turizem, razvoj podeželja in kmetijska politika 3.1. Analiza stanja v ponudbi in povpraševanju možnosti in priložnosti za razvoj turizma 3.1.1. Splošne značilnosti Iz predhodnih poglavij je z vidika možnosti in priložnosti za razvoj turizma razvidno, da je Občina Žalec: umeščena v privlačno naravno okolje ( hribi, zelene površine, njive, ribniki, reke, gozdovi ), zajema del oz. središče Spodnje Savinjske doline, med celjsko in velenjsko kotlino, predstavlja središčno pozicijo za odkrivanje glavnih turističnih privlačnosti Spodnje Savinjske doline in tudi celjskega ter laškega področja, območje je tradicionalna agrarna pokrajina z ugodnim celinskim podnebjem za kmetijstvo, poznana je po gojenju hmelja, ki daje Spodnji Savinjski dolini tudi ime:»dolina zelenega zlata«, obsega 116,96 km 2 površine in šteje skoraj 21.500 prebivalcev, ima 10 krajevnih skupnosti ( MS Žalec, KS Liboje, KS Griže, KS Petrovče, KS Ponikva, KS Galicija, KS Šempeter, KS Vrbje, KS Gotovlje, KS Levec), ima 39 naselij, ima razdrobljene kmetijske površine, starostna struktura na kmetijah je manj ugodna, a se postopoma spreminja, življenjski standard prebivalstva je nižji od slovenskega povprečja, a hkrati nekoliko višji od povprečja v Savinjski regiji, v gospodarstvu prevladujejo mali podjetniki in trgovinska dejavnost, turizem in gostinstvo sta povprečno razvita, toda dokaj nepovezana, ima razvejano cestno omrežje in dobre cestne povezave z večjimi mesti (lega ob avtocesti) ter letališčem Toneta Pučnika v Ljubljani in letališčem v Mariboru, lega ob železniški povezavi s Celjem in Velenjem omogoča sicer dobro nadaljnjo povezavo do Ljubljane, Maribora in preko meja, toda v popoldanskem času in konec tedna so te povezave relativno slabe, letališče v Levcu ni primerno za prevoz oseb in tovora, vendar je namenjeno športnemu letenju in balonarstvu. Občina Žalec hkrati leži v bližini večjih turističnih centrov oz. toplic. V bližini so Zdravilišče Dobrna ( cca 20 km) in Zdravilišče Laško ter Thermana Laško ( cca 30 km), nedaleč od Žalca v oddaljenosti med 50 in 60 km pa so tudi druga zdravilišča v Savinjski regiji (Zdravilišče Topolšica, Rimske toplice, Zdravilšče Rogaška Slatina, Terme Olimia v Podčetrtku,Terme Zreče, Terme Snovik) in Krajinski park Logarska dolina. 3.1.2. Obstoječa turistična ponudba* (*Podrobnejši pregled vseh razvoja turizma) turističnih ponudnikov v Občini Žalec je priloga k Strategiji Obstoječo turistično ponudbo Občine Žalec oblikujejo: - staro mestno jedro mesta Žalec s svojimi značilnostmi in znamenitostmi; Mesto Žalec je z okoli 5000 prebivalci gospodarsko, prometno, trgovsko, upravno in kulturno središče Spodnje Savinjske doline z dolgoletno zgodovinsko tradicijo od srednjega 56

veka dalje (prva omemba kraja leta 1182, leta 1256 se prvič posredno omenja kot trg, leta 1964 Žalec postane mesto). V središču mesta je nekaj točk, zanimivih za turiste (cerkev Sv. Nikolaja, cerkev sv. Kancijana, obnovljen obrambni stolp, rojstna hiša skladatelja Rista Savina, Zottlova kovačija, rojstna hiša Janeza Hausenbichlerja očeta hmeljarstva, idr.); - Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije s predstavitvijo bogate hmeljarske dediščine, ki obeležuje Savinjsko dolino; - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s svojo ponudbo, z zeliščnim vrtom in varilnico piva ter manjšo degustacijsko sobo; - V neposredni bližini Žalca: dvorec Novo Celje (18.stoletje), domovanje prve slovenske pesnice Fany Hausmann, romarska cerkev Matere božje v Petrovčah, več kužnih znamenj in kapelic, ipd.; - narava in rekreativne dejavnosti: ribnik Vrbje z Naturo 2000 in ekološko učno potjo ter srčno potjo, Bio park NIVO z energetskimi točkami in ostalo ponudbo, sprehajalna pot ob Savinji, številne, dobro označene kolesarske poti ter kolesarski park CULT; naravna plezalna stena Kotečnik - za adrenalinske športnike, bogato hribovje, ki obroblja dolino - za planince; športni park Žalec in rekreativne dvorane, fitnesi za športnike; nad Gotovljami pri Žalcu: graščina Plevna s 600 m dolgim smrekovim drevoredom (na prelomu stoletja služila kot letna rezidenca barona Beck-a, takratnega predsednika vlade Avstro-Ogrske; - Šempeter v Savinjski dolini s svojima biseroma - Jamo Pekel z gozdno geološko in učno potjo (in druge naravne znamenitosti Ponikovskega krasa) ter Rimsko nekropolo z rimsko cesto; Cerkev Sv. Petra; - zanimiva kmečka arhitektura; skoraj vsa naselja so pravi urbanistični spomeniki; - muzeji oz. zbirke: poleg že navedenega Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije še Rudarski muzej v Grižah in v Zabukovici, Slomškov muzej na Ponikvi in gasilska zbirka v Žalcu ter zbirka Rista Savina v Savinovi rojstni hiši v središču Žalca; - številne prireditve in kulturni, športni ter turistični dogodki; - na področju gostinstva prevladujejo samostojni podjetniki. S hrano in pijačo se je možno okrepčati v gostilnah oz. restavracijah, ostali lokali (okrepčevalnice, bari) pa nudijo le posamezne vrste jedi in pijač; - prenočitvene kapacitete nudijo: Hotel Žalec (z igralnico in casinojem), gostišče Cizej, Hostel in caffe Petrovče, turistična kmetija Podpečan in turistična kmetija Tratnik, planinski domovi; - v občini so štiri turistične kmetije s pestro kulinarično ponudbo (sir, mlečni izdelki, ribje specialitete, domač kruh, domača hrana); - perišča in prikazi domačih obrti oz. priprave jedi, vrsta tematskih poti, (glej tudi prilogo strategije - Pregled turističnih ponudnikov v občini Žalec po stanju september 2011). Prenočitvene zmogljivosti Tabela 22: Prenočitvene kapacitete v Občini Žalec v letih 2010, 2011 in 2012 (Vir: SURS) Ime občine Vrsta objekta Število sob Zmogljivosti - ležišča 2010 2011 2012 2010 2011 2012 Občina Žalec Hoteli in podobni nastanitveni objekti Ostali nastanitveni objekti 49 22 49 21 Skupaj Vsi objekti 71 70 70 173 170 169 49 21 88 85 88 82 88 81 57

Tabela 23: Prenočitvene zmogljivosti v Občini Žalec v vseh nastanitvenih objektih za obdobje 2003-2012 (Vir: SURS) Občina Žalec Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto Nastanitveni objekti število ležišč 2003 2004 2005 2006 2007 2008 * 2009 * 2010 * 2011 * 2012 * 78 74 74 74 84 170 170 173 170 169 * spremenjena metodologija statističnega spremljanja od leta 2008 dalje je podrobneje obrazložena v strategiji turizma OŽ; bistvena razlika - v oceno so po novem zajete tudi enote, ki podatkov niso pravočasno posredovale! Analiza gibanja števila prenočitvenih zmogljivosti v Občini Žalec v izbranih letih kaže z letom 2008 na izrazit porast nastanitvenih kapacitet in sicer s 84 ležišč na 170 ležišč v letu 2011 oziroma 169 ležišč v letu 2012, kar je deloma posledica dejanskega povečanja števila ležišč, deloma pa posledica spremenjene metodologije statističnega spremljanja*. Nova ležišča so zagotovile turistične kmetije, hostel in gostišče. Navedeni podatki ne glede na spremembe metodologije kažejo, da je turizem v občini Žalec spoznan kot perspektivna gospodarska panoga oz. perspektivna dopolnitev dela na kmetiji. Gostinska ponudba Gostinska (kulinarična) ponudba občine Žalec obsega skupno 111 gostinskih obratov, od gostiln, barov, klubov, bistrojev, gostišč, okrepčevalnic, turističnih kmetij (stanje maj 2011). Cenovni razred gostinske ponudbe je v večini srednji, izjema so nekatera gostišča, ki sodijo v višji cenovni razred. Nudijo jedi po naročilu, predvsem domače slovenske in internacionalne jedi in ribje specialitete. Obratovalni čas posameznega gostinskega objekta je prilagojen vrsti gostinskega objekta in predvsem segmentom oz. strukturi obiskovalcev, katerim je ponudba namenjena. Turistično povpraševanje Spodnja tabela prikazuje ključne kazalce turističnega povpraševanja v občini Žalec in sicer za registrirane nočitve v okviru uradne statistike, medtem ko s podatki o številu neregistriranih nočitev ne razpolagamo. Tabela 24: Ključni kazalci turističnega povpraševanja v občini Žalec za izbrana leta (Vir: SURS) Občina Žalec Prihodi turistov v turistične objekte (domači in tuji) Prihodi tujih turistov Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008* Leto 2009 * Leto 2010 * Leto 2011* Leto 2012* 4.151 5.002 4.565 5.442 5.139 5.507 4.044 3.926 4.117 4.348 3.353 4.070 3.883 4.375 4.108 4.191 3.259 3.240 3.462 3.843 58

Prihodi domačih turistov 798 932 682 1067 1031 1.316 785 686 655 505 Delež tujih turistov 80,7% 81,4% 85,1% 80,4% 79,9% 76,1% 80,62% 82,5% 84,1% 88,4% Občina Žalec Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008* Leto 2009 * Leto 2010* Leto 2011* Leto 2012* Prenočitve skupaj 13.837 16.293 15.656 17.007 15.514 9.759 7.154 7.081 7.238 7.485 Prenočitve tujih turistov Prenočitve domačih turistov Delež tujih prenočitev Povprečna doba bivanja v dnevih Povprečna doba bivanja v dnevih tuji Povprečna doba bivanja v dnevih - domači Povprečna zasedenost nastanitvenih objektov** 12.472 14.877 14.383 14.997 13.887 7.627 5.646 5.668 5.877 6.468 1.365 1.416 1.273 2.010 1.627 2.132 1.508 1.413 1.361 1.017 90,1% 91,3% 87,9% 88,2% 89,5% 78,2% 78,9% 80,0% 81,2% 86,4% 3,3 3,3 3,4 3,1 3 1,8 1,8 1,8 1,8 1,7 3,7 3,7 3,7 3,4 3,4 1,8 1,7 1,7 1,7 1,7 1,7 1,5 1,9 1,9 1,6 1,6 1,9 2,1 2,1 2,0 49% 60% 58% 63% 51% 15,7% 11,5% 11,2% 11,7% 12,1% * nova metodologija SURS (glej opombo k predhodni tabeli) ** povprečna zasedenost je izračunana po formuli: (št. prenočitev*100)/(št. ležišč*št. dni v letu) Zaradi velikih razhajanj med registriranimi in neregistriranimi nočitvami in obiski turistov, je težko podati realno oceno gibanja turističnih pokazateljev. Povprečna doba bivanja je glede na uradne podatke s 3,3 dni od leta 2003 do leta 2012 padla na vsega 1,7 dni, pri čemer je deloma na podatke vplivala tudi spremenjena metodologija statističnega spremljanja stacionarnih kapacitet. Prav tako je za precej odstotnih točk padla tudi povprečna zasedenost nastanitvenih objektov, čeprav se ta v zadnjih dveh letih sicer v absolutnih številkah tako nočitev kot gostov sicer zvišuje, a še ne dovolj za bistveno spremembo povprečij. Če zanemarimo vpliv spremenjene metodologije je eden izmed dejanskih razlogov za padec povprečne dobe bivanja in povprečne zasedenosti adaptacija Hotela Žalec v letu 2008, drug in verjetno bistveni razlog pa je svetovna gospodarska kriza, ki se odraža tudi na turističnih pokazateljih Občine Žalec. 59

Prevladujejo tuji turisti, ki tudi bivajo dlje časa v naši občini kot domači, pri čemer se je delež tujih turistov v letu 2012 še dodatno povečal na 88,4% vseh gostov in 86,4% vseh nočitev v nastanitvenih objektih Občine Žalec. 3.1.3 SWOT analiza za področje turizma SWOT analizo, ki je rezultat vrste delavnic v času nastajanja strategije razvoja turizma, kot tudi različnih drugih delavnic na temo razvoja občine, lahko strnemo v naslednje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti oz. grožnje za razvoj turizma v občini Žalec: PREDNOSTI SLABOSTI Geostrateški položaj, prometna dostopnost, klimatske, geografske in druge značilnosti območja Hmelj, hmeljarstvo Naravne danosti Kulturna dediščina Človeški viri Druge prednosti: gostinske kapacitete, razvito sadjarstvo PRILOŽNOSTI Ekomuzej s pivnico zgodba o hmelju Ekoturizem izkoristiti naravne potenciale s poudarkom na vodah Izkoristiti potenciale bogate kulturne in sakralne dediščine Izkoristiti potenciale športne infrastrukture, bližine gospodarskih središč Izkoristiti krizo - motivirati domače prebivalstvo za razvoj turistične ponudbe Pomanjkanje nastanitvenih in drugih turističnih kapacitet Nepovezanost nosilcev turistične ponudbe in nemotiviranost ljudi za razvoj turizma Slaba promocija, neprepoznavnost in slaba izkoriščenost turističnega območja NEVARNOSTI/GROŽNJE Nestimulativno institucionalno okolje za razvoj turizma Neinovativnost, nemotiviranost, rigidnost, nepripravljenost prebivalstva za spremembe, ki jih prinaša turizem Škodljivo obremenjevanje okolja oz. konflikt»narava turizem«3.1.4. Organiziranost turizma v Občini Žalec ZKŠT Žalec OE Turizem Področje turizma v Občini Žalec od leta 2002 profesionalno pokriva Zavod za kulturo, šport in turizem, OE Turizem. Javni zavod ZKŠT Žalec je občina ustanovila s ciljem izvajanja javne službe na področjih kulture, športa in turizma. ZKŠT - OE Turizem izvaja turistično promocijo Občine Žalec, organizira lokalno mrežo turističnih vodnikov, organizira turistične prireditve in nastope na sejmih, sodeluje pri pripravi razvojnih projektov, vzdržuje tematske poti, pripravlja razpis za sofinanciranje projektov, nadzira realizacijo in skrbi za financiranje turističnih društev v imenu in za račun ustanoviteljice (v letu 2012 je v okviru Zveze delovalo 18 društev). V sklopu OE turizem delujejo Turistični informacijski center Žalec, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in Info center pri ribniku Vrbje. Poleg javne službe izvaja tržno dejavnost (prodaja blaga, pijač, vstopnic, turističnih paketov) na treh različnih lokacijah v Savinovi hiši, v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in v INFO centru pri ribniku Vrbje. V enoti so bili v letu 2012 zaposleni vodja programa turizem, vodja TIC in trije informatorji, preko javnih del je bila 7 mesecev zaposlena sodelavka za vodenje in informiranje. Enota turizem je v letu 2012 razpolagala s proračunskimi sredstvi in z lastnimi sredstvi (prijavnine, prodaja pijače, vstopnine, uporaba prostorov, praznovanja rojstnih dni, 60

vodenja ), po pooblastilu Občine Žalec pa je skrbela še za namensko razporejanje proračunskih sredstev za delovanje Zveze turističnih društev Občine Žalec in sofinanciranje programov in projektov turističnih društev Občine Žalec. V enoti turizem so v preteklem obdobju vključno z letom 2012 uspešno realizirali načrtovane naloge. Uspelo jim je vzpostaviti kar nekaj pozitivnih navezav s turističnim gospodarstvom izven Občine Žalec in SSD. Dobro sodelujejo s Thermano Laško, s STIK- om Laško, Pivovarno Laško, Tehniškim muzejem Ljubljana in Pokrajinskim muzejem Celje, TIC-i Savinjske regije, Razvojnimi agencijami Savinjske regije, Zavodom Celeia Celje, Termami Dobrna, LTO Zreče, Turistično agencijo Dartouring, Turistično agencijo Vedute Ptuj, Turistično agencijo Quo vadis, Turistično agencijo Condor, Bio line Ocenjujejo, da je občino Žalec v letu 2012 obiskalo preko 40.000 obiskovalcev (obiskovalci TIC-a, ribnika Vrbje, Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, jame Pekel, Rimske nekropole, nočitev, Bio parka Nivo, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, prireditev), razdeljenih je bilo okoli 10.000 promocijskih enot propagandnega materiala, organiziranih veliko prireditev, projektov, delavnic, ki jih je obiskalo preko 17.000 obiskovalcev, sodelovalo se je z 18 društvi in Zvezo turističnih društev Občine Žalec, kar predstavlja preko 800 ljudi, ki si prizadevajo spodbujati pozitiven odnos do razvoja turizma v Občini Žalec, izvedenih 55 porok, in 25 rojstnodnevnih zabav. Enota turizem zajema dela in naloge na treh različnih lokacijah: Savinova hiša, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in ribnik Vrbje. Področja del in nalog enote turizem za leto 2012 so bila: 1. promocija, 2. prireditve in projekti, 3. informiranje in trženje (TIC Žalec, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in ribnik Vrbje), 4. poroke, 5. turistična društva in Zveza turističnih društev Občine Žalec, 6. turistični podmladki, 7. povezovanje in koordiniranje (RDO Dežela Celjska in subregija Spodnjesavinjsko, VIT točke v okviru Ekomuzeja) 8. ostalo (turistična zakonodaja, strategija, javni razpisi, statistično analitično področje. Zeleno zlato d.o.o. Kljub uspešnemu izvajanju zastavljenega programa pa je bila na podlagi ugotovitev strategije razvoja turizma o nujnosti nadgradnje sedanje organiziranosti turizma v smeri razvoja lastne blagovne znamke v začetku leta 2013 ustanovljena skupna organizacija šestih občin oziroma njihovih zavodov za turizem in Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Zeleno zlato d.o.o. Osnovni namen novoustanovljene družbe Zeleno zlato je povezovanje turističnih subjektov in nadgradnja turistične ponudbe v dolini. Družba bo tržila skupno blagovno znamko in skrbela za koordinacijo turistične ponudbe tudi izven meja občin. Ime družbe in hkrati blagovne znamke izhaja iz hmelja, saj ravno ta daje dolini največjo prepoznavnost. Trenutno potekajo aktivnosti družbe glede povezovanja gostincev in ponudnikov avtohtonih izdelkov. Izkazan je dokaj velik interes za sodelovanje, saj se je že takoj po ustanovitvi družbe pozitivno odzvalo več kot 40 kmetij ter okoli 20 gostincev. Ko bo delo družbe steklo, načrtujejo širšo predstavitev po Sloveniji. V načrtu je tudi odprtje trgovine z izdelki lokalne proizvodnje, ki bodo označeni z znakom blagovne znamke Zeleno zlato. Tovrstni izdelki bodo na voljo v turističnih objektih, turistično-informacijskih centrih, gostinskih lokalih, sprva po Spodnji savinjski dolini, potem bi prodajo razširili po celi Sloveniji. Nad blagovno znamko Zeleno zlato bo bdela kontrolna komisija, ki bo skrbela za kakovost izdelkov. 61

3.2. Strukturne danosti območja za razvoj podeželja s poudarkom na kmetijstvu in gozdarstvu 3.2.1. Kmetijstvo v Spodnji Savinjski dolini in Občini Žalec Območje je tradicionalno agrarna pokrajina, saj ima ugodno celinsko podnebje, ki je primerno za kmetijstvo. Kmetijska dejavnost v Občini Žalec je izredno raznolika in pestra tako po vrsti kmetijske dejavnosti kot tudi po strukturi pridelave. V preteklosti so bile na območju dolinskega dela občine izvedene komasacije in druge zemljiške operacije na 1100 ha kmetijskih zemljišč. Prav tako so bili izvedeni projekti namakanja v skupni površini 1254 ha. Po zakonu o zadrugah se je Hmezad KZ Savinjska dolina v letu 1992 reorganizirala in iz nje je nastalo 9 teritorialno zaokroženih splošnih zadrug in dve specializirani zadrugi (hmeljarska in mlekarska). Na področju občine Žalec delujejo 3 kmetijske zadruge (Šempeter, Gotovlje in Petrovče). V te tri zadruge je vključenih 300 članov kmetov. Pred reorganizacijo je bilo to število občutno višje. Iz splošnih zadrug so izstopili predvsem večji tržno usmerjeni pridelovalci. Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje oziroma odkupa pridelkov, so si zadruge iskati tudi druge vire dohodka (prodajalne, gostinski obrati, oddajanje poslovnih prostorov v najem). Še vedno ostaja v splošnih zadrugah kot glavna dejavnost odkup kmetijskih pridelkov ter oskrba kmetov z repromaterialom. Zadruge sedaj odkupujejo v celoti le tržne viške mleka, ki se oddajajo v Mlekarno Arja vas. Ves ostali odkup hmelja, goveda, prašičev, zelenjave in ostalih pridelkov pa je le delen, saj se veliko pridelovalcev izogiba organiziranem odkupu v prepričanju, da sami najdejo boljše kupce. Naravne danosti in dolgoletna tradicija sta v dolini že pred desetletji začrtali osnovne smeri razvoja v kmetijstvu in sicer v hmeljarsko in živinorejsko proizvodnjo, ki se med sabo dopolnjujeta. V zadnjih letih se vse več kmetij usmerja v ekološko kmetovanje in različne dopolnilne dejavnosti (turizem, gozdarstvo), razvito pa je tudi sadjarstvo. Številni ribniki in umetne zajezitve na območju predstavljajo ugodno možnost za razvoj ribogojstva. Govedoreja Skladno z ugotovljenimi danostmi se je v Spodnji Savinjski dolini in v Občini Žalec razvijala tudi živinoreja, zlasti govedoreja. Število krav na kmetijo se je v povečalo, zelo pa se je zmanjšalo se število kmetij, ki se ukvarjajo z proizvodnjo mleka, saj mali proizvajalci niso uspeli slediti zahtevam glede kvalitete mleka (SŠMO), SC, beljakovine,...). Posledično so masovno opuščali proizvodnjo, tako da se je število mlekarjev bistveno zmanjšalo. Perutninarstvo, prašičereja Ohranil se je obseg perutninarske proizvodnje, medtem ko se je prašičereja močno okrnila. Ekološko kmetovanje Opazen je trend povečevanja ekoloških kmetij, ki pa je še vedno dosti nižji, kot velja to za slovensko povprečje. Hmeljarstvo Na nekaterih hmeljarsko živinorejskih kmetijah so zmanjšali oz. ukini živinorejo zaradi povečanega obsega hmeljarstva po letu 2000, ko so površine od Hmezada (okrog 1500 ha) prešle v obdelavo kmetom. 62

Povprečna hmeljarska kmetija je po velikosti nad evropskim povprečjem in tako po površinah in tehnološki opremljenosti primerljiva z kmetijami v Nemčiji. Število hmeljarjev se je sicer zmanjšalo, vendar se skupne površine hmeljišč niso zmanjšale v tolikšni meri kot število pridelovalcev. V zadnjih treh letih so hmeljarji skoraj v celoti prešli iz namakanja z rolomati na kapljično namakanje hmeljišč, katerega prednost je med drugim manjša poraba vode in energije ter manjše izpiranje hranil. Sadjarstvo V sadjarstvu je v zadnjih letih dajalo prednost izgradnji hladilnic in opremljenosti nasadov s protitočnimi mrežami in kapljičnimi namakalnimi sistemi. Najmočnejši pridelovalec je Sadjarstvo Mirosan (jabolka, sadike), ki predvsem preko zagotavljanja hladilniških kapacitet povezuje tudi zasebne sadjarje. Predhodne splošne ugotovitve v nadaljevanju dopolnjujemo s statističnimi podatki, ki potrjujejo pomen kmetijstva za pretekli in tudi bodoči razvoj Spodnje Savinjske doline in Občine Žalec. Dejstvo je, da se postopoma spreminja nekdanje prepričanje, da kmetijstvo obravnavanega območja predstavlja v dolini monokulturna proizvodnja hmelja, na hribovitem območju pa živinoreja in trajni nasadi, saj so živinoreja in poljedelstvo pridelava hrane ter intenzivno sadjarstvo razviti tako v dolinskem kot tudi v obrobnem hribovitem območju. Slednje je toliko večjega pomena v času, ko postaja prehranska samooskrba ključnega pomena za naš nadaljnji obstoj in razvoj! 63

Tabela 25: Kmetijska gospodarstva po: OBČINE, LETO, MERITVE Vir: SURS Število kmetijskih gospodars tev Ekonom ska velikost (SO v 1000 EUR) Ekonomska velikost (SGM v ESU) Skupne polnovre dne delovne moči - PDM 2000 2010 Pretežni namen Pretežni kmetijske namen Ekonom Skupne Število pridelave kmetijske ska Ekonom polnovre Kmetijska glav družinskih pridelave Število velikost ska dne zemljišča velike kmetij: za družinskih kmetijskih (SO v velikost delovne v uporabi živine lastno kmetij: za gospodars 1000 (SGM v moči - (ha) (GVŽ) porabo prodajo tev EUR) ESU) PDM Kmetijska zemljišča v uporabi (ha) Število glav velike živine (GVŽ) Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za lastno porabo Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za prodajo Občina 01.04.151 Braslovče 312-2.247 506 2.193 2.413 - - 248 7.336-360 2.183 2.235 109 138 01.04.173 Polzela 211-862 306 1.270 1.615 - - 181 3.420-243 1.363 1.987 84 95 01.04.174 Prebold 177-627 213 908 912 - - 161 2.371-198 893 796 99 61 01.04.184 Tabor 166-751 257 987 1.215 - - 158 2.553-213 993 1.120 99 59 01.04.189 Vransko 238-859 372 1.388 1.603 - - 207 2.983-274 1.394 1.605 105 102 01.04.190 Žalec 648-4.314 961 4.042 4.451 - - 533 14.869-723 4.245 3.798 291 235 SKUPAJ SSD 1.752 9.660 2.615 10.788 12.209 1.488 33.532 2.011 11.071 11.541 787 690 SLOVENIJA 86.467-402.802 107.809 485.879 470.498 - - 74.646 913.194-77.012 474.432 421.553 44.426 29.999 64

Tabela 26: INDEKSI 2010/2000 (Kmetijska gospodarstva po: OBČINE, LETO, MERITVE) Vir: SURS Število kmetijskih gospodarstev Ekonomska velikost (SO v 1000 EUR)* Ekonomska velikost (SGM v ESU)* Skupne polnovredne delovne moči - PDM INDEKSI 2010/2000 Kmetijska zemljišča v uporabi (ha) Število glav velike živine (GVŽ) Občina 01.04.151 Braslovče 79 71 100 93 01.04.173 Polzela 86 79 107 123 01.04.174 Prebold 91 93 98 87 01.04.184 Tabor 95 83 101 92 01.04.189 Vransko 87 74 100 100 01.04.190 Žalec 82 75 105 85 SKUPAJ SSD 85 77 103 95 SLOVENIJA 86 71 98 90 *zaradi spremenjenega načina/metodologije statističnega spremljanja niso možne primerjave 2000-2010 Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za lastno porabo* Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za prodajo* Tabela 27: Struktura kmetij po pretežnem namenu pridelave (Vir: SURS) Občina Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za lastno porabo A % Pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za prodajo B % A+B %A %B SKUPAJ 01.04.151 Braslovče 109 13,85 138 20,00 247 44,13 55,87 100,00 01.04.173 Polzela 84 10,67 95 13,77 179 46,93 53,07 100,00 01.04.174 Prebold 99 12,58 61 8,84 160 61,88 38,13 100,00 01.04.184 Tabor 99 12,58 59 8,55 158 62,66 37,34 100,00 01.04.189 Vransko 105 13,34 102 14,78 207 50,72 49,28 100,00 01.04.190 Žalec 291 36,98 235 34,06 526 55,32 44,68 100,00 SKUPAJ SSD 787 100,00 690,00 100,00 1.477 53,28 46,72 100,00 SLOVENIJA 44.426 29.999 74.425 59,69 40,31 100,00 65

Zaradi sprememb v metodologiji spremljanja sicer niso možne neposredne primerjave vse statističnih podatkov med letoma 2000 in 2010, ko se je odvijal popis, kljub vsemu pa je iz primerjav nekaterih ključnih kazalnikov možno povzeti nekatere ugotovitve in trende, ki žal z vidika samooskrbe v Sloveniji, regiji in tudi v Spodnji Savinjski dolini ter Občini Žalec niso vselej razveseljujoči in sicer: V obdobju od leta 2000 do 2010 število kmetijskih gospodarstev na vseh ravneh pada, v Občini Žalec celo nekoliko bolj kot v povprečju v Spodnji Savinjski dolini (SSD) in v Sloveniji. Indeksi 2010/2000 se v naši dolini tako gibljejo med 79 v Občini Braslovče in 95 v Občini Tabor; v Občini Žalec se je tako v obravnavanem obdobju število kmetij zmanjšalo kar za 18 odstotnih točk (indeks 82); Še hitreje kot število kmetijskih gospodarstev je v obdobju 2000-2010 v kmetijstvu padlo število skupnih polnovrednih delovnih moči (PDM), pri čemer je bil padec v Občini Žalec nekoliko večji kot v povprečju v SSD, a manjši kot v povprečju v Sloveniji. V SSD se indeksi PDM 2010/2000 gibljejo med 71 v Občini Braslovče in 93 v Občini Polzela, v Občini Žalec pa znaša ta indeks 75 (SSD 77, Slovenija 71); Nasprotno od predhodnih kazalnikov pa v obravnavanem obdobju pri nas raste površina kmetijskih zemljišč v uporabi (v ha) - medtem ko v Sloveniji rahlo pada kar ob sočasnem zmanjševanju števila kmetijskih gospodarstev kaže na postopno povečevanje velikosti kmetijskih gospodarstev z vidika kmetijskih zemljišč, ki jih uporabljajo (oz. se s tem izboljšujejo pogoji za bolj ekonomično poslovanje naših kmetij). Zlasti razveseljivo je naraščanje zemljišč v uporabi v Občini Žalec, saj od skupnega porasta za 286 ha v SSD v obdobju 2000-2010 porast v Občini Žalec z 203 ha (od 4.042 ha na 4.245 ha) predstavlja kar 71% celotnega porasta obsega kmetijskih površin v uporabi v SSD; Žal pa se ta ugodna slika ne odraža tudi na kazalniku števila glav velike živine (GVŽ), saj v obravnavanem obdobju v Občini Žalec beležimo padec števila GVŽ za 15 odstotnih točk, v SSD pa v povprečju le za 5 in v Sloveniji za 10 odstotnih točk; Pri popisu kmetijskih gospodarstev 2010 je bil evidentiran tudi pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij pridelava za lastno porabo ali za prodajo. Iz tega kazalnika je razvidno, da tudi v SSD in v Občini Žalec podobno kot v Sloveniji sicer prevladujejo družinske kmetije, ki pretežno proizvajajo za lastno porabo, a razveseljivo je, da je delež kmetij, ki pretežno pridelujejo za prodajo v primerjavi z deležem kmetij, ki so pretežno usmerjene v lastno porabo, tako v Občini Žalec kot v SSD v povprečju nekoliko večji kot v Sloveniji. V Občini Žalec je tako npr. 235 kmetij (44,68%) pretežno usmerjenih v prodajo in 291 (55,32%) v pretežno lastno porabo, v SSD to razmerje znaša 46,72%:53,28% in v Sloveniji 40,31%:59,69% v korist lastne porabe. V nekaterih občinah v SSD (Braslovče, Polzela) pa se je to razmerje celo že prevesilo v korist kmetij, ki pretežno pridelujejo za prodajo. Podrobnejši vpogled v strukturo rabe zemljišč v obdobju med obema popisoma nam pokaže, da v Občini Žalec podobno kot v Sloveniji s 60,38% vseh zemljišč v uporabi v letu 2000 oz. celo 64,88% vseh zemljišč v uporabi v letu 2010 močno prevladujejo kmetijska zemljišča pred gozdovi (37,46% zemljišč v uporabi v letu 2000 oz. 33,19% v letu 2010) ter nerodovitnimi zemljišči (2,16 % zemljišč v uporabi v letu 2000 oz. 1,93% v letu 2010), pri čemer je delež kmetijskih zemljišč v obeh popisnih letih v občini tudi precej nad republiškim povprečjem, delež gozdov pa pod njim, kar je razvidno iz tabel in grafikona v nadaljevanju. 66

Tabela 28: Kmetijska gospodarstva po: OBČINE, RABA ZEMLJIŠČ, LETO, MERITVE PODATKI ZA OBČINO ŽALEC Površina (ha) Struktura v % 2000 2010 Število kmetijskih gospodarstev Struktura v % Površina (ha) Struktura v % Indeks 2010 /2000 Število kmetijskih gospodarstev Struktura v % Indeks 2010 /2000 1. VSA ZEMLJIŠČA V UPORABI 6.842,00 100,00 648 100,00 6.566,00 100,00 95,97 533 289,12 82,25 1.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 4.131,00 60,38 648 100,00 4.260,00 64,88 103,12 533 100,00 82,25 1.1.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V UPORABI 4.042,00 59,08 648 100,00 4.245,00 64,65 105,02 533 100,00 82,25 1.1.1.1. Njive 1.920,00 28,06 628 96,91 2.155,00 32,82 112,24 462 86,68 73,57 1.1.1.1.01. Žita 630,00 9,21 461 71,14 648,00 9,87 102,86 307 57,60 66,59 1.1.1.1.01.01. Pšenica in pira 120,00 1,75 149 22,99 182,00 2,77 151,67 134 25,14 89,93 1.1.1.1.01.02. Ječmen 97,00 1,42 146 22,53 170,00 2,59 175,26 162 30,39 110,96 1.1.1.1.01.05. Koruza za zrnje 398,00 5,82 395 60,96 252,00 3,84 63,32 158 29,64 40,00 1.1.1.1.02. Krompir 40,00 0,58 375 57,87 19,00 0,29 47,50 233 43,71 62,13 1.1.1.1.03. Industrijske rastline 608,00 8,89 146 22,53 697,00 10,62 114,64 127 23,83 86,99 1.1.1.1.04. Krmne rastline 599,00 8,75 366 56,48 748,00 11,39 124,87 301 56,47 82,24 1.1.1.1.04.04. Silažna koruza 496,00 7,25 231 35,65 484,00 7,37 97,58 191 35,83 82,68 1.1.1.1.07.02. Zelenjadnice...... 10,00 0,15 302 56,66 1.1.1.2. Trajni Travniki In Pašniki 1.853,00 27,08 607 93,67 1.864,00 28,39 100,59 499 93,62 82,21 1.1.1.2.01. Travniki in pašniki: z enkratno rabo 167,00 2,44 99 15,28 85,00 1,29 50,90 34 100,00 34,34 1.1.1.2.02. Travniki in pašniki: z dvokratno rabo...... 407,00 6,20 192 36,02 1.1.1.2.03. Travniki in pašniki: s trikratno rabo...... 1.021,00 15,55 283 53,10 1.1.1.2.04. Travniki in pašniki: s štiri in večkratno rabo 302,00 4,41 54 8,33 351,00 5,35 116,23 75 14,07 138,89 1.1.1.3. Trajni Nasadi 268,00 3,92 471 72,69 226,00 3,44 84,33 212 39,77 45,01 1.1.1.3.P01_02 Sadovnjaki in oljčniki - skupaj z z 413 63,73 189,00 2,88 z 98 18,39 23,73 1.1.1.3.03. Površina vinogradov 26,00 0,38 221 34,10 z z z 144 27,02 65,16 1.2.1. GOZD 2.563,00 37,46 593 91,51 2.179,00 33,19 85,02 475 89,12 80,10 01.04.190 Žalec 1.2.2. NERODOVITNA ZEMLJIŠČA 148,00 2,16 644 99,38 127,00 1,93 85,81 533 100,00 82,76 Opombe: Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Skupni travniki in pašniki niso vključeni (leta 2000 22.786 ha, leta 2010 8.221ha). LETO 2000 Podatki nekaterih seštevkov za leto 2000 so bili zaradi napak pri zaokroževanju popravljeni (29.06.2012). 67

Tabela 29: Kmetijska gospodarstva po: OBČINE, RABA ZEMLJIŠČ, LETO, MERITVE - PODATKI ZA SLOVENIJO Površina (ha) Struktura v % 2000 2010 Število Indeks Struktura v kmetijskih Struktura v % Površina (ha) 2010 % gospodarstev /2000 Število kmetijskih gospodarstev Struktura v % 1. VSA ZEMLJIŠČA V UPORABI 950.269 100,00 86.437 100,00 897.769 100,00 94,48 74.646 100,00 86,36 1.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 537.249 56,54 86.427 99,99 507.091 56,48 94,39 74.470 99,76 86,17 1.1.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V UPORABI 485.879 51,13 86.423 99,98 474.432 52,85 97,64 74.455 99,74 86,15 1.1.1.1. Njive 170.571 17,95 80.858 93,55 170.144 18,95 99,75 63.272 84,76 78,25 1.1.1.1.01. Žita 101.865 10,72 55.928 64,70 93.941 10,46 92,22 36.335 48,68 64,97 1.1.1.1.01.01. Pšenica in pira 38.257 4,03 30.905 35,75 31.946 3,56 83,50 18.690 25,04 60,48 1.1.1.1.01.02. Ječmen 11.570 1,22 21.327 24,67 18.730 2,09 161,88 17.810 23,86 83,51 1.1.1.1.01.05. Koruza za zrnje 48.009 5,05 44.826 51,86 36.433 4,06 75,89 24.795 33,22 55,31 1.1.1.1.02. Krompir 8.952 0,94 58.364 67,52 4.125 0,46 46,08 39.424 52,81 67,55 1.1.1.1.03. Industrijske rastline 11.926 1,26 12.725 14,72 13.321 1,48 111,70 9.912 13,28 77,89 1.1.1.1.04. Krmne rastline 43.240 4,55 39.407 45,59 54.727 6,10 126,57 34.131 45,72 86,61 1.1.1.1.04.04. Silažna koruza 26.851 2,83 16.574 19,17 25.480 2,84 94,89 10.832 14,51 65,36 1.1.1.1.07.02. Zelenjadnice...... 2.276 0,25 42.123 56,43 1.1.1.2. Trajni Travniki In Pašniki 285.410 30,03 74.230 85,88 277.492 30,91 97,23 61.949 82,99 83,46 1.1.1.2.01. Travniki in pašniki: z enkratno rabo 52.930 5,57 19.911 23,04 41.677 4,64 78,74 12.416 16,63 62,36 1.1.1.2.02. Travniki in pašniki: z dvokratno rabo...... 122.861 13,69 35.157 47,10 1.1.1.2.03. Travniki in pašniki: s trikratno rabo...... 85.560 9,53 21.176 28,37 1.1.1.2.04. Travniki in pašniki: s štiri in večkratno rabo 21.243 2,24 4.763 5,51 27.395 3,05 128,96 6.190 8,29 129,96 1.1.1.3. Trajni Nasadi 29.890 3,15 58.056 67,17 26.796 2,98 89,65 39.402 52,79 67,87 1.1.1.3.P01_02 Sadovnjaki in oljčniki - skupaj 13.062 1,37 44.991 52,05 10.082 1,12 77,19 22.161 29,69 49,26 1.1.1.3.03. Površina vinogradov 16.603 1,75 35.129 40,64 16.351 1,82 98,48 26.328 35,27 74,95 1.2.1. GOZD 394.701 41,54 76.670 88,70 373.629 41,62 94,66 62.832 84,17 81,95 SLOVENIJA 1.2.2. NERODOVITNA ZEMLJIŠČA 18.320 1,93 81.314 94,07 17.049 1,90 93,06 74.646 100,00 91,80 Opombe: Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Skupni travniki in pašniki niso vključeni (leta 2000 22.786 ha, leta 2010 8.221ha). LETO 2000 Podatki nekaterih seštevkov za leto 2000 so bili zaradi napak pri zaokroževanju popravljeni (29.06.2012). Indeks 2010 /2000 68

Graf 38: Struktura zemljišč v uporabi v Občini Žalec in v Sloveniji v letih 2000 in 2010 (Vir: SURS) Primerjava strukture samih kmetijskih zemljišč v uporabi med letoma 2010 in 2000 pa nam pokaže: da je za razliko od slovenskega povprečja v občini Žalec delež njiv (28,06% v letu 2000 in kar 32,82% vseh zemljišč v uporabi v letu 2010) vseskozi večji od deleža površin trajnih travnikov in pašnikov (27,08 % v letu 2000, 28,39% v letu 2010). Na nacionalni ravni pa je predstavljal delež njiv le 17,95% vseh zemljišč v uporabi v letu 2000 oz. 18,95% v letu 2010, delež travnikov in pašnikov pa kar 30,03% vseh zemljišč v uporabi v letu 2000 oz. 30,91% v letu 2010; Graf 39: Struktura kmetijskih zemljišč v uporabi v Občini Žalec in v Sloveniji v letih 2000 in 2010 (Vir: SURS) da je bil hkrati indeks rasti njivskih površin v občini v primerjanem obdobju kar 112,24, medtem ko je na ravni Slovenije celo nekoliko padel (indeks 2010/2000 le 99,75), kar 69

pomeni, da se delež njiv v primerjavi s slovenskim povprečjem celo povečuje, povečuje pa se tudi delež trajnih travnikov in pašnikov (indeks 2010/2000 v Občini Žalec 100,59, v Sloveniji 97,23), oboje na račun trajnih nasadov, kamor sodijo sadovnjaki in vinogradi (indeks 2010/2000 v Občini Žalec 84,33, v Sloveniji pa 89,65); da je v strukturi njivskih že tako nadpovprečno zastopanih površin v Občini Žalec v obeh primerjanih letih daleč nad republiškim povprečjem predvsem delež površin z industrijskimi rastlinami, kamor sodi tudi hmelj (Žalec-industrijske rastline: 8,89% vseh zemljišč v uporabi v letu 2000 oz. kar 10,62% v letu 2010; Slovenija-industrijske rastline: le 1,26% vseh zemljišč v uporabi v letu 2000 oz. 1,48% v letu 2010); v strukturi njivskih površin je v Občini Žalec nadpovprečen tudi delež krmnih rastlin, ki so osnova za živinorejsko proizvodnjo (Žalec-krmne rastline: 8,75% vseh zemljišč v uporabi v letu 2000 oz. kar 11,39% v letu 2010; Slovenija-krmne rastline: le 4,55% vseh zemljišč v uporabi v letu 2000 oz. 6,10% v letu 2010); razveseljivo je tudi dejstvo, da so znotraj njivskih površin tudi indeksi rasti v obdobju 2010/2000 nadpovprečno visoko pozitivni praktično pri vseh kulturah z izjemo koruze za zrnje in krompirja, ki beležita padec površin (koruza za zrnje: indeks 2010/2000 63,32; krompir: indeks 2010/2000 le 47,50). V Sloveniji pa so v opazovanem obdobju indeksi pozitivni le za ječmen, industrijske ter krmne rastline, a še tu so indeksi z izjemo krmnih rastlin nižji kot to velja za Občino Žalec; Graf 40: Struktura njivskih površin v Občini Žalec in v Sloveniji v letih 2000 in 2010 (Vir: SURS) 70

slika o strukturi kmetijskih površin se dodatno potrdi tudi z vidika števila kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi posamezne površine. Tako v Občini Žalec podobno kot v Sloveniji praktično vsa kmetijska gospodarstva upravljajo s kmetijskimi zemljišči (100,00% kmetijskih gospodarstev v letu 2000 in 99,76% kmetijskih gospodarstev v letu 2010), 91,51% vseh kmetijskih gospodarstev je imelo v letu 2000 tudi gozdove (leta 2010 89,12%), kar 99,38% pa jih je imelo leta 2000 v lasti tudi nerodovitna zemljišča (v letu 2010 100,00% kmetijskih gospodarstev). Na ravni Slovenije je slika podobna z izjemo gozdov, s katerimi je v letu 2000 razpolagalo še 88,70% vseh kmetijskih gospodarstev (torej je bil delež manjši kot v Občini Žalec), v letu 2010 pa je v Sloveniji v povprečju razpolagalo z gozdovi le še 84,17% vseh kmetijskih gospodarstev (indeks 2010/2000 je 81,95), v Občini Žalec pa še vedno 89,12% vseh kmetijskih gospodarstev, čeprav je tudi pri nas delež padel, podobno kot to velja za same površine gozdov v strukturi vseh zemljišč v uporabi padanje števila kmetijskih gospodarstev v Občini Žalec, ki je že prikazano v poglavju o trgu dela in ki je v Občini Žalec v obdobju 2000-2010 glede na skupno število kmetijskih gospodarstev še izrazitejše kot v povprečju v Sloveniji, je nekoliko počasnejše le pri padanju števila kmetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo industrijskih rastlin (vključno s hmeljem), silažne koruze, pšenice in pire ter ječmena (število kmetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ječmena je v Občini Žalec celo zraslo), pri vseh drugih vrstah njivskih kultur pa je padec števila kmetij še večji kot Sloveniji. Podobna je slika tudi glede števila kmetij, ki upravljajo z gozdovi. Graf 41: Indeksi števila kmetijskih gospodarstev z vidika kmetijskih zemljišč v uporabi v Občini Žalec in v Sloveniji v letih 2000 in 2010 (Vir: SURS) 71

Graf 42: Indeksi števila kmetijskih gospodarstev z vidika njivskih površin v uporabi v Občini Žalec in v Sloveniji v letih 2000 in 2010 (Vir: SURS) Padanje števila kmetij ob sočasni rasti površin pa ima tudi svojo pozitivno plat, ki se kaže v rasti povprečne ekonomske moči na kmetijo. Slednja je v Občini Žalec s 27,9 tisoč EUR na kmetijo več kot 2-krat višja kot v povprečju v Sloveniji, kjer znaša 12,23 tisoč EUR na kmetijo (indeks OŽ/SLO je 228,03). Slednje se seveda odraža tudi v dejstvu, da znaša delež Občine Žalec v primerjavi s Slovenijo pri kazalniku ekonomske velikosti (v 1000 EUR) kar 1,63%, pri kazalniku števila kmetijskih gospodarstev pa predstavlja število kmetijskih gospodarstev Občine Žalec v skupnem številu teh gospodarstev v Sloveniji le 0,71% 72

Tabela 30: Kmetijska gospodarstva in njihova ekonomska moč Kmetijska gospodarstva po: OBČINE, LETO, MERITVE 2010 2010 2010 Število Ekonomska Povprečna Število Povpr. ekon. Ekonomska Povpr. ekon. Ekonomska velikost Število kmetijskih kmetijskih velikost (v 1000 ekon.velikost na kmetijskih velikost na kmetijo velikost (v 1000 velikost na kmetijo (v 1000 EUR) gospodarstev gospodarstev - EUR) - delež OŽ v kmetijo Indeks gospodarstev ŽA EUR) SLO delež OŽ v SLO SLO SLO=100 01.04.190 - Žalec 533 14.869 27,90 SLOVENIJA 74.646 913.194 12,23 0,71 1,63 228,03 Opombe: Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Zaradi upoštevanja napačnih koeficientov SO pri kategorijah perutnine, so podatki tipologije in Graf 43: Povprečna ekonomska velikost na kmetijo v Občini Žalec v primerjavo s Slovenijo (Vir: SURS) Povprečna ekonomska velikost (v 1000 EUR) na kmetijo 73

3.2.2. Stanje v gozdarstvu Gozd, s katerim v Spodnji Savinjski dolini že desetletja gospodarimo sonaravno, je z vidika trajnostnega razvoja večinoma obravnavan kot obnovljivi naravni vir. Gozd je tipičen element slovenske krajine ter zato vrednota sam po sebi, hkrati pa večnamenski in dinamičen naravni sistem, ki ga ima slovensko podeželje nasploh v izobilju tako po površini kot po ekološki pestrosti. Podatki Zavoda za gozdove RS kažejo, da je Spodnja Savinjska dolina (zlasti njeno obrobje) po površini, strukturi in kvaliteti gozdov med bogatejšimi v Sloveniji. Gozdnatost območja je z 51,1% sicer pod republiškim (58,4%), a nad regijskim povprečjem (48,96%), res pa Občina Žalec s 43,11% gozdnatostjo za navedenimi povprečji zaostaja. Podobno v Občini Žalec z le 6,52 m3/ha za poprečji nekoliko zaostaja tudi povprečni letni prirast gozdov (v Sloveniji 7,10, na območju ZGZ OE Celje 7,31, na območju SSD pa 6,7 m3/ha), tako da na osnovi kazalnikov lahko ugotovimo, da gozdovi in njihov les ne sodijo med ključne primerjalne prednosti Občine Žalec. Tabela 31: Osnovni podatki o gozdovih na območju Zavoda za gozdove Celje (Vir: Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2012 SLO ZGZ OE Celje SSD % SSD SLO oz. INDEKS Občina Žalec % OŽ v SSD oz. INDEKS Enota mere Površina območja: 2.027.300 154.575,05 33.480 1,65 11.710 34,98 ha Površina gozdov: 1.184.526 75.684,73 17.114,00 1,44 5.048 29,50 ha Gozdnatost 58,4 48,96 51,10 87,50 43,11 84,36 % Lesna zaloga: 337.816.71721.686.702,53 4.663.565,00 1,38 1.317.528,00 28,25 m 3 285,00 286,54 272,50 95,61 261,00 95,78 m 3 /ha Letni prirastek: 8.419.974 553.255,38 114.663,80 1,36 32.912,96 28,70 m 3 7,10 7,31 6,70 94,37 6,52 97,31 m 3 /ha Letni možni posek skupaj 5.748.834 378.820,10 86.627 1,51 25.078 28,95 m 3 v 2012: Iglavcev: 2.682.010 36.464 1,36 9.879 27,09 m 3 Listavcev: 3.066.824 50.163 1,64 15.199 30,30 m 3 Organizacijsko je OE Celje razdeljena na 6 krajevnih enot z 27 revirji. Krajevna enota Žalec je ena od šestih KE v OE Celje. Lastništvo gozdov V Sloveniji je 75 % gozdov v zasebni lasti, 22 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo lažje, kakovostno, strokovno in ekonomičnejše gospodarjenje z gozdom. Prevladujoča zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,5 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Za veliko večino teh posesti gozdovi niso gospodarsko pomembni, kar velja tudi za gozdove na območju Občine Žalec. Relativno veliko število lastnikov in solastnikov gozdov (glej tudi tabelo št. 24) dodatno otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih. 74

Tabela 32: Podatki o gozdnih fondih za občine Spodnje Savinjske doline: Občina Površina gozdov (ha) Gozdnatost Lesna zaloga Prirastek Najvišji možni letni posek Najvišji možni letni posek (%) (m 3 /ha) (m 3 /ha) (m 3 /ha) (m 3 ) Igl. List. Skupaj Igl. List. Skupaj Igl. List. Skupaj Igl. List. Skupaj Braslovče 2.243 40,86 144 137 281 3,3 3,47 6,77 2,75 2,26 5,01 6.171 5.069 11.240 Polzela 1.554 45,84 111 151 262 2,62 3,33 5,95 2,16 2,69 4,85 3.361 4.179 7.540 Prebold 2.546 62,25 76 172 248 2,1 4,32 6,42 1,61 3,14 4,75 4.109 7.984 12.093 Tabor 2.209 63,48 126 157 283 3,39 4,08 7,47 2,31 2,74 5,05 5.105 6.049 11.154 Vransko 3.514 65,93 121 179 300 2,81 4,24 7,05 2,23 3,33 5,56 7.839 11.683 19.522 Žalec 5.048 43,11 101 160 261 2,57 3,95 6,52 1,96 3,01 4,97 9.879 15.199 25.078 SKUPAJ SSD 17.114 51,10 113,17 159,33 272,50 2,80 3,90 6,70 2,17 2,86 5,03 36.464 50.163 86.627 Vir podatkov: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), OE Celje Graf 44: Gozdnatost v SSD v % (Vir ZGZ OE Celje) Graf 45: Lesna zaloga v občinah SSD v m3/ha (Vir ZGZ OE Celje) 75

4. Predšolska vzgoja in varstvo, izobraževanje in šport v Občini Žalec 4.1. Predšolska vzgoja in varstvo Starši imajo pravico do izbire med javnim in zasebnim vrtcem ter različnimi vzgojnimi programi, hkrati pa niso vezani na vpis v kraju svojega prebivališča. V občini Žalec izvaja storitve predšolske vzgoje in varstva Javni zavod»vrtci Občine Žalec«, katerega ustanovitelj je Občina Žalec (Odlok o ustanovitvi Vzgojno izobraževalnega zavoda Vrtci Občine Žalec (Ur.l. RS št.7/97, 89/98, 65/02 56/08, 37/10). Temeljna dejavnost, poslanstvo vrtca je vzgoja in učenje predšolskih otrok ter partnerstvo s starši in izvajanje dejavnosti v zadovoljstvo zainteresirane javnosti tako, da se zagotavlja ustrezna pomoči staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljševanje kvalitete življenja družin ter z vzgojno-izobraževalnim delom tudi ustvarjanje pogojev za varen in zdrav ter celovit razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti, osvajanje emocionalno - socialnih veščin, osrečujoče otroštvo. Predšolska vzgoja je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja. Poteka po načelih: demokratičnosti, pluralizma, avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih, pravice do izbire in drugačnosti, enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki, ohranjanje ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja. Začetki predšolske dejavnosti v občini Žalec segajo v leto 1949. Vrtec je deloval v okviru različnih drugih organizacij-zavodov. Leta 1964 je bil ustanovljen kot samostojni zavod in je posloval pod imenom Vzgojno varstveni zavod Janko Herman Žalec. Do leta 1998 so bile vključene še enote vrtcev sedanjih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor. Od 1.1.1999 posluje vrtec le za območje sedanje občine Žalec (Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtci Občine Žalec (Ur.l. RS št. 89/98; 65/02). Dejavnost vrtca je predšolska vzgoja, ki se v vseh enotah oziroma oddelkih izvaja ob upoštevanju štirih vidikov: vzgojno-izobraževalno delo z otroki ali kot pravimo organizacija življenja otrok v vrtcu (dejavnosti dnevne rutine - nega, skrb zase, prehrana; vodene igralne dejavnosti; prosta igra; bivanje na prostem); sodelovanje s starši (informiranost; soustvarjanje pogojev za realizacijo potreb, pričakovanj, možnosti; oblike sodelovanja; spoštovanje zasebnosti družine); sodelovanje med zaposlenimi (vizija, skupni cilji, razvoj strokovnosti); timsko delo sodelovanje z okoljem (vpetost v okolje in poznavanje okolja, sodelovanje z okoljem, državljanska vzgoja). Primerjava podatkov o izvajalcih predšolske vzgoje in varstva ter gibanju števila otrok v obdobju 2006-2012 v Občini Žalec nam pokaže, da: se je v obdobju 2006-2012 število vrtcev v Občini Žalec povečalo od 10 na 11 oz. na 12 v letu 2012, je v enakem obdobju število oddelkov, še bolj pa število otrok v teh vrtcih hitro naraščalo (indeks števila oddelkov v obdobju 2011/2006 je bil 164,52, v obdobju 2012/2006 pa že 174,19; indeks števila otrok je bil v obdobju 2011/2006 še bistveno višji - 180,52, v obdobju 2012/2006 pa celo 186,28), so v občini v tem obdobju delovali le javni, ne pa tudi zasebni vrtci, so praktično vse enote vrtcev izvajale dnevni, pretežni del enot pa tudi poldnevni program, nobena pa ni izvajala krajšega programa, 76

je v opazovanem obdobju število vrtcev v Občini Žalec minimalno hitreje od republiškega povprečja (indeks OŽ 2011/2006 je bil 110,00, indeks 2012/2006 pa zaradi odprtja vrtca Novo Celje že 120,00, medtem ko je indeks SLO 2012/2006 118,28). Toda že omenjeno število oddelkov, predvsem pa število otrok v njih, je v enakem obdobju naraščalo bistveno hitreje kot v povprečju v Sloveniji. Graf 46: Gibanje števila vrtcev in števila oddelkov v Občini Žalec v obdobju 2006-2012 (Vir: SURS) Graf 47: Gibanje števila otrok v vrtcih Občine Žalec v obdobju 2006-2012 (Vir: SURS) 77

Tabela 33: Gibanje števila vrtcev, otrok in oddelkov v Občini Žalec v obdobju 2006-2012 (Vir: SURS) Otroci vključeni v vrtce po: OBČINE, IZVAJALEC PREDŠOLSKE VZGOJE, VRSTA PROGRAMA, ŠOLSKO LETO, MERITVE Žalec Izvajalci predšolske vzgoje - SKUPAJ Javni vrtci Zasebni vrtci Vrtci - SKUPAJ 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Otroci - SKUPAJ Oddelki - SKUPAJ Vrtci - SKUPAJ Otroci - SKUPAJ Oddelki - SKUPAJ Vrtci - SKUPAJ Otroci - SKUPAJ Oddelki - SKUPAJ Vrtci - SKUPAJ Vrsta programa - SKUPAJ 10 503 31 11 713 42 10 763 43 10 808 45 10 838 47 11 908 51 12 937 54 Dnevni program 10 473 31 11 693 42 10 722 43 10 775 45 10 810 47 11 876 51 12 904 54 Poldnevni program 8 30-7 20-9 41-7 33-8 28-10 32-10 33 - Krajši program - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Vrsta programa - SKUPAJ 10 503 31 11 713 42 10 763 43 10 808 45 10 838 47 11 908 51 12 937 54 Dnevni program 10 473 31 11 693 42 10 722 43 10 775 45 10 810 47 11 876 51 12 904 54 Poldnevni program 8 30-7 20-9 41-7 33-8 28-10 32-10 33 - Krajši program - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Vrsta programa - SKUPAJ - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Dnevni program - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Poldnevni program - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Krajši program - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Otroci - SKUPAJ Oddelki - SKUPAJ Vrtci - SKUPAJ Otroci - SKUPAJ Oddelki - SKUPAJ Vrtci - SKUPAJ Otroci - SKUPAJ Oddelki - SKUPAJ Vrtci - SKUPAJ Otroci - SKUPAJ Oddelki - SKUPAJ 78

Tabela 34: Indeksi rasti števila vrtcev, števila otrok in števila oddelkov v Občini Žalec in v Sloveniji 2012/2006 (Vir: SURS) INDEKSI 2012/2006 Vrtci - SKUPAJ Otroci - SKUPAJ Oddelki - SKUPAJ Izvajalci predšolske vzgoje - SKUPAJ 120,00 186,28 174,19 Žalec Javni vrtci 120,00 186,28 174,19 Zasebni vrtci - - - Izvajalci predšolske vzgoje - SKUPAJ 118,28 142,95 139,52 SLOVENIJA Javni vrtci 114,73 140,78 137,11 Zasebni vrtci 263,16 270,15 279,66 Tabela 35: Krajevne enote vrtca v letu 2012 v Občini Žalec (Vir: Poročilo JZ Vrtci OŽ 2012): ENOTA NASLOV Št. oddelkov jan. avg. Št oddelkov sept. dec. GRIŽE Griže 1a 0 4 LEVEC Levec 87 2 2 LIBOJE Kasaze 105 a 2 2 NOVO CELJE Novo Celje 4 3 3 PETROVČE Petrovče 97 6 6 PONIKVA Ponikva 17 2 2 ŠEMPETER OŠ ŠEMPETER Starovaška ul. 17 Šolska ul. 2 10 1 9 1 TRJE Galicija 18 e 5 5 ZABUKOVICA Pongrac 95 b 2 2 ŽALEC I. Aškerčeva 7 8 8 ŽALEC II. Prežihova 3 4 4 ŽALEC III. Tomšičeva 5 7 6 ŠTEVILO ODDELKOV, OTROK, VKLJUČENOST, POSLOVNI ČAS Dejavnost predšolske vzgoje se je v letu 2012 izvajala na dvanajstih lokacijah na območju celotne občine Žalec (obdobje januar avgust na enajstih lokacijah, september december na dvanajstih lokacijah), kar predstavlja preko 60% vseh enot vrtcev v Spodnji Savinjski dolini (skupno 18 vrtcev v letu 2011 oz. 19 v letu 2012). Dejavnost je krajevno razvejana, tako da imajo starši praviloma možnost vključitve otroka v vrtec v bližini prebivališča. V skladu z zakonom lahko starši izbirajo vrtec po lastnih potrebah in presoji. Vendar je bila v 79

tem letu ta možnost omejena predvsem za vključitev otrok prvega starostnega obdobja, tako do so starši imeli možnost vključitve le v enote, kjer so bila prosta mesta. V šolskem letu 2012/13 so pričeli z izvajanjem dejavnosti s štirimi oddelki tudi v novi enoti Griže, ter s soglasjem ustanovitelja nadaljevali z delom v oddelku v OŠ Šempeter. S tem so bila na področju Občine Žalec zagotovljena mesta za vstop vseh otrok, za katere so starši oddali vloge za vključitev v vrtec. V skladu s področno zakonodajo in posebnim zakonom so imeli možnost vključitve otrok tudi starši otrok s posebnimi potrebami. V letu 2012 je delovalo povprečno 52,5 oddelkov (48,45 oddelkov v letu 2011), povprečno mesečno je bilo vključenih 945,9 otrok ( 883,58 otrok v letu 2011). Otroci so bili vključeni v oddelke prvega starostnega obdobja (17,17 oddelkov), drugega starostnega obdobja (20,67 odd.) ter kombinirane oddelke (14,67 odd.). S formiranjem kombiniranih oddelkov so lahko, zaradi povečanega povpraševanja, sprejeli več otrok prvega starostnega obdobja. Povprečno mesečno število otrok prvega starostnega obdobja je bilo 219,92. Pri formiranju oddelkov so po sklepu ustanovitelja upoštevali normativ plus dva otroka v oddelkih, kjer je bilo to mogoče. Od vseh vključenih otrok je bilo 92,97 % občanov občine Žalec (v letu 2011 92,75%) in 7,03% otrok iz drugih občin. Pri organizaciji poslovnega časa so v vsaki enoti ohranili uveljavljen način upoštevanja potreb staršev. V enoti Žalec III sta poslovala dva izmenična oddelka (11.00 do 20.15 ure). Osnova za določitev poslovnega časa so podatki na prijavnicah in uradno (po istem postopku) uveljavljene spremenjene potrebe. Seveda so spremljali tudi dejanske prihodeodhode otrok. V času zbiranja in oddajanja otrok so otroke združevali in pri tem upoštevali normativ dopustnega števila otrok, upoštevaje starostno strukturo otrok. Sprotno so reševali tudi potrebe staršev po podaljšanem poslovnem času tako zjutraj kot popoldne (sprotno smo se namreč dogovarjali s starši; starši so vedeli koga obvestijo, če rabijo drugače). Na ta način so skrajno racionalno razporejali kadre. Združevanja otrok in kadrov so se posluževali tudi pred in med prazniki. S tako zastavljenim poslovnim časom so zadostili potrebam staršev. Programi po trajanju: dnevni, poldnevni programi Izvajajo dnevne programe, ki trajajo od 6-9 ur in znotraj teh omogočajo tudi vključevanje v poldnevne programe, ki trajajo od 4-6 ur v času od 6 30-12 30 ure. Samostojnih oddelkov s poldnevnim programom ne morejo oblikovati, ker je število otrok po enotah premajhno. Programi so dostopni vsem predšolskim otrokom, tudi otrokom s posebnimi potrebami. Programi po vsebini Iz nacionalnega programa Kurikulum za vrtce (sprejet 1999) so izpeljani različni izvedbeni programi, opredeljeni v Letnem delovnem načrtu zavoda za šol. leto, ki se izvajajo kot: skupni izvedbeni programi v vseh oddelkih oziroma enotah, izvedbeni programi oddelka, ki jih načrtujejo strokovne delavke iz skupnih programov oziroma iz aktualnosti v okolju, pobud in interesov otrok in na osnovi opazovanj ugotovljenih razvojnih potreb otrok, programi aktivnosti v enotah ali na ravni zavoda. Pri oblikovanju in izvajanju programov: upoštevajo v letnem delovnem načrtu opredeljene pravne in strokovne podlage, razvojno-procesni pristop, 80

izhajajo iz definicije kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa, ki se izraža v zadovoljstvu zaradi izpolnjevanja potreb in pričakovanj udeležencev (otrok, staršev, zaposlenih, okolja). In ob tem upoštevajo tudi vidike in možnosti, ki se zagotavljajo vrtcu kot proračunskemu uporabniku. Tabela 36: Število vključenih otrok v otroško varstvo v Občini Žalec v letu 2012 Odd. 1-3 Odd. 3-6 Komb odd. CP 3-6 CP 1-3 PP 4-6 J PP 1-3 Skupaj Občina Žalec Druge Občine Januar 18 20 14 665 238 33 7 943 870 73 Februar 18 20 14 668 240 33 7 948 876 72 Marec 18 20 14 668 242 34 6 950 879 71 April 18 20 14 669 240 32 6 947 887 69 Maj 18 20 14 666 239 31 2 944 878 66 Junij 18 20 14 664 237 33 6 940 873 67 Julij 18 20 14 617 219 34 10 929 870 59 Avgust 18 20 14 613 214 34 10 927 869 58 Sept. 15.5 22 16 723 180 30 4 937 872 65 Oktober 15.5 22 16 726 190 33 6 955 886 69 Nov. 15.5 22 16 725 199 34 6 964 896 68 Dec. 15.5 22 16 723 201 36 7 967 897 70 Skupaj 206 248 176 8127 2.639 397 77 11.351 10.553 807 Povp. mesečno 17.17 20.67 14.67 677.25 219.92 33.08 6.42 945.92 879.42 67.25 Legenda: Odd. 1-3 Oddelki prvega starostnega obdobja CP 1-3 6-9 urni program prvega starostnega obdobja Odd. 3-6 Oddelki drugega starostnega obdobja CP 3-6 6-9 urni program drugega starostnega obdobja Kom. odd Kombinirani oddelki J PP 4-6 4-6 urni program prvega starostnega obdobja PP 4-6 4-6 urni program prvega starostnega obdobja Prednosti in slabosti vrtca Predšolska vzgoja v Občini Žalec ima že dolgoletno tradicijo, zato so prednost vrtca nedvomno bogate izkušnje, katere nenehno nadgrajujejo s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem ter sledenjem utemeljenim strokovnim usmeritvam za delo. Velikost vrtca omogoča horizontalno in vertikalno izmenjavo izkušenj znotraj kolektiva in med drugimi vrtci po Sloveniji na ta način je omogočen razvoj učeče se organizacije tudi na temelju lastnih programov in z lastnimi kadri. Veliko pozornost posvečajo motiviranju zaposlenih za stalno pridobivanje novih znanj, preko organiziranega izobraževanje in izpopolnjevanje. Izdelan imajo Zbornik uspešne prakse v oddelkih Vrtci Občine Žalec (skupne izvedbene programe, ki se izvajajo v vseh enotah zavoda in vplivajo na udejanjanja skupnih ciljev v vseh okoljih (vertikalna, horizontalna povezanost, enake možnosti), katerega vsako leto dopolnjujejo in nadgrajujejo. Usmerjeni so v prihodnost, ob tem upoštevajo kontinuiteto. Ozaveščeni in zavezani so k odgovornemu, strokovnemu in kakovostnemu delu v vseh enotah oziroma oddelkih. Samoevalvacija opravljenih nalog in spremljanja zadovoljstva staršev pomeni izhodišče za motivacijo zaposlenih, za razumevanje in sprejemanje skupnih nalog, odgovornosti, odprtosti in kritičnosti do opravljenega, načrtovanje nalog. Na razvojni poti zavestno gradijo na avtonomiji in profesionalnosti posameznika in zavoda kot celote. Razvojno strategijo prednosti uporabljajo pri vsakodnevnem delu, kjer z vzorom krepijo pozitivno klimo kot temelj uspešnega razvoja odraslih in otrok. 81

Razvita imajo interna pravila in postopke, veljavne za vsakega in vse (zaposlene, starše, ostale sodelujoče); zavestna usmerjenost v pomembnost in enakovrednost vsakega in vseh v okviru delovanja zavoda; tesna povezanost in tekoče, odprto sodelovanje med zaposlenimi, vodstvom, organi zavoda, ustanoviteljem. Dobro sodelujejo z ustanoviteljem, ki z razumevanjem sprejema pobude vrtca in skupaj z njim išče najboljše rešitve za kakovostno ponudbo. Slabost zavoda pa je povezana predvsem s slabim družbeno ekonomskim stanjem današnjega časa, saj je planiranje izboljšav, tako v razvojnem kot tudi materialnem smislu, povezano s financiranjem v okviru danih možnosti. Večina stavb je kljub skrbnemu tekočemu vzdrževanju potrebna celovite prenove. Na nivoju zavoda ne dosegajo tudi predpisanega normativa 3 m 2 notranje igralne površine na otroka (za poslovanje imajo pridobljeno soglasje MIZKŠ). Tabela 37: Prikaz (popis vseh prostorov) obstoječih površin objektov v uporabi JZ Vrtci občine Žalec Popis prostorov Leto izgradnje Število oddelkov dec.2012 Število otrok (normativ 2012/13) Igralna površina na otroka (m 2 ) ŽALEC I. Aškrče va 1, Žalec ŽALEC II. Prežihov a 3, Žalec ŽALEC III., IV Tomšičev a 5, Žalec ZABUK Pongrac 95 b, Griže. PETROVČE, Petrovče 97, Petrovče LEVEC, Levec 87, Petrov če LIBOJE, Kasaze 105 a, Petrovče TRJE, Galicija 18 e, Petrovče (vključen a odd. v POŠ) ŠEMPETER, Starovaška 17, Šempeter PONIKVA,. Ponikva 17, Žalec NOVO CELJE, Novo Celje 4, Petrovče 1972 1978 1988 1981 1977 1979 1986 2002 1983 1979? 2011 2012 8 4 7 2 6 2 2 5 10 2 3 4 176 60 108 38 118 38 38 90 174 40 47 86 1,81 2,13 2,52 2,05 2,61 2,05 2,00 3,57 2,13 2,35 2,70 2,29 GRIŽE GRIŽE 1A, GRIŽE IZMERE PROSTOROV igralnice 307,20 141,60 252,00 84,00 226,80 84,00 84,70 179,90 409,90 77,90 119,30 128,35 sanitarije za otroke 51,30 19,60 29,57 20,00 49,90 16,00 13,15 45,40 61,00 5,00 30,20 34,80 garderobe za otroke 67,00 52,86 77,75 12,00 48,46 24,00 12,30 60,60 89,50 10,00 30,20 skupni prostor za strokovne delavce 16,00 9,00 9,95 13,40 30,36 8,65 18,50 20,70 23,70 shramba za vrtna igrala 13,00 9,00 3,50 9,00 4,00 7,50 14,00 10,00-4,95 shramba za rekvizite 6,00 6,60 5,50 4,00 6,90 15,00-5,10 prostor za vodjo enote 10,00 6,46 9,30 - kabinet za vzgojna sredstva 1,80 5,60 4,85 3,00 6,00 4,00 5,75 19,40 19,00 3,00 11,90 garderobe in sanitarije 9,25 14,25 19,90 2,25 8,14 6,00 9,25 3,80 46,00 2,80 6,4 16,55 upravni prostori 157,80 - - lastna kuhinja 30,00 37,00 157,50 20,00 36,00 32,32 41,60 83,40 86,50 12,00 15,20 - pralnica 6,25 32,40 12,00 3,75 5,75 6,80 66,20 5,7 12,95 Komunikacije (hodnik, vetrolov) 34,40 34,73 67,23 3,25 29,60 6,00 15, 70 24,00 180,50 6,00 35,7 86,65 *Skupni prostori (avla, telovadnica) 90,00 65,20 105,60 58,00 15,00 27,50 18,10 95,05 SKUPAJ IZMERE PROSTOROV 642,20 330,24 883,10 153,50 549,86 213,32 190,25 507,30 1.002,60 154,20 260,60 450,20 82

4.2. Izobraževanje 4.2.1. Osnovnošolsko izobraževanje Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji traja devet let in je obvezno. Izvajajo ga osnovne šole, šole s prilagojenim programom, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Starši imajo pravico za svoje otroke izbrati način izobraževanja, ki se jim zdi najbolj ustrezen, bodisi v javni ali zasebni šoli bodisi kot izobraževanje na domu. Otroci, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Za odrasle je osnovnošolsko izobraževanje organizirano v posebnih oddelkih osnovnih šol, v osnovnih šolah za odrasle in na ljudskih univerzah. Tujci lahko osnovno šolo opravijo v organiziranih mednarodnih šolah. V občini Žalec v vsem obdobju 2007-2013 po statističnih podatkih deluje 8 osnovnih šol (od tega so 4 redne ter 4 podružnične šole) ter 1 šola s prilagojenim programom. V občini ima sedež tudi nižja glasbena šola Žalec, katere soustanoviteljice so vse občine v Spodnji Savinjski dolini. Osnovne šole v Občini Žalec so kot vse javne osnovne šole financirane iz dveh temeljnih virov: državnega in občinskega proračuna. Državni proračun pokriva sredstva za plače, nadomestila v skladu s kolektivno pogodbo oziroma skladno z ZUJF-om, regres za letni dopust, stroške prehrane in prevoza delavcev, materialne izdatke pedagoškega dela, učila in učne pripomočke, stroške izobraževanja strokovnih delavcev, delno pa tudi stroške za šolo v naravi ter ekskurzije učencev. Državni proračun pokriva tudi sredstva za subvencijo šolskih malic skladno s trenutno veljavno zakonodajo. Občinski proračun financira sredstva za investicijska vlaganja v skladu s sprejetim občinskim proračunom ter sredstva za pokrivanje stroškov ogrevanja, odvoza smeti in vode ter električne energije in varovanja zgradb. Iz občinskega proračuna so pokriti tudi stroški v povezavi z varstvom vozačev ter zgodnjim poučevanjem angleškega jezika. Občinski proračun pokriva tudi stroške šolskih prevozov s šolskim avtobusom ter kombijem. Po statističnih podatkih za obdobje 2006-2012 lahko ugotovimo: da se število šol v Občini Žalec ni spreminjalo za razliko od republiškega povprečja, kjer je število šol rahlo upadlo (indeks 2012/2006 je 98,48, število šol v RS se je v tem obdobju zmanjšalo za skupno 13 šol, od tega 11 osnovnih šol ter 2 šoli s prilagojenim programom); da je število otrok v Občini Žalec v navedenem obdobju v povprečju celo rahlo poraslo (indeks 2012/2006 je 101,63 oz. povečanje za 32 otrok), medtem ko je v Sloveniji podobno kot število šol v enakem obdobju v povprečju padlo tudi število otrok (indeks 98,00 oz. zmanjšanje za 3.326 otrok); da je v absolutnem smislu k prirastu števila otrok v Občini Žalec najbolj prispeval prirast števila otrok v osnovnih šolah (za 27 otrok), toda v relativnem smislu je bil prirast števila otrok v šolah s prilagojenim programom (žal) celo višji, saj je bil indeks 2012/2006 kar 116,13 oz. je bilo število otrok v šoli s prilagojenim programom v Občini Žalec v letu 2012 za 5 otrok večje kot v letu 2006; pri kategoriji števila otrok s prilagojenim programom v tem obdobju sicer beležimo tudi porast na ravni Slovenije (indeks 106,16), toda glede na delež tovrstnih šol v skupnem številu šol v Sloveniji to ni spremenilo gibanja v smeri padanja skupnega števila otrok v šolah na osnovni ravni v Republiki Sloveniji, ki je povezano s padanjem rodnosti oziroma s splošnim trendom staranja prebivalstva, ki pa je k sreči v Občini Žalec glede na kazalnik števila otrok v osnovnih šolah in šolah s prilagojenim programom minimalno ugodnejši kot v povprečju v Sloveniji. 83

Tabela 38: Število otrok v osnovnih šolah Občine Žalec in Slovenije v obdobju 2007 2012 Osnovne šole po: OBČINE, ŠOLSKO LETO, VRSTA ŠOLE, MERITVE 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Osnovne šole in Osnovne šole in Osnovne šole in Osnovne šole in Osnovne šole in Osnovne šole in Šole - SKUPAJ Osnovne šole zavodi s zavodi s zavodi s zavodi s zavodi s zavodi s Šole - SKUPAJ Osnovne šole Šole - SKUPAJ Osnovne šole Šole - SKUPAJ Osnovne šole Šole - SKUPAJ Osnovne šole Šole - SKUPAJ Osnovne šole prilagojenim prilagojenim prilagojenim prilagojenim prilagojenim prilagojenim Šole - SKUPAJ Osnovne šole programom programom programom programom programom programom Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število Število šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok šol otrok Žalec 9 1.689 8 1.658 1 31 9 1.698 8 1.667 1 31 9 1.699 8 1.665 1 34 9 1.685 8 1.656 1 29 9 1.664 8 1.631 1 33 9 1.720 8 1.685 1 35 9 1.721 8 1.685 1 36 SLOVENIJA 855 166.101 796 164.477 59 1.624 852 164.768 792 163.208 60 1.560 849 163.458 791 161.887 58 1.571 844 161.805 786 160.252 58 1.553 843 161.046 787 159.508 56 1.538 842 161.357 785 159.701 57 1.656 842 162.775 785 161.051 57 1.724 Opombe: Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Podatki za določeno izkazano leto (npr. 2009) se nanašajo na tekoče šolsko leto (npr. 2009/10). Tabela 39: Gibanje števila šol in števila otrok v Občini Žalec in v RS (indeks 2012/2006) Osnovne šole po: OBČINE, ŠOLSKO LETO, VRSTA ŠOLE, MERITVE INDEKS 2012/2006 Osnovne šole in Šole - SKUPAJ Osnovne šole zavodi s prilagojenim programom Število šol s podružni cami - SKUPAJ Število otrok Število šol s podružni cami - SKUPAJ Število otrok Število šol s podružni cami - SKUPAJ Število otrok Žalec 100,00 101,89 100,00 101,63 100,00 116,13 SLOVENIJA 98,48 98,00 98,62 97,92 96,61 106,16 Osnovne šole in zavodi s prilagojenim programom 84

Graf 48: Gibanje števila šol in števila otrok v Občini Žalec in v RS (indeks 2012/2006) PREDSTAVITEV ŠOL NA OSNOVNI RAVNI V OBČINI ŽALEC: I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC Podružnični šoli: PODRUŽNIČNA ŠOLA GOTOVLJE PODRUŽNIČNA ŠOLA PONIKVA I. OŠ Žalec je ena izmed petih osnovnih šol občine Žalec (4 redne in ena s prilagojenim programom). Po številu zaposlenih in številu učencev je največja med njimi. Ustanovljena je bila z odlokom SO Žalec leta 1962. Na podlagi sprememb Zakona o zavodih in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je bila v letu 1996 ustrezno preoblikovana s sprejetjem Odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda I. osnovna šola Žalec. Glavna dejavnost zavoda je osnovno izobraževanje splošnega tipa. V okviru šole delujeta še dve podružnični šoli, in sicer POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje. Zaradi prostorske stiske na centralni šoli šola s štirimi oddelki razredne stopnje gostuje na II. OŠ Žalec. V šolskem letu 2012/13 so imeli na dan 01. 09. 2012 na centralni šoli 541 učencev v petindvajsetih oddelkih, na dan 1. 9. 2011 pa je bilo na centralni šoli v štiriindvajsetih oddelkih 537 učencev, kar kaže na stabilnost števila vpisanih učencev in posledično tudi na število oddelkov. Na POŠ Ponikva je vzgojno-izobraževalni proces potekal v dveh kombiniranih oddelkih 1. in 2. razred ter 4. in 5. razred in enem oddelkom 3. razreda, skupno število učencev na POŠ Ponikva je bilo 47. Na POŠ Gotovlje je bilo na dan 01. 9. 2012 49 učencev v treh kombiniranih oddelkih in sicer: 1. in 2. razred v kombinaciji, 3. in 4. razred v kombinaciji ter samostojen 5. razred. Na 85

centralni šoli je bilo v obdobju januar - junij 2012 organizirano 6,08 oddelkov podaljšanega bivanja ter 1,56 na POŠ Ponikva in 1,72 na POŠ Gotovlje. V obdobju september - december 2012 pa 5,56 oddelkov podaljšanega bivanja na centralni šoli ter 1,56 na POŠ Ponikva in 1,6 na POŠ Gotovlje. Na centralni šoli, POŠ Ponikva, ter POŠ Gotovlje je organiziran tudi oddelek jutranjega varstva. V 3. triadi poleg obveznih predmetov, izvajali še pouk izbirnih predmetov glede na njihove interese, izberejo dve oz. tri ure pouka izbirnih predmetov tedensko. Vzgojno-izobraževalni proces na I. OŠ Žalec poteka na štirih lokacijah, in sicer na centralni šoli, dveh podružnicah; s štirimi oddelki razredne stopnje pa gostujejo na II. osnovni šoli. POŠ Ponikva je nova sodobna šola in v celoti ustreza sodobnim vzgojno-izobraževalnim standardom. Zgledno je opremljena tudi z IKT opremo. POŠ Gotovlje je kljub častitljivi starosti sodobno opremljena tako z IKT kot ostalo didaktično opremo. Na centralni šoli pa se kronično srečujejo s prostorsko stisko. Nujno bi morali preurediti predavalnico in jo prilagoditi tako, da bi lahko služila tako pouku kot prireditvam. V letu 2010 so pridobili projektno dokumentacijo, žal pa investicija v letih 2011 in 2012 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bila realizirana. Nujna bi bila tudi obnova sanitarij za najmlajše za prvo ter drugo triado. V letu 2008 so na šoli končali s postopno zamenjavo stavbnega pohištva na severni strani šole, potrebna pa bi bila tudi zamenjava na južni strani, zato je šola vključena v načrt energetske prenove šol Občine Žalec. Na dan 31. 8. 2012 je bilo na šoli zaposlenih 74 delavcev, podatki bistveno ne odstopajo skozi celo leto. Za nedoločen čas je bilo zaposlenih 62 delavcev in 12 delavcev za določen čas. V letu 2012 je bil skladno s soglasjem MIZKŠ en delavec na čakanju na delo doma. Ustrezno strokovno izobrazbo imajo vsi delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas. Pedagoških delavcev z nazivom svetnik je 7, svetovalec 31, mentor 23, brez naziva 8, ostali zaposlenih je 5. Šola je ustanovljena z namenom, da uresničuje predpisan vzgojno-izobraževalni program. Z danimi in vedno omejenimi sredstvi pa je to pogosto težko. Kljub temu so v letu 2012 s sredstvi ravnali gospodarno in v skladu z veljavno zakonodajo realizirali načrtovani program. II. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC II. Osnovna šola Žalec je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ima status medobčinske šole. Občinski sveti občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec so v letu 2001 sprejeli nov Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda II. Osnovne šola Žalec. Deleži občin ustanoviteljic v odstotkih so: Žalec 53 %, Polzela 13 %, Prebold 12 %, Braslovče 12 %, Vransko 6 % in Tabor 4 %. Šola izvaja dva programa: prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, v katerem izobražuje otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju in posebni program vzgoje in izobraževanja, kamor so vključeni otroci z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Javno veljavni vzgojno-izobraževalni program je sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom. Ob koncu šolskega leta 2011/2012 je bilo vpisanih 50 učencev, ob pričetku šolskega leta 2012/2013 pa 47 učencev. Oblikovanih imajo 5 oddelkov z nižjim izobrazbenim standardom, 2 oddelka posebnega programa vzgoje in izobraževanja ter 2 oddelka podaljšanega bivanja. 86

Izvajajo tudi varstvo vozačev pred prihodom v šolo, ki ga izvaja naša varuhinja in ni sestavni del dogovorjenega programa občin. II. Osnovna šola kot šola s prilagojenim programom pridobiva sredstva za poslovanje iz: - javnih sredstev: o MIZKŠ: za stroške dela, materialne stroške, učila in učne pripomočke, učbeniški sklad, strokovno izobraževanje in zdravniške preglede zaposlenih, ekskurzije učencev in šolo v naravi ter za regresirano prehrano učencev; o sredstev občin ustanoviteljic: Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec: za materialne stroške, investicijsko vzdrževanje, prevoze učencev ter druge dogovorjene naloge (sofinanciranje dela voznika šolskega kombija in spremljevalke, plačilo kosil za učence); o sredstva občin, ki niso ustanoviteljice in imajo v II. Osnovno šolo Žalec vključene otroke: Šmartno ob Paki, Mozirje, Dobrna, Grosuplje, Gornji Grad, za materialne stroške, prevoze učencev ter druge dogovorjene naloge (sofinanciranje dela voznika šolskega kombija in spremljevalke, plačilo kosila za učence); o Občina Žalec dodatno: za javna dela, projektno delo, dogovorjeni program varuhinja spremljevalka slepega dečka; - prispevkov učencev oz. njihovih staršev, - sredstev od prodaje storitev in izdelkov (Miklavžev sejem), - donacij, prispevkov sponzorjev, - drugih virov. II. Osnovna šola je leta 2004 ustanovila šolski sklad. Sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov. Ta sredstva se deloma porabijo za sofinanciranje šolskih dejavnosti otrokom iz socialno šibkih družin, za kritje plavalnega tečaja, za prevoze učencev, za ekskurzije, vstopnine, za nabavo materiala za izvajanje pouka tehnične vzgoje, gospodinjstva in likovnega pouka ter fotokopije. V letu 2012 je šola poslovala gospodarno in skrbela za ravnovesje med prihodki in odhodki. Ker v letu 2012 ni bilo razpisov MIZKŠ, v tem letu niso nabavili računalniške opreme iz tega naslova. Računalniško opremo so kupili po rednih cenah, in sicer šest novih računalnikov za računalniško učilnico, en prenosni računalnik, tiskalnik. Poleg tega pa so kupili še glasbeni stolp, peč za glino, kosilnico, sesalec, omarice in opremo za sobo za sproščanje. Na področju investicijskega vzdrževanja stavbe imajo težave s financiranjem, saj je zgradba last Občine Žalec. Vse občine ustanoviteljice so dolžne financirati investicije in investicijska vzdrževanja, a žal vse občine tega ne izpolnjujejo redno ali pa sploh ne. Na dan 31. 12. 2012 je bilo zaposlenih 28 oseb, po deležu zaposlitve predstavlja to 27 delovnih mest, saj so nekateri zaposleni za krajši delovni čas. Upoštevane so nadomestne zaposlitve zaradi koriščenja porodniškega dopusta. Del zaposlenih dopolnjuje svojo delovno obveznost na drugih OŠ kot mobilni učitelji izvajajo dodatno strokovno pomoč v: OŠ Prebold, OŠ Vransko-Tabor, OŠ Polzela, I. OŠ Žalec, OŠ Marjana Nemca Radeče, Vrtec Polzela, Vrtci občine Žalec, Vrtec Tončke Čečeve Celje, Vrtec Radeče. OSNOVNA ŠOLA GRIŽE Podružnična šola: PODRUŽNIČNA ŠOLA LIBOJE Osnovna šola Griže je do jeseni 2012, ko je odprla vrata novozgrajena šola, tri šolska leta gostovala na UPI Ljudska univerza Žalec, kar je povzročalo določene težave pri nemotenem izvajanju programa, toda vse prostorske ovire, ki so bile z izgradnjo nove šole v celoti 87

odpravljene, so tudi v vmesnem obdobju uspeli reševati do te mere, da so kljub težavam uspešno realizirali zastavljene cilje in začrtan program. Osnovni podatki o šoli: Število oddelkov na šoli se povečuje. Povečuje se tudi število učencev, kar je bil tudi eden od razlogov za gradnjo nove šole. Na centralni šoli so imeli v šolskem letu 2011/12 279 učencev in na POŠ Liboje 36, torej skupno 315 učencev. Na centralni šoli so imeli 15 oddelkov in na POŠ 3 (2 kombinacija in 1 samostojni) s tem, da na centralni šoli postopoma prehajajo na 2 oddelka na razredni stopnji. Število učiteljev: na centralni šoli 33, na POŠ Liboje 4. Na šoli delajo tudi strokovni delavci knjižničarka, pomočnica ravnatelja, svetovalna delavka, specialna pedagoginja in ravnatelj ter ostali delavci - poslovna sekretarka, računovodkinja, 3 kuharji, 4 čistilke, šofer, hišnik ter kombinirano delovno mesto (čistilka, kuharica) na POŠ Liboje. Strokovna zasedba delovnih mest je zelo dobra. Vsi delavci imajo ustrezno izobrazbo. Poleg ustrezen izobrazbe je potrebno še dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje, ki pa je v času finančne krize žal omejeno. Prednostne naloge pri izobraževanju so bile v šolskem letu 2011/12 namenjene projektu Kakovost v vzgoji in izobraževanju s ciljem pridobiti certifikat o kakovosti in seveda sistematično prehod od vizij na papirju, do pomembnih izboljšav na področju konkretnega dela. Program so v šolskem letu 2011/2012 v celoti realizirali, hkrati pa so se povezovali v ožjem in širšem okolju in med drugim realizirali projekte kot so Unesco projekt, Comenius projekt, mediacija, za zdravo delam z glavo, bralna kultura, kakovost v vzgoji in izobraževanju, idr. Predvsem pa so bili 1.9.2012 veseli, da so se lahko vselili v povsem novo šolo v Grižah, čeprav se je potrebno zavedati, da navedena investicija zaradi kreditiranja ostaja precejšnje breme proračuna Občine Žalec tudi v naslednjem proračunskem obdobju! OSNOVNA ŠOLA PETROVČE Podružnična šola: PODRUŽNIČNA ŠOLA TRJE Osnovna šola Petrovče je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ustanovljen z odlokom Občine Žalec v letu 2001. V sestavi matične osnovne šole je tudi Podružnična osnovna šola Trje. Šola, ki vključuje učence od 1. do 9. Razreda, izvaja dejavnost osnovnega izobraževanja splošnega tipa in organizacijo kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev. V popoldanskem času daje v najem šolsko telovadnico za potrebe športnih aktivnosti otrok in odraslih. Pripravo hrane, storitve čiščenja in računovodske storitve za šolo opravlja Petka šolske storitvene dejavnosti Žalec. Osnovna šola Petrovče je srednje velika primestna šola z zelo razvejanim šolskim okolišem in skoraj 70 % vozačev. V šolskem letu 2012/13 je druga največja v Občini Žalec po številu učencev. Število otrok zaenkrat ne upada, prav nasprotno, rahlo narašča, predvsem zaradi priseljevanja mladih družin. Socialno-ekonomski status družin je povprečen, vedno bolj se kaže finančna stiska družin pri poravnavanju stroškov v zvezi s šolo (šola v naravi, tečaji, dnevi dejavnosti, ekskurzije ). Stiske rešujejo s plačili iz šolskega sklada, ki zelo uspešno deluje. Poleg obveznega programa, ki obsega dneve dejavnosti, obvezne predmete, izbirne predmete in ure oddelčnih skupnosti, izvaja šola tudi razširjen program (podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in šola v naravi) in 88

nadstandardni program (tečaj plavanja za učence 1. razreda, tečaj drsanja za učence 2. razreda, zgodnje učenje angleščine za učence 1. triade, osnove računalništva za učence od 3. do 5. razreda, jutranje varstvo za učence od 2. do 5. razreda, strokovne ekskurzije, tečaj nemščine, idr.). Razširjenega in nadstandardnega programa se učenci udeležujejo prostovoljno. Posebno skrb namenjajo na šoli učencem s posebnimi potrebami (učencem z učnimi in drugimi težavami, nadarjeni učenci). Delovanje šole se (podobno kot na vseh OŠ) določi z Letnim delovnim načrtom, ki določa vsebino, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom, razporeditev ter vsebino interesnih in drugih dejavnosti, delo šolske svetovalne službe, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev, ter druge naloge, potrebne za uresničevanje programa osnovne šole. Med slednje sodi tudi sodelovanje s krajem, saj se zavedajo, da je šola center kulturnega in športnega življenja. To velja tako za matično OŠ Petrovče kot za POŠ Trje. V obdobju 2009-2013 ostaja število učencev skoraj nespremenjeno in se giblje od 475 v šolskem letu 2009/10 do 476 v šolskem letu 2012/13, se je pa v tem obdobju spreminjalo število oddelkov na račun treh oddelkov 7. in 8. Razreda, prej 6. in 7. razreda (22 oddelkov v letu 2009/10, 23 v letu 2010/11 in 25 v letih 2011/12 ter 2012/13). Že nekaj zadnjih let se matična šola Petrovče srečuje z veliko prostorsko stisko, ki so jo v preteklosti reševali na različne načine (preureditev prostora za garderobo v učilnico, preureditev dela knjižnice v učilnico, uporaba dveh prostorov v mansardi šole, ki nista ustrezna ). Kljub temu je prostora še vedno premalo. Glede na to, da ima matična šola zelo malo možnosti širitve, se je porodila ideja o uvedbi devetletke na POŠ Trje, kar bi pomenilo, da se kar precej učencev predmetne stopnje ne bi več vozilo v Petrovče. To bi pripomoglo k rešitvi prostorske stiske matične šole, hkrati pa omogočilo učencem KS Galicija, da šolanje zaključijo bliže svojemu kraju bivanja. Tudi cilji finančnega načrta za leto 2012 so bili uresničeni, čeprav je dejstvo, da so bili tako prihodki kot tudi stroški za leto 2012 planirani v precej višjem obsegu, kot so bili dejansko realizirani. Prihodki so bili nižji tako s strani državnega proračuna (manj sredstev za plače) kot tudi s strani občinskega proračuna (manj sredstev za dogovorjeni program). Stroški so bili nižji predvsem zaradi znižanja stroškov storitev (varčevanje). Na OŠ Petrovče je zaposlenih 60 strokovnih delavcev, poslovna sekretarka, 2 hišnika in javni delavec (stanje na dan 31. 12. 2012). Vsi delavci, ki izpolnjujejo izobrazbene pogoje, so zaposleni za nedoločen čas, razen delavcev, ki nadomeščajo začasno odsotne delavce. V občinskem proračunu ni bilo zagotovljenih sredstev za investicije in investicijska vlaganja, kljub temu so v letu 2012 uspeli urediti elektroinstalacije v računalniški učilnici, kar je bilo nujno potrebno zaradi zagotovitve varnosti (financiranje iz materialnih sredstev). V novembru 2012 pa se je Občina Žalec prijavila na razpis Energetska sanacija objektov v lasti občin, in sicer za objekt OŠ Petrovče. Sanacija naj bi med drugim zajemala tudi obnovo salonitne kritine, ki jo šola sicer načrtuje že več let. OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER Osnovna šola Šempeter je javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Žalec in izvaja javno veljavni vzgojno-izobraževalni program, sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom. 89

V šolskem letu 2011/2012 je šolo obiskovalo 276 učencev. Razvrščeni so bili v 16 oddelkov. Imeli so pet oddelkov podaljšanega bivanja. Dva prva, druga in tretji razred so delovali kot samostojni oddelki, četrti in peti razred kot kombiniran oddelek. Osnovna šola Šempeter je skozi celo šolsko leto sledila tako letnemu delovnemu načrtu kot viziji šole. Sodelovali smo s številnimi institucijami, organizacijami v kraju, Šolo za ravnatelje in Zavodom za šolstvo, območno enoto Celje. Učenci so se udeleževali številnih tekmovanj in kljub temu, da so majhna šola, dosegali odlične uspehe. Kljub uspehom, ki jih v Šempetru dosegajo, pa analiza vpisa v zadnjih letih kaže na to, da se bo število oddelkov, seveda ob nespremenjenih demografskih gibanjih v Šempetru, zmanjševalo, kar pomeni, da se bodo v naslednjih letih na šoli že začeli pojavljati presežni delavci, predvsem profesorji razrednega pouka. Občinski svet je bil z dopisom v mesecu februarju 2011 seznanjen s problematiko pomanjkanja učencev, zato je bil na predlog Sveta zavoda OŠ Šempeter na Občinski svet podan predlog za ponovno preučitev šolskega okoliša znotraj šol Občine Žalec. Odgovor pristojnih služb je bil, da naj se ravnatelji znotraj aktiva ravnateljev uskladijo o problematiki šolskega okoliša. Šola trenutno razpolaga z zadovoljivo opremo za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Pripomočke, ki so jih uporabljali za pouk, so nabavljali racionalno in načrtno. V letu 2012 so bile s strani predstavnikov moške in ženske odbojke v Šempetru prepleskane tudi garderobe. Imajo ustrezne pogoje za izvajanje pouka in vseh spremljevalnih dejavnosti. Za prireditve uporabljamo bodisi avlo šole bodisi dvorano KZ Šempeter, kar pa je, žal, povezano z velikimi stroški plačila ogrevanja dvorane. V letu 2010 so prvič uporabili dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer so izvedli odmevno prireditev Oda zdravju, v letu 2011 so izvedli Odo prijateljstvu, leta 2012 pa Odo slovenskemu filmu. Vsi uspehi so plod medsebojnega sodelovanja učencev, staršev, učiteljev in okolja, v katerem šola deluje. Tako sodelujejo s KS Šempeter in vsemi društvi, ki delujejo v kraju (sodelovanje pri prireditvah: Srečanje Šempetrov, Dnevi petja in plesa na pragu poletja), Turističnim društvom Šempeter (Božična skrivnost v Jami Pekel), kulturnim društvom Grifon (izpeljava osrednje kulturne prireditve v Šempetru ob kulturnem prazniku in prazniku KS Šempeter). Več kot polovica od 38 (po stanju 31.8.2012) zaposlenih ima najmanj visoko izobrazbo, ena zaposlena že opravljeno specializacijo in tri magisterij (iz pedagogike, menagementa in angleščine). V prihodnjem letu se bo število zaposlenih z magisterijem povišalo, saj bosta magistrirali še dve zaposleni (slovenistika, angleščina). Končano poklicno izobrazbo ima hišnik, srednjo pa pisarniška referentka. V prid visoki strokovni usposobljenosti pričajo tudi podatki o pridobljenih strokovnih nazivih v šolstvu. Glede na stopnjo izobrazbe je v kolektivu zaslediti visoko motivacijo za razvoj kariere, dva zaposlena sta tudi avtorja učbenikov (angleščina in geografija). Po 31. avgustu 2012 se je stanje zaposlenih zmanjšalo za 5 (ena upokojitev, iztek 4 pogodb za določen čas). Poslovanje je v letu 2012 potekalo v sklopu realnih finančnih zmožnosti in na podlagi sprejetih strogih varčevalnih ukrepov skrajno gospodarno in ekonomično. Dejstvo je, da je šola potrebna korenitih gradbenih posegov (temeljita obnova sanitarij za učitelje, popravilo parketa v učilnicah, zamenjava oken v prvem in drugem triletju, menjava azbestne kritine, ureditev varnega dovoza in odvoza otrok pred šolo). Z občino kot ustanoviteljico so se dogovarjali o možnosti namestitve celic za pridobivanje sončne energije z možnostjo koriščenja strehe šole v zameno za zamenjavo stare kritine. Na javno objavljena razpisa se žal ni javil nihče od ponudnikov, zato kompletna sanacija sodi v sklop načrtovanih energetskih sanacij javnih zgradb v Občini Žalec. 90

GLASBENA ŠOLA RISTO SAVIN ŽALEC Glasbena šola kot medobčinska šola, ki ima svoj sedež v Žalcu, omogoča glasbeno izobraževanje na nižji stopnji otrokom iz vseh občin soustanoviteljic, to je Občine Žalec, Občine Polzela, Občine Braslovče, Občine Prebold, Občine Vransko in Občine Tabor. Z namenom približevanja storitev uporabnikom, so glasbeno in kulturno izobraževanje razširili tudi s pomočjo dislociranih oddelkov, ki so na Polzeli, v Preboldu, v Braslovčah in na Vranskem. V šolsko leto 2011/2012 se je vpisalo skupno 506 učencev, od tega v Žalcu 318, na Polzeli 58, v Preboldu 52, v Braslovčah 42, na Vranskem 26 in v Taboru 10, kar je dokaj zadovoljiv vpis. Na šoli se lahko otroci izobražujejo na naslednjih oddelkih: klavir, violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, saksofon, klarinet, citre, čembalo, petje, trobenta, pozavna, rog, tuba, harmonika, kitara, tolkala, nauk o glasbi, glasbena pripravnica ter predšolska glasbena vzgoja. So šola odprtih vrat, s svojimi programi bogatijo prireditve v občinah ustanoviteljicah, sodelujejo s programi za šole in vrtce, z različnimi komornimi sestavi pa gostujejo na območju celotne Slovenije. Največja novost šolskega leta 2011/2012 je program Ples, v okviru katerega so začeli poučevati balet in plesno pripravnico. Že takoj na začetku, ob ustanovitvi oddelka so imeli vpisanih 20 učencev, do začetka leta 2012 pa je število učencev plesnega oddelka že podvojeno. Na šoli je pričel delovati tudi narodnozabavni ansambel učencev, orkester citer, mali harmonikarski orkester in orkester flavt. Te aktivnosti, ki dodatno obogatijo strokovno ponudbo šole, zaradi omejitve širjenja dejavnosti glasbenih šol na državnem nivoju, financirajo s pomočjo prispevka staršev. V šolskem letu 2011/12 je šola izvedla kar 138 različnih nastopov. Glede na opredeljene standarde in merila MIZKŠ so poslovali gospodarno, predvsem pa zelo učinkovito. S sredstvi, s katerimi razpolagajo, so izvajali tudi pouk nadstandardnih programov, učencem pa so nudili največje možnosti za sodelovanje v različnih zasedbah, orkestrih, tekmovanjih, nastopih. Pri nakupu glasbil vselej poiščejo najugodnejšega ponudnika, seveda pod pogojem, da je tudi kvaliteten. Enako velja tudi za vso ostalo opremo. Glasbena šola Risto Savin Žalec je financirana na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v RS ter Odloka o ustanovitvi Glasbene šole Risto Savin Žalec in njegovih dopolnitev. V odloku o ustanovitvi je zapisano razmerje oziroma delež obveznosti občin za investicije oziroma investicijsko vzdrževanje. Ker dobivajo iz MIZKŠ le sredstva za plače učiteljev in nadomestilo regresa za letni dopust, so primorani vse ostale finančne obremenitve pokriti iz prispevkov staršev in občin. V šolskem letu 2011/2012 je bilo vključno z ravnateljem, pomočnico ravnatelja (50%), poslovno sekretarko ter hišnikom, na glasbeni šolo skupno 38 zaposlenih (od tega 34,5 pedagoških delavcev). 4.2.2. Izobraževanje odraslih vseživljenjsko učenje V občini Žalec na področju izobraževanja odraslih delujeta predvsem UPI Ljudska univerza Žalec, ki se na tem področju ponaša z več kot 35-letno tradicijo ter Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec. UPI (usposabljanje in permanentno izobraževanje) LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC UPI ljudska univerza Žalec je javni zavod za izobraževanje odraslih in mladine in hkrati edini javni zavod za izobraževanje odraslih v spodnji Savinjski dolini. Ustanovljena je bila leta 1975 kot Delavska univerza Žalec, preimenovala pa se je leta 1990. Podlago delu zavoda 91

predstavlja Odlok o ustanovitvi javnega zavoda UPI ljudska univerza Žalec z dopolnitvami (Ur. l. RS, št. 7/97, 63/01, 112/08), ki določa temeljne dejavnosti zavoda, hkrati pa opredeljuje ustanoviteljske pravice in obveznosti občin ustanoviteljic, ki so določene v razmerju glede na število prebivalcev in sicer: Občina Braslovče 12%, Občina Polzela 13%, Občina Prebold 12%, Občina Tabor 4%, Občina Vransko 6% in Občina Žalec 53%. Od leta 2000 ima uveden sistem kakovosti po standardih ISO9000 (sedaj ISO 9001:2008). Ta organizacijski predpis za kakovostno izvajanje celotnega izobraževalnega procesa v zavodu so nadgradili in vsebinsko dopolnili z uvedbo in vzdrževanjem samoevalvacijskega modela POKI (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje) in samoevalvacijskega modela kakovosti v svetovalnem središču. Pri svojem delu se povezujejo s sorodnimi institucijami doma in po svetu ter drugimi institucijami na področju razvoja človeških virov v lokalnem in nacionalnem okolju, zlasti pa z Zvezo ljudskih univerz Slovenije, Andragoškim centrom Slovenije, Zavodom republike Slovenije za zaposlovanje (OS Celje in Velenje), Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Centrom za poklicno izobraževanje, Državnim izpitnim centrom, Fakultetami (Fakulteta za upravo Ljubljana, Fakulteta za organizacijske vede Kranj), Razvojno agencijo Savinja, Razvojno agencijo Savinjske regije d. o. o. ter ostalimi zavodi in institucijami v regiji in širše. Poslovno leto 2012 je bilo na kadrovskem področju v primerjavi s preteklimi leti stabilnejše. Na dan 31. 12. 2012 je bilo na zavodu zaposlenih 19 delavcev, in sicer 13 redno zaposlenih in 6 delavcev po posebni pogodbi o zaposlitvi (JD). V okviru redno zaposlenih je bilo razen direktorice zaposlenih še 6 strokovnih delavcev (pedagoško-andragoško osebje) in 5 administrativnih delavcev. Vsi zaposleni izpolnjujejo zakonsko zahtevane pogoje za izvajanje dejavnosti in se redno dodatno izobražujejo in usposabljajo na svojem področju in na področju osebnega razvoja. Glede na izobrazbeno strukturo močno prevladujejo zaposleni z univerzitetno oz. visoko strokovno izobrazbo (12 od 19 zaposlenih), 2 zaposlena imata višjo, 3 srednjo in 2 osnovno šolsko izobrazbo. V strukturi zaposlenih po spolu prevladujejo ženske (13 od 19 zaposlenih. Pri izvajanju letnega programa dela sodelujejo tudi s številnimi zunanjimi sodelavci (skupno 197 v letu 2012) predavatelji in drugimi strokovnjaki na področju priprave in izvedbe izobraževalnih programov, ki prav tako kot redno zaposleni delavci izpolnjujejo zahtevane zakonske pogoje za izvedbo izobraževalnih programov oziroma izkazujejo ustrezne izkušnje in reference za sodelovanje pri izvedbi naše dejavnosti. UPI LU Žalec ima relativno dobre materialne pogoje za delo, saj razpolaga s šolsko stavbo, ki poleg ustreznega števila poslovnih prostorov vključuje tudi 23 učilnic in telovadnico, ob stavbi je tudi parkirišče. Do junija 2012 so si prostore še delili z Osnovno šolo Griže, ki je zaradi novogradnje šole ni imela svojih prostorov. Notranjost stavbe z lastnimi sredstvi dobro in redno vzdržujejo, problem pa je zunanje pročelje stavbe, ki je v zelo slabem stanju, na kar stalno opozarjajo občine solastnice zgradbe. V novembru 2012 so kandidirali na javnem razpisu za energetsko sanacijo javnih zgradb, a žal s prijavo nismo bili uspešni, zato bodo pokusili znova. Razpolagamo z ustrezno pisarniško, računalniško in komunikacijsko opremo ter ustrezno avdio, video in drugo didaktično opremo za izvajanje izobraževalnih programov kot tudi gradiva in učne pripomočke, ki jih redno dopolnjujejo in posodabljajo. 92

Zavod uresničuje tako svoje dolgoročne oz. strateške kot tudi kratkoročne cilje, ki izhajajo iz temeljnih nacionalnih in evropskih dokumentov na področju izobraževanja odraslih, odražajo pa se tudi v poslanstvu in viziji zavoda. V zadnjih letih število udeležencev v izobraževalnih programih upada, kar je posledica ekonomske krize, ki posameznikom onemogoča uresničiti želje po dvigu ravni znanja, pa tudi omejenega sofinanciranja programov s strani Zavoda za zaposlovanje (v šolskem letu 2011/12 sklenjenih le 6 pogodb za izobraževanje) ter zmanjševanja sredstev za nadaljnje izobraževanje zaposlenih v podjetjih. Zmanjšani vpis v izobraževalne programe nadomeščajo z drugimi aktivnostmi, zlasti z izvajanjem brezplačnih programov v okviru projektnih aktivnosti ter krepitvijo podpornih dejavnosti (SSU, Borza znanja). Tako jim uspeva ohranjati pestrost izobraževalne ponudbe in omogočiti prebivalcem v regiji dostop do najrazličnejših oblik in vsebin za pridobitev izobrazbe, novih znanj in veščin. Ponudba UPI LU Žalec obsega preko 70 različnih programov in izobraževalnih oblik, od tega so pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport verificirani za samostojno izvajanje 34 izobraževalnih programov. Za programe, ki so vpisani v razvid, lahko samostojno izdajajo verificirana spričevala oz. ustrezne listine. Osnovna dejavnost zavoda je podrobneje opredeljena v Odloku o ustanovitvi, strateška in v okolju ter slovenskem prostoru prepoznavna dejavnost pa je razdeljena na naslednja področja dela: I. Programi za pridobitev formalne izobrazbe 1. Osnovna šola za odrasle (program ljudske univerze izvajajo kot javno službo in je za udeležence v celoti brezplačen; v šolskem letu 2011/12 so pouk izvajali v enem oddelku, vpisanih je bilo 11 udeležencev, izobraževanje sta uspešno zaključila 2. Izvedli so 467,5 ur pouka in tudi nacionalno preverjanje znanja). 2. Programi srednješolskega izobraževanja za odrasle (V šolskem letu 2011/12 so organizirali izobraževanje v 9 srednješolskih izobraževalnih programih za odrasle, v 3 neprenovljenih srednješolskih izobraževalnih programih pa so izvajali konzultacije. Največ udeležencev se je izobraževalo v programih predšolske vzgoje, sledijo program ekonomski tehnik, strojni tehnik in maturitetni tečaj. Organizirano so izvajali še programe oblikovalec kovin orodjar, elektrikar in elektrotehnik ter ekonomska gimnazija, ne pa tudi razpisanih programov trgovec in gastronomsko turistični tehnik, ker ni bilo dovolj interesa. V primerjavi s šolskim letom 2010/11 je bil vpis sicer nekoliko manjši - 223 udeležencev, a blizu zastavljenim ciljem. Z Zavodom za zaposlovanje so sklenili 6 pogodb o izobraževanju, kar je 21 manj kot leto poprej. V izrednem izobraževanju so v šolskem letu 2011/12 izvedli skupno 3.765 ur izobraževanja. V vseh rednih razpisanih rokih so izvajali tudi zaključni izpit, poklicno maturo in splošno maturo). II. Programi splošnega izobraževanja 1. Jezikovni programi 2. Računalniški tečaji 3. Programi splošnega opismenjevanja (UŽU programi, računalniška pismenost) 4. Programi za integracijo priseljencev 5. Usposabljanja in nacionalne poklicne kvalifikacije 6. Tečaji in delavnice za zdravje in osebnostno rast 7. Študijski krožki Na področju jezikovnega izobraževanja so v šolskem letu 2011/12 izvedli 8 javno veljavnih jezikovnih programov (angleščina, nemščina in italijanščina) ter osvežitveni tečaj španščine, jezikovno izobraževanje za potrebe podjetij in individualne tečaje. V šolskem letu 2011/2012 so izvedli 5 izpitnih rokov za izpit iz slovenščine na osnovni ravni za tujce. K izpitu je pristopilo 145 kandidatov. Izvedli so februarski rok izpita iz angleščine na višji ravni za odrasle v okviru Državnega izpitnega centra, ki sta se ga 93

udeležila dva kandidata. Poleg jezikovnega izobraževanja za odrasle ponujajo tudi jezikovno izobraževanje za otroke in mladino, za katero pa je v zadnjih letih manj zanimanja. Vključno z izpiti so v šolskem letu 2011/12 na področju jezikovnega izobraževanja izvedli 21 izobraževalnih oblik in 725 izobraževalnih ur, pri čemer je bilo vključenih 210 udeležencev. Na področju splošnega (neformalnega) izobraževanja so v šolskem letu 2011/12 izvedli skupno 15 izobraževalnih oblik in 733 izobraževalnih ur za 220 udeležencev. Organizirali so 4 vrste različnih rekreacijskih vadb, 2 računalniška tečaja, 2 izvedbi osnovnega usposabljanja za knjigovodska dela, tečaj za voditelja čolnov, 2 izvedbi priprav na NPK socialni oskrbovalec na domu, usposabljanje za naše zunanje sodelavce (Sodobni pristopi k učenju in poučevanju), usposabljanje za zunanjega naročnika Upravno enoto Žalec ter program glasbene šole za odrasle, ki ga v regiji ekskluzivno izvajajo že osmo leto. V okviru razpisa MIZKŠ za programe IO za 2011 so izvedli program Internet združuje in razbija stereotipe ter Kako do boljših rezultatov z učinkovitim učenjem. V okviru splošnega neformalnega izobraževanja so izvedli tudi šest brezplačnih študijskih krožkov za občane, ter bili, tako kot vsako leto, tudi v šolskem letu 2011/12 izvajalec številnih aktivnosti ob Tednu vseživljenjskega učenja ter koordinator TVU aktivnosti v spodnji Savinjski dolini. Še posebej so bili ponosni na to, da je, na naš predlog, prejela priznanje za promocijo učenja in znanja, ki ga vsako leto podeljuje Andragoški center Slovenije, naša dobitnica oskarja za učenje, Mirica Vasle. So pooblaščeni izpitni center Državnega izpitnega centra za zunanje preverjanje znanja angleškega in nemškega jezika za odrasle na osnovni in višji ravni, pooblaščeni izpitni center Filozofske fakultete za preverjanje znanja slovenščine na osnovni ravni ter pooblaščeni izpitni center za izvajanje izpitov za pridobitev Evropskega računalniškega uporabniškega spričevala. III. Visokošolski izobraževalni programi (študijski center) 1. Fakulteta za upravo (redni in izredni študij) Visokošolski strokovni program na podlagi pogodbe izvajajo v sodelovanju z matično Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani. V skladu z zahtevami sveta za visoko šolstvo so verificirani kot študijski center fakultete. V februarju 2012 jim je komisija NAKVIS-a po uspešnem pregledu izpolnjevanja pogojev podaljšala akreditacijo programa Fakultete za upravo in Študijskega centra Žalec. V program Uprava vpisujejo tako redne (od študijskega leta 2009/10 dalje) kot izredne študente. V študijskem letu 2011/12 so v prvi letnik vpisali 60 rednih študentov in 2 izredna, v 2. letnik je bilo vpisanih 16 rednih in 2 izredna študenta, v tretji letnik pa je bilo vpisanih 18 rednih študentov. Skupno so imeli na visokošolskem programu Fakultete za upravo vpisanih 98 študentov. Tabela 40: Izobraževalne oblike UPI LU Žalec v šolskem letu 2011/12 Zap. št. NAZIV IZOBR. OBLIKE Št. odd. Št. ur Št. udelež. 1. Osnovna šola za odrasle 1 467,5 11 2. Srednješolski programi 9 3765 223 3. Visokošolski programi 3 98 4. Jezikovni tečaji 21 725 210 5. Splošni tečaji, usposabljanja 24 809 301 SKUPAJ 58 5767 843 94

Graf 49: Izobraževalne oblike v šolskem letu 2011/12 100% 80% 60% 40% 20% 0% 1 467,5 11 9 223 3 21 3765 98 210 24 725 301 809 Št. oddelkov Št. ur Št. udeležencev Osnovna šola za odrasle Srednješolski programi Visokošolski programi Jezikovni tečaji Splošni tečaji, usposabljanja IV. Svetovanje in druge dejavnosti v podporo učenju 1. Informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih (ISIO), 2. Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS) 3. Središče za samostojno učenje (SSU) 4. Borza znanja 5. Teden vseživljenjskega učenja (TVU) 6. Učna pomoč Vse oblike svetovalne dejavnosti oz. storitve so občanom na voljo brezplačno. Dejavnosti so v pretežnem delu izvajali v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska, ki deluje regijsko in katerega koordinator smo. CVŽU je trenutno največji projekt, ki ga UPI LU izvaja in se sofinancira iz sredstev ESS in MIZKŠ. Na področju svetovanja so v šolskem letu 2011/12 opravili 3570 brezplačnih svetovalnih storitev za 3401 občana, s čimer smo presegli rezultate predhodnega leta. Dodatno so s podpornimi aktivnostmi partnerjev izvedli 6512 ur za 1361 udeležencev. Tabela 41: Svetovanje UPI LU Žalec v šolskem letu 2011/12 Zap. št. Naziv svetovalne oblike Št. storitev Št. svetovalnih ur Št. svetovancev 1. ISIO (UPI) 1746 3452,5 1577 2. CIPS 1824 1824 SKUPAJ 3570 3452,5 3401 Tabela 42: Dejavnosti UPI LU Žalec v podporo učenju v šolskem letu 2011/12 Zap. št. Naziv oblike Št. oblik Št. ur Št. udel. 1. SSU 1 4567 318 2. UČNA POMOČ 1 696 32 3. BORZA ZNANJA 1 325 111 4. TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 50-590 SKUPAJ 53 5588 1051 95

Tabela 43: Druge podporne aktivnosti v okviru CVŽU Savinjska v šolskem letu 2011/12 Zap. Naziv oblike Št. oblik Št. ur Št. udel. št. 1. Točke VŽU 2 924 88 2. Kariernice in predstavitve poklicev 3 6 90 SKUPAJ 5 930 178 V. Projektno delo Na področju projektnega dela in drugih dejavnosti je UPI LU Žalec v šolskem letu 2011/12 izvajal naslednje projekte: 1. Družinski center UPI (sofinanciranje MDDSZ)- do konca leta 2011; 2. Izobraževanje odraslih 2011 (sofinanciranje MIZKŠ) do konca leta 2011; 3. Dvig ravni pismenosti (sofinanciranje ESS, MIZKŠ); 4. Neformalno izobraževanje odraslih 2012 2014 (sofinanciranje ESS, MIZKŠ); 5. Center vseživljenjskega učenja Savinjska (sofinanciranje ESS, MIZKŠ). Tabela 44: Projektne aktivnosti UPI LU Žalec v šolskem letu 2011/12 Projekt Št. oblik Št. ur Št. udeležencev CVŽU (borza znanja, točke VŽU, kariernice) 6 1255 289 Družinski center UPI 2011 6 486 626 Dvig ravni pismenosti 12 853 181 Neformalno izobraževanje odraslih 9 456 165 Skupaj 33 3050 1261 Tečaje in delavnice, ki so jih izvajali v okviru ESS projektov Dvig ravni pismenosti in Splošno neformalno izobraževanje odraslih in so bili občanom na voljo brezplačno, so se izvajali v vseh šestih občinah ustanoviteljicah UPI. Od skupno 364 udeležencev v projektih UPI LU Žalec so bili 104 v Občini Žalec, za katere je bila na voljo: - izvedba programov Računalniška pismenost za odrasle in Računalniško digitalno opismenjevanje v okviru projekta ESS Dvig ravni pismenosti; - izvedba programa Usposabljanje za življenjsko uspešnost Beremo in pišemo skupaj za starše in otroke v prvi triadi OŠ Žalec v okviru projekta ESS Dvig ravni pismenosti; - izvedba programa Usposabljanje za življenjsko uspešnost Most do izobrazbe za mlajše brezposelne osebe in programa Usposabljanje za življenjsko uspešnost Razgibajmo življenje z učenjem za starejše odrasle v okviru projekta ESS Dvig ravni pismenosti; - izvedba vseh ostalih v zgornji tabeli naštetih brezplačnih izobraževalnih programov. - Izvedba brezplačnih računalniških delavnic v okviru Središča za samostojno učenje (MS Office) - Izvedba študijskih krožkov (kuharski Obliznimo si prste; glasbeni; krojenje ). 96

Tabela 45: Realizacija vseh izobraževalnih oblik in dejavnosti v podporo učenju v šol. letu 2011/12 Zap. Št. Naziv izobraževalne oblike Št. oblik/oddelkov Št. ur št. udeležencev 1. Osnovna šola za odrasle 1 468 11 2. Srednješolski programi 9 3765 223 3. Visokošolski programi 3-98 4. Splošno izobraževanje in usposabljanje 45 1534 511 5. Dejavnosti v podporo učenju 53 5588 1051 6. CVŽU aktivnosti 5 930 178 7. Projekti 27 1795 972 IZOBRAŽEVALNE OBLIKE SKUPAJ 143 14080 3044 Graf 50: Tabela 46: Primerjava skupnih kazalnikov realizacije vsebin UPI LU Žalec po letih Št. ur Št. udeležencev 2010/11 2011/12 2:1 2010/11 2011/12 2:1 1 2 % 1 2 % IZOBRAŽEVALNE OBLIKE SKUPAJ 15354 14080 91,7 2782 3044 109,4 SVETOVALNE OBLIKE SKUPAJ 3174 3453 108,8 3187 3401 106,7 SKUPAJ 18528 17533 5969 6445 Statistika celotne realizacije izobraževalnih programov na UPI ljudski univerzi v šolskem letu 2011/12 nam pokaže, da se je v šolskem letu 2011/12 v različne izobraževalne oblike vključevalo 3044 udeležencev, kar je 9,4 % več kot preteklo leto, opravili pa so 14080 izobraževalnih ur. V programu svetovanja so opravili 3570 storitev (7,4 % več kot leto poprej) in 3453 svetovalnih ur (8,8 % več kot leto poprej) za 3401 svetovanca (6,7 % več 97

kot leto poprej). Delo so torej skrbno načrtovali in dobro opravili, saj so presegli načrtovane kazalnike tako na področju izobraževalnih programov kot tudi na področju svetovalne dejavnosti, kar je še posebej pohvalno v času naraščajoče konkurence, padanja kupne moči in vedno bolj omejenih možnosti sofinanciranja izobraževanja iz različnih javnih virov (ZRSZ, JS RS za razvoj kadrov in štipendije, idr.). Večina uporabnikov storitev UPI LU Žalec prihaja iz Spodnje Savinjske doline, ostali pa so iz širše Savinjske in tudi ostalih regij, kar je razvidno iz spodnje preglednice. Zlasti s projektom Center vseživljenjskega učenja Savinjska, v okviru katerega deluje 6 dislokacij Svetovalnega središča in 18 Točk vseživljenjskega učenja, zajemamo najširše področje Savinjske regije. Tabela 47: Udeleženci izobraževalnih in svetovalnih oblik UPI LU Žalec po občinah* Zap. št. NAZIV PODROČJA OBČINE ŽA PO PR BR VR TB CE VE DR Skupaj 1. Osnovna šola za odrasle 7 - - - - - 2-2 11 2. Srednješolski programi 57 12 10 6 9 4 40 16 69 223 3. Fakulteta za upravo 11 2 2 1 1 1 18 16 46 98 4. Jezikovni tečaji 27 5 10 1 1 1 82 14 69 210 5. Splošni tečaji in delavnice 80 5 19 7 1 3 2 27 76 220 6. Projekti 104 31 23 33 33 2 60 10 68 364 7. CIPS 1408 74 102 39 28 11 77 3 82 1824 8. ISIO 266 59 50 40 32 15 259 38 216 975 SKUPAJ 1960 188 216 127 105 37 490 174 628 3925 * glede na razpoložljive podatke o kraju bivanja Graf 51: Udeleženci izobraževalnih in svetovalnih oblik UPI LU Žalec po občinah UPI Ljudska univerza Žalec je na podlagi uspešnega dela prejela tudi priznanje Andragoškega centra Slovenije za posebne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi lastnega znanja in znanja drugih za leto 2012. Priznanje jim je bilo podeljeno na svečani otvoritvi Tedna vseživljenjskega učenja v maju 2013. 98

DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC Na področju izobraževanja odraslih v Občini Žalec že od leta 1999 dalje uspešno deluje tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec, ki je organizirana kot društvo. Tako teče že trinajsto študijsko leto izobraževanja in druženja članov društva. Znanje si člani bogatijo v 30 krožkih. Novost v študijskem letu 2012/13 je poudarek na naravoslovnih in prirodoslovnih predmetih. Društvo skrbi tudi za druženje članov: z dostopnostjo do kulture, z obiskom gledaliških predstav v občini Žalec, kakor tudi z obiskom gledaliških predstav v Mariboru in v Ljubljani. Obiskali bodo Festival v Cankarjevem domu, organizirali strokovne ekskurzije po Sloveniji, se družili na društvenem festivalu ter organizirali večdnevno druženje članov na morju. Aktivno se vključujejo tudi v mrežo Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, v okviru katere v šolskem letu 2012/13 nadaljujejo s projektom NVO širjenje mreže nevladnih organizacij izobraževanja starejših. Cilj univerze je povezovanje z vsemi generacijami, ne le povezovanje starejših, kar izvajajo z aktivnim vključevanjem različnih generacij v delavnice, s spodbujanjem medsebojnega učenja predvsem pa z izmenjevanjem izkušenj. Na ta način uresničujejo cilje leta 2012 kot evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Program skupnih kulturnih in družabnih dejavnosti društva za šolsko leto 2012/13 med drugim obsega: Tradicionalne kulturne prireditve: jesenski in pomladanski obisk gledališke in operne predstave sodelovanje na Festivalu za III. življenjsko obdobje v Ljubljan organiziranje in sodelovanje na razstavah Izobraževanje: sodelovanje v projektih Vseživljenjskega učenja okrogla miza, delavnice projekt NVO (širjenje Mreže univerz) Družabna srečanja: strokovna ekskurzija novoletna srečanja občni zbor. Graf 52: Gibanje števila članov in števila krožkov v Univerzi za tretje življenjsko obdobje Žalec 99

4.3. Šport v Občini Žalec Občina Žalec glede na svojo dostopnost in lego postaja vedno bolj primerna za stanovanjsko gradnjo (bližina avtoceste Ljubljana Maribor). Potencialna priselitev mladih družin z otroki bo imela dolgoročen vpliv na povečane potrebe po površinah, ki so namenjene druženju mladih, njihovi splošni rekreativni in športni dejavnosti. Nacionalni program športa, ki se zavzema za ustvarjanje pogojev za pospeševanje vlaganja v šport, z namenom dviga splošne ravni pogojev uspešnosti, predvideva doseči cilj - 0,5 m 2 pokrite športne vadbene površine na prebivalca. Občina trenutno razpolaga s 5.436,25 m 2 pokritih športnih površin, kar znaša 0,25 m 2 na prebivalca, torej le polovico ciljne vrednosti. Športna dejavnost je v Občini Žalec, kljub majhnim pokritim športnim površinam, izredno dobro razvita. Indikator razvitosti športa je rast športnih aktivnosti v občini. Trenutno je v Zvezi športnih društev Občine Žalec evidentiranih 44 športnih društev s 4.535 člani in 1.269 registriranimi športniki/tekmovalci. Športne površine v Občini Žalec Popis pokritih in nepokritih športnih površin v Občini Žalec, prikazan v nadaljevanju, pokaže, da v občini trenutno razpolagamo s 5.436 m 2 pokritih in 27.191 m 2 nepokritih športnih površin, na katerih deluje veliko število športnih društev in klubov, ki potrebujejo za svoje delovanje ustrezne prostore. Tabela 48: Športne površine v Občini Žalec št. preb. minimalni standardi športa 0,3 m 2 pokrite površine / prebivalca 3 m 2 nepokrite površine / prebivalca obstoječe površine (m 2 )* Obstoječe na prebivalca Pokrite nepokrite pokrite nepokrite Občina Žalec 21.532** 6.460 64.596 5.436 27.191 0,25 1,26 * podatki pridobljeni s strani strokovnih služb Občine Žalec **SURS: Prebivalstvo po starosti in spolu; podatki na dan 1. 1. 2012 Popis pokritih in nepokritih športnih površin v Občini Žalec ter predmetnem športnem kompleksu Športni center Žalec: A) Obstoječe pokrite športne površine v Občini Žalec 5.436 m 2 1. telovadnica I. OŠ Žalec 1.200 m 2 2. telovadnica OŠ Petrovče 832 m 2 3. telovadnica OŠ Šempeter 1.338 m 2 4. telovadnica OŠ Griže 1.366 m 2 5. ostale športne površine* 700 m 2 Skupaj pokrite športne površine 5.436 m 2 *podružnice: OŠ Trje, UPI Ljudske univerze Žalec 100

B) Obstoječe nepokrite športne površine v Občini Žalec 27.191 m 2 1. Atletsko-nogometni kompleks 14.300 m 2 2. Igrišče za košarko 420 m 2 3. Rokometno igrišče in igrišči za ulično košarko 1.200 m 2 4. Tenis igrišča 1. 250 m 2 5. Balinišče 510 m 2 6. Igrišča za odbojko na mivki 1.050 m 2 7. Igrišče za inline hokej in skate 990 m 2 8. Ostala igrišča za otroke na območju občine Žalec 7.351 m 2 9. Strelišče za streljanje z zračno puško 120 m 2 Skupaj nepokrite športne površine 27.191 m 2 Skupaj A + B 32.627 m 2 Iz podatka o številu prebivalcev v občini Žalec izhajajo naslednje ugotovitve glede zagotavljanja minimalnega standarda v športu: minimalni standard v športu na neto pokrite vadbene površine je 0,3 m 2 pokrite površine / prebivalca: 5.436 m 2 / 21.532 prebivalcev = 0,252 m 2 neto pokrite vadbene površine na prebivalca v občini Žalec, kar predstavlja 84 % minimalnega standarda v športu neto pokrite vadbene površine; minimalni standard v športu na neto nepokrite vadbene površine je 3 m 2 nepokrite površine / prebivalca: 27.191 m 2 / 21.532 prebivalcev = 1,263 m 2 neto nepokrite vadbene površine na prebivalca v občini Žalec, kar predstavlja 42 % minimalnega standarda v športu neto nepokrite vadbene površine. Analiza obstoječih športnih dejavnosti v Občini Žalec V Občini Žalec na področju športa deluje ZKŠT OE Šport ter klubi in športna društva. ZKŠT - OE Šport v okviru javne službe organizira športne prireditve, skrbi za vzdrževanje in izvajanje investicij v kompleksu Športnega centra Žalec, je koordinator številnih prireditev, organiziranih s športnimi društvi občine Žalec, in glavni organizator vseh občinskih in nekaterih področnih tekmovanj v sistemu šolskih športnih tekmovanj. Kot drugi dve enoti ZKŠT po pooblastilu občine kot ustanoviteljice zavoda v njenem imenu in za njen račun pripravlja razpis za sofinanciranje športa v Občini Žalec, vodi komisijo za šport, ki razdeljuje sredstva med športna društva na osnovi sprejetega Pravilnika na občinskem svetu, med letom spremlja realizacijo programov športnih društev in pripravlja pogodbe o sofinanciranju ter mesečne zahtevke za nakazila direktno iz proračuna. Opravlja administrativna in strokovna opravila za Zvezo športnih društev Občine Žalec. V enoti so bili v 2012 zaposleni vodja programa šport in vzdrževalec športne infrastrukture ter strokovni sodelavec za polovični delovni čas. Športna društva V Občini Žalec deluje 64 društev na športnem področju, 43 jih je včlanjenih v Zvezo športnih društev Občine Žalec. V društva, navedena v nadaljevanju, je vključenih 4.535 članov ter 1.269 registriranih tekmovalcev (podatki ZKŠT Žalec, november 2012: 101

Tabela 49: Izvajalci športnih programov v letu 2012/2013 na območju Občine Žalec IZVAJALCI ŠPORTNIH PROGRAMOV 2012 / UPORABNIKI I. OŠ Žalec OŠ Petrovče ŠC Žalec število članov število registriranih tekmovalcev/športnikov II OŠ ŽALEC X 0 ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO OŠ PETROVČE 152 NOGOMETNI KLUB ŽALEC X X 0 454 ODBOJKARSKO DRUŠTVO ŠEMPETER X 148 100 OK SPODNJA SAVINJSKA X 112 95 RK ZELENE DOLINE ŽALEC X X 185 89 ŠD BODYSOLUTION X X 99 AK ŽALEC X X 180 80 JU JITSU KLUB ALJESAN ŠEMPETER 54 75 KARATE KLUB NESTOR X 114 34 KARATE KLUB PETROVČE X 28 4 KARATE KLUB ŽALEC X X 86 40 LOKOSTRELSKI KLUB ŽALEC X X 53 53 LOKOSTRELSKI KLUB SOKOL LOŽNICA PRI ŽALCU X 35 14 STRELSKO DRUŠTVO JUTEKS ŽALEC 52 25 STRELSKO DRUŠTVO LIBOJE X 61 21 DRUŠTVO ODBOJKARSKIH SODNIKOV ŽALEC X 46 DŠR PARTIZAN GRIŽE 94 DTR BISTRE SAVINJE ŠEMPETER 55 GOLF KLUB 2000 ŽALEC 81 ŠD MODRI MEDO X 0 ŠD PETROVČE X 192 20 TŠD LIBOJE 35 ŠPORTNI KLUB LEVEC 103 ŠPORTNO DRUŠTVO HOFREIN 96 ŠPORTNO DRUŠTVO PONIKVA PRI ŽALCU 144 ŠPORTNO DRUŠTVO VRBJE X 80 ŠPORTNO SKAKALNO DRUŠTVO ZAJC X 47 1 ŠRD BORUT GOTOVLJE 40 TENIS KLUB TRJE 2000 170 BALINARSKI KLUB ŽALEC X 28 20 KOLESARSKI KLUB ŽALEC 23 KONJENIŠKI KLUB ŽALEC 31 SMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC X 158 TK TENIŠKA AKADEMIJA ŽALEC X 164 17 PLANINSKO DRUŠTVO GALICIJA 169 PLANINSKO DRUŠTVO ŠEMPETER 268 PLANINSKO DRUŠTVO ZABUKOVICA 629 PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC 166 PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE 180 ŠAHOVSKI KLUB ŽALEC 65 63 ŠAHOVSKO DRUŠTVO SAVINJČAN 64 64 ŠAHOVSKI KLUB GRIŽE 48 Skupaj 4.535 1.269 102

4.4. Mladina v Občini Žalec Stopnja brezposelnosti med mladimi, zlasti tistimi, z visokošolsko izobrazbo,»beg možganov«v druga okolja oziroma v tujino, staranje prebivalstva in vrsta drugih kazalnikov narekuje skrb za delo z mladimi s ciljem, da bi najbolj perspektivni del populacije ostal v lokalnem okolju. Sliko kazalnikov iz predhodnih poglavij dodatno pojasnjuje tudi spodnja tabela, zlasti pokazatelji starostne odvisnosti. Tabela 50: Gibanje kazalnikov staranja in starostne odvisnosti prebivalstva v Občini Žalec in v Sloveniji v obdobju 2008-2013 (Vir: SURS) Žalec SLOVENIJA Opombe: 2008 2009 2010 2011 2012 2013 SKUPAJ Moški Ženske SKUPAJ Moški Ženske SKUPAJ Moški Ženske SKUPAJ Moški Ženske SKUPAJ Moški Ženske SKUPAJ Moški Ženske Povprečna starost (leta) 41 39,5 42,5 41,3 39,9 42,7 41,4 40 42,7 41,6 40,4 42,9 41,8 40,5 43 42,1 40,8 43,4 Indeks staranja 111,8 87,2 137,2 111,3 88 135,8 113,3 90,7 136,7 113,4 92,2 135,1 112,4 91,9 133,4 115,1 94,7 136,2 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 13,7 14 13,4 14,2 14,6 13,7 14,2 14,5 13,9 14,3 14,6 14,1 14,6 14,9 14,4 14,7 15 14,4 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 71 73,8 68,3 70 72,5 67,6 69,7 72,3 67,2 69,4 71,9 67 68,9 71,4 66,4 68,4 70,8 66 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 15,3 12,2 18,3 15,8 12,9 18,7 16,1 13,2 19 16,2 13,5 19 16,5 13,7 19,2 16,9 14,2 19,6 Delež prebivalcev, starih 80 let ali več (%) 2,9 1,6 4,3 2,7 1,6 3,8 2,8 1,7 3,8 3 1,9 4,1 3,1 2 4,3 3,3 2,1 4,5 Koeficient starostne odvisnosti 40,8 35,6 46,3 42,8 37,9 48 43,5 38,4 48,9 44 39 49,3 45,1 40 50,6 46,2 41,2 51,5 Koeficient starostne odvisnosti mladih 19,3 19 19,5 20,2 20,1 20,3 20,4 20,1 20,7 20,6 20,3 21 21,3 20,9 21,7 21,5 21,1 21,8 Koeficient starostne odvisnosti starih 21,5 16,6 26,8 22,5 17,7 27,6 23,1 18,3 28,2 23,4 18,7 28,4 23,9 19,2 28,9 24,7 20 29,7 Povprečna starost (leta) 41,1 39,4 42,7 41,3 39,6 42,9 41,4 39,8 43,1 41,7 40 43,3 41,9 40,3 43,5 42,1 40,5 43,6 Indeks staranja 116,3 87,8 146,4 117,6 89,5 147,2 117,7 90,2 147 116,5 89,6 145,1 117,3 90,8 145,3 118,1 92,3 145,5 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%) 13,9 14,4 13,3 14 14,5 13,4 14 14,6 13,5 14,2 14,8 13,6 14,3 14,9 13,8 14,5 15,1 13,9 Delež prebivalcev, starih 15-64 let (%) 70 72,9 67,2 69,6 72,4 66,8 69,4 72,3 66,7 69,3 72 66,6 68,9 71,6 66,3 68,4 71 65,8 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%) 16,1 12,7 19,5 16,4 13 19,8 16,5 13,1 19,8 16,5 13,2 19,8 16,8 13,5 20 17,1 13,9 20,2 Delež prebivalcev, starih 80 let ali več (%) 3,6 1,9 5,2 3,8 2,1 5,4 3,9 2,2 5,6 4,1 2,4 5,9 4,3 2,5 6,1 4,5 2,7 6,3 Koeficient starostne odvisnosti 42,9 37,2 48,9 43,7 38 49,7 44 38,4 50 44,3 38,9 50,2 45,1 39,7 50,9 46,2 40,8 51,9 Koeficient starostne odvisnosti mladih 19,8 19,8 19,8 20,1 20,1 20,1 20,2 20,2 20,3 20,5 20,5 20,5 20,8 20,8 20,7 21,2 21,2 21,1 Koeficient starostne odvisnosti starih 23,1 17,4 29 23,6 18 29,6 23,8 18,2 29,8 23,9 18,4 29,7 24,4 18,9 30,1 25,0 19,6 30,7 Od objave podatkov o prebivalstvu Slovenije po 1. 1. 2008 uporabljamo na Statističnem uradu Republike Slovenije spremenjeno statistično definicijo prebivalstva. To pomeni prelom v časovni vrsti podatkov, zato podatki po tej definiciji, torej podatki po 1. 1. 2008, niso neposredno primerljivi s podatki za predhodna stanja. Vir: Statistični urad Republike Slovenije (podatki po stanju 1.1.posameznega leta) Podatke o prebivalstvu za stanje 1. 1. 2011 smo v Sloveniji pripravili tudi v skladu z Uredbo (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj (Uradni list Evropske unije L 218/14, 13. avgust 2008). Skupni koeficient starostne odvisnosti mladih in starih je v obdobju 2008-2013 sicer naraščal tako na ravni Slovenije kot tudi v Občini Žalec, a žal v Občini Žalec hitreje kot v slovenskem povprečju. Tako je bil na začetku leta 2013 s 46,2 skupni koeficient starostne odvisnosti v občini na enaki ravni kot v Sloveniji, čeprav je še v letu 2008 zaostajal za republiškim povprečjem za 5 odstotnih točk. Rast skupnega koeficienta starostne odvisnosti v Občini Žalec beležimo predvsem na račun hitrejše rasti koeficienta starostne odvisnosti mladih, ki je v Občini Žalec bil v letu 2008 še pod republiškim povprečjem (Slovenija 23,1, Žalec 19,3), v letu 2013 pa ga je že presegel (Slovenija 21,2, Žalec pa kar 21,5)! Navedeni kazalnik nam pokaže, da zaradi manjše ponudbe delovnih mest, stanovanj in drugih priložnosti za mlade v lokalnem okolju žal mladi v občini Žalec dlje kot v povprečju v Sloveniji ostajajo odvisni od svojih staršev! Višjo raven koeficienta starostne odvisnosti mladih v občini Žalec dosegamo predvsem na račun nadpovprečne rasti tega koeficienta pri mladih ženskah, 103

Graf 53: Koeficient starostne odvisnosti mladih v Občini Žalec in v Sloveniji v obdobju 2008-2013 (Vir: SURS) Graf 54: Koeficient starostne odvisnosti mladih moških in mladih žensk v Občini Žalec in v Sloveniji v obdobju 2008-2013 (Vir: SURS) Občina Žalec se zaveda nastale problematike, zato je s sprejetjem Odloka o mladini v Občini Žalec v novembru 2012: 104

opredelila strukturo in podporno okolje mladinskega organiziranja in mladinskega dela na svojem območju, zagotovila pogoje za sodelovanje mladih pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na življenje in delo mladih ter postavila pravne osnove za pospešen razvoj lokalne mladinske politike. Mladi so organizirani v Mladinski svet Občine Žalec, krovno mladinsko organizacijo v Občini Žalec, kjer so včlanjena društva in politični podmladki, ki delujejo na področju mladih in organizirajo prireditve, ki so namenjene mlajši populaciji. Članice organizacije so: - Društvo 5r Šempeter, - ŠD Bodysolution Žalec, - Študentski klub Žalec, - Mladi forum SD, - Klub Mladine Mrhar Vrbje, - Mlada Slovenija - Regijski odbor Savinjsko-Šaleška dolina, - SDM Žalec, - KUD Malo mestece Žalec, - Društvo Mladih Šempeter. Prav tako so letos sprejeli tudi tri novo nastale članice, ki pa imajo status novopridruženih članic. To so: Društvo MUC Žalec, Mladi za prihodnost ter Klub Mladih KS Galicija. Trenutno mladi, ki so organizirani v Mladinskem svetu Občine Žalec, pripravljajo svoj strateški razvojni dokument Lokalni program mladine. Kot ključni problem nadaljnjega razvoja aktivnosti mladih vidijo predvsem v dejstvu, da nimajo prostorov za delovanje mladinskega centra. 105

5. Visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba 5.1. Visoko šolstvo v Savinjski regiji V Savinjski regiji je dobro razvita mreža srednješolskega izobraževanja, v katerem prevladujejo strokovne smeri, ki se vežejo na tradicionalne gospodarske dejavnosti žal pa se v Občini Žalec zaradi bližine Celja in Velenja ni razvila nobena samostojna srednja šola, izvajajo pa se določeni srednješolski programi v sklopu UPI Ljudske univerze Žalec (glej tudi poglavje 4.2.2). V celotni Savinjski statistični regiji vzpostavljen tudi sistem izobraževanja odraslih, ki se kaže v relativno dobro razviti mreži institucij za izobraževanje in usposabljanje odraslih (ljudske univerze in drugi zavodi institucije, ki izvajajo programe izobraževanja odraslih). Kljub temu je strokovna izobraženost v regiji nizka, predvsem primanjkuje visoko tehnološkega, informacijskega in managerskega znanja, ki je pogojeno z razvitim sistemom visokošolskega izobraževanja. V Žalcu (kot že rečeno) na področju izobraževanja odraslih deluje UPI Ljudska univerza Žalec, ki pa je podobno kot na ravni srednješolskega izobraževanja tudi edina izobraževalna organizacija v občini in v Spodnji Savinjski dolini, ki izvaja visokošolski izobraževalni program. Kakovostno visoko šolstvo združuje znanje in spodbuja nove, na znanju temelječe dejavnosti, krepi človeški kapital s pritegnitvijo novih in z ohranjanjem obstoječih talentov, kakor tudi zagotavlja strokovno delovno silo, spodbuja privlačnost lokalnega in regionalnega okolja ter spodbuja vseživljenjsko učenje (OECD 2007). Takšno okolje izboljšuje podjetniškoraziskovalno vzdušje in ustvarja nove razvojne priložnosti, kar pripomore tudi k zniževanju brezposelnosti ter predstavlja privlačno okolje za visoko izobražene kadre. S tem se preprečuje oz. zmanjšuje t.i. beg možganov iz regije, ter ustvarja pozitiven vpliv na razvoj znanstveno raziskovalne dejavnosti in kulture. 5.1.1. Pomen visokega šolstva Visoko šolstvo se je v evropskem prostoru v zadnjih letih bistveno spremenilo v dveh temeljnih točkah, in sicer glede na obseg in pomen delovanja. Na eni strani smo priča ekspanziji visokega šolstva, ki je danes tudi veliko bolj raznoliko in vključuje nove vrste zavodov, kot so politehnike, univerzitetne akademije ali tehnološki inštituti. Na drugi strani so zavodi na terciarni ravni pridobili nov pomen, saj so obravnavani kot pomemben dejavnik v gospodarstvu, sposoben hitrega odzivanja na povpraševanje trga ter sodelovanja na področju znanstvenega in tehnološkega razvoja (CEC 2009). V sodelovanju s poslovnim svetom snujejo in prilagajajo študijske programe, upravljanje in financiranje visokošolskih zavodov. Veliko pomembnost kakovostnega visokega šolstva lahko pripišemo prav njegovemu prepoznavanju kot globalnega pospeševalca konkurenčnosti, gospodarskega in družbenega razvoja.»univerzitetna središča so vodilni razvojni poli«(pak 1997). Univerze se danes tradicionalno pojmujejo kot visokošolske in znanstveno-raziskovalne inštitucije, vendar pa je njihova vloga v družbi bistveno širša in pomembnejša. Univerze igrajo danes pomembno vlogo v družbi in pomembno oblikujejo njen razvoj (ICF, 2002): Univerze kot ustvarjalke znanja. Univerze kot pospeševalke inovacij. Univerze so ključni akterji pri ustvarjanju podjetnikov. Univerze so nosilke "izhodiščnega kapitala" za raziskave. Univerze ustvarjajo nova in uporabna znanstvena spoznanja, ki so potrebna visokotehnološkim podjetjem za razširitev poslovanja ali ohranitev konkurenčnosti. 106

Visokošolski zavodi in študenti so pomemben vir strokovnega znanja in izkušenj za podjetja in pomemben vir spodbujanja produktivnosti. Univerze so pomemben dejavnik pri usposabljanju, prekvalificiranju in vseživljenjskem izobraževanju zaposlenih v gospodarstvu. Z naraščajočo pomembnostjo ustvarjanja na znanju temelječe družbe in na znanju temelječega gospodarstva so oblikovalci politik, javni in zasebni sektor spoznali pomembnost visokega šolstva za regionalni razvoj, zato je pri oblikovanju državnih politik zelo pomembna tudi regionalna razsežnost visokega šolstva. Ustanavljanje visokošolskih zavodov na regionalni ravni močno prispeva h gospodarskemu razvoju in k blaginji ožje in širše skupnosti. Visoko šolstvo prispeva k družbenemu in gospodarskemu razvoju skozi (OECD 2008): oblikovanje človeškega kapitala (predvsem skozi učenje), izgradnjo baze znanja (predvsem skozi raziskave in razvoj znanja), razširjanje in uporabo znanja (predvsem skozi interakcijo uporabnikov znanja), vzdrževanje znanja (skozi med-generacijsko vzdrževanje in prenašanje znanja). Za dosego le-tega, morajo pri ustvarjanju znanja, kot tudi drugih temeljnih dejavnostih visokošolski zavodi sodelovati z mnogimi različnimi deležniki v okolju, kot so nevladne organizacije, vlada, interesne skupine, starši itd., (Valimaa in Hoffman 2008), še posebej pa je pomembno sodelovanje z gospodarstvom, ki je danes splošno priznano kot koristno za gospodarski razvoj na regionalni, nacionalni kot tudi na globalni ravni. Bistveni cilj in rezultat dobrega sodelovanja je prenos znanja in skupno ustvarjanje znanja za dobrobit družbe. Prenos znanja vključuje številne aktivnosti, kot so formalna in neformalna sredstva komunikacije, interakcije in izmenjave osebja (študentov in zaposlenih). Dva izredno pomembna mehanizma sta tudi opravljanje diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij na teme, ki neposredno rešujejo gospodarsko - družbene probleme in vključevanje podjetij v oblikovanje študijskih programov, kar zagotavlja strokovne kompetence diplomantov, ki so v skladu s potrebami. Visokošolski zavodi svojo temeljno vlogo pri spodbujanju gospodarstva v regionalnem okolju izkazujejo predvsem z ustvarjanjem in spodbujanjem inovacij, novega znanja, raziskovanja in človeškega kapitala. Za regionalni razvoj je zelo pomemben slednji dejavnik, saj visoka kakovost diplomantov na nekem območju predstavlja in zagotavlja ključno konkurenčno prednost kot visoko dodano vrednost v na znanju temelječem gospodarstvu. Podjetja potrebujejo zadostno količino»možganov«(angl. brainpower), da osvežijo svoje»bazene talentov«za razvoj inovativnih izdelkov in procesov na svetovnem trgu. Visoko šolstvo je v tej verigi ustvarjanja visoke dodane vrednosti ključnega pomena (Brown 2007). Investiranje v človeški kapital je učinkovit odgovor na vprašanje, povezano z ekonomsko močjo kot tudi na vsa tista, ki so vezana na socialna vprašanja in izzive sodobne družbe, predvsem so pomembne tri dimenzije visoko izobraženega in usposobljenega človeškega kapitala (Koopman 2007 v MUMVIS 2010): da je neposreden produkcijski dejavnik, da je najpomembnejši dejavnik, ki omogoča raziskovanje in razvoj ter inovacije, da ustvarja absorpcijsko sposobnost za uporabo novih tehnologij. V Strategiji razvoja visokega šolstva v Savinjski (statistični) regiji, sprejeti leta 2009, so posebej izpostavljeni naslednji pozitivni učinki regionalnega razvoja visokega šolstva: a) Izboljšanje dostopnosti (in pravičnosti) visokega šolstva Znanje mora biti dostopno čim večjemu deležu populacije. Dobra dostopnosti do visokega šolstva izboljša možnosti za izobraževanje prebivalstva v regiji, od česar imajo korist mladi, odrasli kot tudi država. Bodoči študent imajo tako nižje stroške študija in bolj enakopraven položaj v primerjavi s študenti, ki se lahko izobražujejo v lastni regiji. 107

b) Zmanjšanje odliva odličnih maturantov, ki študirajo v drugih regijah. Delež maturantov, ki nadaljujejo izobraževanje na visokošolski ravni se v zadnjih povečuje (v Sloveniji 96 % - SURS), zato je za regijo izrednega pomena, da svojim maturantom oz. bodočim študentom nudi možnost nadaljevanja študija na visokošolski ravni. Če regija želi biti gospodarsko uspešna, mora biti sposobna tudi obdržati in izkoristiti lastni izobraženi potencial, saj smo v nasprotnem primeru, lahko priča odlivu odličnih maturantov v regije s pestrejšo ponudbo študijskih programov, ki se po zaključku študija ne vrnejo v regijo. c) Dvig izobrazbene strukture prebivalk in prebivalcev. Nizka izobraženost prebivalcev in beg možganov iz regije negativno vplivata na gospodarski razvoj ter raziskovalno razvojno dejavnost. Razvoj visokega šolstva na regionalni ravni prispeva k dvigu izobrazbene strukture v regiji. Na eni strani omogoči dostop do visokega šolstva mladih in tudi starejših v lastni regiji, ter na drugi strani s svoji delovanjem privabi vrhunske strokovnjake iz drugih regij. d) Povečanje gospodarskega, tehnološkega in družbenega napredka regije. Visoko šolstvo v regiji pripomore k razvoju gospodarstva z dotokom svežih idej, gospodarstvo in družbo spodbuja k znanstveno raziskovalnemu delu, spodbuja nastanek različni tehnoloških centrov, mrež, parkov in znanstveno-raziskovalnih inštitucij. To omogoča prenos znanja preko tesnejšega povezovanja visokega šolstva z gospodarstvom in državo. e) Ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v visokem šolstvu in v ostali univerzitetni infrastrukturi. Z razvojem visokega šolstva v regiji nastane prostor, kjer se kali bodoči kader, ustvarjajo strokovnjaki in nova delovna mesta. Prenos znanja med različnimi institucijami tako pripomore k nastajanju novih delovnih mest in povezovanju diplomantov s trgom delovne sile. Takšno okolje povečuje podjetniško-raziskovalno vzdušje in ustvarjanje novih razvojnih priložnosti, kar pripomore k zniževanju brezposelnosti. f) Zmanjšanje odliva visoko usposobljenega kadra. Z povezovanjem gospodarstva in študentov na osnovi interesov in potreb v regiji, z ohranjanjem obstoječih talentov, s spodbujanjem novih na znanju temelječih dejavnosti itd., se ustvarjajo nove priložnosti za zaposlovanje diplomantov in privlačno okolje za visoko izobražene kadre, specialiste in strokovnjake. Takšno okolje preprečuje t.i. beg možganov iz regije in ustvarja pozitiven vpliv na razvoj raziskovalno-znanstvene sfere in kulture. g) Povečanje možnosti vseživljenjskega učenja na visokošolski ravni. Vedno večje ozaveščanje o pomenu vseživljenjskega učenja od posameznika terja zavedanje, da se izobraževanje ne zaključi v mladosti, temveč se nadaljuje tudi v odrasli dobi. Z regionalno dostopnostjo do visokega šolstva tako omogočimo tudi odraslim, pri katerih je ena od ovir ravno pomanjkanje ustrezne izobraževalne ponudbe v lokalnem okolju in precejšnja oddaljenost kraja bivanja oz. dela od kraja izobraževanja (Čelebič 2008), da se vključijo v programe vseživljenjskega učenja. h) Povečanje dejavnosti mednarodnega sodelovanja. Izmenjava in mobilnost znanja, idej, znanstvenikov, študentov itd., je v današnji družbi znanja postalo neprecenljivo. Z regionalizacijo visokega šolstva se omogoči prenos znanja v regijo tudi na ravni mednarodnega (so)delovanja. To predstavlja priložnost za pridobivanje in ustvarjanje novega specifičnega znanja in človeških virov, okrepitev mednarodnega sodelovanja in povezovanja, zagotavljanja kakovosti visokega šolstva itd., kar omogoča razvoj temeljnih konkurenčnih prednosti na družbenem in gospodarskem področju. i) Oživljanje mestnih središč. Z ustvarjanjem in povezovanjem visokošolskih zavodov v regiji, z dotokom študentov in intelektualcev, z ustvarjanjem regije znanja, s pritokom svežih idej in kapitala se oživljajo tudi 108

mesta središča. Le ta postanejo prostor, kjer se oživlja kultura, socialno življenje in poslovno okolje. 5.1.2. Pregled stanja v Savinjski regiji Savinjska (statistična) regija je tretja največja regija v Sloveniji in obsega 33 občin s 258.854 prebivalci. Ima dve večji urbani središči, Celje in Velenje. Prebivalci regije so mlajši (povprečje 40,8 let) od slovenskega povprečja (42,3 leta) ter se, v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami, počasneje starajo. Regija izstopa tudi po nadpovprečnem deležu mladih prebivalcev starih do 14 let. Regija ima izrazito podpovprečno izobrazbeno strukturo prebivalcev, skoraj četrtina je takšnih s samo osnovnošolsko izobrazbo, po drugi strani pa se regija uvršča med regije z najnižjim deležem prebivalcev z višjo in visokošolsko izobrazbo. Regijo lahko označimo kot močno srednješolsko središče, saj srednje šole v regiji obiskuje 13,3 % vseh slovenskih dijakov, kar jo uvršča na 3. mesto v Sloveniji. V regiji deluje 21 javnih srednjih šol in 4 dijaški domovi. Tudi po številu maturantov je regija na tretjem mestu v Sloveniji, posebej pa velja izpostaviti dejstvo, da so maturanti iz regije vsako leto med najboljšimi v državi. Savinjska regija kaže potencial, da postane pomembnejše visokošolsko središče. Od 114.873 študentov v Sloveniji v letu 2009, je imela največje število študentov Osrednjeslovenska regija (30.190), druga je bila Podravska (16.155) in tretja Savinjska regija (15.019). Primerjava podatkov kaže, da ima Savinjska regija večje število študentov, kot jih imata univerzitetni Goriška in Obalno-kraška regija skupaj. Regija ima šest višjih strokovnih šol v Celju tri javne višje strokovne šole (Šolski center Celje VSŠ; Poslovno-komercialna šola Celje VSŠ; Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje VSŠ), v Velenju višjo strokovno šolo v okviru Šolskega centra Velenje VSŠ ter v Šentjurju višjo šolo (Šolski center Šentjur VSŠ). Druge izobraževalne inštitucije so še ABITURA d.o.o. Celje VSŠ, DOBA EPIS d.o.o. Maribor VSŠ (enota, ki deluje v sodelovanju z Andragoškim zavodom - Ljudsko univerzo Velenje), Šolski center Ptuj VSŠ (enota, ki deluje v sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice Zreče) in PRAH, Izobraževalni center- VSŠ Rogaška Slatina. V Celju ima svoj sedež pet visokošolskih zavodov, in sicer Visoka gospodarska šola in Visoka zdravstvena šola, katerih ustanovitelj je JZ Regijsko študijsko središče, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za komercialne in poslovne vede in Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije. V Velenju ima sedež Visoka šola za varstvo okolje, ki prav tako deluje pod okriljem Regijskega študijskega središča. Poleg visokošolskih zavodov s sedežem v regiji, v regiji deluje še 5 dislociranih enot visokošolskih zavodov iz drugih regij. Velik problem, ki se kaže v celotnem slovenskem visokošolskem prostoru, je v nizki prehodnosti študentov iz letnika v letnik in dolgotrajnem študentskemu stažu. Deficitarnost visoko izobraženih kadrov na področju tehniških in naravoslovnih ved negativno vpliva na razvoj raziskovalne sfere. Savinjsko regijo pesti še drug problem t.i.»beg možganov«iz regije, ki ga je treba preprečiti z novimi privlačnimi možnostmi zaposlovanja za diplomante v Savinjski regiji. Z večjimi naložbami v učenje, inovacije in tehnologijo ter spodbujanjem podjetij k razpisom kadrovskih štipendij (namenjene večinoma tehničnim smerem študija, medtem ko primanjkuje štipendij in delovnih mest za družboslovne in naravoslovne smeri izobraževanja), je treba ustvariti nova in boljša delovna mesta. 109

Kljub temu, da se visoko šolstvo v regiji iz leta v leta bolj razvija, ponudba študijskih programov še vedno ni dovolj raznolika, tako glede potreb gospodarstva kot interesa študentov. Velika večina študentov (86 % v letu 2008) se namreč izobražuje izven regije in so opazno v neenakopravnem položaju v primerjavi s študenti, ki prebivajo v regijah univerzitetnih središč. Regija je po številu študentov štipendistov (leto 2008/2009) na drugem mestu, letno pa diplomira približno 2.000 študentov (obdobje 2005-2008). Glede na podatke o negativnem medregijskem migracijskem prirastu v naši regiji, lahko sklepamo tudi na to, da se številni diplomanti v regijo ne vračajo, ampak ostanejo v kraju študija. Negativen medregijski migracijski prirast lahko pripišemo tudi temu, da so bile bruto plače v regiji leta 2008 za 10 % nižje od slovenskega povprečja in kar za 30 % nižje od plač v Osrednjeslovenski regiji. Problem v regiji predstavlja tudi visoka stopnja registrirane in dolgotrajne brezposelnosti, ki je nad slovenskim povprečjem v vseh opazovanih obdobjih (9,4 % v 2007, 8 % v 2008, 10,5 % v 2009 in 12,9 % v 2011). Na področju bruto investicij v nove zmogljivosti, v vzdrževanje obstoječih zmogljivosti in v rekonstrukcijo, posodobitev, dograditev in razširitev je bila leta 2008 Savinjska regija na tretjem mestu v Sloveniji. Glede na bruto domače izdatke za raziskovalno-razvojno dejavnost in številu zaposlenih v raziskovalno-razvojni dejavnosti pa se regija uvršča na 4. mesto v Sloveniji. Tabela 51: Ključni demografski, izobraževalni in gospodarski kazalniki Savinjske regije Kazalnik Savinjska (statistična) regija Slovenija (2009) število prebivalcev regije 258.854 prebivalcev 3. največja v državi povprečna starost prebivalcev 40,8 let 41,3 let - slovensko povprečje delež prebivalcev brez izobrazbe oz. z dokončano 24 % 18,2 % - slovensko povprečje osnovno šolo delež prebivalcev z višjo ali visokošolsko izobrazbo 16,8 % 22,2 % - slovensko povprečje število dijakov 11.648 dijakov 3. mesto med regijami število maturantov 2.788 maturantov 3. mesto med regijami število kandidatov, ki so 7 maturantov 2. mesto med regijami dosegli 34 točk na splošni maturi število študentov 12.628 študentov 3. mesto med regijami število diplomantov 1.551 diplomantov 3. mesto med regijami bruto izdatki za RR 47.986.000 EUR 4. mesto med regijami dejavnost zaposleni v RR dejavnosti 1.100 zaposlenih 4. mesto med regijami BDP na prebivalca 16.555 EUR/ prebivalca 5. mesto v Sloveniji (SLO povprečje 18.450 EUR) bruto plače na prebivalca 1.255,70 EUR/ prebivalca 9. mesto v Sloveniji (SLO povprečje 1.391,40 EUR) (Vir: Strategija razvoja visokega šolstva v Savinjski (statistični) regiji) Na podlagi podpovprečnih demografskih, izobraževalnih in demografskih kazalcev regije ter tudi Nacionalnega programa visokega šolstva sprejetega leta 2002, je 32 občin Savinjske (statistične) regije ter regionalni gospodarski zbornici Celje in Velenje, leta 2002 ustanovilo javni zavod Regijsko študijsko središče (RŠS) in mu dodelilo naloge povezane z regionalnim razvojem visokega šolstva. 110

5.1.3. Regijsko študijsko središče (RŠS) Regijsko študijsko središče (RŠS) je regijski javni zavod, pristojen za razvoj terciarnega izobraževanja na območju Savinjske (statistične) regije registriran 15. 2. 2002, konstituiran 31. 3. 2003. Ustanoviteljice in soustanoviteljice RŠS so: 29 občin Savinjske (statistične) regije, med katerimi je tudi Občina Žalec, regijski območni gospodarski zbornici GZS OZ Celje in GZS OZ SAŠA Velenje od leta 2005 pa tudi 6 območnih obrtno-podjetniških zbornic. Javni zavod RŠS je pristojen in odgovoren za koordinacijo in razvoj celotne infrastrukture na področju terciarnega izobraževanja na območju Savinjske (statistične) regije ter izvaja svojo dejavnost tako, da (6. člen Statuta JZ RŠS): koordinira in vodi regionalni razvoj terciarnega izobraževanja ter znanosti, pripravlja strokovne podlage za razvoj terciarnega izobraževanja ter znanosti v regiji, sodeluje z ustanoviteljicami, gospodarstvom in negospodarstvom za potrebe razvoja terciarnega izobraževanja v regiji, sodeluje z višje in visokošolskimi zavodi ter znanstveno-raziskovalnimi ustanovami doma in v tujini, opravlja strokovne naloge skupnega pomena za terciarno izobraževanje v regiji, opravlja analitično in svetovalno delo na področju razvoja terciarnega izobraževanja v regiji, koordinira in vodi investicije za potrebe terciarnega izobraževanja v regiji, koordinira razvoj študentskega bivalnega standarda v regiji, sodeluje pri vzpostavljanju in koordinaciji razvoja regijske štipendijske politike, sodeluje pri razvoju programov vseživljenjskega učenja na terciarni ravni v regiji, sodeluje pri organizaciji strokovnih posvetov ipd. na področju terciarnega izobraževanja, pripravlja in izdaja informativna gradiva s področja dejavnosti javnega zavoda, spremlja temeljna nacionalna vprašanja razvoja terciarnega izobraževanja in znanosti. V letu 2011 je Svet Savinjske regije sprejel Strategijo razvoja visokega šolstva v Savinjski (statistični) regiji, ki opredeljuje nadaljnje usmeritve in cilje razvoja visokega šolstva v regiji v naslednjih letih, in tako usmerja tudi delovanje Regijskega študijskega središča. Cilji na področju razvoja visokega šolstva v Savinjski (statistični) regiji so usmerjeni v razvoj in ustanovitev novega, manjšega specializiranega visokošolskega središča univerze, na študijskih in znanstvenih področjih, ki so najbolj zanimiva in potrebna za regijo, njeno gospodarstvo in negospodarstvo ter razvoj regije v družbo znanja, s hkratno skrbjo za občane, njihovo zdravje in počutje ter okolje. RŠS je v zadnjih letih, na podlagi potreb in podpore tako regionalnega kot nacionalnega gospodarstva in okolja, ustanovil tri samostojne visokošolske zavode (Visoka šola za varstvo okolja, Visoka zdravstvena šola, Visoka gospodarska šola), na katere je v študijskem letu 2012/13 skupaj vpisano 488 študentov. Dejavnosti RŠS-ja so bile v letu 2012 usmerjene v zagotavljanje kakovostnega delovanja visokošolskih zavodov, njihovega nadaljnjega razvoja ter spodbujanje skupnega sodelovanja, s ciljem zagotavljanja pogojev za ustanovitev univerze. 111

Aktivnosti RŠC, povezane z ustanovitvijo univerze v Savinjski (statistični) regiji Glavna odgovornost nadaljnjega razvoja visokega šolstva ter vodenje aktivnosti ustanovitve bodoče univerze oz. visokošolskega središča v regiji, je bila na podlagi sklepa Sveta Savinjske razvojne regije iz februarja 2009 zaupana Regijskemu študijskemu središču (na področju višjega strokovnega šolstva, je vloga RŠS-ja le koordinativna, saj je razvoj in umeščanje višjih strokovnih šol in študijskih programov v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport oz. Centra za poklicno izobraževanje RS). Na podlagi»strategije razvoja visokega šolstva v Savinjski (statistični) regiji«sprejete na organih zavoda in Svetu Savinjske statistične regije v letu 2011, so pristopili k izdelavi vloge za akreditacijo univerze, skladno z Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Na podlagi podpisanega Pisma o nameri o ustanovitvi univerze se, kot predvidene članice, v univerzo vključujejo: - visokošolski zavodi (Visoka šola za varstvo okolja, Visoka zdravstvena šola, Visoka gospodarska šola, Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije); - raziskovalni zavodi (Tecos Razvojni center orodjarstva Slovenije, Inštitut za okolje in prostor, Ekoremediacijski tehnološki center, Tehnološki center Polieko); - Osrednja knjižnica Celje. Visokošolske članice imajo akreditiranih 15 študijskih programov, od tega 8 študijskih programov 1. stopnje, 7 2. stopnje in en študijski program 3. stopnje. Regijsko študijsko središče, ki nastopa kot ustanovitelj univerze, bo po ustanovitvi opravljalo vlogo rektorata oz. sekretariata univerze. Rektorat bo opravljal skupne naloge opredeljene v statutu univerze in zagotavljal delovanje njenih organov na področjih, ki so za univerzo nujno potrebna. V okviru služb in drugih enot/oddelkov univerze se bodo izvajale dejavnosti, ki so nujno potrebne za delovanje univerze oz. so zaradi racionalizacije delovanja skupno organizirane, praviloma na nivoju univerze, npr: računalniško informacijski center, knjižnica, založba, študentski domovi, doktorska šola, ipd. V vlogi za akreditacijo so opredeljeni vsi najpomembnejši vidiki razvoja visokega šolstva in ustanavljanja univerze, in sicer: vpetost visokošolskega zavoda v okolje, organiziranost in način delovanja zavoda, kadrovski in materialni pogoji, podatki o trenutnem in predvidenem številu študentov ter sistem zagotavljanja kakovosti, inovativnosti in razvojne naravnanosti visokošolskega zavoda. Na podlagi zelo tvornega sodelovanja z visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi pri pripravi podatkov z različnih področij njihovega delovanja, so konec meseca marca 2012 oddali vlogo za akreditacijo Univerze v Celju na Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Vloga se na zahtevo strokovnih služb Nakvis-a trenutno dopolnjuje na področju znanstveno-raziskovalnih referenc zavodov, članic bodoče univerze. Dopolnitev bo predvidoma v prvi polovici leta 2013 posredovana na Nakvis. RŠS in ustanavljanje novih visokošolskih zavodov in razvoj novih študijskih programov Na pobudo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Šolskega centra Šentjur je RŠS v letu 2011 pričel s pripravo izhodišč za ustanovitev novega visokošolskega zavoda»visoke šole za razvoj podeželja«, ki bi delovala na področju proizvodnih tehnologij, in sicer na področju prehranske verige. 112

V letu 2012 je projekt nekoliko zastal zaradi delovnih obveznosti na drugih področjih ter tudi zaradi dilem o utemeljenosti ustanavljanja visokošolskega zavoda na tem področju, glede na razmere na trgu dela in v visokošolskem prostoru. V letu 2013 bodo sprejeli dokončno odločitev glede nadaljevanja projekta. Sodelovanje RŠS pri projektu ustanovitve Akademije za umetnosti Univerze v Mariboru Regijsko študijsko središče je v letu 2007 na pobudo Mestne občine Velenje prevzelo koordinativno in svetovalno vlogo v projektu ustanavljanja Akademije za glasbo UM s sedežem v Velenju. V letu 2008 so, skupaj z ekspertno skupino, izdelali vlogo za ustanovitev Akademije za glasbo in razvili študijska programa Študij inštrumentov in petja 1. in 2. stopnje in študijski program Instrumentalna (pevska) pedagogika 2. stopnje. Senat za akreditacijo Sveta RS za visoko šolstvo je v oktobru leta 2009 podal pozitivno mnenje k ustanovitvi akademije. S tem je bil delno zaključen prvi del postopka ustanavljanja akademije. Nadaljevanje postopka, povezano s pravno-formalnimi postopki za vključitev Akademije za glasbo kot nove članice univerze (sprejem Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru v Državnem zboru RS) pa tudi v letu 2012, po več kot treh letih od akreditacije inštitucije, še ni bilo izvedeno. Zaradi nezmožnosti zagotavljanja finančnih sredstev za delovanje Akademije, Univerza v Mariboru ni sprožila nadaljnjih postopkov za spremembo Odloka o ustanovitvi UM in dejanske ustanovitve nove članice UM. Skupna odločitev Mestne občine Velenje in Univerze v Mariboru je bila, da se projekt začasno ustavi. RŠS in razvoj znanstveno-raziskovalne dejavnosti V letu 2012 je RŠS izvedlo naslednje aktivnosti oz. projekte na področju pospeševanja znanstveno-raziskovalne dejavnosti: 1. Projekt Noč raziskovalcev 2. Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci 3. Zagotavljanje knjižnične baze Emerald 4. Stalne aktivnosti - Z vključitvijo znanstveno-raziskovalnih zavodov v bodočo univerzo (Tecos-razvojni center orodjarstva Slovenije, Inštitut za okolje in prostor, Ekoremediacijski tehnološki center in Inštitut Poli-eko) spodbujajo sodelovanje in aktivno znanstveno raziskovalno dejavnost na svojih in ostalih visokošolskih zavodih v regiji, tako z vidika racionalne uporabe znanstveno-raziskovalne opreme, sodelovanja raziskovalcev iz prakse pri izvedbi študijskih programov, skupnih prijav na projekte ipd. 5.1.4. Izhodišča za razvoj visokega šolstva v Občini Žalec Navedeno ne pomeni, da se Občina Žalec ne more samostojno lotiti razvoja visokega šolstva, seveda pa je smiselno (glede na njeno soustanoviteljstvo v RŠS in glede na ponudbo visokošolskega izobraževanja v okviru UPI LU Žalec), da tovrstne aktivnosti uskladi najmanj do te mere, da: - ne bo prihajalo do podvajanja in s tem nepotrebnega konkuriranja komplementarnih visokošolskih programov in - da bo možna vključitev v aktivnosti, ki jih RŠS vodi za vzpostavitev bodoče regijske univerze. V ta namen je bila v letu 2012 proučena tudi pobuda predstavnikov Evropskega središča Maribor (ESM), da bi v Žalcu (oz. konkretno v Dvorcu Novo Celje, ki bi ga obnovili s sredstvi mednarodne fundacije) začeli izvajati katerega od njihovih mednarodno akreditiranih visokošolskih izobraževalnih programov. Oblikovana je bila delovna skupina, ki jo je 113

koordinirala RA Savinja in pripravila gradivo»izhodišča za razvoj visokega šolstva v Občini Žalec«, v katerem med drugim ugotavlja: 1. Na podlagi ugotovljenih prednosti visokošolskega izobraževanja za lokalno okolje je v interesu občine, da ima visokošolsko organizacijo, a ne more je uvesti samostojno niti po vsebini niti finančno. 2. Možno in seveda smiselno pa je uporabiti fazni pristop k uvajanju visokošolskega izobraževanja, tako z vidika: - vsebine oz. izpolnjevanja zakonskih pogojev za izvajanje visokošolskega izobraževanja; v I. fazi je smiselno izkoristiti ponujeno možnost, da ESM izvaja mednarodno akreditiran program visokošolskega izobraževanja kot dislocirano enoto, s čimer lahko praktično takoj začnemo izvajati že akreditirane izobraževalne programe (trenutno kaže, da je najbolj primeren oz. komplementaren program v regiji socialna gerontologija), v II. fazi pa se ta enota lahko tudi osamosvoji in/ali pa se preko RŠS poveže v bodočo regijsko univerzo, kot tudi z vidika - zagotavljanja prostorskih pogojev; v I. fazi se v dogovoru z UPI LU Žalec lahko praktično takoj začne izvajati visokošolsko izobraževanje v njihovih prostorih, ki zadoščajo zakonskim kriterijem (tu je lahko tudi prvi sedež fundacije), v II. fazi pa se lahko obnovijo prostori Dvorca Novo Celje, kamor se izvajanje visokošolskega izobraževanja prenese čez nekaj let. Potrebno je poudariti, da je pomembna prednost faznega pristopa v tem, da za razliko od vrste drugih projektov, uvajanje visokega šolstva v Občino Žalec začnemo izvajati najprej vsebinsko in izkoristimo obstoječo infrastrukturo ter druge potenciale, šele nato pa sredstva in energijo (če nam razmere to dopuščajo) začnemo vlagati v razvoj infrastrukture. 2. Z vidika financiranja je oblika fundacije, v katero Občina Žalec kot ustanoviteljica sicer vloži Dvorec Novo Celje (pod pogoji, ki jih dogovori s soustanovitelji), najmanj obremenjujoča oziroma v tem času praktično edina oblika, s katero lahko brez večjih tveganj zagotovi tako zagonska sredstva kot sredstva za nadaljnje izvajanje visokošolskega izobraževanja na svojem območju. S strani ESM sicer občina še ni prejela povratne informacije na predhodno navedena izhodišča, a predlagani fazni pristop je vsekakor smiselno uporabiti pri morebitnem razvoju visokega šolstva v Občini Žalec, v kolikor bo zanj izkazan interes. 114

5.2. Znanost, tehnologija in informacijska družba v Savinjski regiji in Občini Žalec 5.2.1. Razvojno-raziskovalna dejavnost v Savinjski regiji Primerjave razvitosti razvojno-raziskovalne dejavnosti zaradi omejene dostopnosti podatkov za vrsto kazalnikov pogosto niso možne za raven občine, nam pa sliko stanja dokaj dobro ponazorijo tudi podatki za raven Savinjske regije. Tako lahko skozi spremljanje gibanja števila zaposlenih v R&R dejavnosti v obdobju 2007-2011 (zadnji razpoložljivi podatki) vidimo, da: se je delež zaposlenih, ki raziskovalno dejavnost opravljajo bodisi kot poklic bodisi imajo status raziskovalca, v celotnem obdobju v povprečju gibal med 6,72 preko največ 7,84 v letu 2009 do 7,28 % v letu 2011 (glede na število oseb, ki R&R dejavnost opravljajo kot poklic), vemo pa, da se pri drugih ključnih kazalnikih ta delež giblje npr. med 12,7 do 12,9% po deležu števila prebivalcev, nad 12 % tako v deležu delovno aktivnega prebivalstva kot deležu števila zaposlenih, površine Savinjske regije pa predstavljajo 11,76% vseh površin v Sloveniji, je slika zaposlenih žensk v strukturi vseh zaposlenih v R&R dejavnosti v Savinjski regiji v primerjavi s Slovenijo še bistveno bolj zaskrbljujoča, kot to velja za moško populacijo. Delež žensk raziskovalk v Savinjski regiji med vsemi raziskovalkami v Sloveniji se v vsem obdobju 2007-2011 giblje celo pod 6% in v času celo pada (od 5,52% v letu 2007 na vsega 4,71% v letu 2011 po številu oseb, ki opravljajo R&R dejavnost kot poklic oz. od 4,08 na vsega 3,91% vseh raziskovalk v enakem obdobju, merjeno po ekvivalentu polnega delovnega časa), Graf 55: Število zaposlenih v R&R dejavnosti v Savinjski regiji in Sloveniji po spolu v obdobju 2007-2011 je gledano z vidika dinamike (indeks 2007=100) v obdobju 2007-2011 slika v povprečju za vse zaposlene v R&R dejavnosti v Savinjski regiji sicer nekoliko ugodnejša kot v Sloveniji (skupni indeks, še bolj pa indeks zaposlenih moških v R&R dejavnosti je nadpovprečen tako pri tistih, ki opravljajo to dejavnost kot poklic kot tudi pri neposrednih raziskovalcih), a žal to spet ne velja za ženske, kjer je indeks gibanja deleža zaposlenih žensk v primerjavi s Slovenijo praviloma pod 100. Navedena struktura kaže na neizkoriščen potencial Savinjske regije, ki je zlasti visok na področju usmerjanja žensk v R&R dejavnost. 115

Tabela 52: Zaposleni v razvojno raziskovalni dejavnosti v Savinjski regiji v primerjavi s Slovenijo v obdobju 2007-2011 Vsi zaposleni v RRD po: STATISTIČNA REGIJA, LETO, MERITVE, POKLIC, SPOL 2007 2008 2009 2010 2011 Število oseb Ekvivalent polnega delovnega časa Število oseb Ekvivalent polnega delovnega časa Število oseb Ekvivalent polnega delovnega časa Število oseb Ekvivalent polnega delovnega časa Število oseb Ekvivalent polnega delovnega časa Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Spol - SKUPAJ Moški Ženski Savinjska 961 655 306 447 318 129 621 445 176 330 244 86 1.101 783 318 491 353 138 757 547 209 379 274 104 1.336 949 387 593 443 150 936 693 241 459 353 106 1.351 1.010 341 579 450 129 1.012 781 230 452 356 95 1.568 1.196 370 675 518 156 1.220 943 277 576 455 121 SLOVENIJA 14.311 8.770 5.541 8.742 5.693 3.049 10.369 6.545 3.824 6.250 4.144 2.106 16.243 10.052 6.191 10.124 6.573 3.551 11.594 7.468 4.128 7.032 4.708 2.326 17.045 10.609 6.436 10.444 6.720 3.724 12.410 8.004 4.406 7.446 4.932 2.513 17.972 11.116 6.856 11.056 7.038 4.018 12.940 8.244 4.696 7.703 5.034 2.668 21.548 13.685 7.862 12.514 7.964 4.550 15.269 9.872 5.396 8.774 5.680 3.094 Opombe: Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Tabela 53: Indeksi gibanja zaposlenosti v RR dejavnosti v Savinjski regiji v primerjavi s Slovenijo v obdobju 2007-2011 (Vir: SURS) INDEKS 2011/2007 Število oseb Ekvivalent polnega delovnega časa Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Poklic - SKUPAJ Raziskovalci Spol - Spol - Spol - Spol - Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski SKUPAJ SKUPAJ SKUPAJ SKUPAJ Moški Ženski Savinjska 163,16 182,60 120,92 151,01 162,89 120,93 196,46 211,91 157,39 174,55 186,48 140,70 SLOVENIJA 150,57 156,04 141,89 143,15 139,89 149,23 147,26 150,83 141,11 140,38 137,07 146,91 116

Graf 56: Gibanje deleža zaposlenih v R&R dejavnosti v Savinjski regiji glede na Slovenijo (Vir: SURS) Graf 57: Indeksi rasti zaposlenih v R&R dejavnosti v Savinjski regiji in v Sloveniji ter indeksi gibanja deleža zaposlenih v Savinjski regiji v primerjavi s Slovenijo 2011/2007 (Vir: SURS) Neugodno sliko vlaganj Savinjske regije v R&R dejavnost v primerjavi s Slovenijo dodatno potrjuje tudi vpogled v bruto domače izdatke za te namene v obdobju 2007-2011. Tudi po tem kazalniku, ki se gledano v % vseh vlaganj za te namene v regiji glede na Slovenijo giblje le med 6,72 do največ 7,84 % v letu 2011, Savinjska regija daleč zaostaja za ostalimi regijami, najbolj pa za Osrednjeslovensko regijo, ki sama investira preko 55% vseh razvojnih vlaganj v Sloveniji in temu ustrezno je najvišje tudi njeno mesto po v razvitosti slovenskih regij! 117

Tabela 54: Bruto domači izdatki za R&R dejavnost po regijah v Sloveniji v obdobju 2007-2011 (Vir: SURS) 2007 2008 2009 2010 2011 Pomurska 3.010 5.220 5.534 4.691 6.433 Podravska 28.978 36.389 42.675 47.211 56.919 Koroška 3.083 2.498 3.826 5.296 11.590 Savinjska 33.610 47.986 45.845 57.169 70.127 Zasavska 4.332 4.840 4.269 5.155 6.469 Spodnjeposavska 1.815 2.602 2.814 3.331 10.936 Jugovzhodna Slovenija 63.006 75.815 76.960 89.933 99.621 Osrednjeslovenska 275.979 337.009 356.257 403.266 493.833 Gorenjska 52.003 54.481 52.397 63.362 58.097 SLOVENIJA 500.508 616.949 656.882 745.942 894.213 Opombe: Vir: Statistični urad Republike Slovenije. 5.2.2. Razvojno-raziskovalna dejavnost, inovativnost ter informacijska družba v Občini Žalec Spodbujanje inovativnosti v občini Žalec Zavedajoč se, da je razvoj osnova in gonilo človeškega napredka, je Občina Žalec vse od časov bivše države za razliko od mnogih drugih okolij ohranila podeljevanje priznanj in nagrad inovatorjem kot eni od oblik spodbujanja inovativnosti, ki se je - v korist razvoja celotne doline - v letu 2013 celo razširila na vseh šest občin Spodnje Savinjske doline. Naš razvoj naj bi temeljil na osnovnih oz. temeljnih raziskavah, ki praviloma preidejo v aplikativne raziskave, te pa se lahko nadaljujejo v razvojne raziskave in produkti slednjih so tudi raznolike inovacije in patenti ter koristni predlogi. Glede na to, da v Občini Žalec zaradi organizirane promocije inovacijskih priznanj število inovacij, patentov in koristnih predlogov po upadu v času po osamosvojitvi postopoma spet narašča, lahko v bodoče pričakujemo vse bolj organiziran in učinkovit prenos znanja v prakso, kasneje pa tudi vključitev v IRC mrežo (za povečanje evropske konkurenčne sposobnosti s spodbujanjem inovativnosti in izboljšanjem tehnološke ravni malih in srednjih podjetij v Evropi). Na območju Občine Žalec se R&R dejavnost na aplikativni oziroma razvojni ravni, s poudarkom na inovacijah, patentih in koristnih predlogih za potrebe proizvodnje, vsa leta izvaja v nekaterih podjetjih kot so Mikropis Holding d.o.o. (nosilno podjetje v RC IKTS Savinja Žalec d.o.o. glej v nadaljevanju), SIP Šempeter d.d., Novem Car Interior Design d.o.o., SICO d.o.o., Uniforest d.o.o. in še v nekaterih manjših zasebnih podjetjih (npr. URSA d.o.o., ETRUST d.o.o., Tovarna izumov ATENA, Joser d.o.o., idr.), čeprav je obseg te dejavnosti v primerjavi z obdobjem pred osamosvojitvijo Slovenije bistveno manjši. Žal so bili samostojni razvojni oddelki v podjetjih prvi, ki so bili zaradi krize zelo skrčeni ali najpogosteje celo ukinjeni. Kljub vsemu je vztrajno spodbujanje inovacij preko razpisa Občine Žalec INOVATOR LETA vendarle pripomoglo k temu, da se je raven inovativnosti v gospodarstvu občine ohranila nekoliko bolj kot to velja za primerljiva okolja. Kot že rečeno, je Občina Žalec redkih občin, ki je v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja in Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec vrsto let dodatno podpirala inovativnost svojih prebivalcev v obliki razpisov MLADI RAZISKOVALEC in INOVATOR LETA. Tako se je na primer na razpis INOVATOR LETA 2011, zaključen v letu 2012, prijavilo 8 inovacij (leto poprej 7), pri razvoju katerih je sodelovali 11 inovatorjev. Šest inovacij je v tem letu prejelo nagrado in priznanje. V obdobju 2004-2011 je Občina Žalec nagradila skupno kar 38 inovacij, za katerimi je stala vrsta inovatorjev z odličnimi idejami, med katerimi so mnoge doživele priznanja tudi na regijski, 118

nacionalni in celo na mednarodni ravni. Zato ni čudno, da se je v letu 2012 preostalih pet občin Spodnje Savinjske doline odločilo, da se bodo pridružile občini Žalec in izvedle skupni razpis za spodbujanje inovatorjev in njihovih inovacij v celotni dolini. Tudi rezultati prvega skupnega razpisa INOVATOR LETA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE 2012 so spodbudni 11 prijavljenih inovacij (10 iz Občine Žalec, 1 iz Občine Polzela), od tega je bilo 5 nagrajenih. Pomembno je, da se s spodbujanjem inovativnosti začne dovolj zgodaj, kar Občina Žalec izvaja s pomočjo razpisa MLADI RAZISKOVALEC. Podobno kot pri NOVATORJU LETA so tudi najboljši vsakoletni dosežki mladih inovatorjev predstavljeni na regijski ali celo na državni ravni. Na podlagi razpisov od leta 2006 do vključno 2011 je tako v osnovnih šolah in vrtcih Občine Žalec nastalo več kot 240 raziskovalnih nalog za 38 razpisanih tem, pri katerih je sodelovalo več kot 400 mladih raziskovalcev! RC IKT Savinja Žalec - Razvojni center informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, d.o.o. Velik korak naprej za tehnološki preboj Občine Žalec in širše regije na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij lahko predstavlja v letu 2011 ustanovljeni Razvojni center IKT Savinja Žalec. Konec leta 2010 se je najprej s prijavo na razpis takratnega ministrstva za gospodarstvo, nato pa v letu 2011 z ustanovitvijo skupne organizacije, 11 partnerjev povezalo v konzorcij, ki je uspel pridobiti znatna finančna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj za izgradnjo centra, ki bo lociran v Žalcu in bo pokrival potrebe celotne regije. Projekt bo zagotavljal najmanj 30 novih delovnih mest in v navezavi na osnovne programe RC IKT Savinja Žalec nudil tudi vrsto možnosti za razvoj novih spin-off podjetij v središču Spodnje Savinjske doline. Nosilec projekta oziroma prijave na razpis je podjetje Mikropis Holding d. o. o., partnerji pa so Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja Žalec, IPAK inštitut, ETRUST, d. o. o., M2M, d. o. o., PROSYS, d. o. o., EMG, d. d., ORING, d. o. o., REPRO MS 03, d. o. o., ter Univerza v Mariboru (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.) Čeprav gradnja centra še ni zaključena (predvidoma bo do konca leta 2013), so v Razvojnem centru informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, d.o.o. v sodelovanju z ekipo domačih in mednarodnih strokovnjakov iz Avstrije in ZDA na primer že razvili priročno informacijsko rešitev @life, ki pomaga meriti, zaznavati, spremljati in odpravljati negativne učinke stresa ter usmerja uporabnike k zdravemu načinu življenja in obeta v prihodnje dodatno k doslej načrtovanim tudi nova delovna mesta ter razvojno perspektivo prihodnosti. IHPS Žalec - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Žalec V Žalcu ima svoj sedež tudi eden od vsega dveh R&R inštitutov v Savinjski regiji Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki že več kot pol stoletja, natančneje od leta 1952 dalje predstavlja»hišo zelene učenosti«našega območja. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice pa izvršuje Vlada Republike Slovenije. Sklep o preoblikovanju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, p.o., v javni zavod Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je Vlada Republike Slovenije sprejela dne 25. junija 2002 in objavila v Uradnem listu RS, št. 71, dne 8. 8. 2002, medtem ko je Okrožno sodišče v Celju izdalo sklep o vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register dne 16. 5. 2003. Dne 11. 1. 2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, p.o., v javni zavod Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 5/07), s katerim se spreminja sestava sveta zavoda. Okrajna zadružna zveza v Celju je 1. avgusta 1952 ustanovila Inštitut za hmeljarstvo. Leta 1956 se je Inštitut preoblikoval v finančno samostojen zavod, leta 1961 pa v samostojni znanstveni zavod. V letu 1976 se je preimenoval v Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Po sprejemu Zakona o 119

zavodih je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec leta 1991 pridobil status zavoda s pravico javnosti. Vpisan je bil tudi v evidenco raziskovalnih organizacij pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport RS. Od leta 1995 do leta 2003, ko se je preoblikoval v javni zavod, je izvajalo njegove ustanoviteljske pravice Hmeljarsko združenje Slovenije GIZ. Inštitut so torej ustanovili pridelovalci hmelja, takrat predvsem z namenom razvoja hmeljarske proizvodnje oziroma za raziskovanje in razreševanje ključnih vprašanj na področju proizvodnje hmelja, kot so razvoj najboljših sort hmelja, analiza primernosti zemlje in mineralov za gnojenje, analiza najbolj učinkovite rabe gnojil, meritve za zaščito pred škodljivci in boleznimi hmelja, testiranje kemičnih karakteristik hmelja, namenjenega izvozu, ipd. V zadnjih letih vključno z letom 2012 pa so bila glavna področja dela Instituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije usmerjena v : - raziskovalno delo - javno službo in naloge s pooblastili oz. imenovanji ter - tržno dejavnost Raziskovalno delo je teklo v raziskovalni skupini za rastline tla in okolje. Poleg raziskovalnih programov s področja kemije, biotehnologije in ekonomike je delovanje potekalo še na temeljnih aplikativnih projektih, CRP-ih, mednarodnih projektih in področju znanstvene literature (izdali so Hmeljarski bilten in revijo Hmeljar), usposabljali so mlade raziskovalce in diplomante ter organizirali 49. mednarodni seminar za hmeljarstvo v Laškem skupaj z ogledom pivovarne. Prav to leto pa je minilo tudi 60. let od ustanovitve Inštituta za hmeljarstvo, kar so svečano obeležili s pripravo tehnološkega sestanka pred spravilom letnika 2012, ki so se ga udeležili tudi največji svetovni trgovci. Poleg podpore MKO-ja s strani sekretarja za kmetijstvo in predsednice sveta zavoda je najlepše obeleženje jubileja predstavljala prva podelitev Nacionalne poklicne kvalifikacije hmeljar-hmeljarka prvim 13 slušateljem. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi knjiga Hmelj od sadike do storžkov, v kateri je zajeta tehnologija pridelave hmelja. V primerjavi s preteklimi leti so leto 2012 zaznamovali predvsem varčevalni ukrepi vlade skupaj z izdanim zakonom o uravnoteženju javnih financ, kar je vplivalo tudi na program dela IHPS. Razpisa za CRPe v letu 2012 žal ni bilo, se pa je pa zaključil razpis za aplikativne projekte, ki so stekli že v letu 2012. Ob koncu leta so pridobili tudi projekte na razpisu Raziskovalni vavčer. Na področju mednarodnih projektov je IHPS nadaljeval projekt vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci - hmeljarska šola in uspešno izvedel prvo šolanje. Žal pa dva dobra vložena projekta na Interreg in transnacionalnem sodelovanju še nista prišla dočakala končne odobritve. Programi, projekti in naloge na raziskovalnem področju, ki so bili v letu 2012 izvedeni skladno s programom: a. Raziskovalni programi: 1. P1-0242-RP- Kemija in struktura bioloških učinkovin 2. P4-0121-RP- Biokemijska in biofizikalna kemijska karakterizacija naravnih snovi 3. P4-077-RP- Kmetijske rastline- genetika in sodobne tehnologije 4. P4-0022-RP- Konkurenčnost agroživilstva b. Raziskovalno- razvojni in aplikativno- raziskovalni projekti 1. Uporaba kombinacije tehnike naslednje generacije določevanja nukleotidnih zaporedij in metagenomske analize v diagnostiki pojava hmeljeve zakrnelosti 2. Navadno volčje jabolko kot surovina za izdelavo rastlinskega dodatka z zeaksantinom h krmilom kokoši nesnic c. Usposabljanje mladih raziskovalcev, znanstveno tehnološka sodelovanja Decembra 2009 je IHPS v sodelovanju z gospodarstvom pridobil podiplomskega študenta skupaj s Plimo d.o.o. in Biotehniško fakulteto, iz novembra 2010 pa teče izobraževanje novega mladega raziskovalca na Oddelku za agrokemijo in pivovarstvo. Hkrati so na razpisu za 2011 pridobili dvoje mest za mlade raziskovalce, ki so delo nastopili decembra leta 2012. 120

V letu 2011 so dobili odobrene bilaterale z ZDA, Hrvaško in Črno goro, ki so uspešno tekle tudi v letu 2012. Poleg bibliografije znanstveno raziskovalnega dela so sami izdajali strokovno revijo Hmeljar (dve številki) in eno številko znanstvene revije Hmeljarski bilten. d. Ciljni raziskovalni projekti Konkurenčnost Slovenije 2007-2013 1. Razvoj, optimizacija in implementacija tehnologij za okoljsko sprejemljivo zatiranje rastlinskih škodljivcev 2. Ocena tveganja vnosa invazivnih tujerodnih rastlinskih tkiv v Slovenijo, kot posledica podnebnih sprememb 3. Analiza ovir za učinkovitejše združevanje in povezovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov za skupno trženje 4. Razvoj alternativnih načinov zatiranja rastlinskih škodljivcev s poudarkom na njihovi uporabnosti v Sloveniji 5. Biofumigacija kot alternativa kemičnem zatiranju talnih škodljivih organizmov (dr. Radišek) 6. Vloga bakrovih pripravkov v kmetijstvu danes in jutri analiza stanja ter priporočila za nadaljnje ukrepe 7. Raba fitofarmacevtskih sredstev in preučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji in v jeseni 2011 pridobljena dva projekta, kjer je nosilec z IHPS, in trije, ker so vključeni sodelavci IHPS: 8. Uporaba hmelja kot alternativne funkcionalne sestavine v prehrani živali 9. Vključevanje alternativnih oljnic z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislin v kolobar, funkcionalna raba semen, olja in sekundarnih produktov v Sloveniji 10. Trajnostna raba vode za krepitev rastlinskega pridelovalnega potenciala v Sloveniji 11. Vzpostavitev nacionalnega sistema prilagodljivih varovalnih pasov za uporabo FFS v bližini voda 12. Trsne rumenice: Metode zgodnjega odkrivanja in obvladovanja Javna služba in naloge s pooblastili oz. imenovanji A. Javna služba na podlagi Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) naloge: 1. Naloge dveh genskih bank: hmelja ter zdravilnih in aromatičnih rastlin 2. Naloga Posebno preizkušanje sort hmelja. V letu 2012 je teklo prvo leto vrednotenja na dveh lokacijah z namenom določitve termina rezi za sorto Styrian gold. 3. Naloga Selekcija in ekološka rajonizacija zdravilnih zelišč. V letu 2012 so skladno z Evropsko farmakopejo analizirali pridelek in ugotavljali primernost tehnologije treh vrst zdravilnih zelišč za pridelavo v slovenskih razmerah na štirih lokacijah, s poudarkom na iskanju optimalne tehnologije pridelave. 4. Strokovna naloga Žlahtnjenja hmelja se je izvajala kot javna služba v hmeljarstvu (možnost koriščenja proračunskih virov, razliko praviloma krijejo hmeljarji); v letu 2012 so bili precej usmerjeni v iskanje najbolj zanimivih dišavnih sort (flavour hops), ki so trenutno ena izmed najbolj povpraševanih niš na svetovnem trgu s hmeljem. Opravili so analize, izbrali 2 križanca ter razmnožili sadilni material obeh, ki bosta poleg ostalih 5 križancev hmelja v letu 2013 v postopku preizkušanja sort. V 2012 so vpisali prvo sorto Styrian gold, ki združuje fino aromo Savinjskega goldinga in bistveno višjo odpornost na gospodarsko najpomembnejši bolezni, hmeljevo peronosporo in verticilijsko uvelost hmelja. 5. Strokovna naloga Tehnologija pridelave in predelave hmelja se je izvajala prav tako na podlagi uredbe, ki ureja trg s hmeljem kot javna služba v hmeljarstvu. Glavni poudarek v letu 2012 je bil na prognozah bolezni, škodljivcev, namakanja, gnojenja ter tehnološke zrelosti in tehnologija sušenja sorte Styrian gold. Nadaljevali so proučevanjem t.i. krizne tehnologije z opustitvijo napeljave vodil in ekonomiko pridelave. 6. Naloga organizacije, pooblaščene za certificiranje pridelka hmelja. Inštitut je na podlagi 4. in 5. člena Pravilnika o certificiranju pridelka hmelja in prometu s hmeljem in na podlagi izdanega javnega pooblastila ministra za kmetijstvo imenovan kot organizacija pooblaščena za certificiranje pridelka hmelja, ki vodi evidenco centrov za certificiranje, evidenco pridelka hmelja in z izdanim certifikatom potrjuje skladnost hmelja v storžkih ali hmeljnih proizvodov. Vsa mesečna in končna poročila so skozi celo leto dostopna na 121

spletni strani inštituta. V letu 2012 je bila glavnina dela posvečena pripravi nove zakonodaje in implementacije le te po sprejetju nove uredbe z datumom tehtanja vsega pridelanega hmelja do 15. oktobra tekoče letine. 7. Strokovno nalogo Ocena letnika 2012 je inštitut izvajal na podlagi Dopolnitve sprememb Uredbe, ki ureja trg s hmeljem kot del javne službe v hmeljarstvu in rezultate objavil kot vsako leto v oktobru 2012 za tekoči letnik hmelja na spletni strani IHPS. Na osnovi zakonskih določil, ki jih morajo izpolnjevati preskusni laboratoriji za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov oz. živil, je inštitut po pooblastilu izvajal analize za: - določanje minimalnih kakovostnih zahtev pri certificiranju pridelka hmelja. - ugotavljanje skladnosti piva ter - ugotavljanje skladnosti soli, gorčice, začimb, juh, omak, pripravljenih solat, beljakovinskih izdelkov, kvasa in njim podobnih izdelkov. Žal ta vsebina s strani inšpekcijskih služb RS v letu 2012 ni bila pokrita niti z eno analizo. B. Naloge, ki so se izvajale na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-UPB2) 1. Ocenjevanje fitofarmacevtskih sredstev v postopku registracije 2. Redno pregledovanje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. C. Naloge, ki se izvajajo na podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR- UPB1) - vodenje postopka uradne potrditve razmnoževalnega materiala in sadik hmelja (certificiranje). V letu 2012 so nadaljevali s postopkom certificiranja sadilnega materiala v hmeljarstvu kot v predhodnih letih. - izvajanje uradnega preizkušanja sort hmelja v postopku vpisa sort hmelja v sortno listo preizkušanje RIN (razločljivost, izenačenost in nespremenljivost) ter VPU sorte (vrednost za pridelavo in uporabo) kar je teklo tudi v letu 2012 na štirih križancih tretje leto in pri treh prvo leto. Na podlagi rezultatov so dali predlog vpisa za novo sorto s sortnim imenom Styrian EUREKA. D. Naloge, ki se izvajajo na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZVR-1-UPB2). IHPS je na podlagi 4. člena ZZVR-1-UPB2 z odločbo o pooblastitvi pooblaščen za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin. Do pridobitve pooblastil na podlagi 68. člena ZZVR-1-UPB2 in koncesije za izvajanje nalog javne službe zdravstvenega varstva rastlin je to bila formalna podlaga za izvajanje strokovne naloge: Naloge iz naslova Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin IHPS kot pooblaščen javni zavod s strani Fitosanitarne uprave RS izvaja naloge s področja zdravstvenega varstva rastlin. Naloge so opredeljene v posameznih programih in zajemajo: - diagnostične preiskave škodljivih organizmov (glive, virusi, bakterije, žuželke, pleveli in invazivne rastline) - strokovne naloge na področju zdravstvenega varstva rastlin (opazovanje in napovedovanje škodljivih organizmov, monitoring programi, baze podatkov, evidence) ter - naloge fitosanitarnih pregledov. Izvajanje nalog je organizirano v okviru Javne službe zdravstvenega varstva rastlin na območju Celjske in Koroške regije ter javnih pooblastil Fitosanitarne uprave RS. Programi nalog v letu 2012 so bili zasnovani na temelju Programa za fitosanitarno področje za obdobje 2012 2015. Dodatni del nalog predstavlja program»prognoza v hmeljarstvu«, ki določa dopolnilni program opazovalno- napovedovalne službe. Čeprav v letu 2012 niso vse naloge javne službe pokrivale v celoti vseh stroškov, so bile vse uspešno opravljene, od pokrivanja prognostične službe za napoved bolezni in škodljivcev v poljedelstvu, sadjarstvu in hmeljarstvu do prognoze namakanja, gnojenja, tehnološke zrelosti in napovedi pridelka hmelja. 122

Tudi naloge genske banke hmelja in zdravilnih rastlin, izobraževanja in ocenjevanja fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ter certificiranja hmelja, so bile v celoti izvedene. Poskusno posestvo so opremili z novo molekulatorsko škropilnico in posodobili sejalnico za setev poskusov in hkratno aplikacijo v smislu optimizacije dela skladno s pridobljenim certifikatom GEP, mikropivovarna pa je pridobila novo varilnico. Tržna dejavnost Poslovanje inštituta v letu 2012 je potekalo tudi s ciljem čim boljšega poslovnega izida na tržnem delu pri vseh možnih dejavnostih. Kljub hudemu zmanjšanju sredstev, tako na javnih službah kot strokovnih nalogah za 20 %, se je IHPS v letu 2012 še obrestovala politika pridobivanja dodatnih nalog na tržnem delu, kar pa je bilo ob zaostrenih pogojih krize proti koncu leta skoraj nemogoče, a so v preteklem letu kljub posameznim objektivnim težavam uspeli v celoti realizirati zastavljeni plan in že šesto leto ohraniti pozitivno poslovanje. 123

6. Kultura 6.1. Stanje na področju kulture v Občini Žalec Občina Žalec je v zaključni fazi priprave in sprejetja Lokalnega programa kulture (LPK) Občine Žalec za obdobje 2014-2020. LPK kot strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike izhaja iz doseženega položaja in razvoja kulture v občini in na tej osnovi podrobneje ugotavlja vlogo kulture v nadaljnjem razvoju občine, opredeli javni interes zanjo ter cilje kulturne politike. To je dokument, ki podrobneje postavlja prioritete občinske kulturne politike in neposredno odgovarja na ključne probleme posameznih področij kulture. V okviru dokumentarne analize, ki je izdelana za potrebe skupne Strategije razvoja občine Žalec 2014-2020 zato iz LPK povzemamo le ključne ugotovitve stanja na posameznih področjih kulture, ki jih uvodoma dopolnjujemo še z nekaterimi javno dostopnimi statističnimi podatki in primerjavami na ravni Slovenije. Primerjava kazalnika števila kulturnih prireditev in števila obiskovalcev teh prireditev po vrstah prireditev v Občini Žalec v obdobju 2004-2011 ter primerjava gibanja deleža teh kazalnikov Občine Žalec v Sloveniji nam med drugim pokaže: skupno število vseh prireditev je v Občini Žalec v obdobju 2004-2011 nihalo, a v povprečju padalo (indeks med najnižjo ravnijo števila prireditev v letu 2009 (86 prireditev) in najvišjo ravnijo v letu 2005 (119 prireditev) je le 72,27, indeks 2011/2004 pa je 93; skupno število obiskovalcev je v obdobju do začetka gospodarske krize intenzivno naraščalo (od 11.020 obiskovalcev v letu 2004 na 31.590 v letu 2008), a je žal v kriznih letih spet padlo na raven med približno 21 in 23 tisoč obiskovalcev v letih 2009-2011; glede na vrsto prireditve v Občini Žalec tako po številu prireditev kot po številu obiskovalcev prevladujejo gledališke predstave (41% vseh prireditev in 45% vseh obiskovalcev v letu 2011), sledijo pa jim rock koncerti in plesi (22% vseh prireditev in 21% vseh obiskovalcev v Občini Žalec v letu 2011); primerjava gibanja deleža kazalnika števila prireditev in števila obiskovalcev v Sloveniji pa nam pokaže, da se je tudi delež števila prireditev gibal približno sorazmerno z gibanjem skupnega števila prireditev, kar kaže na usklajeno dinamiko z republiškim povprečjem (indeks deleža števila prireditev v OŽ v primerjavi s Slovenijo 2011/2004 je 76); nasprotno pa je pri gibanju deleža skupnega števila obiskovalcev opaziti pozitivno dejstvo, da je ta delež v kriznih letih sicer nekoliko padel, a je vseeno tudi v letu 2011 ostal nad izhodiščno ravnijo iz leta 2004, pri čemer so na področju dviga kulturne ponudbe in dviga števila njenih uporabnikov v Občini Žalec očitno še precejšnje rezerve. Graf 58: Gibanje deleža števila prireditev in števila obiskovalcev Občine Žalec v Sloveniji v obdobju 2004-2011 (Vir: SURS) 124

Tabela 55: Število prireditev v Občini Žalec v obdobju 2004-2011 in gibanje deleža v Sloveniji Število prireditev po: OBČINE, VRSTA PRIREDITVE, VRSTA PRODUKCIJE, LETO Delež Občine Žalec v Sloveniji 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vse prireditve - SKUPAJ 103 119 118 109 115 86 98 96 1,10 1,33 1,53 1,31 1,23 0,97 0,88 0,84..Prireditve lastne produkcije - - 5 5 8 9 8 14 - - 0,16 0,18 0,25 0,29 0,21 0,32 Gostovanja - SKUPAJ 9 9-1 2 1 0 1 0,23 0,24-0,03 0,07 0,02 0,00 0,02 Število obiskovalcev - SKUPAJ 11.020 26.160 27.906 27.945 31.590 21.037 23.675 21.173 0,54 1,51 1,51 1,19 1,47 0,93 0,99 0,72 Prireditve - SKUPAJ..Število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - 2.704 3.822 2.936 6.661 2.566 - - - 0,60 1,20 0,63 1,46 0,45 Vse prireditve - SKUPAJ 6 22 7 6 17 26 22 12 0,74 2,74 1,04 0,84 1,87 3,13 2,45 1,28 Število obiskovalcev - SKUPAJ 900 5.500 1.634 2.290 3.858 5.211 4.633 1.656 0,30 2,02 0,48 0,58 1,18 1,42 1,37 0,37 Instrumentalni koncerti..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 862 846 456 - - - - - 1,35 1,54 0,60 Vse prireditve - SKUPAJ - 5 4 4 3 1 5 0-0,73 0,63 0,61 0,46 0,15 0,75 0,00 Število obiskovalcev - SKUPAJ - 1.250 685 380 842 264 1.010 0-0,61 0,34 0,18 0,40 0,12 0,44 0,00 Zborovski koncerti..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 0 0 0 - - - - - 0,00 0,00 0,00 Vse prireditve - SKUPAJ - - 24 15 11 6 4 21 - - 6,09 3,90 1,90 1,17 0,34 3,45 Število obiskovalcev - SKUPAJ - - 4.448 2.583 2.531 1.111 976 5.383 - - 3,79 2,04 1,27 0,64 0,32 2,50 Rock koncerti, plesi..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 436 0 0 - - - - - 1,23 0,00 0,00 Vse prireditve - SKUPAJ 23 47 49 52 58 27 47 39 2,42 5,29 4,41 4,24 4,10 1,73 2,67 2,27 Število obiskovalcev - SKUPAJ 7.000 12.000 17.267 18.040 19.384 7.463 13.290 9.527 2,60 5,23 4,89 5,57 5,13 2,01 3,21 2,24 Gledališke predstave..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - 2.388 3.022 1.609 5.315 1.167 - - - 3,67 4,48 2,29 5,32 0,91 Vse prireditve - SKUPAJ - 3 2 6 1 1 0 1 0,85 0,45 1,50 0,27 0,25 0,00 0,22 Število obiskovalcev - SKUPAJ - 600 800 1.361 291 29 0 197 1,21 1,26 2,44 0,61 0,05 0,00 0,33 Lutkovne predstave..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 29 0 197 - - - - - 0,08 0,00 0,41 Vse prireditve - SKUPAJ - 1 3 1 2 1 3 1-0,49 1,50 0,43 0,79 0,35 1,00 0,25 Število obiskovalcev - SKUPAJ - 200 321 185 294 129 524 162-0,43 0,63 0,38 0,55 0,19 0,71 0,16 Folklorni nastopi..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 0 0 0 - - - - - 0,00 0,00 0,00 Vse prireditve - SKUPAJ 50-7 1 2 1 1 1 1,47 0,46 0,05 0,11 0,08 0,06 0,06 Število obiskovalcev - SKUPAJ 750-341 200 240 250 100 278 0,45 0,31 0,16 0,23 0,25 0,09 0,20 Filmske, video produkcije..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 0 0 0 - - - - - 0,00 0,00 0,00 Vse prireditve - SKUPAJ - 3 1 2-2 3 1-1,07 0,30 0,60-0,56 0,85 0,25 Število obiskovalcev - SKUPAJ - 550 30 316-520 622 169-1,11 0,03 0,41-0,55 0,78 0,15 Plesni nastopi..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - 316-0 0 169 - - - 0,81-0,00 0,00 0,61 Vse prireditve - SKUPAJ 7 7 6 8 3 3 2 4 1,52 1,39 0,91 1,44 0,52 0,48 0,30 0,53 Število obiskovalcev - SKUPAJ 250 210 645 480 180 270 120 250 0,08 0,16 0,33 0,07 0,10 0,08 0,06 0,07 Likovne razstave..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 0 100 0 - - - - - 0,00 0,45 0,00 Vse prireditve - SKUPAJ 4 5 7 6 6 4 4 4 1,69 2,02 2,41 1,99 1,52 1,05 0,94 1,06 Število obiskovalcev - SKUPAJ 120 150 410 610 600 260 200 157 0,84 1,11 2,70 4,41 2,92 1,49 0,59 0,81 Literarni večeri, večeri poezije..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 0 0 0 - - - - - 0,00 0,00 0,00 Vse prireditve - SKUPAJ - - - - - 0 1 - - - - - - 0,00 3,57 - Število obiskovalcev - SKUPAJ - - - - - 0 100 - - - - - - 0,00 0,79 - Muzejske razstave..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 0 0 - - - - - - 0,00 0,00 - Vse prireditve - SKUPAJ 9 21 1-1 6 - - 1,21 3,12 0,15-0,10 0,69 - - Število obiskovalcev - SKUPAJ 800 4.200 75-70 230 - - 0,53 2,84 0,06-0,03 0,15 - - Predavanja in posveti..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 0 - - - - - - - 0,00 - - Vse prireditve - SKUPAJ 4 5 2 2 5 4 5 4 1,36 1,62 0,70 0,63 1,28 1,04 1,05 0,84 Število obiskovalcev - SKUPAJ 1.200 1.500 600 600 1.500 1.100 1.700 1.333 1,19 1,56 0,60 0,54 1,18 0,92 1,17 0,77 Akademije, proslave..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - 0 400 0 - - - - - 0,00 1,36 0,00 Vse prireditve - SKUPAJ - - - - - - - 0 - - - - - - - 0,00 Število obiskovalcev - SKUPAJ - - - - - - - 0 - - - - - - - 0,00 Jazz..Število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - - - 0 - - - - - - - 0,00 Vse prireditve - SKUPAJ - - - - - - - 4 - - - - - - - 2,25 Število obiskovalcev - SKUPAJ - - - - - - - 1.683 - - - - - - - 3,55 Glasbe sveta, sodobne glasbene zvrsti..število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - - - - 578 - - - - - - - 3,44 Vse prireditve - SKUPAJ - - 5 6 6 4 1 1 - - 1,05 1,08 0,89 0,64 0,10 0,08 Število obiskovalcev - SKUPAJ - - 650 900 1.800 4.200 400 379 - - 0,95 0,72 0,95 2,59 0,27 0,11 Žalec Drugo..Število obiskovalcev (otroci in mladina) - - - - 800 0 0 0 - - - - 4,26 0,00 0,00 0,00 Opombe: Zbrani podatki za leto 2011 so bili uteženi zaradi manjkajočih odgovorov (neodgovorov).skupni seštevki podatkov v tabelah se zaradi zaokroževanja decimalnih števil morda minimalno razlikujejo od posameznih podatkov. Vir: Statistični urad Republike Slovenije. 125

6.2. Knjižnična dejavnost Začetek knjižničarstva v Spodnji Savinjski dolini sovpada z II. slovenskim taborom, ki je bil v Žalcu 6. septembra 1868. Leta 1961 je Knjižnica Žalec s takratnim Zakonom o knjižničarstvu dobila matično funkcijo, ki jo ima še danes. Leta 1985 se je Občinska matična knjižnica Žalec iz skromnih prostorov v stanovanjskem bloku preselila v nove, večje prostore Doma II. slovenskega tabora Žalec. S primernim knjižničnim fondom, povečano kadrovsko zasedbo, ustrezno nabavno politiko in spremljevalnim programom je iz leta v leto razvijala svojo dejavnost v smislu naraščanja števila članov, izposoje gradiva in obiska nasploh. Leto 1990 je začetek računalniške obdelave gradiva. Sprva v privatno izdelanem programu, kasneje v Vir-u, od oktobra 1994 v programu MOLJ, od leta 1995 pa v programu COBISS. Leta 1993 je knjižnica postala enota Zavoda za kulturo Žalec. Marca 2002 se je knjižnica izločila iz tega zavoda in postala samostojni zavod kot Medobčinska matična knjižnica Žalec, katere ustanoviteljice so vse občine Spodnje Savinjske doline in sicer Občina Braslovče (12 %), Občina Polzela (13 %), Občina Prebold (12 %), Občina Tabor (4 %), Občina Vransko (6 %) in Občina Žalec (53 %). Decembra 2007 je bil sprejet Odlok o ustanovitvi JZ Medobčinska splošna knjižnica Žalec, ki je prejšnji odlok uskladil z obstoječo zakonodajo. Zavod ima naslednje organizacijske enote: - Občinska knjižnica Braslovče - Občinska knjižnica Polzela - Občinska knjižnica Prebold - Občinska knjižnica Tabor - Občinska knjižnica Vransko - Občinska knjižnica Žalec, ki ima naslednja izposojevališča: - Izposojevališče Griže - Izposojevališče Liboje - Izposojevališče Petrovče - Izposojevališče Ponikva - Izposojevališče Šempeter v Savinjski dolini. Vse enote so vključene v sistem Cobiss in vse nudijo obiskovalcem podobne storitve: - izposojo knjižničnega gradiva na dom in/ali v čitalnico, - medknjižnično izposojo, - prireditve za otroke in odrasle, - uporabo OPAC-a, - uporabo interneta, - uporabo elektronskih baz in še mnoge druge. V osrednji enoti v Žalcu imajo še referenčno zbirko, od 26. 9. 2006 pa tudi domoznanski oddelek, ki ga ves čas strokovno nadgrajujejo in dopolnjujejo. Hkrati je MSK Žalec virtualna knjižnica, kar pomeni, da je z določenimi storitvami uporabnikom na voljo 24 ur na dan. Na domači strani www.zal.sik.si si uporabniki lahko gradivo podaljšajo, naročijo ali rezervirajo, od doma pa lahko uporabljajo tudi nekatere elektronske podatkovne zbirke. Spremembe na področju knjižničarstva v zadnjih desetletjih najbolj zgovorno ilustrirajo podatki: - leta 1983 sta bili v matični knjižnici Žalec 18.102 enoti gradiva, v vseh knjižnicah skupaj pa 50.700 enot gradiva. V tem letu je bilo izposojenih 31.750 enot knjižničnega gradiva; 126

- 29 let kasneje, torej leta 2012 je bilo v matični knjižnici 98.510 enot gradiva, v vseh enajstih enotah pa 182.872 enot. Zabeležili so 318.577 izposoj, kar je skoraj 10-x več kot leta 1983. Medobčinska splošna knjižnica Žalec z občinami ustanoviteljicami letno podpiše Pogodbe o zagotavljanju knjižnične dejavnosti kot javne službe v tekočem letu, a ima zlasti v zadnjih letih težave pri financiranju s strani manjših občin, kar jih vključno s prostorskimi in kadrovskimi težavami ovira pri še uspešnejšem izvajanju programa oziroma doseganju ciljev. Kadrovsko in prostorsko ne izpolnjujejo niti minimalnih pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, kar dokazuje spodnja preglednica. V njej so navedeni tudi pogoji, ki bi jih morala osrednja knjižnica dosegati po standardih, ki bodo veljali od leta 2015. Tabela 56: Pregled doseganja standardov Medobčinske splošne knjižnice Žalec (Vir: LPK OŽ 2014-2020) Dejansko stanje Zahteve po pravilniku, ki določa minimalne pogoje Standardi Osebje: - strokovni delavci 8 10 - manipulativni in tehnični knjižnični delavci 1 2 - upravni knjižnični delavci 1 1 - za rač. in adm. delo 1 1,5 SKUPAJ 7,4 11 14,5 Odprtost osrednje enote 6 dni v tednu, 3 x 10 ur in 2 x 8 ur, ob sobotah 5 ur = 47 ur 8 ur dnevno, 5 dni v tednu, ob sobotah 5 ur = 45 ur 6 dni v tednu, 8 ur dnevno, ob sobotah 5 = 45 ur Odprtost organizacijskih enot 2 do 4 ure na teden, en dan 4 ure na teden do 2000 prebivalcev; 20 ur na teden 4 dni v tednu v tednu 15 ur na teden do 6000 prebivalcev Letni prirast v knjižni zbirki 174 izvodov / 1000 prebivalcev 200 izvodov / 1000 prebivalcev 250 izvodov / 1000 prebivalcev Kvadratura 579 m 2 najmanj 650 m 2 + 25 m 2 za periodični tisk + prostor za glasbeni tisk, video oz. filmsko gradivo Glede na dejstvo, da morajo imeti knjižnice, ki izvajajo javno službo - ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva, - ustrezno število usposobljenih strokovnih delavcev, - ustrezen prostor in opremo ter - ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti, nam vpogled v predhodne podatke ter v tabelo splošnih kazalnikov razvitosti knjižnične dejavnosti MSK Žalec pokaže, da Medobčinska splošna knjižnica Žalec žal v več točkah ne dosega minimalnih pogojev Pravilnika za izvajanje knjižnične dejavnosti, kar predstavlja ključno izhodišče za določitev prednostnih nalog nadaljnjega razvoja. 127

Tabela 57: Ključni kazalniki stanja razvitosti knjižnične dejavnosti MSK Žalec (Vir: Letno poročilo MSK) 2008 2009 2010 2011 2012 število aktivnih članov 5415 5936 6309 6494 število prebivalcev 40693 40930 41494 42071 42241 število aktivnih 132 143 150 154 članov/1000 prebivalcev število vpisov 711 701 768 960* 777 število obiskov 60917 63921 69085 73984 80710 število obiskov/aktivnega 11,80 11,64 11,73 12,43 člana v knjižnici število 1,49 1,56 1,66 1,76 1,91 obiskov/prebivalca število 4351 4917 5314 5691 6208 obiskov/zaposlenega število izposoj 250268 276222 289709 312889 318577 število izposoj/prebivalca 6,15 6,75 6,98 7,4 7,54 število izposojenih 51 48,81 49,6 49,06 enot/aktivnega člana število izposojenih 17876 21248 22285 24068 24506 enot/zaposlenega medknjižnična izposoja 94 135 176 147 število prireditev 421 393 375 376 324 število obiskovalcev na 8019 9432 9625 10326 8917 prireditvah poprečno št. 19 24 26 27,5 27,5 obiskovalcev/prireditev poprečno število 8 7,6 7,2 7,2 6,2 prireditev/teden ure odprtosti na teden 134 134 132 148 148 ure odprtosti na leto 6968 6968 6864 7696 7696 zaloga gradiva 162499 166712 172024 176308 182872 število serijskih publikacij 147 158 238 204 208 obrat gradiva 1,54 1,66 1,68 1,78 1,74 prirast gradiva 11096 7078 8554 8557 8635 obdelano Nakup 5194 5703 7099 6912 7362 Dar 1628 1047 1022 1598 1273 povprečna cena knjige 18,13 17,53 17,57 18 16,30 za nakup gradiva 105.541,92 110.821,99 128.944,38 124.541,68 124.060,03 število zaposlenih 14 13 13 13 13 *Izrazit porast vpisa novih članov zaradi odprtja dveh novih, sodobno opremljenih knjižnic (Občinske knjižnice Polzela in Občinske knjižnice Prebold). Po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe mora imeti knjižnica najmanj 3,7 enote gradiva na prebivalca, torej 155.662,70 enot. Iz predhodne tabele, ki prikazuje stanje gradiva po enotah na zadnji dan let 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012 (z odpisi in podatki o novem gradivu, pri čemer se pod novo šteje nakup in dar) je razvidno, da MSK temu kriteriju zadostuje. Po istem pravilniku pa bi morali imeti tudi 12.448 enot neknjižnega gradiva, ki pa ga ima MSK žal le 5.955 enot. 128

MSK ima tudi premično zbirko, ki je bila novost v letu 2009. Gradivo v premični zbirki je namenjeno krajevnim knjižnicam v Občini Žalec, pravila izposoje in oblikovanja pa so zapisali v Pravilniku o oblikovanju premične zbirke. Dejstvo je, da bi MSK za doseganje normativa nakupa 250 izvodov /1000 prebivalcev potrebovala 188.253 letno, a so imeli v letu 2012 npr. le 124.060,03. Odstopajo tudi od priporočenega razmerja. Po priporočilih bi morali kupovati več strokovnega in manj leposlovnega gradiva, vendar bi na račun uravnotežene zbirke zagotovo izgubili bralce v krajevnih knjižnicah, ki iščejo predvsem leposlovje. Tudi razmerje odrasli : mladina ni skladno s pričakovanji in priporočili, ker so intenzivno delali na pridobivanju mladih bralcev in dopolnjevanju zbirk na oddelkih za otroke in mladino, ki so bili v preteklih letih močno podhranjeni. Tabela 58: Stanje knjižnega gradiva po enotah MSK Žalec (Vir: Letno poročilo MSK) enota 31. 12. 2008 31. 12. 2009 31. 12. 2010 odpis 2011 prirast 2011 31. 12. 2011 odpis 2012 prirast 2012 31. 12. 2012 Braslovče 10442 11136 11821 192 787 12416 272 916 13060 Polzela 12688 13341 14155 146 1009 15018 25 941 15934 Prebold 10900 11641 12745 288 920 13377 157 744 13964 Tabor 4016 4301 4811 43 243 5011 215 587 5383 Vransko 9699 10248 10799 142 806 11463 18 1053 12498 Žalec 92783 94608 95456 3162 3901 96196 1275 3589 98510 Griže 8809 8843 8937 1 178 9114 95 179 9198 Liboje 1786 1906 2028 0 100 2128 0 120 2248 Petrovče 1817 1880 1948 0 65 2013 0 113 2126 Ponikva 1924 1979 2172 299 472 2345 9 225 2561 Šempeter 7635 6829 6852 0 58 6910 4 68 6974 Premična 221 300 0 17 317 1 100 416 SKUPAJ 162499 166712 172024 4273 8557 176308 2071 8635 182872 Da bi obdržali ali povečali število uporabnikov in članov MSK izvaja tudi številne projekte in prireditve za otroke, mladino in odrasle, poskrbeli so za medijsko odzivnost in za informiranost prek spletne strani www.zal.sik.si in preko drugih medijev in tako zagotovo prispevali k vsakoletnemu vpisu novih članov in k rasti skupnega števila aktivnih članov (v tekočem letu si vsaj enkrat izposodijo ali vrnejo gradivo). Kot najbolj pereč problem pa se v MSK izpostavlja prostorski problem, zlasti v osrednji knjižnici v Žalcu. Knjižnica se trenutno razprostira na 579 m2, kar je že dolgo veliko premalo (problem dejavnosti oddelka za mladino, natrpanost polic v oddelku za odrasle, nemožnost prevzema arhivske dokumentacije, nemožnost vzpostavitve e-točke, študijskega oddelka, nabave video kaset, DVD-jev in CD-jev, invalidom ni omogočen dostop v nadstropje, ipd.). Prostorske, kadrovske in finančne težave imajo tudi vsa izposojevališča v občini Žalec. Te težave se v posameznih knjižnicah odražajo na različne načine: od neustrezne in neuravnotežene zbirke, do neprimerne postavitve gradiva, ki je prilagojena prostoru, do pomanjkanja prireditvene dejavnosti, čitalniških in študijskih prostorov, neustrezne podpore in aktivnosti za ranljive ciljne skupine ipd. Skoraj v vseh enotah je onemogočen samostojen dostop invalidom. 129

6.3. Javni interes za kulturo po področjih 6.3.1. Ljubiteljske dejavnosti Kulturna tradicija Ljubiteljska kulturna tradicija v občini Žalec je vidno izstopala predvsem v nekdaj hitro razvijajočih se delavskih centrih in revirjih, kjer so bile iz zametkov kulturnih skupin ustanovljene prve»svobode«. Za izražanje in druženje sta bili najzanimivejši glasbena in gledališka dejavnost, in imata tudi prek 100-letno tradicijo. Pravi smiselni razvoja pa je ponudil nov organizacijski in strokovni pristop dela v mreži Zvez kulturnih organizacij-društev. Na novo je bilo spodbujeno zanimanje za društveno delo v vseh krajevnih skupnostih in osnovnih šolah. Poleg strokovne in organizacijske pomoči, ki so jo društva deležna prek odborov in strokovne službe Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, je zadnje obdobje uspešnega dela društev izpisalo tudi dobro sodelovanje z Občino, Zavodom za kulturo, šport in turizem in JSKD-OI Žalec. Občina Žalec ima velik posluh za ohranjanje in razvijanje javnega interesa za kulturo na področju ljubiteljskih dejavnosti, ki se odvijajo v kulturnih in drugih društvih civilne sfere, saj na podlagi v letu 2012 sprejetega pravilnika tudi finančno podpira delovanje in ustvarjanje na tem področju. Zavod ZKŠT Žalec OE Kultura pa po pooblastilu Občine Žalec spremlja aktivnosti posameznih kulturnih društev in ocenjuje, skupaj z Zvezo kulturnih društev Savinja Žalec, uresničevanje sprejetih programov dela in pripravlja predloge za razdelitev sredstev, ki so v proračunu občine namenjena delovanju kulturnih društev (izvedba poziva in razdelitev sredstev ter dodelitev dotacij za redno delovanje društev, redno vzdrževanje društvenih prostorov ter investicijsko vzdrževanje prostorov in opreme). Organiziranost V Občini Žalec deluje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti 19 kulturnih društev, ki so imela v letu 2012 939 aktivnih članov in 5 šolskih kulturnih društev s 1.719 člani v letu 2012. Društva so povezana v Zvezo kulturnih društev Savinja Žalec, ki deluje od leta 1999. Tabela 59: Kulturna društva v Občini Žalec, stanje 2012 (Vir: LPK 2014-2020) Kulturno društvo Št. aktivnih članov 2012 KULTURNO DRUŠTVO GALICIJA 155 KULTURNO DRUŠTVO GODBA LIBOJE 45 KULTURNO DRUŠTVO GODBA ZABUKOVICA 40 KULTURNO DRUŠTVO GOTOVLJE 48 KULTURNO DRUŠTVO Mešani planinski pevski zbor ŽALEC 36 KULTURNO DRUŠTVO PETROVČE 74 KULTURNO DRUŠTVO PONIKVA 94 KULTURNO DRUŠTVO Svoboda LIBOJE 21 KULTURNO DRUŠTVO VRBJE 30 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO Grifon ŠEMPETER 63 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO Svoboda GRIŽE 85 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ŽALEC 85 PEVSKO DRUŠTVO PEVKE TREH VASI 5 PEVSKO DRUŠTVO ŠEMPETER 22 TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO LEVEC 97 VOKALNI KVARTET ZVEN 8 130

GLASBENO LITERARNO DRUŠTVO ALETHEIA 18 KULTURNO DRUŠTVO VOKALNA SKUPINA ZaPet 5 DRUŠTVO MUC ŽALEC 8 Skupaj KD 939 Šolska kulturna društva I. OŠ Žalec 691 OŠ Griže 237 OŠ Petrovče 468 OŠ Šempeter 275 II. OŠ Žalec 48 Skupaj ŠKD 1719 Področja delovanja društev in zveze Znotraj društev delujejo na posameznih področjih različne sekcije, ki so prikazane v spodnji tabeli. Tabela 60: Področja delovanja kulturnih društev v Občini Žalec (Vir: LPK 2014-2020) Področje delovanja sekcije Število skupin Vokalno-glasbena dejavnost 14 Instrumentalno-glasbena dejavnost 18 Gledališka in lutkovna dejavnost 14 Plesna dejavnost in mažorete 7 Likovna dejavnost 5 Dejavnost šolskih kulturnih društev na 5-ih osnovnih šolah s podružnicami Projekti oz. prireditve v letu 2012: instrumentalna glasba: 25 samostojnih koncertov skupin, 10 sokoncerte in 169 priložnostnih nastopov, vokalna glasba: 34 samostojnih koncertov skupin, 13 sokoncertov in 98 nastopov ter se udeležba na medobmočni reviji pevskih zborov, gledališče in lutke: 76 nastopov skupin v domačem kraju, 22 gostovanj, ples: 46 nastopov skupin v domačem kraju, 30 gostovanj, sodelovanje na tekmovanjih in srečanjih doma ter udeležba na mednarodnih festivalih v Franciji in BiH, likovno področje: 22 razstav v domačem kraju, 5 razstav drugod ter sodelovanje na drugih projektih oz. kolonijah, učenci so sodelovali na 273 nastopih skupin šolskih kulturnih društev na različnih področjih v šoli ter v kraju in zabeležili 97 udeležb članov oz. skupin na različnih tekmovanjih. Prostorski pogoji, problematika Uporabniki javne infrastrukture v občini Žalec so vsa krajevna in šolska kulturna društva. Društva so najemniki, uporabniki oz. lastniki prostorov v katerih delujejo. Javna infrastruktura je bila v Občini Žalec, določena v letu 1996, s področja ljubiteljske kulture zajema naslednje: - Dom DPD Svoboda Griže, ki je v lasti KUD Griže - Letno gledališče Limberk, ki je v lasti KUD Griže - Dom DPD Svoboda Liboje, ki je v lasti KD Svoboda Liboje - Dom Krajanov Vrbje, ki je v lasti KS Vrbje. Ostali društveni prostori, ki jih uporabljajo društva za svojo dejavnost so v lasti drugih pravnih oseb, s katerimi imajo društva sklenjene pogodbe o dolgoročni uporabi ali najemu. 131

V letu 2012 so vsa društva skupaj koristila prostore v skupni izmeri 4.321,00 m2. Pojavlja se problem: - rednega investicijskega vzdrževanja prostorov, v katerih delujejo društva, katerih lastniki so bodisi sami ali jih imajo v najemu oz. v uporabi, ki je posledica problema, da - potrebe po investicijah v prostore in opremo presegajo finančne možnosti društev. 6.3.2. Javni interes za kulturo na področju delovanja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec OE Kultura Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v okviru OE Kultura kot ene od treh organizacijskih enot zavoda pokriva javni interes za kulturo z zagotavljanjem pogojev za delovanje, dostopnost, raznolikost, zlasti na naslednjih področjih delovanja zavoda: knjiga uprizoritvene umetnosti (potujoči abonma, šolske predstave, otroški abonma, ponudba uprizoritvenih umetnosti in izven) glasbena umetnost (koncerti klasične glasbe, citrarski abonma, koncertni abonma narodno-zabavne in zabavne glasbe, ostala ponudba na glasbenem področju, lastna produkcija) vizualna umetnost (likovne razstave v Savinovem salonu in avli Dvorca Novo Celje, poletna slikarska šola Chiaroscuro Rudolfa Španzla, postavitev stalne razstave akademske slikarke Jelice Žuža, ureditev in posodobitev zbirke savinjskih likovnih umetnikov) mediji film in avdiovizualna kultura kulturna dediščina ter spodbujanje kulturne vzgoje. Knjiga Javni interes na področju knjige je zagotavljanje dobrih pogojev za ustvarjalce s področja leposlovja in kulture v celoti ter izdajanje lastne revije za književnost in kulturo Vpogled, ki na tem območju izhaja že od leta 2005. Poleg revije Zavod izdaja knjige, katerih vsebina je pomembna za Občino, pri čemer gre največkrat za strokovno literaturo različnih področij humanistike in kulturne dediščine našega okolja. Uprizoritvene umetnosti (potujoči abonma, šolske predstave, otroški abonma, ponudba uprizoritvenih umetnosti in izven) V obdobju zadnjih nekaj let opažamo trend upadanja števila abonentov, ki ga na podlagi rezultata anket pripisujemo padcu standarda občank in občanov in ga opažamo na vseh ravneh življenja. Lokalni program za kulturo naj bi na področju uprizoritvenih umetnosti zagotovil finančne pogoje, v kolikor prihodki od vstopnin ne pokrijejo stroškov. Tabela 61: Število abonentov v Občini Žalec v obdobju 2007-2013 (Vir: LPK 2014-2020) Abonma 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/12 2012/13 Gledališki 829 794 595 532 502 532 Mladinski 44 135 104 127* - - Cicibanov 149 173 139 113 99 66 Narodno-zabavni 156 212 234 258 259 265 Glasbeni 119 106 196 182 90 - Citrarski - - - - 42 52 Potujoči 37 34 20 20 SKUPAJ 1297 1420 1305 1246 990 935 132

Glasbena umetnost Na področju glasbenih umetnosti se v smislu zagotavljanja prostora in finančnih sredstev podpiral javni interes na področjih: koncerti klasične glasbe (koncertni abonma od sezone 2003/2004 dalje, nato začasno ukinjen ev. možnost nadaljevanja v sodelovanju z Glasbeno šolo Žalec), citrarski abonma (od sezone 2011/12 dalje prvi in edini v Sloveniji, izvaja se v sodelovanju z ZKŠT Polzela na gradu Komenda), koncertni abonma narodno-zabavne in zabavne glasbe (tudi začasno ukinjen in nadomeščen z občasnimi koncerti), ostala ponudba na glasbenem področju (Savinovi dnevi od leta 2004 dalje, partnersko sodelovanje Triangel pri izvedbi Festivala vokalne glasbe in drugih projektov v Žalcu, Celju in Velenju, BUM FEST, idr. ) ter lastna produkcija (opereta ob 20-letnici Doma II. slovenskega tabora, nato še 2 opereti kot nadaljevanje tradicije od leta 1032 dalje). Vizualna umetnost V javni interes na področju vizualnih umetnosti v okviru ZKŠT Žalec OE Kultura sodijo: likovne razstave (vsaj 6 razstav letno - v prostorih Likovnega salona v Savinovi hiši, v avli kulturnega doma in v dvorcu Novo Celje; občasno organizacija likovnih kolonij), poletna slikarska šola akademskega slikarja in grafičnega specialista Rudolfa Španzla (v letu 2013 že 10-letni jubilej), postavitev stalne razstave akademske slikarke Jelice Žuža (v Savinovi hiši - po prestavitvi Galerije Doreta Klemenčiča Maja v prostore galerije v rojstni Galiciji) ter ureditev in posodobitev zbirke savinjskih likovnih umetnikov (cilj vsaj 1 delo vsakega umetnika, povezanega s Savinjsko dolino). Tabela 62: Obisk slikarske šole CHIAROSCURO v obdobju 2004-2012 (Vir: Letno poročilo ZKŠT 2012) 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Učenci 21 33 27 33 55 43 34 37 31 Odrasli 20 18 22 20 21 21 17 15 Skupaj 21 53 45 55 75 64 55 54 46 Mediji V organizacijsko enoto Kultura sodi tudi izdajanje lokalnega časopisa mesečnika Utrip Savinjske doline. Film in avdiovizualna kultura V zadnjih letih je čas za razmislek o ponovnem delovanju žalskega kina na eni strani ustrezen, saj je trg s komercialno ponudbo največ ameriške filmske produkcije že precej zasičen, na drugi strani pa zaradi splošne krize zelo zahteven (problem investicije v digitalno tehnično opremo, prilagoditev akustike v dvorani, ). Kulturna dediščina V območje nepremične kulturne dediščine, ki je v lasti Občine Žalec, spadajo naslednji spomeniki: - Savinova hiša v Žalcu - kulturni spomenik lokalnega pomena. - Dvorec Novo Celje s parkom - kulturni spomenik lokalnega pomena. Antična nekropola v Šempetru je kulturni spomenik državnega pomena od leta 2003 (Ur. L. RS št. 115/2003-5036), lastnik zemljišča je SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti), skrbnik je Pokrajinski muzej Celje, upravljalec nekropole pa je Turistično društvo Šempeter. 133

K snovni, materialni dediščini spada tudi zbirka osebnih predmetov in pohištva v Savinovi spominski sobi in vsi kosi Savinovega pohištva, ki ga je ZKŠT Žalec podarila prejšnja lastnica predmetov Viktorija Rehar. Kot izziv se razen ohranjanja in nadgradnje prej navedenih vsebin kaže še vrsta drugih projektov, med drugim: Mavrični svet Schützove keramike, Protestantska cerkev na Govčah, Dvorec Novo Celje razglasitev dvorca za kulturni spomenik državnega pomena. Nič manj pomembna pa niso znanja, ki pripadajo preteklosti in se navezujejo na pomembno zgodovino lokalnega obdobja. Zato je potrebno nadaljevati s projekti o pomembnih osebnostih Žalca (kot je bila predstavitev žalskega pivovarja in podjetnika Simona Kukca, ipd.). Projekti, pri katerih morajo sodelovati vsi nosilci kulture v Občini Žalec, zlasti pa MSK Žalec z domoznanskim oddelkom v sodelovanju z ZKŠT Žalec in ostalimi (zbiranje gradiva o dvorcu Novo Celje, fotografski atelje Fodermayer pri Zlatem križu, 150 let II. slovenskega tabora leta 2018, 180 let rojstva Janeza Hausenbichlerja leta 2018, 140 let začetka Ferralita oz. Lorberjeve delavnice leta 2018, 80 let otvoritve Sokolskega doma v Žalcu leta 2019, 160 let rojstva Friderika Širce - Rista Savina leta 2019), Žalska Hmeljarna, Zgodovina podjetja Hmezad, Zasnova projektnih nalog domoznanskega značaja po ostalih večjih krajih v občini kot so Šempeter, Petrovče, Griže, idr). Spodbujanje kulturne vzgoje je stalna naloga, ki jo zasleduje javni interes, zlasti spodbujanje kulturne vzgoje na področju uprizoritvenih umetnosti, glasbene in likovne umetnosti. Pomembno pri tem je sodelovanje z osnovnimi šolami Občine Žalec in celotne Spodnje Savinjske doline, ki se povezuje v mrežo, ki jo sestavljajo profesorji slovenščine, glasbene ter likovne vzgoje in predstavniki vrtca s strokovno službo v ZKŠT Žalec. Vsebine sodelovanja so dogovorjene v okviru posameznih vrst umetnosti. 6.4. Upravljanje javne infrastrukture na področju kulture Javni zavod ZKŠZ Žalec upravlja z naslednjo javno infrastrukturo na področju kulture: - Dom II. Slovenskega tabora, Aškerčeva 9A, Žalec ter - Savinova hiša, Šlandrov trg 25, Žalec, Dom II. Slovenskega tabora Žalec, v katerem opravlja dejavnost ZKŠT Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Območna izpostava JSKD Žalec, je bil s sklepom o določitvi Javne infrastrukture na področju kulture iz leta 1996 razglašen za javno kulturno infrastrukturo. V vsakoletnem finančnem planu se oceni višina neprogramskih materialih stroškov potrebnih za vzdrževanje in funkcioniranje objekta in opreme v njem. Dom je bil v letih 2003 do 2013 delno adaptiran (ureditev poslovnih prostorov Zavoda, sanitarij v pritličju, preureditev prostorov JSKD v domoznanski oddelek MSK Žalec, prenova kuhinje v pritličju, preureditev prostorov uredništva Utripa v večnamenski prostor, sanitarij na severni strani, ureditev arhivskih prostorov, vgradnja klimatske naprave v dvorani in poslovnih prostorih, izgradnja balkona za tehniko v dvorani, dopolnitev lučne in zvočne opreme, obnova odra, prostora za orkester in garderob za nastopajoče). Programi, ki se izvajajo v Domu, se širijo, tako v organizaciji Zavoda kot zunanjih izvajalcev (najemnikov), in velik problem postaja skladiščenje scenskih elementov, kostumov, pohištva (stoli, mize) in za arhiviranje (dokumentacije, izdanih knjig in revij). Prav tako je problem velikosti prostora preddverja (samostojni dogodki v preddverju, pogostitve). V obdobju 2014-2020 bi bile potrebne naslednje investicije (navedeno po prioritetah): 134

1. Razširitev avle 2. Zamenjava sedežev v dvorani 3. Zavesa na odru 4. Odrska akustika 5. Okna in fasada Tudi Savinova rojstna hiša je objekt občinske javne infrastrukture na področju kulture in hkrati z odlokom razglašena za objekt arhitekturne kulturne dediščine, ki ga je pogodbo Občina Žalec prenesla v upravljanje in uporabo zavodu ZKŠT. Na desni strani pritličja je Savinov likovni salon v nadstropju pa je urejena z eksponati Savinove dediščine spominska soba, v ostalih prostorih je Galerija savinjskih likovnikov. Ti prostori služijo tudi za sklepanje zakonskih zvez, čeprav pogodba o uporabi le teh še ni sklenjena niti z lastnikom niti z bodočim upravljavcem-zavodom, ki je že več let plačnik fiksnih stroškov potrebnih za obratovanje objekta. V pritličju levo koristi prostore programska enota Turizem, izvaja dejavnost turističnega informacijskega centra. Del strehe stavbe je bil obnovljen, atrij je bil poploščen in opremljen z likovno inštalacijo (ki služi kot scenski element za prireditve v atriju), senčniki in vrtnim pohištvom; obnovljeni in na novo opremljeni so bili prostori v pritličju za dejavnost TIC-a. Občina Žalec je odkupila gospodarsko poslopje, ki je pripadalo Širčevi domačiji. Z izdelanimi načrti je v objektu potencialno predvidena naslednja dejavnost: notranji prireditveni prostor, poročna dvorana, galerijski prostori (iz Savinove hiše se prestavi galerija savinjskih likovnikov, galerija Jelice Žuža), ustvarjalne delavnice, bivanje gostujočega umetnika. Dvorec Novo Celje s parkom sicer še ni objekt javne kulturne infrastrukture, je pa razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, za katerega bi bilo smiselno postaviti za cilj razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena. Objekt je v celoti v lasti Občine Žalec, ki je tudi nosilka rekonstrukcijskih del vse od leta 1997 dalje. V tem času so bili z občinskimi in republiškimi sredstvi iz kulture in regionalnega razvoja obnovljeni določeni prostori in opravljen del statične sanacije. V dvorcu ZKŠT Žalec izvaja del svojega programa. 135

7. Socialna varnost in zdravstveno varstvo 7.1. Stanje socialne varnosti v Občini Žalec Podrobnejši podatki o stanju socialne varnosti so zaradi varovanja zasebnih podatkov na ravni občin sicer težje dostopni. Kljub temu nam sliko na področju socialne varnosti lahko posredno dokaj dobro ponazori vrsta statističnih podatkov, kot je na primer starostna struktura prebivalstva in indeksi staranja, koeficienti starostne odvisnosti, pa tudi vrsta ekonomskih in drugih kazalnikov (gibanje plač, stopnja nezaposlenosti, ipd.), ki so podrobneje predstavljeni v predhodnih poglavjih analize in jih na tem mestu ne povzemamo. Dodajamo le kazalnik števila oskrbovancev v domovih za ostarele na 1000 prebivalcev, ki je javno dostopen le za raven regij in sicer le za obdobje 2008-2010. Pokaže nam, da je bila Savinjska regija po tem kazalniku v letih 2008-2010 povsem na ravni slovenskega povprečja, zaradi česar pritiski za dodatna mesta v domovih v zadnjih letih niso bili posebej izraziti, dodatno pa so se v kriznem obdobju zmanjšali zaradi socialnega stanja družin. Slednje seveda zdaleč ne pomeni, da so problemi na področju skrbi za starejše odpravljeni, temveč so le preneseni v breme družin. Tabela 63: Število oskrbovancev na 1000 prebivalcev po regijah v Sloveniji 2008-2010 (Vir: SURS) 2008 2009 2010 SLOVENIJA 7,5 7,9 8,1 Pomurska 6,2 7,3 7,8 Podravska 7 7,2 7,4 Koroška 7,4 7,9 8,2 Savinjska 7,6 7,9 8,1 Zasavska 10,8 11,1 11,6 Število oskrbovancev v domovih za ostarele na 1000 prebivalcev (število/1000 prebivalcev) Spodnjeposavska 7,3 7,8 8,1 Jugovzhodna Slovenija 7,5 7,5 7,7 Osrednjeslovenska 8,1 8,5 9 Gorenjska 5,7 7 6,4 Notranjsko-kraška 8 8 7,8 Goriška 9,1 9 9,4 Obalno-kraška 7,3 7,4 7,7 Graf 59: Število oskrbovancev v domovih za ostarele na 1000 prebivalcev po regijah v Sloveniji v obdobju 2008-2010 (Vir: SURS) 136

SOCIALNO VARSTVO Področje socialnega varstva v Spodnji Savinjski dolini pokriva Center za socialno delo Žalec. Center za socialno delo Žalec (CSD Žalec) je javni socialno varstveni zavod, organiziran za opravljanje dejavnosti socialnega varstva za območje celotne Upravne Enote Žalec, torej za občine Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Vransko in Tabor. V skladu z aktom o ustanovitvi center opravlja socialno varstveno dejavnost, ki obsega: izvajanje javnih pooblastil in nalog po zakonih, izvajanje socialno varstvenih storitev in druge naloge. Financiranje izvajanja javnih pooblastil in socialno varstvenih storitev Centra za socialno delo Žalec zagotavlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sofinanciranje preventivnih programov pa CSD Žalec zagotavlja s prijavami na razpise (Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), s sofinanciranjem občine Žalec in z donacijami. Po podatkih centra lahko sliko socialnega stanja v Občini Žalec oziroma na območju UE Žalec dopolnimo z naslednjimi podatki: Leto 2011 CSD Žalec je izdal 3.371 odločb o upravičenosti do redne denarne socialne pomoči (2.013 Žalec, 359 Prebold, 405 Polzela, 263 Braslovče, 112 Tabor, 162 Vransko, ostale občine 57). Na področju Upravne enote Žalec je bilo izdanih 811 odločb za izredno denarno pomoč, (489 Žalec, 97 Polzela, 78 Prebold, 73 Braslovče, 24 Tabor, 34 Vransko, ostale občine 16). Trajne denarne socialne pomoči v letu 2011 ni prejemal nihče. O pravici do otroškega dodatka so v letu 2011 izdali 5.804 odločb (2859 Žalec, 808 Polzela, 692 Prebold, 726 Braslovče, 247 Tabor, 414 Vransko in ostale občine 58). V obdobju od januarja do decembra 2011 so za dijake in študente izdali skupaj 1.956 odločb (912 Žalec, 265 Polzela, 212 Prebold, 261 Braslovče, 124 Tabor, 175 Vransko, ostale občine 7). Leto 2012 O pravici do otroškega dodatka so v letu 2012 izdali 5.856 odločb. CSD Žalec je izdal 4.796 odločb o upravičenosti do redne denarne socialne pomoči. Na področju Upravne enote Žalec je bilo izdanih 811 odločb za izredno denarno pomoč. Trajne denarne socialne pomoči v letu 2012 ni prejemal nihče. Na področju Upravne enote Žalec je bilo izdanih 1.406 odločb za varstveni dodatek. V obdobju od januarja do decembra 2012 so za dijake in študente izdali skupaj 1.874 odločb. V obdobju od januarja do decembra 2012 so izdali skupaj 2.748 odločb za znižanje plačila vrtca. Na področju Upravne enote Žalec je bilo izdanih 2095 odločb za subvencijo malice za učence in dijake. Na področju Upravne enote Žalec je bilo izdanih 836 odločb za subvencijo kosila za učence. V prvih osmih mescih leta so na CSD odločili in izdali 388 odločb za subvencijo prevozov za dijake in študente. V obdobju od januarja do decembra 2012 so izdali skupaj 345 odločb za subvencije najemnin. CSD Žalec je izdal 4.881 odločb o upravičenosti do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. CSD Žalec je izdal 4.823 odločb za kritje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. 137

Naraščajoče potrebe po socialnovarstvenih pomočeh v zadnjih dveh letih kažejo na rast socialnih stisk v kriznem obdobju, kar narekuje dodatne aktivnosti ne le v Centru za socialno delo Žalec, temveč v celotni lokalni in širši družbeni skupnosti! Ključne dejavnosti CSD Žalec, ki je v letu 2012 zaposloval skupno 35 javnih uslužbencev, so tako bile: UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV: - Pravice in subvencije (glej tudi predhodno navedene kazalnike za leti 2011 in 2012): otroški dodatek, denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč, trajna denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, znižanje plačila vrtca, subvencija malice za učence in dijake, subvencija kosila za učence, subvencija prevozov za dijake in študente, subvencije najemnin, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. - Zavarovanje za starševsko varstvo: starševski dopust, porodniški dopust ( 105 dni ); v letu 2012 je CSD izdal 327 odločb o pravici do porodniškega dopusta in nadomestila: 153 Žalec, 52 polzela, 42 Prebold, 39 Braslovče, 19 Tabor in 22 Vransko, očetovski dopust (90 dni: 15+75); v letu 2012 so izdali 317 odločb o pravici do porodniškega dopusta in nadomestila (109 Žalec, 42 Polzela, 36 Prebold, 34 Braslovče, 23 Tabor, 14 Vransko in ostale občine 59), dopust za nego in varstvo otroka (260 dni); v letu 2012 je pravico do dopusta in nadomestila za nego in varstvo otroka koristilo 372 staršev (169 Žalec, 52 Polzela, 43 Prebold, 54 Braslovče, 17 Tabor, 26 Vransko in ostale občine 11), posvojiteljski dopust (120 oz. 150 dni); v letu 2012 je bila izdana ena odločba v Upravni enoti Žalec in sicer v občini Žalec, starševsko nadomestilo ter pravico do krajšega delovnega časa; pravico do krajšega delovnega časa so v preteklem letu dodelili z 70 odločbami (32 Žalec, 5 Polzela, 11 Prebold, 10 Braslovče, 11 Vransko, ostale občine 1); pravico staršev do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok (do 10. leta najmlajšega otroka - zaradi zapustitve trga dela) - v letu 2012 je bilo izdanih 6 odločb, 2 v Žalcu, 3 v Taboru in 1 na Vranskem. - Družinski prejemki: starševski dodatek (mesečni prejemek, ki traja 365 dni od rojstva otroka); do starševskega dodatka je bilo v preteklem letu upravičenih 67 mamic (36 Žalec, 6 Polzela, 7 Prebold, 2 Braslovče, 6 Tabor, 4 Vransko in ostale občine 6), pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca (ali v obliki opreme). Od 01.06.2012, ko je začel veljati Zakon o uravnoteženju javnih financ, to ni več pravica vseh, ampak je ta prejemek postal vezan na dohodek družine. CSD je v letu 2012 izdal 308 odločb (138 Žalec, 47 Polzela, 42 Prebold, 36 Braslovče, 19 Tabor, 19 Vransko in ostale občine 7), 138

dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam, ki imajo tri ali več otrok, ki so mlajši od 18 let oziroma 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju. Od 01.06.2012 ima pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev, če povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64% neto povprečne mesečne plače; ta dodatek je v letu 2012 prejelo 588 družin (272 Žalec, 85 Polzela, 48 Prebold, 93 Braslovče, 28 Tabor, 56 Vransko, 6 ostale občine) ter dodatek za nego otroka (mesečni prejemek, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. oziroma 26. leta starosti); v letu 2012 je dodatek za nego prejemalo 59 otrok (Braslovče 3, Žalec 39, Tabor 1, Prebold 6, Polzela 10), delno plačilo za izgubljeni dohodek (mesečni prejemek dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti). Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Pravico ima tudi eden od staršev, ki neguje ali varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno oziroma težjo gibalno oviranostjo; v preteklem letu je to pravico uveljavljalo 6 družin (4 Žalec, 2 Prebold). VARSTVO ODRASLIH Na referatu za varstvo odraslih na CSD je posameznikom in njihovim družinam nudena pomoč pri urejanju zavodskega varstva (urejanje dokumentacije, izdaja odločb o oprostitvi plačila, sodelovanje z drugimi službami), vodeni so postopki za postavitev posebnega skrbništva, nudena pomoč pri razreševanju težav v medosebnih odnosih in odnosih z otroki, pomoč pri urejanju državne pokojnine, denarne socialne pomoči, dodatka za tujo nego in pomoč, pomoč pri reševanju stanovanjskih težav. - Oprostitve pri plačilu socialno varstvenih storitev, pomoč družini na domu; to storitev izvajata 2 koncesionarja - Dom Nine Pokorn Grmovje za občine Žalec, Polzela, Braslovče in Prebold ter Zavod Sv. Rafaela iz Vranskegao, za občini Vransko in Tabor; institucionalno varstvo obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki; v letu 2012 niso izdali nobene odločbe o oprostitvi plačila institucionalnega varstva. - Družinski pomočnik; pravico do izbere družinskega pomočnika ima invalidna oseba; v preteklem letu sta to pravico pridobili 2 osebi (1 Polzela, 1 Vransko). - Invalidsko varstvo obsega: urejanje statusa invalida (v letu 2012 sta status na novo pridobili 2 osebi na območju Spodnje savinjske doline), vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji (noben uporabnik v letu 2012) ter slovenski znakovni jezik - pravica gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni jezik in pravico gluhih oseb do informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača za znakovni jezik; na področju šestih občin je 12 oseb, ki so v letu 2012 potrebovali pomoč s tega področja, te osebe vodijo že iz leta 2010. - Skrbništvo; namen skrbništva nad polnoletnimi je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje in delo. Skrbništvo ima tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom; v CSD so v letu 2012 obravnavali 54 primerov o postavitvi/razrešitvi skrbnika za poseben primer 139

odraslim osebam (37 Žalec, 3 Polzela, 5 Prebold, 5 Braslovče, 3 Tabor, ostale občine 1). - Obravnava storilcev kaznivih dejanj - obsega obravnavo v sodnem postopku, pokazenska pomoč posamezniku in družini ter pogojno obsodbo z varstvenim nadzorom; v CSD so v letu 2012 zaključili sodelovanje s 96 storilci kaznivih dejanj in prekrškov (52 Žalec, 14 Polzela, 9 Prebold, 6 Braslovče, 7 Tabor, 6 Vransko in ostale občine 2) in jim pomagali urejati nadomestno kazen zapora, z napotitvijo v opravljanje družbeno koristnega dela. V sodnem postopku pa so v letu 2012 obravnavali 26 polnoletnih oseb, zaključili smo 24 zadev. VARSTVO OTROKA IN DRUŽINE, ki obsega: - Obravnava otrok in mladoletnikov zaradi suma storite prekrškov ali kaznivih dejanj, obravnava mladoletnika v kazenskem postopku in postopku prekršku ter vzgojne ukrepe; v CSD so v letu 2012 zaključili 4 odložene pregone za mladoletnike in obravnavali 34 novih mladoletnikov v kazenskem postopku in v postopku o prekršku, od tega je bilo 21 obravnav zaključenih, 24 jih ostaja odprtih, - Razmerja med starši in otroki obravnavajo: priznanje očetovstva in materinstva; v informacijskem sistemu je CSD leta 2012 zabeležil 276 zaključenih postopkov priznanja očetovstva za izven zakona rojene otroke (140 Žalec, 31 Polzela, 26 Prebold, 21 Braslovče, 19 Tabor, 16 Vransko in ostale občine 23), urejanje preživnin; v preteklem letu so zaključili 70 dogovorov staršev pri sklenitvi sporazuma o preživljanju skupnih otrok (47 Žalec, 6 Polzela, 8 Prebold, 2 Braslovče, 4 Tabor, 2 Vransko in ostale občine 1), varstvo in vzgoja otrok in urejanje stikov; v letu 2012 je CSD 65 staršem nudil pomoč pri sklenitvi sporazuma o varstvu in vzgoji otrok (42 Žalec, 5 Polzela, 10 Prebold, 2 Braslovče, 2 Vransko in 4 Tabor) in 101 staršem pomoč pri urejanju stikov med otroki in pri njih je tudi prišlo do sporazuma (67 Žalec, 11 Polzela, 10 Prebold, 5 Braslovče, 5 Tabor, 2 Vransko in ostale občine 1). - Izvrševanje roditeljske pravice obsega: odločanje o odtujitvi in obremenitvi otrokovega premoženja - v letu 2012 so na CSD izvedli 22 postopkov (15 Žalec, 2 Braslovče, 1 Prebold, 2 Polzela, 2 Vransko), podaljšanje roditeljske pravice (preneha praviloma s polnoletnostjo otroka - 18 let, lahko pa tudi zato, ker je otrok pred polnoletnostjo pridobil poslovno sposobnost bodisi s sklenitvijo zakonske zveze ali pa po odločbi sodišča iz pomembnih razlogov, če je postal roditelj); v letu 2012 so podali 5 predlogov sodišču za podaljšanje starševske skrbi staršem čez otrokovo polnoletnost ali predlog za prenehanje podaljšanja (Braslovče 1, Žalec 2, Vransko 1, Prebold 1). - Posebno varstvo otrok in mladostnikov obsega: ukrepi za vzgojo in varstvo otroka in njegove koristi (temeljijo na zaščiti otroka in ne na kaznovanju staršev za njihova dejanja). V letu 2012 so na CSD Žalec obravnavali 38 otrok, 7 postopkov je bilo zaključenih, od tega 4 v občini Žalec, 2 na Vranskem in 1 v Preboldu, rejništvo in rejniške družine v letu 2012 je bilo vodenih 18 rejništev, dve sta bili v letu 2012 zaključeni, skrbništvo; skrbništvo za posebni primer so na CSD Žalec v letu 2012 urejali v 125 primerih (sklepanje kupoprodajnih pogodb, zapuščinski postopki, razpolaganje z družinskimi pokojninami, rejništvo), posvojitev (v letu 2012 so začeli voditi en nov postopek za posvojitev), zakonska zveza in družinska razmerja področje družine, javnih pooblastil razmerja med starši in otroci ter svetovanja; v okviru nalog za preprečevanje 140

nasilja v družini so v letu 2012 vodili 72 različnih nalog, od tega je 34 zaključenih. SOCIALNO VARSTVENE STORITVE; področje obsega: - Prva socialna pomoč (PSP); v letu 2012 so na CSD Žalec vodili 1045 novih storitev prve socialne pomoči in 32 s povzročitelji kaznivih dejanj, opravili in zaključili 830 storitev prve socialne pomoči, od tega 9 s povzročitelji kaznivih dejanj. - Osebna pomoč obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljševanje njegovih socialnih možnosti; osebno pomoč so v letu 2012 izvajale tri strokovne delavke, vodile so 46 storitev, 32 je bilo novih in zaključile so 21 storitev. - Psihološko svetovanje; psihološka služba deluje kot dopolnilna služba pri obravnavi družine in posameznika na vseh področjih strokovnega dela CSD Žalec. - Pomoč družini za dom obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani ter pri skrbi za otroke in usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju; v letu 2012 so vodili 14 storitev, opravili oziroma zaključili smo jih 7. PREVENTIVA; sem sodi: Dnevni center za otroke in mladostnike DCOM Podmornica - preventiven program, ki ga na Centru za socialno delo Žalec izvajajo od leta 1995; v program dela DCOM Podmornica je bilo v letu 2012 vključenih 39 otrok in mladostnikov. 20 otrok je v Podmornico prihajalo predvsem v času šolskih počitnic zimskih, prvomajskih, jesenskih in novoletnih; v letu 2012 se je izvajal tudi program Socialna pedagoška pomoč družini in aktivno preživljanje prostega časa na domu, delavci so sodelovali tudi v okviru storitve»pomoč družini na domu«na terenu; delo na terenu je potekalo v 15 družinah, izvajali so ga strokovni delavec v programu, sodelavec v programu in javni delavci. Povprečno je bila družina v program pomoč na domu vključena dve do tri ure na teden oziroma po potrebi, števila otrok v družini in dogovora s posamezno družino. Skupine starih za samopomoč; Nacionalna mreža SSLZS šteje 523 skupin starih ljudi za samopomoč, ki se redno tedensko srečujejo in jih vodi 868 usposobljenih prostovoljk in prostovoljcev-voditeljev skupin. V skupine je tako aktivni vključenih preko 5.000 oseb starih nad 65 let, ki jih vodi krovna Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije iz Maribora, s poslovno enoto v Domžalah in Ajdovščini. Naše skupine za samopomoč, ki štejejo vsaka od 10 do 13 članic in so nastale na pobudo strokovnih delavk CSD Žalec so: skupini Lipa in Dobra misel v Grižah (ustanovljeni 1995); krajši čas, dve leti je delovala skupina Spominčice, v kateri so članice zbirala in pisala osebne življenjske skupine in izdale knjigo Spominčice, življenjske izpovedi iz Spodnje savinjske doline; v Galiciji deluje skupina Sončnice in v Migojnicah še ena skupina Sončnice; Medgeneracijski tabor Fiesa - namen tega tradicionalnega medgeneracijskega tabora je povezovanje različnih generacij v celoto in solidarno zvezo, sožitje, sodelovanje med vsemi, pridobivanje izkušenj v medčloveških in medgeneracijskih odnosih; tabora so se udeležili člani skupin za samopomoč Oljka iz Polzele, skupine Sončnice iz Galicije, skupine Dobra misel in skupine Lipa iz Griž. Vseh udeležencev starejše generacije je bilo 16. Zraven pa je bilo tudi 13 otrok iz občin žalskega območja, ki živijo v manj ugodnih socialnih klimah in okoljih. Strokovno delo na taboru sta spremljali in vodili dve delavki Centra za socialno delo Žalec in 2 delavca, zaposlena v Dnevnem centru Podmornica, Delo z rejenci in rejniki; v CSD Žalec so se kljub dejstvu, da ministrstvo aktivnosti zahteva, a jih finančno ne podpira, s sredstvi, ki jih prispeva Občina Žalec, z rejnicami in rejniki srečevali na rednih srečanjih, ki potekajo približno na mesec in pol do dva meseca. V letu 2012 smo imeli na centru pet srečanj, 141

namenjenih internemu izobraževanju, izmenjavi izkušenj, mnenj, reševanju konkretnih vprašanj, dilem. Maja 2012 so imeli z rejniškimi družinami lokostrelsko popoldne, v mesecu septembru pa so bili na planinskem pohodu na Šmohorju, oktobra so bili na izletu v Ljubljani in v Begunjah, v decembru pa so se srečali na praznovanju ob zaključku leta, kjer je otroke obiskal Božiček. Prostorski pogoji za delo CSD Žalec: S 01.01.2012 so pridobili nove prostore v poslovni stavbi v Žalcu, kjer že poslujejo in sicer v 4. nadstropju. S to pridobitvijo so lahko prerazporedili določene pisarne in njihovo namembnost. Kupili so tudi stopniščni vzpenjalnik za invalide, s katero lahko po stopnišču v Center prepeljemo tudi uporabnike na invalidskih vozičkih, za njih pa smo preuredili tudi sanitarije in jih prilagodili njihovim potrebam. Eno pisarno v tem nadstropju so namenili za izvajanje stikov pod nadzorom, preuredili smo jo, opremili z otroškimi igračami in drugimi didaktičnimi pripomočki Sklepne ugotovitve: Nadaljevanje gospodarske krize iz leta 2011 v leto 2012 je močno vplivalo na delo v CSD Žalec. Ob sprejemu nove zakonodaje in novega programa za odločanje o posameznih pravicah in subvencijah na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, so imeli v januarju 2012 nepregledno število vlog in nalogo, da po uradni dolžnosti odločajo o posameznih pravicah in subvencijah. Delo je bilo izjemno oteženo z nedelujočim programom in velikim številom uporabnikov, ki so dnevno prihajali v Center ali klicali, saj so čakali na svoje prejemke. Zaradi zaostankov pri odločanju so bili uporabniki po več mesecev brez osnovnih sredstev za preživljanje, brez obveznega zdravstvenega zavarovanja in vse to jih je pahnilo v vedenje, s katerim so resno ogrožali delo in varnost strokovnih delavcev in sodelavcev. Nepregledno število vlog in zahtev po odločanju po uradni dolžnosti so uspeli rešiti z zamudami, vendar v okviru danih možnosti. Uporabniki so izgubili veliko pravic, ki so jim prej pripadale, na kar niso računali, zato so se stiske ljudi še povečevale in nezadovoljstvo z delom centra še okrepilo. Vse te stiske ljudi pa so povečale obseg dela tudi na področju dela s posameznikom in družino. Povečano število storitev, predvsem zahtevnejših storitev, javnih pooblastil, predvsem s področja preprečevanja nasilja v družini in posebnega varstva otrok pa so zahtevala kompleksnejše delo z uporabniki tudi na teh področjih. Hude stiske družin so povzročale tudi hujše oblike nasilja v družini, nasilje nad starejšimi prebivalci in slaba skrb zanje v krogu družin. Strokovni delavci za storitve, javna pooblastila in področje eno ali več so to občutili v izjemnem povečanju obsega dela, v zahtevnosti dela in pritiskih, ko so uporabniki od njih pričakovali rešitve, ki pa strokovno niso sprejemljive. Vsem uporabnikom skušajo pomagati v okviru zakonskih možnostih. Kljub večjemu številu uporabnikov in vlog za uveljavljanje različnih prejemkov in oprostitev, si prizadevajo za pravočasen odziv na vloge in zahtevke uporabnikov ter drugih služb. V letu 2012 so izdali skupno kar 30.870 odločb, v katerih so odločili o upravičenosti uporabnikov do posameznih pravic po različnih zakonih in seznanjali uporabnike z razpoložljivimi oblikami pomoči in možnostmi vključevanja vanje. Storitve so uporabnikom približali tudi z odprtjem petih pisarn v občinah Tabor, Vransko, Prebold, Braslovče in Polzela v letu 2011, kjer so še vedno prisotni. Uporabnike usmerjajo v aktivno reševanje njihovih težav, zagovarjajo storitve podpore in potrebnost prevzemanja lastne odgovornosti za reševanje težav. Pri reševanju strokovnih dilem, povezanih s problemi uporabnikov, se povezujejo z drugimi institucijami. V lokalni skupnosti si CSD Žalec prizadeva za uveljavljanje strpnosti, sprejemanje drugačnosti ter uveljavljanje načel socialne pravičnosti ter medsebojne vzajemne pomoči. 142

7.2. Stanje zdravstvenega varstva v Občini Žalec Po podatkih Ministrstva za zdravje je imelo širše celjsko območje (34 občin, 300.406 prebivalcev) po stanju 31.5.2012 zagotovljenih 154 zdravstvenih timov za potrebe primarne ravni, kar predstavlja kar 14,33 % vseh zdravstvenih timov primarne ravni v Sloveniji. Širša regija ima torej 0,51 zdravnika na 1000 prebivalcev in vsaj po tem kazalniku ni pod ravnijo slovenskega povprečja. V kolikor bi želeli doseči povprečno preskrbljenost 1 zdravnika na 1.800 prebivalcev, bi potrebovali 166 zdravnikov (še 12 zdravnikov), za dosego dolgoročnega cilja 1 zdravnika na 1.500 prebivalcev pa kar 203 zdravnike oz. zdravstvene time (torej še 49 zdravnikov). Tabela 64: Posnetek stanja in projekcija potrebnih zdravnikov (Vir: Ministrstvo za zdravje RS) 143

Stanje po občinah znotraj regije je sicer dokaj različno, pri čemer je Občina Žalec z 9 zdravniki oz. zdravstvenimi timi (preračun v navezavi na opredeljene paciente) sicer pod regijskim povprečjem in bi po kriteriju 1 zdravnik na 1.800 prebivalcev potrebovala še 3, po kriteriju 1 zdravnik na 1.500 prebivalcev pa celo več kot 5 dodatnih zdravnikov. Zdravstveni dom»dr. Jožeta Potrate«Žalec Na območju Občine Žalec in celotne Spodnje Savinjske doline deluje Zdravstveni dom»dr. Jožeta Potrate«Žalec kot medicinski javni zavod primarnega nivoja za prebivalce lokalnih skupnosti občin ustanoviteljic, ki imajo v njem izbrane zdravnike zase in za svoje otroke. Izvaja tudi nujno medicinsko pomoč, patronažno službo, zdravstveno varstvo žena, zdravstveno vzgojo, fizioterapijo, mladinsko zobozdravstvo, ortodontijo ter medicino dela, prometa in športa. Po podatkih ZD»Dr. Jožeta Potrate«Žalec, je bilo po stanju marec 2013 stanje zdravstvene mreže na področju Spodnje Savinjske doline naslednje: Splošna medicina: Občina Žalec: 7 teamov, od tega 3 teami ZD Žalec in 4 koncesionarji Občina Polzela: 3 teami (vsi koncesionarji) Občina Prebold: 2 teama (oba koncesionarja) Občina Vransko: 2 teama (oba ZD Žalec) Poleg tega ZD Žalec pokriva tudi ambulante v Domu upokojencev Polzela, Domu Nine Pokorn Grmovje in Zavodu Sv. Rafaela na Vranskem. Dispanzer za otroke in mladino (kurativa in preventiva): Občina Žalec: 3 teami (koncesionarji) Občina Polzela: 1 team (vsi koncesionar) Dispanzer za žene: Občina Žalec: 2 teama (1 team ZD Žalec, 1 team koncesionar) Patronaža: Občina Žalec: 7 teamov (vse ZD Žalec) Občina Polzela: 2 teama (oba koncesionarja) Občina Prebold: 2 teama (oba koncesionarja) Občina Vransko: 2 teama (oba ZD Žalec) Fizioterapija: Občina Žalec: 4 teami (vse ZD Žalec) Občina Polzela: 1 team (koncesionar) Zobozdravstvo za odrasle: Občina Žalec: 5,80 teama (vse koncesionarji) Občina Polzela: 3 teami (koncesionarji) Občina Prebold: 1,55 teama (koncesionarji) Občina Vransko: 1 team (koncesionar) Mladinsko zobozdravstvo: Občina Žalec: 2 teama (ZD Žalec) in 0,2 teama (koncesionarji) Občina Polzela: 1 team (koncesionar) Občina Prebold: 0,45 teama (koncesionar) Občina Vransko: 1 team (koncesionar) Ortodontija: Občina Žalec: 1 team (ZD Žalec) Dispanzer za mentalno zdravje (psiholog, logoped): Občina Žalec: 2 teama (1 team ZD Žalec, 1 team koncesionar) 144

Zdravstvena vzgoja: Občina Žalec: 1,5 teama (ZD Žalec) Zobozdravstvena vzgoja: Občina Žalec: 1 team (ZD Žalec) Dispanzer medicine dela, prometa in športa: Občina Žalec: 1 team (ZD Žalec) Dolgoročni cilji Zdravstvenega doma»dr. Jožeta Potrate«Žalec so opredeljeni kot stabilno finančno ekonomsko poslovanje, materialno izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih in dvig kakovosti strokovnih storitev. Glede na rezultate finančnega poslovanja v letu 2012 so bili navedeni cilji v celoti uresničeni, saj je bilo poslovanje uspešno, z investiranjem v prostore in medicinsko opremo so v zadnjih letih tudi bistveno izboljšali materialno tehnične in strokovne medicinske pogoje dela. V letu 2012 so bile izvedene naslednje pomembne investicije: adaptacija zobozdravstvene ambulante, adaptacija prostorov za patronažo, nabava pohištva za zobno ambulanto in patronažo, nabava pohištva in EKG aparata za referenčno ambulanto, zamenjava avtomobila, nabava klimatskih naprav (2 kom.), nabava LIFEPAKA za NMP, nabava centrifuge in hladilnika za laboratorij,nabava medicinske opreme za dve zobozdravstveni ambulanti ter nabava strojne in računalniške opreme na podlagi letnega načrta. Cilji, opredeljeni v finančnem načrtu zavoda za leto 2012 kot tudi program dela so bili doseženi oziroma na določenih področjih celo preseženi. Tako so bili tudi programi, vezani na pogodbo z ZZZS, večinoma več kot 100% izvedeni. Edina izjema je bil zaradi daljše bolniške odsotnosti Dispanzer za zdravstveno varstvo žena, vendar to ni imelo finančnih posledic na poslovanje zavoda, saj je ZZZS zaradi opravljenega preventivnega programa v celoti poravnal dejavnost tega dispanzerja. V določenih dejavnostih (patronažna služba, fizioterapija) ZD Žalec že vrsto let planirani program dela, ki ga financira ZZZS, močno presega. V letu 2012 jim je po večletnih prizadevanjih končno uspelo pridobiti dodaten team za fizioterapijo, zato se je preseganje v tej dejavnosti nekoliko zmanjšalo. Veliko težavo predstavlja podcenjen program službe za nujno medicinsko pomoč (NMP). Po opravljeni analizi stroškov te službe so v ZD ugotovili, da so stroški v letu 2012 presegali prihodke kar za 63.000 EUR. Razlog za to je gotovo v velikosti in razgibanosti terena, obsežnosti in obremenjenosti prometne infrastrukture in število prebivalcev, ki jih ta služba pokriva. Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da obseg dela v tej službi iz leta v leto narašča. Že vrsto let se ZD Žalec trudi dokazati Ministrstvu za zdravje in ZZZS, da glede na opravljeno delo, velikost terena in število prebivalcev prejema bistveno premalo sredstev. O tem govorijo tehtni argumenti, katerih podlaga je primerjava z ostalimi ekipami tipa A, ki prejemajo enaka sredstva kot naš zavod. Teren, ki ga pokrivajo drugi, je v večini primerov tudi polovico manjši, imajo do 4 krat manj prebivalcev in opravijo več kot polovico manjši obseg dela. Žal vse to za Ministrstvo za zdravje ni dovolj tehten razlog za popravo očitnih krivic pri financiranju službe NMP. V letu 2012 so v ZD Žalec dejavnost razširili s pridobitvijo enega tima mladinskega zobozdravstva in dveh referenčnih ambulant. Uspešnost doseganja zastavljenih ciljev v letu 2012 so v veliki meri pogojevali stabilizacijski ukrepi ZZZS, ki so bili le nadaljevanje že sprejetih ukrepov iz preteklih treh let in tistih, ki so posledica sprejetja zakona o uravnoteženju javnih financ. Posledica teh ukrepov je bilo povprečno znižanje cen zdravstvenih storitev za 4,5%. Ker so se cene že v preteklih treh letih znižale za 6%, so se obstoječe cene že zelo približale cenam iz začetka leta 2008. Če 145

vemo, da je bila v drugi polovici leta 2008 izpeljana v javnem sektorju plačna reforma s katero so se dvignile plače posameznim profilom v zdravstvu od 5% do 20% in da naš zavod že ves čas opravlja svoj program z manjšim številom delavcev kot mu jih priznava ZZZS, vsa ta zmanjšanja cen ZD Dr. Jožeta Potrate Žalec že porivajo na rob preživetja. Graf 60: Struktura prihodkov ZD Žalec v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 in planom 2012 (Vir: Poslovno poročilo ZD Žalec) Prihodki zavoda ZD Dr. Jožeta Potrate Žalec iz naslova obveznega zavarovanja so se kljub znižanju cen v letu 2012 povečali za 2,7%, kar je posledica pridobitve dodatnih programov (fizioterapija, mladinsko zobozdravstvo, referenčni ambulanti). V primerjavi s preteklim letom so se močno povečali prihodki iz naslova pripravnikov in specializantov (34,9%) zaradi večjega števila let-teh in prihodki iz naslova dodatnega prostovoljnega zavarovanja (21,5%) zaradi povečanja deleža, ki ga pri določenih storitvah krije prostovoljno zavarovanje. Že drugo leto zapored pa so se zmanjšali drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev (11,8%). To zmanjšanje je posledica upada prihodkov iz naslova neposredne menjave dela zaradi vse težje gospodarske situacije in propada številnih podjetij, za katera so opravljali predhodne in obdobne zdravstvene preglede. Po drugi strani so se zmanjšali tudi prihodki iz naslova zaračunane najemnine zaradi odhoda ene koncesionarke v pokoj in prevzema njene ambulante in prodaje zobozdravstvene ambulante koncesionarki v ZP Vransko. Na strani odhodkov je zdravstvenemu domu kljub večjemu obsegu dela in zvišanju cen v letu 2012 uspelo znižati stroške materiala in storitev za 8,3%, kar kaže na skrajno racionalno ravnanje. Precej drugačna je slika na področju stroškov dela, ki so se povečali za 7,4%. Pri tem so se najbolj povečali drugi stroški dela (20,2%), kar je predvsem posledica odhoda treh delavcev v pokoj in s tem povezanih odpravnin. Povečali so se tudi stroški za plače in 146

nadomestila zaradi večjega števila zaposlenih. Nove zaposlitve se nanašajo izključno na izvajanje novih programov ter večjega števila pripravnikov in specializantov. To povečanje sredstev za plače je bilo kompenzirano na prihodkovni strani s povečanjem leteh iz naslova obveznega in prostovoljnega zavarovanja in iz naslova financiranja pripravnikov in specializantov. Stroški dela pa se vsako leto povečujejo tudi zaradi neugodne starostne strukture, ki vpliva na znatno večje stroške za minulo delo in dodatno pokojninsko zavarovanje kot jih zavodu priznava ZZZS. V letu 2012 je prišlo do izrednega povečanja drugih odhodkov, saj so zaradi prisilne poravnave in stečajev nekaterih podjetij morali med sporne terjatve preknjižiti skoraj 20.000 EUR. Zelo velika negativna razlika med prihodki in odhodki pa je nastala tudi na področju službe NMP (63.000 EUR). Graf 61: Struktura odhodkov ZD Žalec v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 in planom 2012 (Vir: Poslovno poročilo ZD Žalec 2012) Kljub težavam je bil presežek prihodkov na odhodki ZD Dr. Jožeta Potrate Žalec leta 2012 celo nekoliko višji kot v letu 2011. Tako jim je uspelo v celoti izpeljati načrtovane investicije v osnovna sredstva in investicijsko vzdrževanje ter realizirati načrtovano strokovno izobraževanje. V ZD so bile v letu 2012 opravljene nove zaposlitve le na tistih področjih, kjer je zdravstveni dom pridobil dodatne programe ter na podlagi naravne fluktuacije upokojitve in drugih rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi s čimer se je zagotavljalo nemoteno opravljanje programa zdravstvenega varstva in strokovnega razvoja ZD. V funkcionalno izobraževanje je bilo v letu 2012 vključenih 37 delavcev, ki so skupaj opravili 157 dni izobraževanja. Zavod si je prizadeval, da so se izobraževanja udeleževali zaposleni predvsem za področja dejavnosti, na katerih so zaposleni. 147

Sliko o doseženih rezultatih ZD dodatno osvetljujejo tudi podatki o izkoristku delovnega časa v letu 2012 po posameznih oblikah v primerjavi s preteklim letom, prikazani v tabeli v nadaljevanju. Tabela 65: Poročilo o izkoristku delovnega časa v ZD Žalec v letih 2011 in 2012 (Vir: Poslovno poročilo ZD Žalec 2012) URE LETO 2011 LETO 2012 INDEKS Število ur Strukt. Število ur Struk. 2011/2012 1 2 3 4 5 6=4/2 DELOVNE URE 77,9% 78,5% 108,23 Redno delo 104.956,70 72,7% 113.708,20 73,3% 108,34 Nadure 6.314,00 4,4% 6.538,50 4,2% 103,56 Dežurstvo, nadure NMP 1.234,00 0,9% 1.514,00 1,0% 122,69 NADOMESTILA V BREME ZD 24.404,90 16,9% 28.749,10 18,5% 117,80 Prazniki 3.885,10 2,7% 6.271,50 4,0% 161,42 Letni dopust 15.526,20 10,7% 16.669,60 10,7% 107,36 Izredni dopust, plačana odsotnost 127,70 0,1% 151,40 0,1% 118,56 Strokovno izobraževanje, študij. dopust, specializacije 2.337,90 1,6% 2.866,80 1,8% 122,62 Boleznina v breme ZD 2.528,00 1,8% 2.789,80 1,8% 110,36 SKUPAJ URE V BREME ZD 136.909,60 94,8% 150.509,80 97,0% 109,93 NADOMESTILA, KI SE REFUNDIRAJO 7.541,90 5,2% 4.676,40 3,0% 62,01 Ostala nadomestila refundacija (krvodajalstvo, vojaške vaje idr.) 121,30 0,1% 161,40 0,1% 0,00 Nega in spremstvo 277,80 0,2% 294,00 0,2% 105,83 Bolniška nad 30 dni 2.943,10 2,0% 1.850,90 1,2% 62,89 Porod. nadomestilo, očetovski dopust, nega otroka 4.199,70 2,9% 2.370,10 1,5% 56,43 Invalidnina, skrajšan DČ 0,00 0,0% 0,00 0,0% 0,00 Neplačana odsotnost, neplačan dopust 0,00 0,0% 0,00 0,0% 0,00 SKUPAJ VSE URE 100% 100% 107,43 Št. zaposlenih iz ur, ki bremenijo ZD 65,57 72,08 109,93 Št. zaposlenih iz vseh ur 69,18 74,32 107,43 Kot že rečeno, je bila večina ciljev ZD Dr. Jožeta Potrate Žalec v letu 2012 dosežena skladno z načrti in pogodbami. Vsekakor pa ne smemo prezreti določenih problemov, ki še obstajajo, med katerimi izstopajo ozki kadrovski standardi ZZZS, ki ne dopuščajo dejansko nobene rezerve pri kadrih, tako pri medicinskih sestrah kot zdravnikih, kar predstavlja pomembne organizacijske probleme pri bolezenskih odsotnostih, strokovnih izobraževanjih, kot tudi pri koriščenju rednih letnih dopustov. K sreči so v ZD Žalec v letu 2012 uspeli rešiti problem pomanjkanja zdravnikov, ki se je v zavodu pojavljal vrsto let. Specializacijo je namreč končala ena specialistka družinske medicine, ki je zamenjala zdravnika, ki je odšel konec leta 2012 v pokoj in je bil že pred tem dalj časa odsoten zaradi bolniškega staleža. 148

8. Promet, energetika in komunikacije 8.1. Promet in prometna infrastruktura v Občini Žalec CESTNI PROMET Vpogled v rast cestnega prometa si med drugim lahko ustvarimo skozi sliko o rasti števila vozil. V obdobju 2007-2012 se je tako kljub krizi v zadnjih letih skupno število vozil v Občini Žalec povečalo od 13.364 v letu 2007 na 14.794 v letu 2012 oziroma kar za 1.430 vozil. K povečanju je največ prispevala rast števila osebnih vozil, deloma pa tudi rast števila tovornih vozil, katerih število je v Občini Žalec naraščalo celo hitreje od rasti osebnih vozil. Rast voznega parka v občini Žalec je bila v obdobju 2007-2012 tudi hitrejša kot v povprečju v Sloveniji, kar je prispevalo k dvigu deleža praktično vseh kategorij vozil Občine Žalec v Sloveniji, izjema so le avtobusi, kjer se je delež Občine Žalec ohranil na ravni 0,17%, ter motorna kolesa, kjer je delež Občine Žalec padel od 1,42 na 1,25% vseh motornih koles v Sloveniji. Tabela 66: Stanje cestnih vozil Občine Žalec v primerjavi s Slovenijo v letih 2007-2012 Cestna vozila konec leta (31.12.) po: OBČINE, VRSTA VOZILA, LETO Žalec Delež OŽ v Sloveniji v % 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Vozila - SKUPAJ 13.364 14.066 14.387 14.629 14.746 14.794 1,04 1,05 1,05 1,06 1,06 1,06 Motorna vozila 13.049 13.676 14.001 14.223 14.344 14.376 1,04 1,04 1,05 1,06 1,06 1,06..kolesa z motorjem 379 400 445 485 533 539 1,02 0,99 1,05 1,15 1,26 1,28..motorna kolesa 485 564 615 626 626 640 1,42 1,36 1,33 1,29 1,25 1,25..osebni avtomobili in specialni osebni avtomobili 10.724 11.126 11.305 11.418 11.450 11.425 1,05 1,06 1,06 1,07 1,07 1,06...osebni avtomobili 10.674 11.063 11.235 11.343 11.377 11.345 1,05 1,06 1,06 1,07 1,07 1,06...specialni osebni avtomobili 50 63 70 75 73 80 0,83 0,95 0,99 1,03 0,96 1,01..avtobusi 4 5 3 4 3 4 0,17 0,21 0,13 0,17 0,12 0,17..tovorna motorna vozila 911 990 1.009 1.036 1.039 1.051 1,12 1,12 1,14 1,16 1,16 1,17...tovornjaki 732 777 808 828 817 839 1,17 1,15 1,19 1,21 1,19 1,23 Vir: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, SURS 149

Graf 62: Število vozil v Občini Žalec v obdobju 2007-2012 po kategorijah (Vir: SURS) Žal rasti števila vozil niso z enako dinamiko sledila tudi vlaganja v razvoj cestne infrastrukture kot ključne prometne infrastrukture v Občini Žalec. CESTNO OMREŽJE v Občini Žalec tvorijo: - avtocesta A1 Šentilj Koper, - glavna cesta GI-4 (Velenje Arja vas), - glavna cesta GI-5 (Arja vas Celje), - regionalna cesta RII-447 (Arja vas-žalec-šempeter) ter - lokalne ceste, ki povezujejo ostala naselja med seboj. V okviru obstoječih cestnih povezav so opredeljene kolesarske povezave tako, da se navezujejo na sistem krožnih kolesarskih povezav v Spodnji Savinjski dolini: - Petrovče Kasaze Migojnice Žalec Dobriša vas Petrovče, - Kasaze Liboje Zabukovica Griže Migojnice Kasaze, - Žalec Griže Šešče Roje Vrbje Žalec, - Griže Zahom Matke Šešč Griže, - Šempeter Podlog Gotovlje Ložnica Žalec Vrbje Roje Šempeter, - Podlog Jama Pekel Sp. Ponikva Studence Gotoveljski zalog Gotovlje Podlog, - Žalec Ložnica Velika Pirešica Pernovo Grmovje Mala Pirešica Zaloška Gorica Arja vas Petrovče Dobriša vas Žalec ter - Žalec Vrbje - Spodnje Roje Šešce - Tabor Vransko Polzela Grušovlje Podlog Gotovlje - Žalec. V času nastajanja dokumentarne analize v letu 2013 je še v teku postopek vzpostavljanja računalniško podprtega informacijskega sistema katastra cestnoprometne infrastrukture, ki 150

bo omogočil kvaliteten vpogled v stanje ter učinkovito upravljanje javnega cestnega omrežja v pristojnosti občine, vključno z objektivnim določanjem prioritet in s tem racionalno porabo sredstev za vzdrževanje in modernizacijo. V nadaljevanju zato podajamo in komentiramo le javno dostopne statistične in druge podatke o dolžini cestnega omrežja v občini Žalec po kategorijah cest, podrobnejša analiza z oceno stopnje urejenosti cestnega omrežja, ki bo osnova za konkretno načrtovanje in tekoče upravljanje s cestnim omrežjem v pristojnosti občine pa bo dodana po vzpostavitvi novega informacijskega sistema do konca leta 2013. Tabela 67: Dolžine cest v Občini Žalec po kategoriji v letih 2006-2010 Občina Žalec Delež cest Občine Žalec v Sloveniji 2006 2007 2008 2009 2010 2006 2007 2008 2009 2010 Javne ceste - SKUPAJ 268,4 268,4 268,4 266,3 266,4 0,6961 0,6934 0,6905 0,6841 0,6819 Državne ceste 28,7 28,7 28,7 28,8 28,8 0,4470 0,4433 0,4313 0,4299 0,4280..avtoceste - AC 9,8 9,8 9,8 9,8 9,8 1,9425 1,9417 1,5907 1,4914 1,4514..glavne ceste I - G1 6,5 6,5 6,5 6,5 6,5 1,3485 1,3480 1,6561 1,8294 1,8341..regionalne ceste II - R2 12,4 12,4 12,4 12,5 12,5 1,0134 1,0133 0,9360 0,9218 0,9104 Občinske ceste 239,7 239,7 239,7 237,4 237,6 0,7458 0,7437 0,7440 0,7367 0,7347..lokalne ceste - LC 107,3 107,3 107,3 104,9 103,7 0,9390 0,9342 0,9353 0,9167 0,9070..zbirne mestne ceste - LZ 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 0,4046 0,4053 0,4093 0,4237 0,4280..mestne (krajevne) ceste - LK 2,9 2,9 2,9 3,2 4,4 0,1863 0,1877 0,1883 0,2357 0,3262..javne poti - JP 126,7 126,7 126,7 126,5 126,6 0,6935 0,6917 0,6913 0,6815 0,6776 Opombe: Vse dolžine so v kilometrih. Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno. Vir: Direkcija Republike Slovenije za ceste Podatki o dolžini cestnega omrežja na območju Občine Žalec po kategorijah cest (upoštevane so le kategorizirane ceste, ne pa tudi npr. nekategorizirane gozdne ceste, ceste v zasebni lasti, ipd.), predvsem pa podatki o gibanju deleža dolžine cest na območju občine v dolžini vseh cest v Sloveniji v obdobju 2006-2010 nam pokažejo, da delež cest Občine Žalec v Sloveniji minimalno pada. Slednje velja tako za državne kot tudi za občinske in s tem tudi skupaj za vse javne ceste, kar kaže na to, da je v navedenem obdobju na drugih območjih Slovenije postopoma vendarle potekala tudi gradnja novih cestnih odsekov, v Občini Žalec pa so se ceste kvečjemu rekonstruirale, ne pa tudi izgrajevali novi cestni odseki. 151

Graf 63: Gibanje deleža cest Občine Žalec v Sloveniji v obdobju 2006-2010 (Vir. Direkcija RS za ceste) Graf 64: Dolžine cest v Občini Žalec po kategoriji v letih 2006-2010 (Vir. Direkc. RS za ceste) V strukturi cest, ki imajo urejen status po kategorijah, po dolžini prevladujejo javne poti, sledijo jim lokalne ceste, daleč za njimi po dolžini pa so regionalne ceste II R2, avtocesta in druge vrste cest. Po podatkih Direkcije RS za ceste se je v občini Žalec v letu 2010 v primerjavi z letom 2006 minimalno povečal delež državnih cest (od 10,69% v letu 2006 na 10,81% vseh kategoriziranih cest v občini v letu 2010), ustrezno pa se je zmanjšal delež občinskih cest (od 89,31% v letu 2006 na 89,19% v letu 2010). 152

Tabela 68: Dolžina cestnih odsekov po naseljih (Vir: GJI Statistika, izpis 23.7.2013) Občina Naselje Skupna dolžina (m) OB_ID 1 ŽALEC PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 18.633,30 190 2 ŽALEC GOTOVLJE 37.755,05 190 3 ŽALEC HRAMŠE 12.078,37 190 4 ŽALEC NOVO CELJE 1.298,16 190 5 ŽALEC LEVEC 6.665,85 190 6 ŽALEC GRČE 2.099,02 190 7 ŽALEC ZGORNJE GRUŠOVLJE 3.082,11 190 8 ŽALEC ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINI 32.684,83 190 9 ŽALEC ZAVRH PRI GALICIJI 10.626,26 190 10 ŽALEC SPODNJE ROJE 2.274,54 190 11 ŽALEC STUDENCE 22.826,22 190 12 ŽALEC PERNOVO 9.943,95 190 13 ŽALEC LOŽNICA PRI ŽALCU 24.676,9 190 14 ŽALEC KALE 10.434,02 190 15 ŽALEC DREŠINJA VAS 4.739,59 190 16 ŽALEC ŽALEC 30.615,43 190 17 ŽALEC DOBRIŠA VAS 3.827,45 190 18 ŽALEC MIGOJNICE 11.458,22 190 19 ŽALEC BRNICA 4.047,1 190 20 ŽALEC ARJA VAS 23.677,28 190 21 ŽALEC ZABUKOVICA 23.262,54 190 22 ŽALEC ZALOŠKA GORICA 10.035,97 190 23 ŽALEC PONIKVA PRI ŽALCU 15.506,46 190 24 ŽALEC PETROVČE 9.557,93 190 25 ŽALEC PODKRAJ 10.656,17 190 26 ŽALEC MALA PIREŠICA 16.479,06 190 27 ŽALEC ŽELEZNO 3.780,15 190 28 ŽALEC ZALOG PRI ŠEMPETRU 7.988,25 190 29 ŽALEC PONGRAC 47.559,84 190 30 ŽALEC LIBOJE 19.937,93 190 31 ŽALEC PODVIN 6.535,14 190 32 ŽALEC VELIKA PIREŠICA 11.646,51 190 33 ŽALEC RUŠE 4.960,29 190 34 ŽALEC GRIŽE 12.873 190 35 ŽALEC SPODNJE GRUŠOVLJE 15.967,2 190 36 ŽALEC VRBJE 6.945,08 190 37 ŽALEC ZGORNJE ROJE 3.503,83 190 38 ŽALEC KASAZE 19.670,57 190 39 ŽALEC GALICIJA 24.346,72 190 Struktura skupne dolžine vseh cest (vključno z nekategoriziranimi oz. vključno s cestami, ki še nimajo urejenega statusa), je po krajih Občine Žalec po aktualnih podatkih Geodetske uprave RS razvidna iz predhodne tabele. Čeprav bodo podatki o stanju cestnega omrežja po naseljih občine Žalec še dopolnjeni v okviru postopka vzpostavljanja katastra cestnoprometne infrastrukture v Občini Žalec, nam tabela daje okvirni vpogled v obseg problematike vzdrževanja in obnove cestnega omrežja po krajih oz. krajevnih skupnostih v občini. 153

CESTNI JAVNI POTNIŠKI PROMET Preko Občine Žalec po glavni cesti GI-5 in regionalni cesti RII-447 poteka proga medkrajevnega primestnega avtobusnega prometa in lokalnega prometa v Prebold, Polzelo, Šempeter in Celje. Primestni javni potniški promet, ki je organiziran znotraj Občine Žalec, je zaradi premajhne preusmeritve potencialnih potnikov na javni promet premalo učinkovit. Potrebno bi bilo: z dodatnimi ukrepi stimulirati potnike za uporabo javnih linij, hkrati pa ob urejanju gospodarskih con in stanovanjskih območij ter sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest glede na potrebe predvideti nove avtobusne linije in zgraditi avtobusna postajališča. Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za bolj razvejan javni potniški promet. ŽELEZNIŠKO OMREŽJE Skozi Občino Žalec poteka enotirna železniška proga, ki preko Žalca povezuje Celje in Velenje. Na območju občine je železniška postaja v Žalcu in železniški postajališči v Petrovčah ter Šempetru. Z vidika javnega potniškega prometa je ključna ovira za večjo preusmeritev potnikov na železnico na relaciji Celje-Velenje predvsem premajhna gostota prometa. Z vidika prometne varnosti pa je potrebna rekonstrukcija obstoječe proge in zavarovanje postaj s signalno varnostnimi napravami ter ureditev izven nivojskega križanja železniške proge s cestnim omrežjem povsod, kjer je to mogoče. MIRUJOČI PROMET Problem mirujočega prometa oz. pomanjkanje parkirnih mest je prisotno v Žalcu, Šempetru in Petrovčah. Kritične točke so predvsem lokacije javnih, poslovnih in turističnih objektov kot so npr. zdravstveni dom ter Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu, Rimska nekropola v Šempetru, središče vključno z baziliko v Petrovčah. Tudi gradnja vseh novih javnih in drugih objektov je pogojena z izgradnjo ustreznega števila parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce. LETALIŠČE V Občini Žalec sicer ni letališča, sega pa na območje občine vplivno območje letališča Levec. Športno letališče Levec je letališče z referenčno kodo B2, ki se razvija kot letališče regionalnega pomena kategorije z referenčno kodo C3, zato naj bi Mestna občina Celje in Občina Žalec skupaj pristopili k izdelavi izvedbenega prostorskega akta za območje letališča, ki naj bi med drugim opredelil tudi površine za razvoj oziroma širitev letališča. 154

8.2. Energetika oskrba z energijo ter energetska infrastruktura v Občini Žalec Energetske zasnova Občine Žalec, ki je bila izdelana in sprejeta v letu 2006, je podala celovito oceno možnosti in rešitev za energetsko oskrbo občine na podlagi takratnih izhodišč dolgoročnega razvoja občine ter analize obstoječih kapacitet. Zasnova obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo in predlaga možne bodoče koncepte energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih s poudarkom na gospodinjstvih, industriji, obrti ter javnih stavbah. Usmerjena je k ciljem zmanjšanja rabe energije ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in onesnaženja okolja. Zasnova podaja ocene potenciala lokalno dostopnih obnovljivih virov energije (OVE) ter predlaga konkretne projekte OVE in URE (učinkovite rabe energije). Analiza v okviru energetske zasnove iz leta 2006 je bila narejena na področju rabe energije za ogrevanje in na področju rabe električne energije. Analiza rabe energije za ogrevanje, ki je bila narejena za glavne skupine porabnikov (stanovanja, ki se ogrevajo individualno, podjetja, industrija in obrtna dejavnost, skupne kotlovnice, javne stavbe ter sistem daljinskega ogrevanja), je pokazala, da je celotna raba primarne energije v Občini Žalec v letu 2006 znašala okoli 163 GWh letno. Največ kwh se je pridobilo iz zemeljskega plina, sledila sta kurilno olje (57 GWh) in les (26 GWh). Energetska oskrba stanovanj, ki se ogrevajo preko individualne kurilne naprave, je po takratnih podatkih slonela na kurilnem olju (41.412 MWh), lesu (26.086 MWh) in zemeljskem plinu (8.768 MWh), manj pa na ostalih energentih. Večina podjetij, ki je sodelovala v anketiranju in ki niso bila priključena na sistem daljinskega ogrevanja, je po podatkih iz zasnove v letu 2006 za svoje ogrevanje in za tehnološke procese uporabljala zemeljski plin (54.082 MWh) in kurilno olje (5.529 MWh). Sistem daljinskega ogrevanja je leta 2004 oskrbel s toploto 1.017 stanovanj, ki so porabila 7.870 MWh toplotne energije. Na sistem daljinskega ogrevanja je bilo v letu 2004 priključenih tudi 53 drugih odjemalcev (poslovni prostori, javne zgradbe), ki so porabili 1.949 MWh toplote za ogrevanje ter pripravo tople sanitarne vode. Celoten sistem daljinskega ogrevanja je v letu 2004 porabil 1.025.000 m3 zemeljskega plina. Raba električne energije, ki je bila analizirana po skupinah tarifni odjemalci, upravičeni odjemalci ter javna razsvetljava, je po ocenah Elektra Celje v letu 2004 znašala okoli 28,7 GWh električne energije za razne namene, torej za ogrevanje, naprave, razsvetljavo, idr. V Občini Žalec je v letu 2004 znašala povprečna poraba električne energije 4.017 kwh na gospodinjstvo, kar je bilo približno na ravni povprečne porabe na gospodinjstvo v Sloveniji (4.000 kwh/gospodinjstvo). Upravičeni odjemalci kot druga analizirana skupina so v letu 2004 porabili okoli 75,3 GWh električne energije, za javno razsvetljavo pa je bilo porabljene okoli 1,5 GWh električne energije. Vsi odjemalci skupaj so v letu 2004 porabili okoli 105,4 GWh električne energije. V okviru novelirane Energetske zasnove Občine Žalec, ki je v pripravi, bo podana ažurirana slika stanja energetske porabe v občini. Kljub temu v dokumentarni analizi povzemamo nekatere ugotovitve oziroma zaključke analize iz energetske zasnove iz leta 2006, saj nam lahko služijo kot dokaj dobro izhodišče za načrtovanje ključnih aktivnosti na področju racionalne rabe energije tudi za obdobje 2014-2020 iz več razlogov: v tekočem programskem obdobju 2007-2013 ni bilo bistvenih sprememb na področju stanovanjske izgradnje niti bistvenih sprememb pri rasti števila večjih porabnikov energije iz vrst gospodarstva v Občini Žalec, zaradi nastopa krize se še niso realizirali načrti na področju energetske sanacije javnih zgradb, aktivnosti na področju preusmerjanja v OVE vključno z daljinskim ogrevanjem mesta Žalec niso potekale po želeni dinamiki, ipd. 155

Z manjšimi spremembami tako ostajajo ključne šibke točke učinkovite rabe energije v Občini Žalec: Gospodinjstva individualne kurilne naprave Še vedno se pretežni del stanovanj v Občini Žalec ogreva preko individualnih kurilnih naprav, ki so slabo nadzorovane in zastarele, predvsem v primeru ogrevanja na kurilno olje in les, kar je s stališča vplivov na okolje najslabši način oskrbe. Sicer je pozitivno, da je raba lesa v energetske namene v Občini Žalec dokaj velika in v zadnjih letih celo narašča, saj gre za lokalni in trajno dostopen energetski vir. Problem pa je v nadzoru emisij in učinkovitosti kurjenja lesa v starih in neustreznih kotlih, ki zaradi nizkega izkoristka povzročajo škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Stalna naloga torej ostaja spodbujanje vgradnje modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso 8manjše emisije, visok izkoristek energije). Javne stavbe Ključne slabosti energetske rabe v javnih stavbah v letu 2006 so bile dotrajanost oken, neizolirana ostrešja, ni bilo termostatskih ventilov, uporabljale so se klasične žarnice, ni delovala avtomatska regulacija temperature na ogrevalnih sistemih, ni bilo senzorjev, potrebna je bila sanacija kotlovnice kar z manjšimi izjemami, kot je npr. nova šola Griže ter delna sanacija šole Šempeter, ustreza tudi stanju v letu 2013. Skladno z zastavljenimi cilji na področju racionalne rabe energije je Občina Žalec naročila tudi izdelavo Poročila o energetskem stanju javnih zgradb v občini Žalec za leto 2009, ki je bilo ena od osnov za nadaljnje aktivnosti na področju pridobivanja dodatnih finančnih virov za energetsko sanacijo javnih zgradb. Na prvem razpisu za pridobitev evropskih sredstev za te namene občina sicer ni bila uspešna, na drugem pa je v letu 2013 uspela pridobiti sofinanciranje za energetsko sanacijo: - I. in II. Osnovne šole Žalec, - OŠ Petrovče in dela OŠ Šempeter ter - vseh vrtcev, razen vrtca Novo Celje in Griže. Energetska sanacija UPI Ljudske univerze Žalec vključno z ureditvijo fasade pa pri zadnjem razpisu žal ni bila podprta in jo potrebno reševati v okviru finančnih možnosti potencialnih drugih razpisov. Večja podjetja v Občini Žalec Podjetja v Občini Žalec za svoje ogrevanje in tehnološke procese uporabljajo predvsem zemeljski plin in kurilno olje. Vsa podjetja zaradi racionalizacije stroškov skrbno spremljajo in načrtujejo rabo energije in naravnih virov. Skrbijo za energetsko učinkovitost, uvajajo učinkovitejše procese ter racionalnejše ogrevanje in hladilne sisteme, vključno z uvajanjem soproizvodnje električne energije in toplote iz zemeljskega plina (npr. Sadjarstvo Mirosan) ter izkoriščanja geotermalne energije (toplotne črpalke). K racionalnejši rabi energije jih zlasti pri novogradnjah dodatno usmerjajo tudi zahtevne novejše zakonodaje. Kotlovnice Sipro d.o.o. je upravljalec devetih večjih kotlovnic v Občini Žalec, ki v pretežni meri uporabljajo kurilno olje kot vhodni energent. V letu 2006 je bila povprečna starost kotlovnic še 13,6 let, kar so z vlaganji v zadnjih letih v manjši meri nekoliko izboljšali, pretežni del načrtov pa ostaja še nerealiziran in sicer: ukinitev kotlovnice na kurilno olje Okrajnega sodišča v Žalcu (2013) in kotlovnice na kurilno olje na Cankarjevi 5 v Žalcu ter izdelava toplovodnega razvodnega omrežja za obe predhodno navedeni lokaciji in kotlovnico K1 na Čopovi ulici v Žalcu ponovno nameniti za proizvodnjo toplotne energije s tem, da se. v letih 2013/2014 vgradi kogeneracija moči 1 MW ter povezava s toplotnim razvodnim omrežjem (energent - zemeljski plin) in. v letih 2015-2020 vgradi kogeneracija moči 1 MW do 2 MW (energent lesna 156

biomasa). S prihodki od prodaje električne energije pa bi v obdobju do leta 2020 bilo možno postopoma obnoviti obstoječe toplovodno omrežje. V celoti ostaja odprto tudi vprašanje prehoda od individualnih kurišč (obstoječih in potencialnih novih) na energetsko racionalnejši in okoljsko prijaznejši sistem daljinskega ogrevanja v mestu Žalec! ENERGETSKA INFRASTRUKTURA Elektroenergetsko infrastrukturo na območju OŽ sestavljajo: - DV 110 kv Šoštanj Podlog I, - DV 110 kv Šoštanj Podlog II, - DV 2x110 kv Podlog Celje Lipa, - DV 2x110 kv Podlog Žalec Laško (montiran samo en sistem), - DV 110 kv Podlog Podlog DES, - DV 110 kv Podlog Mozirje, - DV 220 kv Cirkovce Podlog, - DV 220 kv Šoštanj Podlog, - DV 220 kv Podlog Obersielach (m. R Avstrija), - DV 220 kv Beričevo Podlog, - DV 400 kv Maribor Podlog, - DV 400 kv Šoštanj Podlog, - DV 400 kv Beričevo Podlog, - RTP 400/220/110 kv Podlog. Na območju občine so načrtovani še naslednji elektroenergetski objekti: - DV 2x400 kv Podlog Celje, - DV 2x400 kv Mihovce - Podlog, - DV 2x400 kv Beričevo Podlog. Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kv. Problem nesmotrne rabe prostora predstavlja veliko število koridorjev za daljnovode, zlasti na območju strnjenih naselij pa tudi dejstvo, da praktično vsi daljnovodi potekajo nad zemljo. Ključni cilj dolgoročnega razvoja elektroenergetskega omrežja na območju Občine Žalec zato ostaja postopno kabliranje daljnovodov na območju strnjenih naselij ter načrtovanje skupnih infrastrukturnih koridorjev. Plinovodno omrežje Občina Žalec je leta 1994 z Mestnimi plinovodi d.o.o., PE Žalec podpisala Pogodbe o koncesiji za izgradnjo, oskrbo in upravljanje sistema za distribucijo plina na področju Občine Žalec. Leta 1996 so se začele izvajati investicijske aktivnosti za distribucijo zemeljskega plina. Prenosno plinovodno omrežje v skupni dolžini 74 km na območju OŽ danes sestavljajo: - M2; MMRP Rogatec - RMRP Vodice; premer 400mm; tlak 50 bar, - P232A; MRP Žalec MRP Mlekarna Žalec; premer 150 in 100 mm; tlak 6 bar, - P233A:; od P232A v km 0+419 MRP Liboje; premer 100 in 150 mm; tlak 6 bar, - P2341A; RP Novo Celje MP Ferralit; premer 150 in 200 mm; tlak 1 bar, - P2342A; od P2341A v km 0+650 MP Juteks Žalec; premer 100 mm; tlak 1 bar, - P234A; od P233A v km 1+725 RP Novo Celje; premer 100 mm; tlak 6 bar, - P252B; MRP Šempeter v Savinjski dolini SIP Šempeter; premer 150 mm; tlak 1 bar, - P253B; MRP Šempeter IGM Gradnja; premer 100 mm; tlak 1 bar, - R23A; od M2 v km 45+200 MRP Žalec; premer 100 mm; tlak 50 bar, 157

- R24; od M2 v km 47+908 - MRP Ravne; premer 200 mm; tlak 50 bar, - R 25 B (od R 25 v km 0+002 MRP Šempeter v Savinjski dolini, premer 100mm, tlak 50 bar). Distribucijsko plinovodno omrežje je izgrajeno na območju naselij Žalec, Šempeter, Petrovče, Arja vas, Drešinja vas, Levec, Griže/Migojnice, Vrbje, Gotovlje, Ložnica, Podvin in Velika Pirešica. Oskrba z zemeljskim plinom je že izvedena v vseh večjih naseljih občine, predvidena pa je še gradnja plinovoda na območju Arnovskega gozda, Podloga, severnega dela KS Šempeter, Ložnice in Škafarjevega hriba. 8.3. Komunikacijska infrastruktura v Občini Žalec Podatki o komunikacijskem omrežju na območju Občine Žalec so za potrebe prostorskega načrtovanja zajeti v okviru strokovnih podlag za Občinski prostorski načrt, s podrobnejšimi podatki pa razpolagajo predvsem upravljalci telekomunikacijskega in kabelskega sistema (Telekom in Kabel TV oz. njegov pravni naslednik). Za potrebe Strategije razvoja Občine Žalec v obdobju 2014-2020 pa je z vidika komunikacijske infrastrukture ključnega pomena predvsem odgovor na vprašanje, v koliki meri je občanom zagotovljena povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij, zlasti dostop do odprtih širokopasovnih omrežij (OŠO). Okvirni odgovor na to vprašanje lahko dobimo iz zemljevida, prikazanega v nadaljevanju, ki je bil na dan 30.7.2013 dostopen na spletni strani AMIS. Zemljevid je zgolj informativne narave, usmerjen pa je predvsem v območja izven urbanih naselij - t.i. bele lise. Glede na to, da so vsa večja mestna središča označena z rdečo barvo, ki označuje območja, na katerih ni zaznati aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem OŠO ali pa so slednje šele v osnutku, to nikakor ne pomeni, da v teh občinah niso prisotne širokopasovne povezave. Nasprotno, mestna središča so v glavnem bolje kot ostala območja pokrita s širokopasovnim omrežjem, ki pa so ga zagotovila najpogosteje že pred sprejetjem Strategije razvoja širokopasovnega omrežja v Sloveniji (v letu 2006) oziroma izven sistema načrtnega spodbujanja razvoja OŠO s strani države. Glede na dejstvo, da je tudi Občina Žalec podobno kot večja mesta na zemljevidu označena z rdečo, lahko ocenjujemo, da je občanom v njej zagotovljena dokaj dobra če ne nadpovprečna dostopnost do svetovnega spleta. Komentar k zemljevidu, prikazanem v nadaljevanju: Število občin glede na barvno razporeditev: od skupno 212 občin ima zeleno barvo (gradnja in priklopi na OŠO so v teku oziroma na voljo) 45 občin, rumeno barvo (izvajajo se aktivnosti za OŠO) 81 občin, oranžno barvo (»drugo«) 40 občin in rdečo barvo (na spletu ni zaznati aktivnosti ali pa so slednje še v osnutku) 46 občin, med njimi tudi Občina Žalec; to pa ne pomeni, da v»rdečih«občinah niso prisotne širokopasovne povezave; Pod rubriko "drugo" so mišljeni operaterji (Telekom Slovenije, T-2, Telemach, itd), ki širijo ali upravljajo obstoječe širokopasovno omrežje v posamezni občini in birokratsko niso neposredno povezani z omrežjem OŠO. Običajno te občine ne morejo sodelovati v projektih OŠO, ki so financirani z EU, iz več razlogov: občina že ima zgrajeno širokopasovno omrežje, občina nima finančnih sredstev za pripravo projekta OŠO, občina ni upravičena do sredstev za OŠO iz EU zato, ker ima premalo belih lis, idr. 158

Graf 65: Odprta širokopasovna omrežja (OŠO) v Sloveniji zemljevid, stanje januar 2013 (Vir: spletna stran AMIS) Občina Žalec Legenda: Zelena barva - gradnja in priklopi na OŠO so v teku oziroma na voljo Rumena barva - izvajajo se aktivnosti za OŠO (birokracija, razpisi, itd.) Oranžna barva - drugo (razlaga v komentarju) Rdeča barva - na spletu ni zaznati aktivnosti ali pa so slednje še v osnutku (to ne pomeni, da v občini niso prisotne širokopasovne povezave glej prej!) Bela črta - meja občine 159

9. Komunalna infrastruktura Na območju Spodnje Savinjske doline s komunalno infrastrukturo upravlja Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., ki je bilo ustanovljeno leta 1963 v takratni enoviti občini Žalec. V začetnem obdobju je bila glavna dejavnost podjetja vodooskrba, kasneje se ji je priključila kanalizacija in leta 1986 še čiščenje odpadnih voda v čistilni napravi Kasaze. Leto 1998 je pomemben mejnik v razvoju podjetja, saj je z ustanovitvijo šestih občin na območju prej enovite občine Žalec podjetje dobilo šest soustanoviteljic. JKP Žalec, d.o.o., je tako danes javno podjetje, katerega vodilo je zavezanost komunalnim in ekološkim storitvam na območju Spodnje Savinjske doline, organizirano v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Zakonom o gospodarskih javnih službah kot družba z omejeno odgovornostjo. Podjetje je ustanovljeno za opravljanje gospodarske javne službe v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec za področje: oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda. V občini Žalec pa JKP Žalec v okviru gospodarske javne službe izvaja tudi: urejanje javnih površin, pokopališko in pogrebno dejavnost ter plakatiranje. Poleg osnovnih dejavnosti gospodarskih javnih služb v podjetje opravlja tudi tržne storitve v okviru registrirane dejavnosti. JKP Žalec pri svojem delovanju in razvoju sledi načelom okoljske odgovornosti in trajnostnega razvoja. V podjetju je zaposlenih okoli 70 delavcev, za občasna dela pa zaposlujejo tudi delavce za določen čas ali pa sklepajo pogodbe s kooperanti. Organizacijsko strukturo podjetja sestavljajo splošna služba, tehnična služba in finančno-računovodska služba ter štiri delovne enote, ki so specializirane za izvajanje določenih opravil. 9.1. Oskrba s pitno vodo v Občini Žalec Glavna naloga JKP Žalec je, da uporabnikom v občinah Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko zagotavlja kakovostno pitno vodo. Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega: upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami, redno in investicijsko vzdrževanje, izvajanje rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav, zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode ter izdajo soglasij k priključitvi objekta na javno vodovodno omrežje. Osnovne značilnosti vodovodnega sistema JKP Žalec s pitno vodo oskrbuje približno 36.000 prebivalcev občin Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko. Skupna dolžina vodovodnega omrežja je približno 410 km, od tega je 122 km primarnega, 238 km sekundarnega vodovodnega omrežja ter 50 km vodovodnih priključkov. Zgrajenih je 37 objektov za zajem vode, 50 vodohranov za akumulacijo vode, 37 črpališč oziroma prečrpališč in 15 objektov za pripravo vode (dezinfekcija/kloriranje). Vodni viri za oskrbo s pitno vodo so gravitacijski (22), podtalnica (5) in vrtine (10). 160

Po podatkih GIS iobčina je na območju Občine Žalec skupno preko 190 km javnega vodovodnega omrežja, pri čemer po dolžini s 45 % prevladuje primarno omrežje, s 40,85% mu sledi sekundarno vodovodno omrežje, 10,81 % imamo magistralnega ter 3,34% terciarnega vodovodnega omrežja. Tabela 69: Dolžina vodovodnih cevi v Občini Žalec po vrsti omrežja (Vir: GIS iobčina; GJI statistika, podatki, dostopni na dan 1.8.2013) Občina Vrsta omrežja Skupna dolžina (m) Struktura v % 1 ŽALEC magistralno omrežje 20.589,04 10,81 2 ŽALEC primarno omrežje 85.668,84 45,00 3 ŽALEC sekundarno omrežje 77.772,56 40,85 4 ŽALEC terciarno omrežje 6.362,53 3,34 SKUPAJ 190.392,97 100,00 Graf 66: Struktura vodovodnega omrežja v Občini Žalec (Vir: GIS iobčina; GJI statistika, podatki, dostopni na dan 1.8.2013) Prvi individualni sistemi so bili zgrajeni po letu 1950, večji sistemi pa po letu 1959. Objekti v sistemih so avtomatizirani, avtonomni in daljinsko vodeni. Z vgrajeno opremo lahko optimalno izkoriščamo razpoložljive vodne vire in hkrati zagotavljamo uporabo vodnih virov v določenem sistemu kot rezervni vodni vir v drugem sistemu. Vodovodni sistemi v upravljanju JKP Žalec, ki v celoti ali v pretežnem delu potekajo na območju Občine Žalec, so: Vodovodni sistem Žalec; sistem se oskrbuje z vodo iz težnostnih vodnih virov Qmax do 82 l/s in dodatnih virov podtalnice v Vrbju s Qmax 55 l/s in protiležnega vodohrana Plevno s kapaciteto 2.000 m3. Dnevna poraba vode v sistemu je 92 l/s. Maksimalna izdatnost vodnih virov znaša 137 l/s. Sistem ob upoštevanju Qmax zagotavlja rezervo 45 l/s oziroma 33 % razpoložljivih virov. V primeru sušnih pretokov in največje porabe lahko dodatno zagotovimo do 35 l/s (Roje, Podlog, Vrbje). 161

Vodovodni sistem Šempeter; sistem se oskrbuje iz težnostnih vodnih virov v Matkah, pretočnega vodohrana Šešče in dodatnih virov podtalnice v Rojah. Dnevna poraba vode v sistemu je 37 l/s. Maksimalna izdatnost zajetij znaša 74 l/s. Sistem ob upoštevanju Qmax zagotavlja rezervo 37 l/s oziroma 50 % razpoložljivih virov. V primeru sušnih pretokov in največje porabe pa lahko dodatno zagotovimo do 20 l/s iz cevovoda sistema Žalec. Vodovodni sistem Griže; sistem se oskrbuje iz globinske vrtine in dveh težnostnih zajetij preko protiležnega vodohrana. Dnevna poraba vode v sistemu je 5 l/s. Maksimalna izdatnost vrtine in zajetij znaša 14 l/s. Vodovodni sistem Ponikva; Sistem se oskrbuje iz težnostnega zajetja s črpališčem Ponikva. Dnevna poraba vode v sistemu je 0,4 l/s. Maksimalna izdatnost vodnih virov je 0,8 l/s. Povprečna dnevna poraba vode je 55 m3/dan. Akumulacija vode v vodohranih znaša 25 m3. Vodovodni sistem Podkraj; Sistem se oskrbuje iz vrtine in protiležnega vodohrana. Dnevna poraba vode v sistemu je v povprečju 0,4 l/s. Maksimalna izdatnost vodnih virov znaša 0,8 l/s. Akumulacija vode v vodohranu znaša 50 m3. Vodovodni sistemi v upravljanju JKP Žalec, ki v celoti ali v pretežnem delu potekajo na območju drugih občin v SSD, pa so: vodovodni sistem Letuš, vodovodni sistem Tešova, vodovodni sistem Prebold, vodovodni sistem Tabor, vodovodni sistem Podvin Dobrič, vodovodni sistem Vransko Polzela, vodovodni sistem Velika Reka Smrekovina. Nadzor nad kakovostjo pitne vode JKP Žalec nad celotnim sistemom izvaja stalen nadzor s pomočjo daljinskega nadzornega sistema ključnih objektov za oskrbo s pitno vodo. Vsi pomembni podatki se beležijo (tlaki, pretoki, poraba, nihanja porabe, priprava vode, ) in prikažejo v tabelah in grafih. Nastavljene kritične vrednosti na merilni opremi in indikatorjih avtomatsko sprožajo določene postopke obveščanja in opozarjanja. Vodovodni sistem nadzorujejo tudi»ročno«, in sicer s stalno prisotnostjo zaposlenih na terenu ter s pomočjo obveščanja s strani uporabnikov., ki nam nemalokrat olajšajo dolgo in zapleteno odkrivanje napak. Z rednim in sistematičnim vzdrževanjem se znatno zmanjša možnost za poslabšanje kakovosti vode v fazi distribucije in podaljša življenjska doba infrastrukturnih objektov, kar prispeva k ekonomičnosti sistema. Vzdrževanje vodovodnih sistemov zajema: čiščenje vodohranov, čiščenje zajetij, čiščenje omrežja, urejanje okolice objektov, nadzor dezinfekcije pitne vode, menjave vodomerov, vzdrževanje objektov, iskanje okvar na vodovodnih sistemih, popravila okvar, vzdrževalna dela na omrežju in popis vodomerov. Iz pregleda števila okvar javnih vodovodov v upravljanju JKP Žalec v obdobju 2001-2010 je med drugim razvidno, da povprečno število okvar v času pada. Določen porast je bil zabeležen le v letu 2009, a tudi v tem letu se število okvar ni dvignilo na raven iz leta 2001, kar kaže na dokaj dobro vzdrževanje celotnega sistema. 162

Graf 67: Pregled števila okvar javnih vodovodov v upravljanju JKP Žalec v letih 2001-2010 (Vir: spletna stran JKP, http://www.jkp-zalec.si/storitve/vodooskrba/11 ) Tabela 70: Skupna dolžina vodovodnih cevi v Občini Žalec glede na vrsto materiala (Vir: GIS iobčina; GJI statistika, podatki, dostopni na dan 1.8.2013) GJI STATISTIKA: Dolžina vodovodnih cevi v Občini Žalec po materialu Občina Material Skupna dolžina (m) 1 ŽALEC AC - Azbest cement, vlaknocement 36.769,48 2 ŽALEC JE - Jeklo in nerjaveče jeklo 1.176,50 3 ŽALEC LZ - Lito železo 186,62 4 ŽALEC NEZ - Neznano 197,42 5 ŽALEC NL - Nodularna litina 15.099,00 6 ŽALEC PC - Pocinkano železo 240,66 7 ŽALEC PE - Polietilen 125.208,56 8 ŽALEC PVC - Polivinil klorid 11.514,73 Struktura vodovodnih cevi v Občini Žalec po vrsti materiala nam pokaže, da sicer daleč prevladujejo polietilenske cevi, žal pa imamo po javno dostopnih podatkih GIS še vedno preko 36 km zdravju škodljivih azbestno-cementnih cevi, ki jih JKP Žalec postopoma zamenjuje z zdravju prijaznejšimi materiali. Obseg problematike vzdrževanja javnih vodovodov nam ponazori tudi struktura dolžin vodovodnih cevi po naseljih znotraj Občine Žalec. Po javno dostopnih podatkih geodetskega informacijskega sistema so podatki o dolžinah vodovodnih cevi po naseljih sicer le omejeno natančni, a je iz njih vendarle razvidna velika razvejanost celotnega vodovodnega sistema v prostoru občine. Zlasti od občinskega središča bolj oddaljeni kraji, ki imajo manjšo gostoto poseljenosti a hkrati velike dolžine vodovodov, predstavljajo dokaj zahteven zalogaj za vzdrževanje in ohranjanje kakovostne ter po količinsko zadostne pitne vode. 163

Tabela 71: Dolžina vodovodnih cevi po naseljih Občine Žalec (Vir: GIS iobčina; GJI statistika, podatki, dostopni na dan 1.8.2013) Skupna dolžina Občina Naselje (m) ŽALEC GOTOVLJE 14.399,24 ŽALEC MIGOJNICE 3.006,67 ŽALEC NOVO CELJE 724,17 ŽALEC VELIKA PIREŠICA 5.874,81 ŽALEC ZALOG PRI ŠEMPETRU 6.297,07 ŽALEC ZALOŠKA GORICA 2.950,45 ŽALEC ARJA VAS 6.476,70 ŽALEC DOBRIŠA VAS 2.426,09 ŽALEC GALICIJA 17.896,52 ŽALEC HRAMŠE 795,09 ŽALEC KALE 4.368,78 ŽALEC KASAZE 7.977,50 ŽALEC LEVEC 2.686,11 ŽALEC LIBOJE 8.076,35 ŽALEC MALA PIREŠICA 1.340,20 ŽALEC PONIKVA PRI ŽALCU 7.153,90 ŽALEC STUDENCE 10.682,28 ŽALEC VRBJE 6.425,42 ŽALEC BRNICA 319,05 ŽALEC PERNOVO 4.663,81 ŽALEC PETROVČE 6.282,25 ŽALEC PODKRAJ 6.277,85 ŽALEC PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 4.067,72 ŽALEC SPODNJE GRUŠOVLJE 1.821,30 ŽALEC SPODNJE ROJE 510,00 ŽALEC ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINI 15.115,86 ŽALEC ZGORNJE GRUŠOVLJE 1.541,59 ŽALEC ŽALEC 17.070,71 ŽALEC DREŠINJA VAS 1.793,99 ŽALEC GRČE 1.393,94 ŽALEC GRIŽE 4.205,72 ŽALEC LOŽNICA PRI ŽALCU 7.811,22 ŽALEC PODVIN 2.178,84 ŽALEC PONGRAC 6.346,31 ŽALEC RUŠE 512,65 ŽALEC ZABUKOVICA 4.176,67 ŽALEC ZGORNJE ROJE 908,41 ŽALEC ŽELEZNO 852,34 164

Graf 68: Foto prikaz zajetij v upravljanju JKP Žalec (Vir: spletna stran JKP, http://www.jkp-zalec.si/storitve/vodooskrba/11) 9.2. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v Občini Žalec Del zavedanja, da ljudje s svojim bivanjem obremenjujemo okolje in ga s tem uničujemo, je tudi pospešeno vlaganje v izgradnjo komunalne infrastrukture za potrebe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki je v Občini Žalec in v celotni Spodnji Savinjski dolini še posebej izrazito v zadnjem programskem obdobju 2007-2013 oz. v obdobju po sprejetju Operativnega programa (OP) odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Žalec za obdobje 2005-2015. Spričo dejstva, da je OP specialni razvojni dokument, ki podrobneje analizira stanje in podaja ne le razvojne usmeritve temveč tudi konkretne načrte oziroma projekte, ki so v izvajanju, ga v okviru dokumentarne analize Strategije razvoja Občine Žalec 2014 2020 ne povzemamo, temveč na koncu tega poglavja le podajamo pregled trenutnega stanja njegove realizacije. V nadaljevanju se osredotočamo na kratek vpogled v delo in pristojnosti JKP Žalec na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki ga dopolnjujemo z nekaterimi statističnimi podatki o stanju. V Sloveniji je v skladu z veljavno zakonodajo odvajanje komunalnih in padavinskih voda del obvezne gospodarske javne službe, ki jo zagotavlja lokalna skupnost. Sistemi za odvajanje odpadnih voda so torej v javni lasti, dejavnost odvajanja in čiščenja pa v večini primerov izvajajo javna podjetja v primeru Občine Žalec je to JKP Žalec. Krogotok odpadnih voda Komunalne odpadne vode se skupaj z industrijskimi in padavinskimi odpadnimi vodami stekajo iz stanovanjskih naselij, z industrijskih območij, s cestišč in z drugih utrjenih površin v javno kanalizacijo. Zagotovljena ustrezna komunalna infrastruktura oz. kvaliteten kanalizacijski sistem (omrežje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih naprav, s pomočjo katerih se zagotavlja odvajanje odpadnih voda iz stavb) pomembno zmanjšuje vplive človeka na okolje, ustvarja varnost bivalnega prostora in zmanjšuje tveganja, ki bi lahko ogrozila zdravje ljudi. Pred vrnitvijo odpadnih voda nazaj v okolje jih ustrezno očistimo v komunalni čistilni napravi, s čimer se krogotok vode, prekinjen z odvzemom vode iz naravnega okolja, zaključi. 165

JKP Žalec, d.o.o., zagotavlja nemoteno delovanje sistemov za odvajanje odpadnih voda v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Upravlja s kompleksnimi kanalizacijskimi sistemi, ki so namenjeni zbiranju, transportu in čiščenju odpadnih voda in jih na celotnem območju sestavlja: 115 km kanalov, 7 razbremenilnih objektov, 2 zadrževalna bazena, 4 sifoni, 19 črpališč in 10 čistilnih naprav. Kanalizacijski sistem Po podatkih geodetskega informacijskega sistema, kljub omejeni stopnji njegove natančnosti lahko vidimo, da je na območju Občine Žalec zgrajenih že preko 85 km kanalov oz. skoraj ¾ vseh kanalizacijskih sistemov v Spodnji Savinjski dolini. Žal v sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda še vedno niso v celoti zajeta vsa ključna naselja v občini, a slika stanja se načrtno in sistematično izboljšuje z izgrajevanjem kanalizacijskih sistemov v okviru projektov, podprtih z EU viri. Tabela 72: Dolžina kanalizacijskih cevi po naseljih Občine Žalec (Vir: GIS iobčina; GJI statistika, podatki, dostopni na dan 1.8.2013) GJI STATISTIKA: Dolžina kanalizacijskih cevi po naseljih Občine Žalec Občina Naselje Skupna dolžina (m) 1 ŽALEC GOTOVLJE 7.068,58 2 ŽALEC MIGOJNICE 1.288,43 3 ŽALEC ZALOŠKA GORICA 1.281,09 4 ŽALEC LOŽNICA PRI ŽALCU 5.026,32 5 ŽALEC PODVIN 1.628,99 6 ŽALEC RUŠE 427,48 7 ŽALEC ZGORNJE ROJE 1.177,62 8 ŽALEC ARJA VAS 4.235,57 9 ŽALEC DOBRIŠA VAS 3.276,03 10 ŽALEC GALICIJA 224,04 11 ŽALEC KASAZE 782,52 12 ŽALEC LEVEC 8.385,32 13 ŽALEC MALA PIREŠICA 1.608,05 14 ŽALEC VRBJE 6.651,25 15 ŽALEC PERNOVO 142,26 16 ŽALEC PETROVČE 3.695,69 17 ŽALEC PODKRAJ 66,78 18 ŽALEC PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 796,13 19 ŽALEC SPODNJE GRUŠOVLJE 1.965,66 20 ŽALEC SPODNJE ROJE 491,33 21 ŽALEC ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINI 8.376,09 22 ŽALEC ŽALEC 26.935,97 SKUPAJ 85.531,20 166

Kanalizacijski sistemi, s katerimi upravlja JKP Žalec, se delijo v dve skupini: mešani oz. kombinirani kanalizacijski sistemi, ki zajamejo odvod komunalne odpadne, padavinske in tuje vode hkrati. Z zadrževanjem padavinskih in zalednih voda v zadrževalnikih z nadzorovanim razbremenjevanjem (upoštevanje kakovosti razbremenjenih voda) v naravne odvodnike se zagotavlja primerno hidravlično obremenitev in zanesljivo delovanje čistilnih naprav; ločeni kanalizacijski sistemi, v katerih se komunalne odpadne vode zbirajo ločeno od padavinskih in tujih voda. Padavinske vode, ki niso onesnažene (npr. padavinske vode s streh in dvorišč), lahko ponikamo v lokalno podtalje in s tem poskrbimo za razpršeno odvajanje padavinskih voda na samem mestu nastanka. Ne glede na vrsto kanalizacijskega sistema pa lahko iz podatkov o strukturi teh sistemov v Občini Žalec glede na vrsto materiala vidimo, da za razliko od vodovodnega sistema daleč prevladujejo betonske in PVC kanalizacijske cevi, kar kaže na to da se je kanalizacija v Občini Žalec izgrajevala pretežno v zadnjih 10-15 letih. Novejši sistemi so hkrati zagotovilo za večjo varnost za okolje. Tabela 73: Dolžina kanalizacijskih cevi v Občini Žalec po materialu (Vir: GIS iobčina; GJI statistika, podatki, dostopni na dan 1.8.2013) Občina Material Skupna dolžina (m) Struktura v % 1 ŽALEC 2 ŽALEC AC - Azbest cement, vlaknocement BET - Beton (vse vrste tudi centrifugirani) 4.541,97 5,46 60.990,88 73,36 3 ŽALEC NEZ - Neznano 110,97 0,13 4 ŽALEC PE - Polietilen 201,84 0,24 5 ŽALEC PVC - Polivinil klorid 17.296,76 20,80 SKUPAJ 83.142,42 100,00 Centralna čistilna naprava Kasaze Centralna čistilna naprava Kasaze (CČN Kasaze) se nahaja na levem bregu reke Savinje v Kasazah. Mehansko-biološka čistilna naprava je namenjena čiščenju odpadnih voda celotne Spodnje Savinjske doline. V njej se čistijo odpadne vode iz občin Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec ter greznične gošče in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav iz občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Povprečna obremenjenost čistilne naprave v letu 2011 je bila 26.000 PE, v letu 2012 pa 22.500 PE (PE je populacijski ekvivalent, enak 60 g BPK 5 na prebivalca na dan). Očiščene odpadne vode se odvajajo v reko Savinjo. CČN Kasaze je od leta 2009 (v sklopu projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje Projekt Žalec) v fazi nadgradnje. Predvidoma v letu 2013 bo CČN Kasaze dograjena na 60.000 PE. Prvotna čistilna naprava Kasaze je pričela z obratovanjem leta 1987. Nazivna zmogljivost čistilne naprave je 18.750 PE. 167

Graf 69: Foto prikaz Centralne čistilne naprave Kasaze (Vir: spletna stran JKP, http://www.jkp-zalec.si/storitve/centralna-cistilna-naprava-kasaze/77 ) Ocena stanja izvajanja OP odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Žalec za obdobje 2005-2015 Ocena izvajanja Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Žalec po stanju februar 2013, ki jo je pripravila strokovna služba JKP Žalec, je razvidna iz tabel in grafikonov, prikazanih v nadaljevanju. Presek stanja dve leti pred iztekom obdobja 2005-2015, v katerem naj bi bil realiziran zastavljeni operativni program, nam pokaže, da: smo v Občini Žalec doslej uspeli izvesti le okrog 33% dolžin kanalov, ki smo jih načrtovali in da izvedene investicije predstavljajo le okrog 35% vseh predvidenih stroškov izgradnje načrtovane kanalizacije, pri čemer se je spremenila tudi ocenjena vrednost celotnega programa v primerjavi z letom 2005 in sicer: DOLŽINA (m) STROŠKI ( ) IZHODIŠČE 2005-2015 51.354 9.643.340 STANJE PROGRAMA 2012 16.932 4.368.284 OBVEZNOST DO 2015 34.858 11.911.000 OCENA PROGRAMA V LETU 2005 9.643.340 OCENA PROGRAMA V LETU 2013 16.279.284 Vzrokov za odstopanja od začrtanega programa je več, med drugim: - pomanjkanje lastnih finančnih sredstev občine in tudi premajhen obseg razpoložljivih EU virov v posameznih letih tekočega programskega obdobja, - časovni zamiki pri EU razpisih, - težave zaradi stečajev izbranih izvajalcev in posledično nujnega vodenja dolgotrajnih postopkov izbora novih izvajalcev, kar so dodatno oteževale administrativne ovire, vezane na EU sredstva, idr. Ne glede na vzroke pa zaostajanje pri uresničevanju Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Žalec za obdobje 2005-2015 zagotovo pomeni, da se bo uresničevanje programa nujno podaljšalo in preneslo najmanj do sredine 168

naslednjega programskega 2014 2020, zato bo potrebno pripraviti dopolnitev in ustrezno terminsko prolongacijo OP še pred njegovim iztekom! Graf 70: (Vir: JKP Žalec) Graf 71: (Vir: JKP Žalec) 169

Tabela 74: OCENA STROŠKOV JAVNE KANALIZACIJE IN ČN KASAZE V OBČINI ŽALECV LETU 2005 zap. štev. ID Aglo. IME AGLOMERACIJE IME NASELJA - INKASO JKP PE PE ind PE skupaj PE/HA skupaj okvirna dožina predvidenega kanaliz. omrežja (m) okvirna cena (SIT) SKUPAJ (SIT) SKUPAJ EUR 1. 9429 ŽALEC ŽALEC 6545 1964 8509 42,97 545 45.000,00 24.525.000,00 102.341,01 2. GOTOVLJE 152 45.000,00 6.840.000,00 28.542,81 3. 9420 PETROVČE PETROVČE 2191 657 2848 23,35 3.059 45.000,00 137.655.000,00 574.424,14 4. ARJA VAS 803 45.000,00 36.135.000,00 150.788,68 5. DREŠINJA VAS 3.450 45.000,00 155.250.000,00 647.846,77 6. 8235 POLZELA DOBRTEŠA VAS 6683 2005 8688 21,19 2.450 45.000,00 110.250.000,00 460.065,10 7. ŠEMPETER 6.335 45.000,00 285.075.000,00 1.189.596,90 8. 9453 LOŽNICA PRI ŽALCU LOŽNICA 648 194 842 20,55 2.085 45.000,00 93.825.000,00 391.524,79 9. 9445 SPODNJE GRUŠOVLJE SPODNJE GRUŠOVLJE 117 35 152 21,73 860 45.000,00 38.700.000,00 161.492,24 10. 9432 PONGRAC GRIŽE 1336 401 1737 14,01 8.655 45.000,00 389.475.000,00 1.625.250,38 11. MIGOJNICE 4.375 45.000,00 196.875.000,00 821.544,82 12. 9362 ZABUKOVICA ZABUKOVICA 1139 342 1481 10,28 10.245 45.000,00 461.025.000,00 1.923.823,23 13. 9361 PETROVČE KASAZE 781 234 1015 15,86 2.385 45.000,00 107.325.000,00 447.859,29 14. 9467 PODLOG V SAVINJSKI DOLINI PODLOG 281 84 365 13,53 2.815 45.000,00 126.675.000,00 528.605,41 15. 9462 GOTOVLJE GOTOVLJE 89 27 116 16,53 1.850 45.000,00 83.250.000,00 347.396,09 16. 9500 RUŠE RUŠE 56 17 73 12,13 1.290 45.000,00 58.050.000,00 242.238,36 Skupaj : 51.354 2.310.930.000,00 9.643.340,01 17. ČN KASAZE 1.323.740.850,00 5.523.872,68 Skupaj: 3.634.670.850,00 15.167.212,69 DDV 20% 726.934.170,00 3.033.442,54 SKUPAJ Z DDV: 4.361.605.020,00 18.200.655,23 Vir: podatki JKP Žalec Opomba: TABELA JE POVZETA IZ OPERATIVNEGA PROGRAMA, DODAN JE STOLPEC Z PRETVORBO V EUR. 170

VRTSNI RED IZGRADNJE KANALIZACIJE Tabela 75: FINANČNI PLAN ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE IN CČN KASAZE PO OPERATIVNEM PROGRAMU ZA OBČINO ŽALEC zap. št. ID Aglo. IME AGLOMERACIJE IME NASELJA 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ 1. 9429 ŽALEC ŽALEC 24.525 24.525 GOTOVLJE 6.840 6.840 2. 9420 PETROVČE PETROVČE 137.655 137.655 ARJA VAS 36.135 36.135 DREŠINJA VAS 155.250 155.250 3. 8235 POLZELA ŠEMPETER 29.955 50.000 80.000 105.075 130.695 395.725 4. 9453 LOŽNICA PRI ŽALCU LOŽNICA 93.825 93.825 5. 9445 SPODNJE GRUŠOVLJE SPODNJE GRUŠOVLJE 38.700 38.700 6. 9432 PONGRAC GRIŽE 80.000 309.475 389.475 MIGOJNICE 196.875 196.875 7. 9362 ZABUKOVICA ZABUKOVICA 80.000 241.025 140.000 461.025 8. 9361 PETROVČE KASAZE 60.000 47.325 107.325 9. 9467 PODLOG V SAVINJSKI DOLINI PODLOG 126.275 126.275 10. 9462 GOTOVLJE GOTOVLJE 83.250 83.250 11. 9500 RUŠE RUŠE 58.050 58.050 SKUPAJ v 000 SIT 54.480 230.630 235.250 105.075 343.220 309.475 276.875 241.025 200.000 173.600 141.300 2.310.930 12. CČN KASAZE 661.870 661.870 1.323.740 SKUPAJ v 000 SIT 54.480 230.630 897.120 766.945 343.220 309.475 276.875 241.025 200.000 173.600 141.300 3.634.670 KANALIZACIJA SKUPAJ v EUR 227.341 962.402 981.681 438.470 1.432.232 1.291.416 1.155.379 1.005.780 834.585 724.420 589.634 9.643.340 CČN KASAZE SKUPAJ v EUR 2.761.935 2.761.935 5.523.869 SKUPAJ v EUR 227.341 962.402 3.743.615 3.200.405 1.432.232 1.291.416 1.155.379 1.005.780 834.585 724.420 589.634 15.167.209 Opomba: Vrednosti so brez DDV! OPOMBA: Vir: podatki JKP Žalec TABELA JE POVZETA IZ OPERATIVNEGA PROGRAMA, DODANE SO VRSTICE V ZELENI BARVI ZA PRETVORBO V EUR! 171

Tabela 76: TERMINSKI PLAN INVESTICIJ ZA IZGRADNJO KANALIZACIJSKEGA SISTEMA PO OPERATIVNEM PROGRAMU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI ŽALEC L E T O I Z V E D B E zap. št. IME AGLOM. IME NASELJA 1. ŽALEC ŽALEC GOTOVLJE 2. PETROVČE PETROVČE ARJA VAS DREŠINJA VAS 3. POLZELA ŠEMPETER 4. LOŽNICA LOŽNICA 5. SPODNJE GRUŠOVLJE SPODNJE GRUŠOVLJE 6. PONGRAC GRIŽE MIGOJNICE 7. ZABUKOVICA ZABUKOVICA 8. PETROVČE KASAZE 9. PODLOG PODLOG 10. GOTOVLJE GOTOVLJE 11. RUŠE RUŠE 12. ČN KASAZE 2 0 0 5 2 0 0 6 2 0 0 7 2 0 0 8 2 0 0 9 2 0 1 0 2 0 1 1 2 0 1 2 2 0 1 3 2 0 1 4 2 0 1 5 OPOMBA: * Tabela je povzeta iz operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Žalec ZA OBDOBJE OD LETA 2005-2015 Vir: podatki JKP Žalec 172

Tabela 77: PREGLED POTREBNIH INVESTICIJ ZA IZGRADNO KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V OBČINI ŽALEC DO LETA 2015 L E T O I Z V E D B E zap. št. IME AGLOM. IME NASELJA 1. ŽALEC ŽALEC GOTOVLJE 2. PETROVČE PETROVČE ARJA VAS DREŠINJA VAS 3. POLZELA ŠEMPETER 4. LOŽNICA LOŽNICA 5. SPODNJE GRUŠOVLJE SPODNJE GRUŠOVLJE 6. PONGRAC GRIŽE MIGOJNICE 7. ZABUKOVICA ZABUKOVICA 8. PETROVČE KASAZE 9. PODLOG PODLOG 10. GOTOVLJE GOTOVLJE 11. RUŠE RUŠE 12. ČN KASAZE 2 0 0 5 2 0 0 6 2 0 0 7 2 0 0 8 2 0 0 9 2 0 1 0 2 0 1 1 2 0 1 2 2 0 1 3 2 0 1 4 2 0 1 5 Opombe : * Tabela je povzeta iz operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Žalec - OBVEZNA IZGRADNJA DO 2015 * Z zeleno barvo je označena investicija ali delež investicije, ki je izveden * V občini Žalec so se izvajale obnove obstoječih kanalizacij (mesto Žalec) in so predvidene za tudi za naslednje obdobje do leta 2015 * Kanalizacija ni bila izvedena v letu v katerem je bila planirana, ampak kasneje, vendar je zaradi preglednosti označena v časovnem obdobju terminskega plana * Pri planiranju in izvedbi investicij kanalizacije je potrebno skladno z obremenjenostjo-številom PE, upoštevati vrstni red po aglomeracijah. Vir: podatki JKP Žalec 173

Tabela 78: PREGLED ZGRAJENE KANALIZACIJE PO OPERATIVNEM PROGRAMU V OBČINI ŽALEC V OBDOBJU 2005-2012 LETO IZVEDBE PO OPERATIVNEM PROGRAMU KANALIZACIJA (faza izvedbe) do leta 2015 DOLŽINA ZGRAJENE KANALIZACIJE (m) ZGRAJENA ČRPALIŠČA (kompl) DOLŽINA POTREBNE IZGRADNJE KANALIZACIJE do leta 2015 (m) VREDNOST IZVEDENIH DEL SKUPAJ (eur) OCENA STROŠKOV IZGRADNJE PREDVIDENE KANALIZACIJE do leta 2015 PO OP SKUPAJ (eur) zap. ID št. Aglo. IME AGLOMERACIJE IME NASELJA 1. 9429 ŽALEC ŽALEC 2005, 2006 DELNO IZVEDENA 207 768 116.000,00 102.341,00 GOTOVLJE IZVEDENA 142 0 81.700,00 28.543,00 2. 9420 PETROVČE PETROVČE 2006, 2007 DELNO IZVEDENA 2.594 2 846 636.400,00 574.424,00 ARJA VAS DELNO IZVEDENA 491 320 147.700,00 150.789,00 DREŠINJA VAS DELNO IZVEDENA 1.928 1 752 481.100,00 647.847,00 skupaj 9420 3. 8235 POLZELA ŠEMPETER 2007-2008 DELNO IZVEDENA 4.370 3.234 949.890,00 1.649.662,00 4. 9453 LOŽNICA PRI ŽALCU LOŽNICA 2009 DELNO IZVEDENA 155 1.930 55.296,00 391.525,00 5. 9445 SPODNJE GRUŠOVLJE SPODNJE GRUŠOVLJE 2009 0 860 0,00 161.492,00 6. 9432 PONGRAC GRIŽE 2010, 2011 DELNO IZVEDENA 2.015 3 5.215 555.785,00 1.625.250,00 MIGOJNICE DELNO IZVEDENA 0 4375 0,00 821.545,00 skupaj 9432 7. 9362 ZABUKOVICA ZABUKOVICA 2011-2013 DELNO IZVEDENA 1.665 8.580 441.123,00 1.923.823,00 8. 9361 PETROVČE KASAZE 2013-2014 DELNO IZVEDENA 3.365 3 2.023 903.290,00 447.859,00 9. 9467 PODLOG V SAVINJSKI DOLINI PODLOG 2014 NI IZVEDENA 2.815 0,00 528.605,00 10. 9462 GOTOVLJE GOTOVLJE 2015 NI IZVEDENA 1.850 0,00 347.396,00 11. 9500 RUŠE RUŠE 2015 NI IZVEDENA 1.290 0,00 242.239,00 SKUPAJ KANALIZACIJSKI SISTEMI 16.932 34.858 4.368.284,00 9.643.340,00 ČISTILNA NAPRAVA KASAZE 2013 ZGRAJENA 3.749.420,00 5.523.869,00 SKUPNI STROŠKI ZGRAJENE INFRASTRUKTURE 8.117.704,00 15.167.209,00 Opomba : Največji prihranek je bil dosežen pri izgradnji čistilne naprave Kasaze (EU javno naročilo) in sicer v višini 1.774.449,00 Vir: podatki JKP Žalec 174

Tabela 79: PREGLED PREDVIDENIH DOLŽIN ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE IN STROŠKOVNA OCENA ZA IZVEDBO PO OPERATIVNEM PROGRAMU V OBČINI ŽALEC za osnovni program, 1. stopnjo, 2. stopnjo in 3. stopnjo operativnega programa leto izvedbe po operativnem programu KANALIZACIJA (faza izvedbe) do leta 2015 DOLŽINA PREDVIDENE KANALIZACIJE (m) SKUPAJ (eur) ČRPA LIŠČE (kpl) CENA (eur) na kpl SKUPAJ (eur) VREDNOST SKUPAJ (eur) zap. ID št. Aglo. IME AGLOMERACIJE IME NASELJA 1. 9429 ŽALEC ŽALEC 2005, 2006 DELNO IZVEDENA 768 246.000 246.000 GOTOVLJE IZVEDENA 0 2. 9420 PETROVČE PETROVČE 2006, 2007 DELNO IZVEDENA 846 237.000 1 43.000 43.000 280.000 ARJA VAS DELNO IZVEDENA 320 90.000 90.000 DREŠINJA VAS DELNO IZVEDENA 752 241.000 1 43.000 43.000 284.000 skupaj 9420 568.000 86.000 654.000 3. 8235 POLZELA ŠEMPETER 2007-2008 DELNO IZVEDENA 3.234 960.000 960.000 4. 9453 LOŽNICA PRI ŽALCU LOŽNICA 2009 DELNO IZVEDENA 1.930 667.000 1 43.000 43.000 667.000 5. 9445 SPODNJE GRUŠOVLJE SPODNJE GRUŠOVLJE 2009 NI IZVEDENA 860 275.000 275.000 6. 9432 PONGRAC GRIŽE 2010, 2011 DELNO IZVEDENA 5.215 1.721.000 3 43.000 129.000 1.850.000 MIGOJNICE DELNO IZVEDENA 4.375 1.400.000 1 43.000 43.000 1.443.000 skupaj 9432 3.121.000 172.000 3.293.000 7. 9362 ZABUKOVICA ZABUKOVICA 2011-2013 DELNO IZVEDENA 8.580 3.090.000 2 43.000 86.000 3.176.000 8. 9361 PETROVČE KASAZE 2013-2014 DELNO IZVEDENA 2.023 648.000 1 43.000 43.000 691.000 9. 9467 PODLOG V SAVINJSKI DOLINI PODLOG 2014 NI IZVEDENA 2.815 901.000 901.000 10. 9462 GOTOVLJE GOTOVLJE 2015 NI IZVEDENA 1.850 592.000 592.000 11. 9500 RUŠE RUŠE 2015 NI IZVEDENA 1.290 413.000 1 43.000 43.000 456.000 SKUPAJ 34.858 11.481.000,00 11 473.000 11.911.000 Opomba: V aglomeraciji 9429 Žalec, se bodo izvajale rekonstrukcije meteornih kanalov v posameznih ulicah v mestu Žalec. Vir: podatki JKP Žalec 175

9.3. Upravljanje z vodami v Občini Žalec z vidika poplavne varnosti in preprečevanja suše Skladno z veljavno zakonodajo je upravljanje z vodami kot javno dobrino v celoti v pristojnosti države, občine pa v postopku načrtovanja posegov na področju voda na svojem območju lahko v vseh fazah nastajanja razvojnih in prostorskih dokumentov aktivno sodelujejo predvsem s pripombami in stališči. Skladno s tem se v okviru dokumentarne analize v nadaljevanju osredotočamo predvsem na stališča Občine Žalec do načrtovanih posegov države za zagotavljanje večje poplavne varnosti ter zadostnih vodnih virov v Spodnji Savinjski dolini. Vse od leta 2003 dalje je v teku postopek priprave državnega lokacijskega (kasneje po spremembi zakona»prostorskega«) načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki se je začel na osnovi utemeljenega in dokumentiranega predloga takratnega Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Predlog ministrstva je temeljil na elaboratu»ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini Zadrževanje visokih vod ob Savinji in Bolski na območju Spodnje Savinjske doline«(vodnogospodarski inštitut, d.o.o., Ljubljana, št. proj. C-373-3, februar 2003). Na tej podlagi je bil v letu 2004 sprejet Program priprave državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Predlog je izhajal iz dejstva, da se je na območju Spodnje Savinjske doline, ki spada med eno bolj poplavno ogroženih območij v Sloveniji, s poglabljanjem rečnega korita reke Savinje prevodnost struge nad Celjem povečala, možnost razlivanja voda pa se je zaradi tega bistveno zmanjšala. Poplavna ogroženost naselij v Spodnji Savinjski dolini vključno s Celjem in Laškim se je bistveno povečala predvsem v 2. polovici 20. stoletja zaradi izločanja poplavnih površin ob Savinji do Letuša do Celja in naravnega poglabljanja (erozije dna) struge Savinje. Ob visokih vodah so se poplavne površine med Letušem in Celjem bistveno zmanjšale, kar ogroža predvsem urbana območja. Tako je danes pretočnost Savinje skozi Celje enaka ali manjša, kot na naravnih poplavnih območjih (zasuti prelivi v nasipih in podobno). Z lokalnimi protipoplavnimi ureditvami na prizadetih območjih ni možno zagotoviti dovolj velike poplavne varnosti naselij v Spodnji Savinjski dolini, mesta Celje in predvsem Laškega, zato je vlada v letu 2004 sprejela odločitev, da je potrebno predvideti ureditve, na katerih bodo urejene naravne retenzije in bo omogočeno zadrževanje visokih voda. Predmet izdelave državnega lokacijskega oz. kasneje prostorskega načrta so ukrepi na Savinji in Bolski, ki zagotavljajo kontrolirano zadrževanje poplavnih voda na še nepozidanih površinah Spodnje Savinjske doline. S temi ureditvami naj bi bila zagotovljena poplavna varnost poseljenih območij Kaplja vas, Dolenja vas in Prebold ob Bolski ter Zgornje in Spodnje Roje, Vrbje, Žalec, Dobriša vas, Petrovče, Levec in Celje. Predlagane ureditve posegajo na območje občin Žalec, Prebold, Braslovče in Mestne občine Celje. V nadaljevanju postopka priprave državnega lokacijskega načrta je bila na podlagi upoštevanja programskih izhodišč iz programa priprave, pridobljenih smernic, zahtev in usmeritev nosilcev urejanja prostora, na podlagi analize prostora in priporočil s prve prostorske konference izdelana primerjalna študija variant,»utemeljitev predlagane rešitve za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini«, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje Celje, d.o.o., april 2006, dopolnjeno junija 2006. Kot investitor načrtovanih prostorskih ureditev in naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je nastopalo takratno Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje. V primerjalni študiji sta bili presojani in primerjani dve variantni rešitvi: varianta 1 - brez izgradnje zadrževalnikov in varianta 2 - z izgradnjo zadrževalnikov. Varianti sta bili primerjani in vrednoteni z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v 176

lokalnem okolju. Na obstoječih poplavnih površinah je bilo po predlagani variantni rešitvi 2 predvidenih osem območij za kontrolirano razlivanje vod, in sicer na področju Levca, Petrovč, Dobriše vasi, Vrbja, Roj, Šempetra, Dobrteše vasi in Latkove vasi. Na povodju Bolske sta bili predvideni dve območji za zagotovljeno kontrolirano razlivanje voda, na območju Kaplje vasi in Trnava. Vse predvidene ureditve so bile načrtovane na neposeljenih območjih, ki so pretežno v kmetijski rabi, in so hkrati že sedaj poplavna območja. Znotraj poplavnih površin naj bi ostali le nekateri objekti, za katere naj bi bili ukrepi za izločitev le-teh iz poplavnih območij določeni v fazi izdelave strokovnih podlag za predlog državnega lokacijskega načrta. Po predlagani variantni rešitvi 2 je bila predvidena tudi ureditev Savinje, in sicer s stabilizacijo nivelete in nadvišanjem obstoječih nasipov. V osnovni primerjalni študiji je bila za nadaljnji postopek predlagana varianta 2. Sledil je dolgotrajni postopek usklajevanja glede predloga najustreznejše variantne rešitve, ki se je začel s tem, da je bila Primerjalna študija v februarju 2006 posredovana Ministrstvu za okolje in prostor, Agenciji Republike Slovenije za okolje (Sektorju za ohranjanje narave, Uradu za upravljanje z vodami in Uradu za varstvo okolja), Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v pregled in podajo stališča. Na podlagi recenzije primerjalne študije, stališč ministrstev ter priporočil z druge prostorske konference je bila dopolnjena primerjalna študija v maju 2006 posredovana v stališče tudi zadevnim občinam. Stališča so podale vse občine, od tega Občina Žalec in Prebold negativni mnenji. Na podlagi naknadnih usklajevanj, pojasnil, dogovorov ter priporočil in zahtev Občine Žalec, na območju katere je predvidena največja površina zadrževalnih bazenov, je bila po proučitvi predlogov Občine Žalec izdelana preveritev možnosti optimizacije variante 2 v gradivu»proučitev možnosti optimizacije predlagane variante V-2a za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini«(hidrosvet, d.o.o., Celje, št. proj. 13/06, maj 2006). V elaboratu je bila preverjena možnost optimizacije variante 2 tako, da se: zadrževalnik Vrbje zaradi renaturacije območja Vrbja opusti, tako, da se celotno območje opredeli kot poplavno območje pri visokih pretokih Savinje; poseljeno območje Vrbja in Roje zavaruje s protipoplavnim nasipom; trase nasipov ob Savinji na območju zadrževalnikov Petrovče in Dobriša vas ob Savinji optimizirajo s premikom proti severu; na območju zadrževalnika Šempeter z dodatnimi preveritvami poskuša izločiti območje športnega centra. Z opisanimi rešitvami variante 2a se je ministrstvo kot investitor prostorskih ureditev strinjalo in predlagalo, da se upoštevajo v nadaljnjih fazah izdelave lokacijskega načrta ter predlog ponovno posredovalo občinam, ki so se do predloga opredelile z določenimi pripombami. Tehnične preveritve teh pripomb so pokazale, da je interese države in Občine Žalec možno delno uskladiti in zagotoviti tako poplavno varnost kot krajinsko ureditev in razvoj ob Savinji. Iz zaključka elaborata je izhajalo, da bi izvedba ureditev iz državnega lokacijskega načrta po potrjeni varianti delno zmanjšala poplavno varnost območja, vendar je le-ta ostala znotraj želenega cilja iz projektne naloge, to je ciljni pretok v Celju (pod Splavarsko brvjo) pod 1000 m3. Čeprav naj bi bila potrjena varianta tehnično in investicijsko zahtevnejša, se je država kot investitor z njo strinjala in jo predlagala v sprejem. Ne glede na takrat potrjeno variantno rešitev izgradnje zadrževalnikov so se v fazi izdelave podrobnejših strokovnih podlag preverile in ponovno temeljito obravnavale vse možne izboljšave predlagane rešitve, s ciljem zagotoviti čim večjo poplavno varnost območja in s ciljem doseganja največje možne stopnje soglasja z interesi občin. 177

Po predlogu najustreznejše variante 2a naj bi se zgradili zadrževalniki z možnostjo zadrževanja 100-letne visoke vode. Polnjenje zadrževalnikov se bi pričelo šele pri gladini visokih voda Savinje, ki jo je osnovna struga še sposobna prevajati. Zadrževanje visokovodnega vala za 100-letne vode reke Savinje bi bilo kontrolirano omejeno na kmetijska in delno gozdna zemljišča na območju 9 zadrževalnikov, poleg tega pa se celotno območje prvotno predvidenega zadrževalnika Vrbje opredeli kot poplavno območje pri visokih pretokih Savinje. Za zadrževanje so po tej varianti predvidena neposeljena območja (pretežno kmetijske površine), ki so že zdaj poplavna območja. Sočasno je na nekaterih odsekih ob Savinji predvideno nadvišanje obstoječih nasipov. Kontrolirano praznjenje zadrževalnikov je predvideno preko izpustnih objektov, ki so locirani na najnižji točki pri stiku prečnega nasipa in nasipa ob Savinji. Maksimalni celotni čas zadrževanja prelitih voda v zadrževalnikih je pri nastopu visokih voda s povratno dobo 100 let predviden v trajanju približno 48 ur (polnitev 6-8 ur, zadrževanje 24 ur, praznjenje 16-18 ur), pri ostalih dogodkih pa bi naj bil tudi čas ciklusa krajši. Po mnenju predlagatelja variante 2a naj bi zadrževalniki in zadrževanje voda imelo večji vpliv na kmetijske površine in območja Natura 2000 in EPO območja. Izgradnja zadrževalnikov naj bi imela pozitiven vpliv na regionalni in urbani razvoj (seveda to ne velja povsem tudi za Občino Žalec) ter na obstoječo poselitev v meji poplavne linije. Na kroni nasipov je predvidena izvedba povoznih poti za vzdrževanje, ki bodo sočasno namenjene peš in kolesarskemu prometu in bodo povezane v sistem pešpoti ob Savinji. Izvedba zasaditev pa je možna le izven objektov suhih zadrževalnikov na zračni strani nasipov zadrževalnikov v oddaljenosti 5-7 m od nožice nasipa. Tudi v nadaljnjem postopku usklajevanja so se občine Spodnje Savinjske doline, zlasti pa Občina Žalec, ki jo predlog izgradnje suhih zadrževalnikov najbolj prizadene, kritično odzvale. V sklopu javne razgrnitve Državnega prostorskega načrta v novembru 2011 so tako izoblikovale vrsto pripomb, ki še vedno ostajajo odprte. Občina Žalec tudi po pripravi variante 2a v zvezi z izgradnjo suhih zadrževalnikov med drugim še vedno zastopa naslednja stališča: nasprotuje predvidenim ukrepom za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini (7 suhih zadrževalnikov), ker meni, da je prikaz poplavljenega območja v poplavah, ki so prizadele Spodnjo Savinjsko dolino v letih 1990 in 1998 zavajajoč in bi v primeru vzdrževanih obstoječih nasipov ob reki Savinji, bila bilanca poplavljenih površin in objektov bistveno drugačna kot se prikazuje v predlogu DPN. Predvidena ureditev dejansko zagotavlja poplavno varnost Celja in Laškega, toda na račun tako velike izgube prostora in najboljših kmetijskih zemljišč v občini Žalec; meni, da je potrebno zagotoviti tudi zadrževanje visokih voda na pritokih reke Savinje, tudi Ložnice, saj je npr. brez sočasnega urejanja vodotoka Ložnica, ki ni ni predmet tega projekta, zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini pomanjkljivo in nepopolno (severni del doline bo do uveljavitve protipoplavnih ukrepov na Ložnici še vedno poplavljen!); zahteva, da se pred uveljavitvijo ukrepov odpravijo napake, storjene pri gradnji avtocestnega priključka Celje zahod, ki je povzročil, da sta naselji Drešinja vas in severni del naselja Levec ob močnejših padavinah vedno poplavljeni; namesto variante 2a predlaga rešitev, pri kateri ni predvidenega nasipa ob Strugi, kar utemeljuje tudi z dejstvom, da je na območju občine Žalec še vedno predvidena gradnja 7 zadrževalnikov, kar ni v skladu z interesi občine; meni,da izdelana variantna študija zadrževanja vode na vseh pritokih Savinje ni bila popolna, pavšalna strokovna ocena za tako obsežen projekt ni ustrezna, zato še vedno meni, da je zmanjšanje kritičnega pretoka reke Savinje v Celju za cca. 300 m3/s možno doseči z ukrepi na pritokih in celotnem toku Savinje in s tem posledično zmanjšati obseg oz. število zadrževalnikov v Občini Žalec; 178

meni, da se z izgradnjo zadrževalnikov, ki so predmet DPN, le ponovno aktivirajo stara poplavna območja. Z izgradnjo prečnih nasipov in kontrolnih prelivov z zapornicami bodo poplave le bolj kontrolirane in manj stihijske kot so bile v preteklosti; vztraja na stališču, da so obveznosti investitorja v zvezi z: - odvzemom materiala za izgradnjo nasipov, - rekonstrukcijo transportnih poti po izvedeni gradnji ter - zahtevano obvezno rekonstrukcijo mostov čez Savinjo na lokalni cesti Žalec Griže, Petrovče - Liboje in Šempeter Šešče in - dodatno izgradnjo brvi čez Savinjo pri ribniku Vrbje, jasno navedene v določilih uredbe DPN; zahteva, da se pot na kroni nasipov, ki se lahko uporablja v rekreativne namene, izvede v asfaltirani obliki, zahteva uvedbo dodatnega člena v DPN, ki bo investitorja obvezal, da istočasno z gradnjo nasipa zadrževalnika Dobriša vas zgradi obvoznico za naselje Petrovče, na lokalni cesti Liboje Petrovče. To pomeni, da pripravi dokumentacijo za umestitev v prostor, dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenje in izvedbo ter obvozno cesto tudi zgradi; predlaga proučitev možnosti širitve in poglobitve obstoječih strug (čemur ministrstvo nasprotuje zaradi večje pretočnosti in posledično hitrejših odtokov in večje poplave na dolvodnih urbanih območjih Celja in Laškega) z namenom čim manjšega poseganja v kmetijska zemljišča. Načrtovani zadrževalniki so namreč po mnenju občine in kmetijske stroke v pretežni meri del kvalitetnega kmetijskega prostora, ki je praviloma v intenzivni kmetijski rabi, prizadetih bo 144 kmetijskih gospodarstev, od tega 13 najbolj prizadetih, kar bo vplivalo na ekonomičnost pridelave in bodoči razvoj prizadetih kmetij; meni, da je na območju DPN potrebno ohraniti kmetovanje in obstoječa kmetijska zemljišča zaradi zagotavljanja možnosti konkurenčne pridelave hrane. Kompleksi kmetijskih zemljišč, ki so v kmetijski rabi naj v tej rabi tudi ostanejo. Vplivi na kmetijstvo so namreč v predlogu pomanjkljivo predstavljeni, med drugim ni navedeno kako trajno se bodo s posegom uničila kmetijska zemljišča, zato poziva MKGP, da se ponovno aktivno vključi v pripravo okoljskega poročila in da se vplivi na kmetijstvo proučijo z vseh vidikov (trajna prizadetost zemljišč, možnost pridelave v različnih okoljskih ukrepih, ekonomika pridelave, zmanjšanje vrednosti zemljišča, zavarovanje zemljišč...). Za prizadete kmetije je potrebno pripraviti tudi programe prestrukturiranja; zahteva, da se v grafičnih prilogah ustrezno označijo vse obstoječe hmeljske žičnice ter da je na jasen način prikazano tudi krajšanje ali celotna odstranitev žičnic z uveljavitvijo ukrepov. izguba hmeljišč bo namreč pri nekaterih pridelovalcih še večja v primerih, ko potek nasipa ni speljan po robu hmeljišča; zahteva, da se zagotovi sporazumno plačilo odškodnine lastnikom oz. kmetijskim gospodarstvom zaradi omejitev pri kmetijski pridelavi; postavlja zahtevo, da se zagotovi nadaljnje delovanje oz. polna funkcionalnost hidromelioracijskih sistemov tudi po končanem posegu; v nasprotju z mnenjem investitorja podpira stališče kmetov, ki zaradi velikega problema v sušnih obdobjih nikakor ne pristanejo na izgradnjo suhih zadrževalnikov, ampak podpirajo izgradnjo mokrih zadrževalnikov in ureditev celotnega porečja reke Savinje s pritoki od izvirov do izliva. Menijo, da bi zadoščala že bila izgradnja mokrih zadrževalnikov v zgornjem toku, s tem bi se ohranila najboljša kmetijska zemljišča, hkrati pa bi zagotovili vodo za potrebe namakanja, kajti v zadnjih letih se je v Spodnji Savinjski dolini opremilo cca 500 ha kmetijskih zemljišč s kapljičnimi namakalnimi sistemi, ki so bili sofinancirani s sredstvi EU. Jasno stališče Občine Žalec je, da je predlagan način zagotavljanja poplavne varnosti nesprejemljiv z vidika varstva okolja, urejanja krajine in trajnostnega - vzdržnega razvoja občine Žalec in celotne Spodnje Savinjske doline. 179

Reševanje problematike poplavljanja je potrebno reševati na celotnem toku reke Savinje in pritokih (izdelati načrt ureditve celotnega porečja oz. načrt upravljanja) ter tako zmanjšati obseg ukrepov v občini Žalec oz. Spodnji Savinjski dolini. Ukrepi morajo biti sonaravni in usklajeni z zmogljivostjo prostora, z omejenimi umetnimi - tehničnimi posegi, omogočati pa morajo tudi enostavno vzdrževanja in sonaravno obnovo krajine. Le takšen pristop je lahko vzdržen in trajnosten. Tak pristop bi moral biti obvezna varianta ureditve problema, k temu nas zavezujejo tudi številni zakoni, predpisi in deklaracije. Tako veliki posegi (višina in širina nasipov, dodatno tesnjenje tal) predstavljajo veliko obremenitev okolja med in po končani gradnji (vpliv na kvaliteto in rabo tal, vpliv na podtalnico), spremembo krajinske slike in krčenje biotske pestrosti (Savinja s prodišči, ribniki, gmajno in ostanki poplavnih gozdov je opredeljena kot naravna vrednota, ekološko pomembno območje in NATURA 2000, NV je tudi pritok Lava). Zmanjšan bo tudi eko turistični potencial območja (Savinja z obrežjem in ribnikom Vrbje je opredeljena kot EKO turistični potencial v strategiji razvoja turizma občine Žalec). Potrebno bo vložiti ogromno denarja v izgradnjo vseh tehničnih ureditev (črpališča, prelivi, prehodi,...) pa tudi v vzdrževanje in upravljanje sistema (kar v projektu ni prikazano), eventualne pomanjkljivosti v načrtovanju, izgradnji, vzdrževanju in upravljanju pa lahko imajo nepredvidljive posledice. Skladno z usmeritvami MKGP pri načrtovani ureditvi Občina Žalec od države kot investitorja zahteva, da se pristopi k celovitemu reševanju problematike upravljanja z vodami (ne nazadnje to zahteva tudi direktiva EU) in se v okviru DPN poišče rešitve, ki zagotavljajo zadostne količine voda za namakanje kmetijskih zemljišč. 180

10. Okoljska in prostorska politika ter stanovanjsko gospodarstvo 10.1. Stanje okolja v Občini Žalec Občina Žalec se lahko pohvali z dolgoletnim usmerjanjem v TRAJNOSTNI RAZVOJ, predvsem na področju VARSTVA OKOLJA IN OHRANJANJA NARAVE, kar ustvarja dobre pogoje za razvoj EKOTURIZMA, ki postaja vse pomembnejša usmeritev turizma v občini. Številne projekte na tem področju, med katerimi jih je kar nekaj dobilo tudi nacionalna priznanja, je občina v preteklih letih financirala tudi s pomočjo sredstev, pridobljenih na evropskih in nacionalnih razpisih. Občina je v letu 2011 podpisala tudi Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije in se s tem zavezala skupnim prizadevanjem za trajnostni razvoja Savinjske regije EKOREGIJE. Za nadaljnji trajnostni razvoj Občine Žalec pa je nadvse pomembno, da je bilo skladno z zakonom v sklopu priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN) v letu 2012 izdelano celovito»okoljsko poročilo za OPN Občine Žalec«. Poročilo celovito presoja vplive na okolje tako vidika trenutnega stanja kot tudi z vidika načrtovanih posegov v prostor oz. načrtovanih sprememb namenske rabe. V okoljskem poročilu so skladno z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) opredeljeni, opisani in ovrednoteni pomembni vplivi izvedbe plana na: okolje, naravo, varstvo človekovega zdravja in na kulturno dediščino. Obravnavni so: elementi okolja (zrak, tla, voda, hrup, elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaževanje), narava (vpliv na biotsko raznovrstnost), človek (vpliv na zdravje), kulturna dediščina ter krajina. V okoljskem poročilu so med drugim zajete naslednje vsebine: Podatki o planu (naziv plana, predvideno obdobje izvajanja, območje zajemanja, cilji in kratek opis plana, obstoječa namenska raba prostora ter njen obseg in razmestitev dejavnosti v prostoru, določitev načrtovanih ureditev prostora, njihova kartografska predstavitev). Podatki o stanju okolja na območju izvajanja plana (opis stanja in obremenjenosti okolja, prikaz kazalcev stanja okolja na podlagi obstoječih podatkov, obravnava varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih območij, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan posebni pravni režim, povzetek veljavnih pravnih režimov na varovanih območjih ali njihovih delih, podatki o pridobitvi smernic ter strokovnih podlag za pripravo plana in stopnjo njihovega upoštevanja, zlasti glede omilitvenih ukrepov). Podatki o okoljskih ciljih plana, merilih vrednotenja in metodah za ugotavljanje in vrednotenje vplivov plana. Podatki o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja (vključno z navedbo omilitvenih ukrepov v primeru ugotovljenih bistvenih vplivov na okolje). Predvideni načini spremljanja stanja v času izvedbe plana (v poglavju Monitoring je je predlagano spremljanje posameznih kazalcev, ki so pomembni za doseganje okoljskih ciljev). Ločen prikaz ugotovitev okoljskega poročila, ki se nanaša na varovana območja (priloga k poročilu). Sklepna ocena okoljskega poročila je, da je izhajajoč iz sedanjega stanja na posameznih področjih ob upoštevanju veljavnih predpisov in v poročilu navedenih omilitvenih ukrepov OPN sprejemljiv oz. da so vplivi na okolje na posameznih obravnavanih področjih nebistveni. 181

Glede na celovitost okoljskega poročila tako v njegovem analitičnem kot tudi v usmeritvenem delu, v okviru te analize nanj le napotujemo in ne povzemamo njegovih vsebin. V nadaljevanju v poglavju o stanju okolja zato podajamo le kratek pregled nekaterih ukrepov in aktivnosti Občine Žalec na področju varstva okolja s poudarkom na ozaveščanju širše javnosti o pomenu skrbi za trajnostni razvoj občine. Občina Žalec torej sistematično spremlja stanje in postopoma odpravlja ključne probleme na področju varstva okolja, evidentirane v Programu varstva okolja, sprejetem leta 2002, ki so takrat bili: na področju varstva zraka: nespremljanje podatkov o kakovosti zraka, emisije drobnih kurišč (fosilna goriva), emisije velikih kurišč daljinsko ogrevanje, smrad iz CČN, emisije prometa, prašenje iz kamnolomov, asfaltne baze in drugih gospodarskih družb (odprte tehnološke linije, prašenje v predelavi, pri raztovoru, ), smrad, emisije lakirnic, raba organskih topil v proizvodnji, idr.; na področju varstva voda: problem individualnih vodovodov, azbestne cevi, okvare na dotrajanih cevovodih, zavarovanje črpališč, slaba kakovost nekaterih vodnih virov; nepopoln in nekvaliteten kanalizacijski sistem, individualno reševanje odpadne vode, preobremenjena in nedograjena CČN; poplave, osiromašeni vodotoki, skrčena in ogrožena mokrišča, odvoz gramoza iz Savinjske doline; v nekaterih gospodarskih družbah - obremenjene tehnološke vode, izpiranje delcev z meteornimi vodami, idr.; na področju varstva tal (zemlje): nepopoln (necelovit) pregled nad stanjem tal ter intenzivnostjo kmetijske pridelave, neustrezno gnojenje kmetijskih zemljišč, neurejena gnojišča, gojenje prehrambenih kultur ob prometnicah, razpršena gradnja, itd.; na področju hrupa: hrup zaradi nekaterih gospodarskih dejavnosti, hrup v okolici lokalov v naseljih, hrup zaradi lokalnega prometa, železniškega prometa in zaradi avtoceste; na področju ravnanja z odpadki: premajhna ozaveščenost javnosti, ni bilo vzpostavljeno ločeno zbiranje odpadkov, ni bilo zbirnega centra za kosovne odpadke, preporedko so se zbirali nevarni odpadki iz gospodinjstev, kataster divjih odlagališč je bil zastarel, ozaveščanje učencev osnovnih šol z zbiralnimi akcijami ni bilo dovolj sistematično, problem so predstavljali nevarni odpadki, odpadki v proizvodnji in deponirani odpadki iz gospodarskih družb, gradbeni odpadki vključno z azbestno kritino, odpadki pri sanaciji asfaltnih površin, hmeljevina, mulj iz CČN Kasaze, idr.; na področju naravne in kulturne dediščine rastlinstvo in živalstvo: krčenje naravnih biotopov, ogroženost določenih vrst rastlinstva, neustrezen odnos do naravne in kulturne dediščine, neustrezni posegi v prostor, poškodovani gozdovi, sprejetih je bilo premalo odlokov o zavarovanih območjih, turistična ponudba, vezana na naravo, je bila premajhna; na področju energetike: velika javna in zasebna poraba vseh vrst energije zaradi neracionalne in neustrezne rabe (neustrezni energenti in neustrezna kurišča) za ogrevanje in proizvodnjo, neuveden sistem računalniškega krmiljenja za optimizacijo porabe električne energije, idr.; na ostalih področjih: nizka okoljska in energetska osveščenost prebivalstva, slabo medresorsko in medobčinsko sodelovanje, ni bilo celovitega pregleda nad okoljskimi vplivi gospodarstva, prostorski razvoj je bil neusklajen (razpršena gradnja, neustrezni posegi v prostor, ). Že na podlagi hitre primerjave s sedanjim stanjem je možno ugotoviti, da je slika problematike varstva okolja v letu 2013 bistveno drugačna kot je bila leta 2002, ko se je program varstva okolja sprejemal. 182

K temu je pripomoglo sistematično izvajanje nekaterih velikih projektov, kot so npr. RCERO na področju zbiranja in predelave odpadkov ter projekti izgradnje primarne in sekundarne kanalizacije iz kohezijskih sredstev in sredstev EU sklada za regionalni razvoj, pa vse do izvajanja vrste manjših projektov na področju ozaveščanja prebivalstva o pomenu okolja za trajnostni razvoj, kot so npr. čistilne akcije, zbiranje odpadnega papirja v šolah, ipd. V obdobju po letu 2002 je bilo (razen že navedenega celovitega okoljskega poročila) izvedenih tudi več različnih raziskav, s pomočjo katerih je bila na območju Občine Žalec preverjena kvaliteta izvajanja ukrepov na področju varstva okolja, med drugim: Onesnaženost tal - ocena stopnje tveganja za zdravje; v raziskavi, ki je bila izvedena v letu 2011, je Zavod za zdravstveno varstvo Celje ugotovil, da je na vseh obravnavanih lokacijah na območju občine indeks tveganja za vsa skrb zbujajoča onesnaževala v tleh in živilih, pridelanih na območju občine, manjši od 1. Navedeno pomeni, da v občini pridelana živila ne predstavljajo pomembnejšega tveganja za zdravje, zaradi česar ni potrebno uvesti posebnih ukrepov; Redna spremljanja in poročanja o izvedenih ukrepih varstva okolja občinskemu svetu s strani nekaterih podjetij, ki v večji meri obremenjujejo okolje, na primer OMCO Feniks Poročilo o stanju in učinkih sistema varstva okolja 2012, Mlekarna Celeia, idr.); Popis nelegalnih odlagališč na območju Občine Žalec, ki vključuje tudi predlog njihove sanacije, je leta 2011 izdelalo Društvo Ekologi brez meja iz Ljubljane, idr. Kljub pozitivnim premikom bi za natančno ovrednotenje izvedenega na posameznih področjih, predvsem pa za učinkovito operativno načrtovanje nadaljnjih ukrepov na področju varstva okolja v Občini Žalec v obdobju 2014-2020, bilo še pred začetkom novega programskega obdobja potrebno aktualizirati prednostne nerealizirane ukrepe Programa varstva okolja Občine Žalec - Lokalno agendo 21! V nadaljevanju podajamo kratek vpogled v stanje na posameznih ključnih področjih trajnostnega razvoja Občine Žalec. 10.1.1. Varstvo okolja in urejanje javnih površin Občina Žalec ima sprejete osnovne strateške dokumente na področju varstva okolja, ki jih tudi izvaja ter dopolnjuje: - program varstva okolja Lokalna agenda 21 (kot je predhodno že navedeno, bi jo kljub rednemu spremljanju njenega izvajanja bilo potrebno ažurirati pred nastopom novega programskega obdobja); - celovit sistem ravnanja z odpadki (v okviru skupnega EU projekta 24 občin Savinjske regije RCERO Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje); po podatkih Družbe za ravnanje z odpadki SIMBIO d.o.o. iz Celja, ki je zadolžena za izvajanje gospodarske javne službe na področju ravnanja z odpadki v 13 občinah v regiji vključno z Žalcem, od 24 občin, ki so pristopile k izgradnji centra, 17 občin (vključno z Občino Žalec) vozi odpadke na predelavo v center, 6 občin pa le delno. Občina Žalec je vključena v sistem ločenega zbiranja odpadkov (pri gospodinjstvih in v okviru ekoloških otokov), ki se zbrani v RCERO dodatno presortirajo v sortirnici, biološki odpadki se kompostirajo, mešani komunalni odpadki pa se obdelajo v objektu za mehansko-biološko obdelavo, kjer se ločita lahka in težka frakcija. Lahko frakcijo se nato odpelje v Toplarno Celje na termično obdelavo, težko pa odloži na odlagališču preostanka odpadkov; - spremljanje stanja onesnaženosti tal, vode, zraka, hrupa (med drugim: Ocena stopnje tveganja za zdravje, ki ga predstavljajo s težkimi kovinami kontaminirana tla na območju Občine Žalec in s tem povezana živila na tem območju, ZZV Celje, februar 2011) 183

- urejanje vodotokov (vključno z zaščito vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov Savinjske kotline za območje Dobrne, Celja, Štor, Vitanja in Vojnika na podlagi uredbe Vlade RS iz leta 2006), - urejanje zelenih površin, ki ga izvaja JKP Žalec enota za urejanje javnih površin, ob določenih akcijah pa tudi krajevne skupnosti, društva in občani; Enota za urejanje javnih površin izvaja letno in zimsko službo, pri čemer v okviru letne službe ureja otroška igrišča, parke in zelenice ter čisti in vzdržuje ceste in druge javne površine, v okviru zimske službe pa s čiščenjem snega zagotavlja tekoči potek prometa in varno uporabo javnih površin, ter - energetska zasnova občine - učinkovita raba in obnovljivi viri energije (glej tudi poglavje 8.2. Energetika). V aktivnosti spodbujanja in osveščanja o pomenu trajnostnega razvoja so vključeni vsi občani in društva, predvsem pa najmlajši. Za delo na tem področju je občina prejela priznanji»planetu zemlja prijazna občina 2012«in»Najbolj zelena občina v letu 2010«. Najpomembnejše aktivnosti na področju osveščanja o pomenu trajnostnega razvoja: ločeno zbiranje odpadkov: se izvaja že od 1996 na ekoloških otokih in reciklažnemu dvorišču, 2012 pa je občina uredila tudi sistem ločenega zbiranja»od vrat do vrat«za odpadno embalažo in biološke odpadke. V sistem ravnanja z odpadki je vključeno ca. 85% vseh gospodinjstev; brezplačen odvoz azbestne kritine za gospodinjstva: občina že od leta 2001 v celoti krije stroške odvoza in deponiranja odpadne salonitne strešne kritine za gospodinjstva. V obdobju 2001-2012 je bilo v korist čistejšega okolja in zdravja ljudi odpeljanih 2.060 ton teh nevarnih odpadkov; sofinanciranje zbiranja odpadnega papirja in baterij za osnovne šole: poteka že od leta 2002. V šolskem letu 2011/2012 so učenci osnovnih šol (9) zbrali 167.230 kg odpadnega papirja in 1.330 kg baterij, za kar so šole prejele donacije v višini 11.020 EUR ; akcija čiščenja okolja: 24. marca 2012 je OŽ uspešno izvedla že 19. akcijo pomladanskega očiščenja okolja, sočasno z akcijo»očistimo Slovenijo za lepši svet«. Udeleženci so zbrali 24.000 kg odpadkov, v aktivnosti se je vključilo kar 3.695 občanov, od tega 2.360 učencev OŠ in VVZ z vzgojitelji; sofinanciranje dejavnosti nevladnih organizacij na področju varstva okolja in ohranjanje narave: poteka že od leta 2001. V letu 2012 se je na razpis prijavilo 6 društev, ki jim je OŽ namenila skupaj 5.000 EUR. Številne zanimive projekte in naloge vključujejo v aktivnosti občine; učinkovita raba in obnovljivi viri energije obsega: sofinanciranje priključevanja na plinovodno omrežje (1995-2011), izdelava energetske zasnove (2006), energetski pregledi in energetsko knjigovodstvo javnih zgradb (2007-2012), energetska svetovalna pisarna (2004), energetske obnove javnih zgradb (prijava na razpise 2012/2013); posadimo drevo za lepši jutri, ocvetličenje naselij: Svetovni dan zemlje (22. april) OŽ obeležuje s sajenjem dreves, s čimer želi opozoriti na pomen drevja za prijetno življenjsko okolje in omilitev podnebnih sprememb. Glede na pobude KS, MS Žalec, TD, ŠD, VVZ in OŠ, pa tudi stanovalcev blokov so v letu 2012 nabavili 70 dreves. Po eno drevo so posadili pri vseh OŠ in VVZ. V maju 2012 so nabavili še sadike enoletnic in trajnic za ocvetličenje krajev. 10.1. 2. Ohranjanje naravnih vrednost Občina Žalec ima : številne naravne vrednote, spomenike ter šest posebnih varstvenih območij Natura 2000 in 184

in večje število zavarovanih območij, od katerih je najbolj obsežen krajinski park Ponikovski kras. Večja zavarovana območja obsegajo skupno kar 15,4 % površine (območja so kartografsko podrobneje prikazana v sklopu dokumentacije k posameznim odlokom o zavarovanju oziroma so zajeta v gradivu Občinskega prostorskega načrta). Večja zavarovana območja oz. območja prepoznanih naravnih kvalitet prostora, kot je krajinski park Ribnik Vrbje z zaledjem; ribnik z okolico je krajina ptic, saj je tu možno opaziti kar 170 različnih vrst ptic, krajinski park Ponikovski kras z dolino Peklenščice in jamo Pekel, ki je kraški biser, nekatere manjše jame v okolici pa nudijo možnost razvoja adrenalinskega turizma ter naravni spomenik Reka Ložnica (vključno s poplavnim območjem) občina upravlja v sodelovanju z lokalnimi društvi, s katerimi skrbi tudi za ter urejanje učnih poti. Območja se uspešno vključujejo v turistično ponudbo ekoturizem (glej tudi poglavje 3. Turizem ). Dopolnjujejo jih območja ustvarjenih kvalitet prostora (območja kulturne krajine, naselbinske dediščine in ostale zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, naselbinska, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana, stavbna in vrtnoarhitekturna dediščina) ter površinske vode (Savinja s pritoki). Na območju OŽ so z odloki zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov: - Levec (Medlog), - Vrbje, - Roje pri Šempetru ter - del območja na meji z Občino Laško, zavarovan z odlokom sosednje občine. V odlokih so poleg območja zajetja določeni tudi varstveni pasovi: - najožji, I. varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja, - ožji, II. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja, - širši, III. varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja. Za zavarovanje so predvidena še naslednja vodovarstvena območja vodnih teles: zajetje Ramšak in vrtina Li2 Liboje, zajetje Švarc 2 in vrtina Li1 Liboje, zajetje Švarc 1, zajetje Kapla, zajetje Jedert 1, zajetje Jedert 2, zajetje Gaberšek, zajetje Štarkelj, vrtina VG-1 (Matijevec), zajetje Istaje, zajetje Ponikva, črpališče Vrbje ter črpališče Roje. 10.1. 3. Ekoturizem in urejanje učnih poti Urejeno okolje in bogata naravna dediščina sta pomemben potencial za razvoj ekoturizma v Občini Žalec. V decembru 2011 je tako OŽ sprejela strategijo razvoja turizma 2012-2018, pri kateri imata pomembno vlogo trajnostni razvoj in ekoturizem (glej tudi poglavje 3). Glavne aktivnosti na tem področju so: Urejanje in promocija tematskih poti, povezovanje Številne tematske poti povezujejo naravno in kulturno dediščino območja, omogočajo izobraževanje in sprostitev: Hmeljska pot (Tematski potep po OŽ, LAS SSD 2010, 2. naj pot 2011), Pot ob Savinji, Lovska učna pot Rinka (2. mesto v regiji - naj pot 2012), Posodobitev gozdne učne poti Hrastje v Grižah (LAS SSD 2012), Ekološka učna pot ribnik Vrbje (PHARE 2006) in reka Ložnica (2007), Gozdna geološka učna pot Jama Pekel, Gozdna učna pot Trje, Srčkova pot Trajnostni razvoj ribnika Vrbje z zaledjem V okviru projekta projekt PHARE (2006)»Ekoturistična obogatitev ribnika Vrbje«je bila zgrajena osnovna infrastruktura. V izdelavi so projekti, ki bodo pripomogli k trajnostnemu razvoju širšega območja: idejni projekt Ekokampa, ureditev razglednih ploščadi na ribniku in brvi čez Savinjo 185

Trajnostni razvoj Ponikovskega krasa z Jamo Pekel (TD Šempeter in OŽ) Pripravljeni ali pa predvideni so projekti odvajanja in čiščenja odplak, obnova infrastrukture v jami in ureditev vstopnega območja, urejanje učnih poti v širšem območju in povezava z manjšimi jamami. Ekofest (ZKŠT Žalec): Projekt, ki poteka že od leta 2010, povezuje naravne danosti, turistične ponudnike, šport, tradicijo, kulturo, posameznike, društva in inštitucije. Priznanja: sončna osebnost oz. skupina 2011, diploma v okviru sejma Alpe Adria Turizem in prosti čas 2012. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (ZKŠT Žalec): urejen v letu 2009 tudi s sredstvi EU. V muzeju potekajo številne aktivnosti, ki prispevajo k ozaveščanju pomena trajnostnega razvoja in k razvoju ekoturizma v občini in celotni Spodnji Savinjski dolini: vodenja po muzeju, otroške delavnice, počitniške aktivnosti, predavanja, predstavitve, eko tržnica in sejem, degustacije piva, prodaja turističnih spominkov, sodelovanje s hmeljarji in VIT (vstopno-informacijskimi) točkami, lociranimi v vseh šestih občinah v dolini (priznanje Naša Slovenija 2011 - Kultura-natura.si.) Podeželska tržnica v Žalcu: Urejena v okt. 2012 (LAS SSD). Nudi in hkrati spodbuja ponudbo domačih in eko pridelovalcev ter prispeva k ozaveščanju trajnostnega razvoja. 10.2. Načrtovanje prostora v Občini Žalec Občina Žalec je zaradi zastarelosti prostorskega planskega akta in prostorskih ureditvenih pogojev, pomanjkanja stavbnih zemljišč na določenih lokacijah, omejevanja gradnje na poplavnih območjih ter interesa po strateškem pristopu k načrtovanju prostorskega razvoja občine, že leta 2005 oz. 2006 pristopila skladno s takratno zakonodajo pripravljati Strategijo prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Žalec (SPRO in PRO). V letih 2005 in 2006 je organizirala prvi prostorski konferenci z namenom, da bi se širša javnost vključila v nastajanje prostorskega razvojnega dokumenta. Leta 2006 je bil sprejet Program priprave SPRO in PRO Žalec, sledilo je pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora ter v letu 2007 pridobitev sklepa pristojnega ministrstva, da mora občina v postopku priprave in sprejemanja SPRO in PRO izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje. V času postopka priprave prostorskega akta je v aprilu 2007 stopil v veljavo nov Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), z zakonom določeni podzakonski predpisi, ki vplivajo na izdelavo občinskega prostorskega načrta, pa so bili sprejeti šele leta 2009. V tem vmesnem času so se izdelovale številne strokovne podlage. Z uveljavitvijo novega zakona o prostorskem načrtovanju se je spremenil način in vsebina priprave in sprejemanja občinskih prostorskih aktov, zato je bilo potrebno v juniju 2007 sprejeti nov Sklep o postopku priprave OPN, v katerem je bilo določeno: - priprava strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Žalec se na podlagi 98. člena nadaljuje kot postopek priprave Občinskega prostorskega načrta; - OPN se bo izdelal kot enovit prostorski akt s strateškim in izvedbenim delom, ki bo nadomestil vsebine prostorskih sestavin planskih aktov občine in prostorskih ureditvenih pogojev. Vseboval bo strateški in izvedbeni del. Izdelan bo v digitalni in analogni obliki. Sestavni del OPN bodo urbanistični načrti za naselja Šempeter, Žalec in Petrovče; - OPN se izdela za celotno območje občine Žalec in - za OPN se izdela tudi okoljsko poročilo. Sledile so naslednje faze izdelave Občinskega prostorskega načrta: - izdelava dopolnjenega osnutka OPN z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora (februar 2009), - izdelava okoljskega poročila z dodatkom na varovana območja in osnutka OPN (februar 2009), 186

- vloga za pridobitev mnenja MOP o ustreznosti okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka OPN (vloga marec 2009), - usklajevanja s pristojnimi nosilci urejanja prostora, izdelava strokovnih podlag s področja vodnega gospodarstva (od marca 2009 do septembra 2012), - izdelava dopolnjenega osnutka OPN - verzija 2 z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora in dopolnitev okoljskega poročila z dodatkom na varovana območja skladno s prejetimi pripombami (september 2012), - vloga za pridobitev mnenja MIP o ustreznosti okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka OPN (nova vloga občine Žalec z dne 02.10.2012); posredovano je bilo naslednje gradivo: o dopolnjen osnutek OPN Žalec (verzija 2), Razvojni center Planiranje, d.o.o. Celje, september 2012. o Okoljsko poročilo za OPN Žalec, IPSUM d.o.o. Domžale, september 2012, o Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana OPN Žalec na varovana območja, IPSUM d.o.o. Domžale, september 2012, - javna razgrnitev - 30. dnevna javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila (20. 11. 2012 do 20. 12. 2013), - priprava stališč do pripomb in predlogov, - sprejem stališč do pripomb - župan Občine Žalec, dne 24.04.2013, - priprava predloga OPN (maj 2013), - predložitev predloga OPN na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor; posredovano je bilo naslednje gradivo: o predlog OPN Žalec, Razvojni center Planiranje, d.o.o. Celje, maj 2013, o Okoljsko poročilo za OPN Žalec, IPSUM d.o.o. Domžale, maj 2013 o Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana OPN Žalec na varovana območja, IPSUM d.o.o. Domžale, september 2012 - pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora k predlogu OPN, sklep o potrditvi OPN ter izdaja potrdila, da so vplivi izvedbe OPN na okolje sprejemljivi, - obravnava in sprejem predloga OPN na Občinskem svetu dne 4.7.2013 in - objava odloka. Na tem mestu s povzetkom celotnega postopka priprave ključnega razvojnega prostorskega dokumenta Občine Žalec želimo na poudariti zahtevnost postopka, hkrati pa izpostaviti pomen dejstva, da ima občina po večletnih prizadevanjih sprejet enovit prostorski razvojni akt s strateškim in izvedbenim delom, ki bo: nadomestil vsebine prostorskih sestavin dosedanjih planskih aktov občine in prostorskih izvedbenih pogojev ter omogočil pridobitev dela novih stavbnih zemljišč na celotnem območju občine v skladu z zastavljenimi razvojnimi usmeritvami, ki zagotavljajo kvaliteto bivanja, dela in izvajanja storitev na območju Občine Žalec. V nadaljevanju v okviru analize za potrebe priprave strategije razvoja občine 2014-2020 iz sprejetega OPN povzemamo le: cilje prostorskega razvoja, prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti ter bilanco površin območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora, da bi s tem z zornega kota strategije razvoja občine utemeljili UGOTOVITEV, da sprejet Občinski prostorski načrt Občine Žalec plansko zagotavlja zadostne površine za nadaljnji razvoj posameznih dejavnosti in s tem za realizacijo razvojnih ciljev Občine Žalec v obdobju 2014-2020. V primerih, če bo zasledovanje strateških ciljev in izvajanje ukrepov za njihovo realizacijo v času izvajanja strategije narekovalo potrebo po morebitni dopolnitvi OPN, pa bo Strategija razvoja Občine Žalec 2014-2020 dokument, ki bo osnova za uveljavljanje teh sprememb. 187

10.2.1. Cilji prostorskega razvoja Občine Žalec Prostor občine Žalec se vključuje v regionalni razvoj v smislu policentričnega razvoja in povezovanja s sosednjimi občinami ter usklajevanja lastnih interesov z interesi razvoja regije, uravnotežen prostorski razvoj Žalca in drugih naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij in zagotavljanje kvalitetnega bivanja, dela in storitev. Cilj prostorskega razvoja, opredeljeni v sprejetem OPN, so: - policentričen razvoj mest in naselij, - uravnotežen razvoj prometnih omrežij, - razvoj podeželja in partnerski odnos z mestom, - dostopnost do informacij in znanja, - ohranjanje in racionalna raba kmetijskih površin, - razvoj in ohranjanje naravnih vrednot kot pomembnega razvojnega potenciala, - razvoj in ohranjanje kulturne dediščine kot pomembnega razvojnega potenciala, - razvoj virov energije in varnost, - vzdržen in visoko kakovosten turizem, - zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, - varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Občina bo skladno z OPN usmerjala poselitev znotraj območij naselij tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo območja naselij s smiselno zaokrožitvijo naselij, predvsem urbanih in podeželskih naselij ter tudi vasi. Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo OŽ skladno z določili odloka o OPN skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja in širitev gospodarskih con v Šempetru, Žalcu, Petrovčah, Podlogu, Arnovskem gozdu, Veliki Pirešici, Kasazah, Libojah, Ložnici, Arji vasi (Mlekarna). Z OPN se zagotavlja ustrezna energetska ter komunalna opremljenost in prometna dostopnost naselij, gospodarskih con in drugih pomembnih območij. Občina bo po veljavnem OPN - zagotavljala prostorske pogoje za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, pogoje za kulturno ustvarjalnost, lažjo dostopnost do kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete, omogočala bo ustrezne pogoje za delovanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini. Skozi prostorski razvoj bo občina zagotavljala optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture in varstva kulturnih dobrin. - razvijala različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. 10.2.2. Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo občina skladno s sprejetim OPN usmerjala predvsem v osrednja naselja: Žalec, Šempeter, Petrovče in v zaledje ostalih naselij. Občina bo skladno z določili odloka o OPN zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju občinskega središča in lokalnih središč ter v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje (osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni 188

promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi). Območja za stanovanja so po OPN prednostno namenjena stanovanjem in spremljajočim dejavnostim. V območja se uvrščajo tudi posebne oblike stanovanj kot so domovi in varovana stanovanja za ostarele občane, začasna bivališča, materinski domovi idr. Spremljajoče dejavnosti kot so trgovina, vrtec, osnovna šola, prostori lokalne skupnosti, osebne obrtne storitve ipd. ter otroško in večnamensko igrišče zagotavljajo kakovost bivanja v območjih. Občina bo skladno z OPN intenzivneje razvijala organizirano izgradnjo stanovanj in tako zmanjšala trenutno prevladujočo individualno stanovanjsko gradnjo predvsem v zunaj mestnem območju. Pri velikosti, obliki in količini stanovanj bo občina po veljavnem OPN upoštevala diferenciacijo prebivalstva glede na način življenja (vse večji pomen rekreacije in povezanosti bivanja in dela), glede na kulturne vrednote oziroma kulturo bivanja. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bo zagotavljala racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanem središču. Stanovanjsko gradnjo bo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost. Druga naselja, ki so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij - v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje, se bodo skladno z veljavnim OPN razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve. Proizvodne dejavnosti - glede na prometno dostopnost in okoljske učinke: Obstoječa proizvodna območja se v okviru sprejetega OPN ohranjajo, nekaterim se predvidi možnost širitve. Nove površine se umešča v osrednjem poselitvenem pasu, pretežno kot razširitve zdajšnjih zmogljivosti. V Veliki Pirešici se predvidi cona za manjše proizvodne obrate, ki hkrati prispeva k izgradnji lokalnega središča. Odprte in zelene površine: Glede na prisotne kakovostne naravne predele in njihovo bližino do naselij se velik del ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilne strukture so: reki Savinja in Ložnica z obvodnim prostorom, potok Artišnica, ohranjeni parki in prenovljeni parki (Novo Celje), druge zelene površine ob protipoplavnih suhih zadrževalnikih, utrjene površine v naseljih. Pri graditvi novih stanovanjskih in drugih področij je po OPN predvideno, da je potrebno del površin pustiti nezazidan, npr. najmanj 20 odstotkov v stanovanjskih območjih višjih gostot. Občina bo skladno z določili odloka o OPN spodbujala razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom, vse skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Vsako zemljišče znotraj območja naselja mora biti skladno z določili OPN opremljeno z minimalno komunalno infrastrukturo, ki je določena skladno z veljavnimi predpisi in obsega: - oskrbo s pitno vodo, - oskrbo z energijo, - odvajanje odplak (izvede se ločen kanalizacijski sistem za padavinsko vodo in komunalno odpadno vodo, kjer je to mogoče), - odstranjevanje odpadkov, - navezavo na javno cestno omrežje. 10.2.3. Bilanca površin Bilanca površin območij osnovne in namenske rabe prostora, ki poda primerjavo med stanjem in zasnovo, povzeta po OPN, nam pokaže, da se bodo v primerjavi s sedanjim stanjem v primeru popolne realizacije usmeritev občinskega prostorskega načrta, v strukturi vseh površin: nekoliko povečala območja stavbnih zemljišč ter območja drugih zemljišč (območja mineralnih surovin), nekoliko zmanjšala pa območja kmetijskih in v manjši meri tudi gozdnih zemljišč, 189

pri čemer so vse spremembe usklajene s pristojnimi nosilci urejanja prostora, predvsem pa so (seveda z upoštevanjem pogojev) skladne s cilji trajnostnega razvoja Občine Žalec. Tabela 80: Bilanca površin območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora stanje in zasnova (Vir: OPN, RC Planiranje, maj 2013; izhodišče: Prostorski plan občine 2002) OBMOČJA OSNOVNE IN PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE PROSTORA Stanje Površina (ha) Delež (%) Zasnova Razlika površin (ha) - zmanjšanje + povečanje Delež razlike glede na namensko rabo (%) Površina po sprememba h (ha) Delež po spreme mbah (%) I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 1.256.55 10,72 +152,76-3,40 +149,36 +11,88 1.405,91 12,00 II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Najboljša kmetijska zemljišča Druga kmetijska zemljišča 5.303.32 45,27-137,68-2,59 5.165,64 44,09 3.874.83 33,07-83,03-2,14 3.791,80 32,36 1.428.49 12,19-54,42 +1,60-1,83-54,65-3,82 1.373,84 11,72 III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ 4.846.87 41,37-15,31 +1,80-7,25-20,76-0,42 4.826,11 41,19 IV. OBMOČJA VODA 154.12 1,31 154,12 1,31 V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ Območja mineralnih surovin - površine nadzemnega pridobivalnega prostora Območja za potrebe obrambe zunaj naselij SKUPAJ OBMOČJE OBČINE ŽALEC OBMOČJE OBČINE ŽALEC PO RPE 153.91 1,31 +9,08 +5,89 162,99 1,39 133.76 1,14 +9,08 +6,78 142,84 1,21 20.15 0,17 20,15 0,17 11.714.77 100,00 0 11.714.77 100,00 11.710.27 11.710.27 10.3. Stanovanjsko gospodarstvo 10.3.1. Izhodišča Občina Žalec obsega na 39 naselij in meri 117,10 km 2. V okviru Občine Žalec deluje 9 krajevnih skupnosti (Galicija, Gotovlje, Griže, Levec Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter, Vrbje) ter Mestna skupnost Žalec in ima na dan 16.1.2013 število prebivalcev 21.491. Število prebivalcev po naseljih v občini Žalec, ki je pomembno z vidika stanovanjskega gospodarstva, je prikazano v okviru poglavja o demografiji. Povprečna gostota prebivalstva na območju občine Žalec je 183.53 preb./km 2. 190

Odstotek prebivalcev po starostnih intervalih glede na naselje kot izhodišče za načrtovanje stanovanjske izgradnje pa je prikazan v spodnji tabeli. Tabela 81: Starostne kategorije prebivalstva Občine Žalec po naseljih (Podatki so zbrani iz evidence Kaliopa, http://gis.kaliopa.si/obcinazalec, 16.1.2013) Naselje Skupaj % do 6 % 6 do 15 % 15 do 18 % 18 do 20 % 20 do 30 % 30 do 40 % 40 do 50 % 50 do 63 % nad 63 let STUDENCE 606 7 8 3 1 11 15 16 19 16 KALE 126 6 6 2 2 12 16 11 23 18 ZGORNJE 195 4 7 5 2 14 11 16 18 19 PETROVČE 945 4 6 3 1 11 12 14 17 26 LIBOJE 505 6 9 2 1 10 15 13 21 17 PODVIN 400 5 9 3 3 10 15 13 20 19 GALICIJA 653 3 9 3 2 11 14 15 18 20 ZALOG PRI 100 2 9 1 2 8 21 14 26 17 NOVO CELJE 11 9 0 9 9 9 0 9 18 36 ZALOŠKA GORICA 40 2 7 2 5 15 15 10 27 15 PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 346 8 9 4 1 10 14 14 20 15 PONIKVA PRI 387 7 10 2 3 12 14 18 16 15 SPODNJE LCU ROJE 36 2 11 0 0 11 16 11 22 25 ARJA VAS 511 6 8 1 1 8 13 19 15 25 PERNOVO 337 7 7 2 2 12 13 11 27 14 ŽELEZNO 229 9 10 3 2 10 19 13 16 15 SPODNJE 121 3 4 3 4 14 14 12 23 20 GRUŠOVLJE MALA PIREŠICA 70 4 4 2 0 10 14 14 31 18 GRIŽE 665 6 10 3 1 10 14 13 16 22 ŽALEC 4839 5 7 2 1 12 15 14 20 19 LOŽNICA PRI ŽALCU ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINI 447 5 8 3 1 10 15 16 15 22 2051 6 8 3 1 10 15 14 18 22 PODKRAJ 222 4 7 2 1 14 17 13 18 18 HRAMŠE 185 9 7 3 3 7 19 12 20 16 ZABUKOVICA 1048 7 7 2 2 12 16 12 21 17 VRBJE 587 5 7 1 1 11 15 12 21 22 PONGRAC 910 6 7 2 2 11 15 15 19 20 LEVEC 460 8 8 1 1 10 16 11 18 22 BRNICA 56 5 12 0 0 5 16 10 25 25 GOTOVLJE 1249 5 6 2 2 12 14 14 18 21 ZGORNJE ROJE 131 9 5 3 2 11 19 16 12 20 DOBRIŠA VAS 482 4 7 3 2 10 9 15 18 28 DREŠINJA VAS 254 4 10 1 0 9 14 12 20 25 RUŠE 67 2 8 7 1 11 5 26 10 23 VELIKA PIREŠICA 452 6 6 1 2 10 16 14 23 17 MIGOJNICE 652 4 7 3 1 9 14 13 19 24 GRČE 96 7 7 1 3 10 14 11 26 18 ZAVRH PRI 142 4 5 4 2 15 16 9 25 15 GALICIJI KASAZE 878 4 8 2 1 13 15 14 21 17 10.3.2. Analiza stanovanjskega fonda v Občini Žalec V nadaljevanju predstavljamo stanje na stanovanjskem področju v Občini Žalec, in sicer: - stavbe s stanovanji po letu zgraditve stavbe; - struktura stanovanj po številu sob in po površini; 191

- struktura stanovanj po povprečnih površinah glede na število sob ter - struktura lastništva stanovanj ; Iz prikazanih podatkov v grafi in v tabelah v nadaljevanju je ra razvidno, da je bilo največ stavb na območju Občine Žalec zgrajenih v letih 1971 1980, ko je bilo zgrajenih 2091 stavb. Slika tekoče stanovanjske izgradnje se je v obdobju 2006-2010 nekoliko spremenila v korist stanovanj, zgrajenih v tekočem letu, saj je teh stanovanj v letu 2006 bilo v Občini Žalec le 273, v letu 2010 (za katerega so znani zadnji razpoložljivi javno dostopni statistični podatki) pa se je število novozgrajenih stanovanj povečalo na 408. Žal se je zaradi krize ta pozitiven trend verjetno v zadnjih treh letih spet nekoliko upočasnil. Graf 72: Stanovanjski sklad Občine Žalec v letih 2006 in 2010 po letu zgraditve (Vir: SURS) Graf 73: Stanovanjski sklad Občine Žalec v letih 2006 in 2010 po številu sob (Vir: SURS) 192

Graf 74: Stanovanjski sklad Občine Žalec v letih 2006 in 2010 po številu sob po površinah (1.000 m2; Vir: SURS) Žalec - stanovanja po površini (1000 m2): 2006 in 2010 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Struktura stanovanj v Občini Žalec po številu sob in po površinah nam pokaže, da po številu s skoraj enakim deležem prevladujejo dvo- in trisobna stanovanja (dvosobnih je bilo leta 2006 2.413, trisobnih pa 2.422; v letu 2010 se je število dvosobnih stanovanj povečalo na 2.426, število trisobnih pa na 2.444). Po strukturi površin je daleč največji delež trisobnih stanovanj, ki so v letu 2006 predstavljala skoraj 31%, v letu 2010 pa tudi še preko 30% vseh stanovanjskih površin v občini. Graf 75: Povprečna površina stanovanj v Občini Žalec glede na število sob (Vir: SURS) Povprečna površina stanovanj v Občini Žalec se je v obdobju 2006-2010 povežala od 77,41 m2 na 78,60 m2, pri čemer upoštevajoč dejstvo, da po številu prevladujejo dvo- in trisobna stanovanja, kjer merijo prva v letu 2010 v povprečju 58,78 m2, druga pa 79,99 m2, lahko ugotaavljamo, da je v občini največ stanovanj, ki ustrezajo potrebam 3-5 članskih družin. 193

Tabela 82: Stanovanjski sklad, stanovanja po letu zgraditve po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2002, v letih 2006 in 2010 2006 2010 Leto zgraditve - SKUPAJ do 1918 1919-1945 1946-1960 1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 2001 - tekoče leto Leto zgraditve - SKUPAJ do 1918 1919-1945 1946-1960 1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 2001 - tekoče leto Žalec 8.113 1.160 443 943 1.166 2.091 1.393 644 273 8.237 1.158 438 942 1.163 2.091 1.393 644 408 SLOVENIJA 812.370 120.079 61.672 88.046 132.536 185.366 127.505 54.972 42.194 844.349 119.765 61.246 87.812 132.329 185.335 127.490 54.932 75.440 Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Tabela 83: Stanovanjski sklad v Občini Žalec v letih 2006 in 2010, stanovanja po številu sob in površini (Vir: SURS) 2006 2010 Stanovanja po številu sob - SKUPAJ Enosobna Dvosobna Trisobna Štirisobna Pet- in večsobna Stanovanja po številu sob - SKUPAJ Enosobna Dvosobna Trisobna Štirisobna Pet- in večsobna Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) Število stanovanj Površina stanovanj (1000 m2) 8.113 628 1.219 46,9 2.413 141,8 2.422 192,6 1.199 128,1 860 118,7 8.237 647,4 1221 47 2.426 142,6 2.444 195,4 1.247 135,9 899 126,5 Tabela 84: Povprečna površina stanovanj v Občini Žalec glede na število sob v letih 2006 in 2010 (Vir: SURS) 2006 2010 Stanovanja po številu sob - SKUPAJ Enosobna Dvosobna Trisobna Štirisobna Pet- in večsobna Stanovanja po številu sob - SKUPAJ Enosobna Dvosobna Trisobna Štirisobna Pet- in večsobna Povprečna površina stanovanj Povprečna površina enosobnih stanovanj Povprečna površina dvosobnih stanovanj Povprečna površina trisobnih stanovanj Povprečna površina štirisobnih stanovanj Povprečna površina pet- in večsobnih stanovanj Povprečna površina stanovanj Povprečna površina enosobnih stanovanj Povprečna površina dvosobnih stanovanj Povprečna površina trisobnih stanovanj Povprečna površina štirisobnih stanovanj Povprečna površina pet- in večsobnih stanovanj 77,41 38,47 58,77 79,52 106,84 138,02 78,60 38,49 58,78 79,95 108,98 140,71 194

Tabela 85: Stanovanja v Občini Žalec glede na lastništvo OBČINA MERITVE Skupaj Zasebna last fizičnih oseb Last javnega sektorja Drugo Število Žalec 7.928* 7.095 714 119 stanovanj Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. (Podatki po popisu 2002*, preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007) Iz predhodne tabele je razvidno, da je bilo po popisu 2002 kar 89,49 % stanovanj v lasti fizičnih oseb, 9,01% stanovanj je v lasti javnega sektorja, 1,5 % pa uvrščamo pod ostalo lastništvo. Ne glede na to, da nam kasnejši podatki niso javno dostopni, lahko zaradi relativno majhne dinamike stanovanjske izgradnje v zadnjem desetletju sklepamo, da se struktura stanovanj po lastništvu ni bistveno spremenila 10.3.3. Analiza stanovanjskega fonda v lasti Občine Žalec Občina Žalec je bila po stanju na dan 31.12.2012 lastnica 508 stanovanjskih enot, od katerih je 58 službenih stanovanj in 450 neprofitnih stanovanj, ki so različne kvalitete in kategorij. S celotnim stanovanjskim fondom občine upravlja SIPRO, Stanovanjsko podjetje, d.o.o, ustanovljeno leta 1992. V podjetju je 17 redno zaposlenih, poleg tega pa ima podjetje tudi okoli 30 kooperantov za izvedbo vzdrževalnih del. Osnovna dejavnost podjetja je upravljanje z nepremičninami ter proizvodnja in distribucija toplotne energije. Podjetje, ki je v privatni lasti, solastnice podjetja pa so tudi občine območja Spodnje Savinjske doline, ima vključno s stanovanji Občine Žalec v upravljanju skupno okoli 3000 stanovanj in nekaj poslovnih prostorov. Večina stanovanj, ki jih ima podjetje v upravljanju so na območju občine Žalec, Polzela, Prebold, nekaj stanovanjskih enot pa ima tudi v upravljanju v občini Mozirje, Vransko, Tabor, Braslovče in Celje. Tabela 86: Število posameznih stanovanj in knjigovodska vrednost stanovanj v lasti Občine Žalec na dan 31.12.2012 Knjigov. vrednost Št. stanovanj v Neprofitna stanovanja 450 5.881.073,35 Službena stanovanja 58 652.034,20 SKUPAJ 508 6.533.107,55 Vir: Občina Žalec, Povzetek inventure stanovanj za leto 2012 Tabela 87: Stanovanja v lasti Občine Žalec po krajevnih skupnosti, število, leto gradnje, starost stavb zap. št. krajevna skupnost/ skupaj stanov. enot št.stanov. enot Leto gradnje starost 31.12.2012 Galicija/ 3 stan. enot 1 Velika Pirešica 36 d 3 1856 156 Gotovlje/ 19 sta. enot 2 Gotovlje 105 6 1810 201 3 Gotovlje 105 b 3 1810 201 195

4 Gotovlje 206 10 1889 123 Griže/ 71 stan. enot 5 Griže 1 3 1925 87 6 Griže 65 5 1954 58 7 Griže 66 6 1954 58 8 Griže 67 8 1954 58 9 Griže 68 3 1960 52 10 Griže 69 3 1960 52 11 Pongrac 95 b 10 1981 31 12 Zabukovica 10 4 1936 76 13 Zabukovica 42 4 1931 81 14 Zabukovica 43 2 1953 57 15 Zabukovica 55 4 1855 157 16 Zabukovica 78 6 1948 64 17 Zabukovica 81 2 1910 102 18 Zabukovica 82 3 1918 94 19 Zabukovica 84 7 1950 62 20 Zabukovica 91 1 1947 65 Liboje/ 49 stan. enot 21 Kasaze 16 5 1950 62 22 Kasaze 21 2 1952 60 23 Kasaze 87 2 1958 54 24 Kasaze 103 1 1962 50 25 Kasaze 105a 8 1986 26 26 Kasaze 109 6 1976 36 27 Kasaze 110 6 1979 33 28 Kasaze 111 8 1982 30 29 Liboje 26 10 1848 164 30 Liboje 121 1 1962 50 Petrovče/ 31 stan. enot 31 Arja vas 6 a 10 1968 44 32 Arja vas 64 6 1997 15 33 Dobriša vas 43 3 1947 65 34 Petrovče 33 3 1999 13 55 Petrovče 103 9 1865 147 Šempeter/ 34 stan. enot 36 Pod smrekami 11 3 1976 36 37 Pod smrekami 12 6 1976 36 38 Pod smrekami 14 4 1980 32 39 Pod smrekami 15 5 1980 32 40 Pod smrekami 16 1 1980 32 41 Pod smrekami 17 2 1982 30 42 Pod smrekami 18 7 1982 30 43 Rimska cesta 85 1 1961 51 44 Rimska cesta 87 3 1962 50 45 Rimska cesta 81 2 1954 58 Vrbje/ 3 enote 46 Vrbje 82 2 1900 112 47 Vrbje 68 1 1954 58 Mestna skupnost Žalec/ 298 stan. enot 48 Aškerčeva 1 2 1992 20 49 Aškerčeva 3 1 1993 19 196

50 Bevkova 5 8 1996 16 51 Bevkova 7 9 1990 22 52 Bevkova 8 9 1986 26 53 Bevkova 9 12 1989 23 54 Bevkova 10 8 1986 26 55 Bevkova 12 16 1989 23 56 Cankarjeva 1 3 1962 50 57 Cankarjeva 3 2 1971 41 58 Cankarjeva 5 5 1981 31 59 Cesta na Lavo 9 2 1934 78 60 Čopova 1 6 1983 29 61 Čopova 2 4 1980 32 62 Čopova 3 10 1983 29 63 Čopova 4 8 1980 32 64 Čopova 5 6 1983 29 65 Čopova 6 10 1980 32 66 Florjana Pohlina 2 7 1978 34 67 Florjana Pohlina 3 3 1964 48 68 Florjana Pohlina 4 3 1964 48 69 Heroja Staneta 1 b 10 1998 14 70 Heroja Staneta 2 1 1976 36 71 Heroja Staneta 5 10 1979 33 72 Heroja Staneta 6 3 1979 33 73 Heroja Staneta 7 12 1979 33 74 Hmeljarska 3 7 1963 49 75 Ivanke Uranjek 5 1 1911 101 76 Kidričeva 1 7 1977 35 77 Kidričeva 2 5 1975 37 78 Kidričeva 3 3 1975 37 79 Kidričeva 4 5 1975 37 80 Kidričeva 5 3 1975 37 81 Kidričeva 6 4 1975 37 82 Kidričeva 7 9 1975 37 83 Levstikova 1 2 1959 53 84 Ložnica 39 6 1946 66 85 Prešernova 3 2 1961 51 86 Prežihova 1 9 1977 35 87 Prežihova 3 11 1977 35 88 Prežihova 5 5 1977 35 89 Šlandrov trg 17 3 1995 17 90 Trubarjeva ulica 3 3 1969 43 91 Ul.talcev 1 6 1960 52 92 Ul.talcev 5 1 1959 53 93 Ul.talcev 6 14 2002 10 94 Velenjska c. 5 8 1963 49 95 Velenjska c. 9 1 1974 38 96 Velenjska c.1 2 1980 32 97 Velenjska c. 10 4 1965 47 98 Velenjska c. 11 3 1966 46 99 Tomšičeva 1 a 3 1983 29 Vir: Občina Žalec, Register stanovanjskega fonda v lasti Občine Žalec na dan 31.12.2012 197

Iz tabele je razvidno, da ima Občina Žalec svoja stanovanja razpršena v 99 stavbah, ki se nahajajo v sedmih od devetih krajevnih skupnostih in v Mestni skupnosti Žalec. Razpršenost stanovanjskega fonda je precejšnja ovira za racionalno upravljanje in tudi za načrtovanje večjih skupnih projektov, kot bi na primer bilo skupno daljinsko ogrevanje. Tabela 88: Starost stavb v lasti Občine Žalec na dan 31.12.2012 do 10 let od 10-20 let od 20-30 let od 30-40 od 40-50 od 50-60 nad 60 let 0 7 11 32 9 18 22 Vir: Občina Žalec, Povzetek inventure stanovanj za leto 2012 Iz podatkov obeh tabel je razvidno, da v stanovanjskem fondu v lasti Občine Žalec prevladujejo stanovanja, ki so stara od 30 60 let (59,60%), da je 18,18% stanovanj starih do 30 let in da je kar 22,22% stavb starejših od 60 let. Stanovanja, prodana po SZ-1 Občina Žalec je po Stanovanjskem zakonu (Ur. list RS, št. 18/91 in spr.) prodala 808 stanovanj najemnikom oz. takratnim nosilcem stanovanjske pravice. Glede na to, da so kupci stanovanja odplačevali obročno, je po stanju na dan 31.12.2012 še 24 kupcev, ki stanovanj še niso v celoti odplačali. Prihodki od obračunanih najemnin za stanovanja v lasti Občine Žalec Za stanovanja v lasti Občine Žalec mesečno najemnino obračunava upravnik SIPRO d.o.o. Žalec, ki upravlja s celotnim stanovanjskim fondom Občine Žalec. V letu 2012 je za stanovanja znašala povprečna mesečna obremenitev najemnin 63.200,00. V letu 2012 smo zabeležili prihodke od najemnin v višini 627.166,75. V proračunskem obdobju 2007 2012 je bilo za stanovanja v lasti Občine Žalec za investicijsko vzdrževanje in izboljšave stanovanj namenjenih skupno 2.108.318,70. Tabela 89: Sredstva za vzdrževanje in investicije v obdobju 2007-2012 Vzdrževanje in investicije Leto Vzdrževanje in investicije v skupnih delov in stanovanj stanovanja 2007 467.632,11 351.694,80 2008 386.809,24 357.811,63 2009 429.558,62 297.911,10 2010 493.123,33 386.624,65 2011 220.725,43 99.627,66 2012 110.469,97 179.972,94 SKUPAJ 2.108.318,70 1.673.642,78 Vir: letno Poročilo o realizaciji Plana vzdrževalnih del; upravnik SIPRO d.o.o. Žalec 198

10.3.4. Razvojni problemi na stanovanjskem področju Občine Žalec Pomanjkanje neprofitnih, tržnih najemnih in lastniških stanovanj glede na ponudbo in na povpraševanje 1 in ocena potreb po stanovanjih (najemnih in lastniških) Pomanjkanje najemnih stanovanj se odraža: - s številom upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem na listi A in B, ki je bila uveljavljena dne 28.9.2011 in na katero se je uvrstilo 92 prosilcev; - iz informativnih vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki so bile vložene po razpisu; - s povpraševanjem za najem tržnih stanovanj in številom upravičencev do subvencioniranja tržnega najema; - s povpraševanjem za nakup lastniškega stanovanja na prostem trgu (premajhna ponudba se odraža v visoki ceni za m 2 Glede na socialni standard prebivalstva se povpraševanje po najemnih stanovanjih odraža predvsem s številom upravičencev, ki so se prijavili na razpis za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj, in prosilcev, ki so vložili informativne vloge za najem. Finančno zmogljivejši občani rešujejo stanovanjske probleme z nakupom stanovanj na trgu s pomočjo stanovanjskih kreditov. Glede na tendence lahko ocenjujemo, da stanovanjsko problematiko mladim družinam v veliki meri pomagajo reševati starši, tudi v finančnem smislu. Premajhna ponudba lastniških stanovanj na trgu in s tem povezana relativno visoka cena, ki kljub krizi in stečajih gradbenih in drugih podjetij kot lastnikov stanovanjskega fonda ni bistveno padla, je po ocenah povzročila v določenem obsegu tudi odhod mladih družin drugam. Pomanjkanje proračunskih finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo na občinski ravni Proračunski stanovanjski sklad Občine Žalec pridobi sredstva za stanovanjske namene izključno iz plačanih najemnin in kupnin od prodanih stanovanj po Stanovanjskem zakonu. Ta sredstva pa komaj zadostujejo za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda, zato z njimi ni mogoče zagotoviti zadovoljitev vseh potreb po neprofitnih najemnih stanovanjih. Trenutni trend je pokazal, da zasebni investitorji niso pokazali ustreznega interesa za zagotavljanje ustreznega števila najemnih (predvsem neprofitnih) stanovanj, prav tako ni bilo na območju Občine Žalec prisotne intenzivne gradnje stanovanj za prosto prodajo na trgu. V zadnjih dveh letih se slika nekoliko izboljšuje, saj so na razpolago prosta stanovanja v Levcu, 10 novih stanovanj v mestu Žalec ter stanovanja v novih vila blokih v Šempetru. Povečevanje stroškov za vzdrževanje stanovanjskega fonda v lasti občine Glede na to, da v stanovanjskem fondu v lasti Občine Žalec prevladujejo stanovanja, ki 199

so stara od 30 60 let ( 59,60%) in da je 22,22% stavb starejših od 60 let, obstaja veliko potreb po vzdrževanju in prenovi. Glede na starost občinskega stanovanjskega fonda bo potrebno zagotoviti večja sredstva za vzdrževanje skupnih delov in naprav v večstanovanjskih objektih ter za obnovo stanovanj. Pomanjkanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo po ustrezni ceni in primanjkljaj proračunskih sredstev, namenjenih za gradnjo in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč Pomemben element stanovanjske gradnje v občini je zagotavljanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, ki je izvirna pristojnost in obveznost lokalne skupnosti. Občina Žalec ima ustrezna zemljišča za stanovanjsko gradnjo, vendar zaradi nezadostnih finančnih sredstev ni pristopila h gradnji objektov za stanovanjske potrebe, zasebni investitorji pa so prvotno izkazali interes, vendar niso pristopili h gradnji. Da bi bila zemljišča privlačna za zasebne investitorje, morajo biti ustrezno komunalno opremljena in cenovno dostopna. Dostopnost komunalno opremljenih stavbnih zemljišč je namreč nujni pogoj vsake graditve objektov in s tem tudi predpogoj za uresničevanje stanovanjskega programa, za kar pa je potrebno v proračunu občine zagotoviti finančna sredstva. Potrebe po bivalnih enotah Na podlagi podatkov strokovne službe Občine Žalec za urejanje sociale in stanovanjske problematike je možno ugotoviti, da se iz leta v leto povečuje število socialno ogroženih družin, ki s svojimi mesečnimi dohodki ne zmorejo sproti pokrivati stroškov vsakdanjega življenja. Število občanov, ki se obrača po pomoč na Občino Žalec, se je v zadnjih dveh letih izjemno povišalo, kot tudi število oseb, ki niso občani občine Žalec. Zaradi nezmožnosti plačevanja rednih obveznosti za stanovanje je proti njim sprožen postopek odpovedi najemne pogodbe. V povprečju je največ teh postopkov sproženih zoper družine z otroki. Občina Žalec ima v svojem stanovanjskem fondu tudi nekaj manjvrednih stanovanj, ki bi bila primerna za začasne rešitve stanovanjskih problemov dolžnikovnajemnikov, vendar so zaradi slabega finančnega stanja najemnikov vsa manjvredna stanovanja že zasedena. Zaradi navedenega bi bilo potrebno proučiti možnost gradnje bivalnih enot, ki jih veljavna zakonodaja tudi priznava in opredeljuje kot grajen ali premičen prostor začasnega značaja, namenjen socialno ogroženim osebam, ki so se znašle v izrednih življenjskih situacijah (elementarne nesreče, ogroženost otrok ) in potrebujejo začasno in nujno rešitev za bivanje. Z dodelitvijo bivalne enote se tem osebam omogoči premostitev težkih življenjskih obdobij, da si poiščejo ustreznejšo rešitev za bivanje. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb (Ur. list RS, št. 123/2004) glede na namen in način uporabe, priznava tri tipe bivalnih enot: - bivalne enote s sanitarijami in mini kuhinjo; - bivalne enote s souporabo sanitarij ali s souporabo kuhinje; - bivalne enote s souporabo sanitarij in s souporabo kuhinje. Po oceni strokovnih služb bi do leta 2020 v občini Žalec potrebovali od 15-20 bivalnih enot za ublažitev hudih socialnih stisk prebivalcev Občine Žalec. 200

10.2.5. Vzpostavljanje plačilne discipline najemnikov stanovanj v lasti Občine Žalec V skladu s Stanovanjskim zakonom (Uradni list RS, št. 69/03 in spr.), Pravilnikom o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004 in spr.) ter na podlagi razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v lasti Občine Žalec, sklene Občina Žalec najemno pogodbo z najemniki svojih stanovanj. Po sklepu odbora za stanovanjske zadeve upravnik proti vsakemu najemniku, ki 6 mesecev ne poravna najemnine ali stroškov, povezanih z uporabo stanovanja, vloži tožbo za izterjavo dolga in hkrati tudi za izselitev iz stanovanja zaradi krivdnega razloga neplačevanja (103. člen stanovanjskega zakona). Tabela 90: Stanje dolga in število postopkov najemnikov stanovanj v obdobju 2007-2012 leto Dolg na dan 31.12. št. opominov pred postopkom za odpoved n.p. št. vloženih izvršb št. odpoved najemne pogodbe Nezaključene tožbe na dan 31.12. 2007 342.234,88 23 68 41 109 2008 290.243,10 25 47 14 141 2009 311.778,64 21 52 10 145 2010 352.871,54 24 49 16 139 2011 379.087,67 31 77 1 156 2012 385.218,42 15 41 17 159 Vir: Občina Žalec Inventura: Letno poročilo o stanju dolga na dan 31.12. Najpogosteje se vložijo predlogi izvršbe na denarna sredstva zaradi poravnave dolga iz naslova najemnin in obratovalnih stroškov stanovanja. Po prejeti pravnomočni sodbi za izselitev se s sodelovanjem službe za socialne zadeve in stanovanjske zadeve občine najemnike povabi na razgovor, da se ugotovijo razlogi za nastanek dolga. V primeru ugotovitve, da so bili najemniki v času nastajanja dolga v socialni stiski, se z njimi sklene dogovor o obročnem poplačilu zapadlih terjatev, v nekaterih primerih pa tudi preselitev v stanovanje nižjega standarda. Upravnik je zadolžen za spremljanje realizacije sklenjenih dogovorov in v primerih neizpolnjevanja obveznosti za vlaganje izvršilnih predlogov za izselitev iz stanovanja. Praksa je v večinskem deležu pokazala pozitivne rezultate, vendar bo kljub temu potrebno v prihodnjih letih postopke zaključiti z deložacijami najemnikov. 201

11. Proračun Občine Žalec analiza investicijskih vlaganj v obdobju 2007-2013 Razvojna, zlasti investicijska vlaganja so z zornega kota občine omejena s proračunskimi viri. Sprejemanje razvojnih odločitev v okviru lokalne skupnosti je zato vselej povezano z določanjem razvojnih prioritet v določenem časovnem obdobju. V nadaljevanju analiziramo usmerjanje proračunskih sredstev občine Žalec na dva načina: skozi primerjanje investicijskih odhodkov proračuna Občine Žalec z investicijskimi odhodki po funkcionalnih dejavnostih v sosednjih občinah, občinah, ki mejijo na Občino Žalec ter v primerljivih občinah v Sloveniji (v letih 2007, 2008, 2011 in 2012 ter s prikazom oziroma analizo investicijskih vlaganj proračuna Občine Žalec v časovnem obdobju tekočega programskega obdobja 2007-2013. a) Analiza investicijskih odhodkov na podlagi podatkov Ministrstva za finance, zbranih s pomočjo spletne aplikacije za poročanje občin (OPPrA) Investicijske odhodke proračuna Občine Žalec smo primerjali z investicijskimi odhodki po funkcionalnih dejavnostih v sosednjih občinah, občinah, ki mejijo na Občino Žalec ter v primerljivih občinah v Sloveniji. Pri slednjih smo po metodi benchmarkinga za primerjave izbrali občine Ajdovščina, Grosuplje, Medvode, Radovljica, Škofja Loka, Vrhnika in Zagorje ob Savi, ki imajo: - število prebivalcev enako kot Občina Žalec v razredu med 15 in 25 tisoč ter - gostoto poseljenosti med 100 in 200 prebivalci na km2, kar pomeni, da nismo izbrali niti izrazito gosto naseljenih mestnih občin niti izrazito redko naseljenih pretežno kmetijskih občin (pri čemer je 100 prebivalcev na km2 približno republiško povprečje). Zaradi velikega obsega podatkov so obdelani le podatki za leta 2007, 2008 ter 2011, 2012, torej za prvi in za zadnji dve leti tekočega programskega obdobja, kar zadošča za ugotavljanje trendov in za primerjave z drugimi občinami. Vpogled s stanje in deleže investicijskih odhodkov primerjanih občin, prikazan v tabelah v nadaljevanju, nam pokaže, da: se je skupen obseg investicijskih odhodkov Občine Žalec gibal od 2,477 mio EUR v letu 2007, preko 3,438 mio v letu 2008 in vse do 8,677 mio v letu 2011, medtem ko je v letu 2012 sicer padel na 6,069 mio EUR, a je bil še vedno skoraj 2,5-krat večji kot v prvem letu programskega obdobja 2007-2013; je Občina Žalec v vseh opazovanih letih bistveno več namenjala za investicijske odhodke, kot ostale občine v Spodnji Savinjski dolini z izjemo leta 2008, ko je Občina Prebold s preko 5,528 mio EUR daleč presegla skupne investicijske odhodke vseh spodnjesavinjskih občin, kar pa je posledica dejstva, da so v teh zneskih zajeti vsi odhodki za projekt Mreže lokalnih cest, ki je bil skupen projekt petih občin. Pri nadpovprečnih investicijskih vlaganjih Občine Žalec je sicer potrebno upoštevati, da so tudi v njenih investicijskih odhodkih zajeta vlaganja v skupni kohezijski projekt na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, a dejstvo je, da so tudi brez tega investicijske zmožnosti proračuna Občine Žalec večje od seštevka teh možnosti vseh drugih petih občin v Spodnji Savinjski dolini; so bili skupni investicijski odhodki Občine Žalec: 202

v letu 2007 nižji kot v vseh»primerljivih občinah«, torej občinah, ki imajo med 15-25 tisoč prebivalcev ter gostoto poselitve 100-200 prebivalcev na km2, v letu 2008 že skoraj enaki kot v dveh od sedmih»primerljivih«občin (Medvode in Zagorje ob Savi), v letu 2011 pa je Občina Žalec po skupnih investicijskih odhodkih že presegla vseh sedem»primerljivih občin«in v letu 2012 kljub znižanju skupnih investicijskih odhodkov v primerjavi z letom 2011 Občina Žalec še vedno ostaja na prvem mestu po tem kazalniku med vsemi»primerljivimi občinami«; v strukturi investicijskih odhodkov po funkcionalnih dejavnostih v posameznih letih sicer nekoliko variirajo dejavnosti, ki jim je bilo namenjenih največ investicijskih odhodkov, a vseskozi se največji deleži investicijskih odhodkov namenjajo trem oziroma štirim dejavnostim in sicer: 2007: največji delež odhodkov je namenjen izobraževanju (35,03%), sledita pa mu promet in prometna infrastruktura (28,08%) ter prostorsko planiranje in stanovanjsko gospodarstvo (24,52%); 2008; daleč največji delež ima v tem letu promet in prometna infrastruktura (68,49%), kar je zagotovo posledica intenzivne izgradnje cestnega omrežja v okviru skupnega projekta spodnjesavinjskih občin»mreža lokalnih cest SSD«; precej daleč zadaj mu sledita prostorsko planiranje in stanovanjsko gospodarstvo (14,21%) ter izobraževanje (9,19%); 2011: v tem letu je zaradi investicije v izgradnjo OŠ Griže v strukturi investicijskih odhodkov daleč prevladalo izobraževanje (kar 69,23%), sledijo pa mu varovanje okolja in naravne dediščine (17,34%), prostorsko planiranje (11,02%) ter promet in prometna infrastruktura (9,98%). Pri tem je potrebno poudariti, da v področje varovanja okolja sodi tudi celoten sklop ravnanja z odpadno vodo, ki vključuje investicije v izgradnjo primarne in sekundarne kanalizacije ter dograditev centralne čistilne naprave Kasaze, zato ne preseneča, da se je v letu 2011 skupen obseg investicijskih odhodkov Občine Žalec povzpel na 8,677 mio EUR in bil tako kar 3,5- krat višji kot leta 2007; 2012: v tem letu so bila razmerja med investicijskimi odhodki po funkcionalnih dejavnostih ponovno nekoliko bolj usklajena. Na prvem mestu so bili zaradi vlaganj v projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja ter CČN odhodki za varovanje okolja in naravne dediščine (35,12%), sledili so jim odhodki za izobraževanje kot posledica zaključevanja investicije v OŠ Griže (27,47%), prostorsko planiranje in stanovanjsko gospodarstvo (15,91%) ter promet in prometna infrastruktura (12,89%); Podobno kot pri Občini Žalec se tudi pri drugih primerjanih občinah v posameznih letih spreminja tako skupen obseg investicijskih odhodkov kot tudi njihova struktura po funkcionalnih dejavnostih. Povečanje skupnega obsega investicijskih odhodkov je v zadnjem programskem obdobju praviloma povezano z izvajanjem investicij s pomočjo sredstev, pridobljenih iz evropskih virov. Spreminjanje strukture investicijskih odhodkov v posameznih pa podobno kot v Občini Žalec tudi pri drugih občinah pokaže, da izvajanje nekaterih večjih investicij v določenih letih povzroči izrazit skok deležev tistih dejavnosti, kamor te investicije sodijo. Navedeno pomeni, da nam spreminjanje strukture odhodkov za investicije po funkcionalnih dejavnostih hkrati pokaže, katerim vrstam investicij je občina v okviru omejenih finančnih možnosti dala prioriteto v posameznem letu. 203

Tabela 91: Investicijski odhodki Občine Žalec in primerljivih občin po funkcionalnih dejavnostih v letu 2007 (Vir: MF RS, podatki občin) INVESTICIJSKI ODHODKI 2007 (K2=42) - V EUR - V EUR - V EUR 01 04 05 06 07 08 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 23 XXIV. 04 07 12 13 15 16 18 23 SKUPNE 05 06 OBRAMBA IN 08 11 PRIDOBIVANJ PROMET, VAROVANJE PROSTORSKO KULTURA, INTERVENCIJ 01 ADMINISTRAT ZNANOST IN LOKALNA UKREPI OB NOTRANJE KMETIJSTVO, E IN PROMETNA 14 OKOLJA IN PLANIRANJE 17 ŠPORT IN 19 20 SKI SKUPAJ VSA POLITIČNI IVNE SLUŽBE TEHNOLOŠKI SAMOUPRAV IZREDNIH ZADEVE IN GOZDARSTVO DISTRIBUCIJA INFRASTRUKT GOSPODARST NARAVNE IN ZDRAVSTVEN NEVLADNE IZOBRAŽEVA SOCIALNO PROGRAMI IN PODROČJA SISTEM IN SPLOŠNE RAZVOJ A DOGODKIH VARNOST IN RIBIŠTVO ENERGETSKIH URA IN VO DEDIŠČINE STANOVANJS O VARSTVO ORGANIZACIJ NJE VARSTVO OBVEZNOSTI (OD 01 DO 23) Zap. št. ID OBČINA 11. 151 OBČINA BRASLOVČE 0,00 0,00 0,00 22.440,00 2.051,00 0,00 0,00 0,00 299.094,00 0,00 6.076,00 42.668,00 1.606,00 130.845,00 1.437.111,00 0,00 0,00 1.941.891,00 126. 173 OBČINA POLZELA 0,00 0,00 0,00 27.426,23 5.433,41 0,00 0,00 0,00 902.918,36 0,00 37.096,79 237.736,88 29.551,94 4.602,41 0,00 0,00 0,00 1.244.766,02 128. 174 OBČINA PREBOLD 0,00 37.600,42 0,00 38.920,54 0,00 0,00 0,00 0,00 197.249,06 0,00 28.212,17 363.875,05 0,00 6.140,94 53.682,55 0,00 0,00 725.680,73 182. 184 OBČINA TABOR 0,00 4.886,79 0,00 16.375,96 7.287,68 0,00 0,00 0,00 266.732,02 246,99 38.859,08 115.493,22 0,00 15.910,62 240.249,90 0,00 0,00 706.042,26 200. 189 OBČINA VRANSKO 0,00 0,00 0,00 13.443,17 0,00 0,00 0,00 0,00 295.901,81 0,00 137.122,51 92.350,73 0,00 1.975,15 229.964,79 0,00 0,00 770.758,16 206. 190 OBČINA ŽALEC 0,00 41.591,51 0,00 159.734,02 6.051,57 0,00 0,00 0,00 695.537,40 51.718,35 14.737,21 607.234,77 0,00 32.488,48 867.714,88 0,00 0,00 2.476.808,19 16. 11 MESTNA OBČINA CELJE 0,00 1.992.462,00 0,00 179.710,00 0,00 0,00 4.818,00 0,00 1.042.439,00 0,00 26.228.433,00 4.298.532,00 0,00 777.059,00 4.670.248,00 0,00 0,00 39.193.701,00 29. 155 OBČINA DOBRNA 0,00 822,00 0,00 12.142,00 0,00 0,00 0,00 9.084,00 14.646,00 34.802,00 99.540,00 96.332,00 0,00 3.454,00 31.658,00 0,00 0,00 302.480,00 78. 57 OBČINA LAŠKO 0,00 14.316,10 0,00 66.608,45 32.815,96 0,00 56.882,23 0,00 1.830.945,77 1.247.347,68 867.446,40 339.245,74 67.194,76 80.133,05 103.189,96 0,00 795,74 4.706.921,84 191. 133 MESTNA OBČINA VELENJE 2.340,55 17.270,86 0,00 132.353,81 2.750,80 790,10 94.979,61 29.257,90 705.704,07 476.762,91 1.115.458,09 2.146.150,03 0,00 1.397.628,81 358.371,33 0,00 139.209,27 6.619.028,14 1. 1 OBČINA AJDOVŠČINA 0,00 474.715,23 0,00 50.300,18 48.255,42 0,00 1.039,92 0,00 1.146.128,01 346.661,83 496.977,55 1.732.418,90 0,00 310.072,14 2.629.661,28 0,00 9.656,68 7.245.887,14 45. 32 OBČINA GROSUPLJE 13.103,00 115.698,00 0,00 34.516,00 14.330,00 0,00 53.388,00 44.067,00 766.301,00 11.938,00 108.720,00 940.853,00 0,00 671.814,00 1.146.485,00 0,00 0,00 3.921.213,00 96. 71 OBČINA MEDVODE 7.578,00 0,00 0,00 50.184,00 38.357,00 0,00 0,00 0,00 858.965,00 0,00 224.584,00 378.577,00 0,00 175.382,00 1.865.169,00 0,00 0,00 3.598.796,00 137. 102 OBČINA RADOVLJICA 12.022,87 12.153,27 0,00 466.190,99 11.470,00 0,00 94.785,67 0,00 2.010.302,40 35.686,82 1.284.296,39 705.742,47 87.354,41 2.184.807,54 251.469,08 83.600,40 439.026,11 7.678.908,42 174. 122 OBČINA ŠKOFJA LOKA 0,00 36.449,49 11.520,00 58.236,65 5.278,07 0,00 3.364,00 284.494,87 3.420.518,37 0,00 479.030,53 3.563.756,17 0,00 486.705,91 0,00 1.672,97 121.875,84 8.472.902,87 201. 140 OBČINA VRHNIKA 2.394,00 36.789,00 0,00 21.522,00 128.573,00 0,00 22.599,00 109.027,00 1.579.045,00 16.080,00 1.693.399,00 912.622,00 57.729,00 776.043,00 2.179.050,00 0,00 0,00 7.534.872,00 203. 142 OBČINA ZAGORJE OB SAVI 0,00 12.888,00 0,00 43.036,00 6.704,00 0,00 0,00 0,00 1.274.905,00 0,00 16.191,00 591.715,00 0,00 736.157,00 2.086.284,00 0,00 41.585,00 4.809.465,00 STRUKTURA V% 11. 151 OBČINA BRASLOVČE 0,00 0,00 0,00 1,16 0,11 0,00 0,00 0,00 15,40 0,00 0,31 2,20 0,08 6,74 74,01 0,00 0,00 100 126. 173 OBČINA POLZELA 0,00 0,00 0,00 2,20 0,44 0,00 0,00 0,00 72,54 0,00 2,98 19,10 2,37 0,37 0,00 0,00 0,00 100 128. 174 OBČINA PREBOLD 0,00 5,18 0,00 5,36 0,00 0,00 0,00 0,00 27,18 0,00 3,89 50,14 0,00 0,85 7,40 0,00 0,00 100 182. 184 OBČINA TABOR 0,00 0,69 0,00 2,32 1,03 0,00 0,00 0,00 37,78 0,03 5,50 16,36 0,00 2,25 34,03 0,00 0,00 100 200. 189 OBČINA VRANSKO 0,00 0,00 0,00 1,74 0,00 0,00 0,00 0,00 38,39 0,00 17,79 11,98 0,00 0,26 29,84 0,00 0,00 100 206. 190 OBČINA ŽALEC 0,00 1,68 0,00 6,45 0,24 0,00 0,00 0,00 28,08 2,09 0,60 24,52 0,00 1,31 35,03 0,00 0,00 100 16. 11 MESTNA OBČINA CELJE 0,00 5,08 0,00 0,46 0,00 0,00 0,01 0,00 2,66 0,00 66,92 10,97 0,00 1,98 11,92 0,00 0,00 100 29. 155 OBČINA DOBRNA 0,00 0,27 0,00 4,01 0,00 0,00 0,00 3,00 4,84 11,51 32,91 31,85 0,00 1,14 10,47 0,00 0,00 100 78. 57 OBČINA LAŠKO 0,00 0,30 0,00 1,42 0,70 0,00 1,21 0,00 38,90 26,50 18,43 7,21 1,43 1,70 2,19 0,00 0,02 100 191. 133 MESTNA OBČINA VELENJE 0,04 0,26 0,00 2,00 0,04 0,01 1,43 0,44 10,66 7,20 16,85 32,42 0,00 21,12 5,41 0,00 2,10 100 1. 1 OBČINA AJDOVŠČINA 0,00 6,55 0,00 0,69 0,67 0,00 0,01 0,00 15,82 4,78 6,86 23,91 0,00 4,28 36,29 0,00 0,13 100 45. 32 OBČINA GROSUPLJE 0,33 2,95 0,00 0,88 0,37 0,00 1,36 1,12 19,54 0,30 2,77 23,99 0,00 17,13 29,24 0,00 0,00 100 96. 71 OBČINA MEDVODE 0,21 0,00 0,00 1,39 1,07 0,00 0,00 0,00 23,87 0,00 6,24 10,52 0,00 4,87 51,83 0,00 0,00 100 137. 102 OBČINA RADOVLJICA 0,16 0,16 0,00 6,07 0,15 0,00 1,23 0,00 26,18 0,46 16,72 9,19 1,14 28,45 3,27 1,09 5,72 100 174. 122 OBČINA ŠKOFJA LOKA 0,00 0,43 0,14 0,69 0,06 0,00 0,04 3,36 40,37 0,00 5,65 42,06 0,00 5,74 0,00 0,02 1,44 100 201. 140 OBČINA VRHNIKA 0,03 0,49 0,00 0,29 1,71 0,00 0,30 1,45 20,96 0,21 22,47 12,11 0,77 10,30 28,92 0,00 0,00 100 203. 142 OBČINA ZAGORJE OB SAVI 0,00 0,27 0,00 0,89 0,14 0,00 0,00 0,00 26,51 0,00 0,34 12,30 0,00 15,31 43,38 0,00 0,86 100 Tabela 92: Investicijski odhodki Občine Žalec in primerljivih občin po funkcionalnih dejavnostih v letu 2008 (Vir: MF RS, podatki občin) 204

INVESTICIJSKI ODHODKI 2008 (K2=42) - V EUR - V EUR - V EUR 01 04 05 06 07 08 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 23 XXIV. 04 07 12 13 15 16 18 23 SKUPNE 05 06 OBRAMBA IN 08 10 11 PRIDOBIVANJ PROMET, VAROVANJE PROSTORSKO KULTURA, INTERVENCIJ 01 ADMINISTRAT ZNANOST IN LOKALNA UKREPI OB NOTRANJE TRG DELA IN KMETIJSTVO, E IN PROMETNA 14 OKOLJA IN PLANIRANJE 17 ŠPORT IN 19 20 SKI SKUPAJ VSA POLITIČNI IVNE SLUŽBE TEHNOLOŠKI SAMOUPRAV IZREDNIH ZADEVE IN DELOVNI GOZDARSTVO DISTRIBUCIJA INFRASTRUKT GOSPODARST NARAVNE IN ZDRAVSTVEN NEVLADNE IZOBRAŽEVA SOCIALNO PROGRAMI IN PODROČJA SISTEM IN SPLOŠNE RAZVOJ A DOGODKIH VARNOST POGOJI IN RIBIŠTVO ENERGETSKIH URA IN VO DEDIŠČINE STANOVANJS O VARSTVO ORGANIZACIJ NJE VARSTVO OBVEZNOSTI (OD 01 DO 23) Zap. št. ID OBČINA 11. 151 OBČINA BRASLOVČE 0,00 0,00 0,00 5.251,18 3.801,12 0,00 0,00 0,00 0,00 150.412,61 0,00 9.227,70 41.896,65 0,00 32.221,76 998.591,64 0,00 0,00 1.241.402,66 126. 173 OBČINA POLZELA 0,00 0,00 0,00 74.372,08 1.426,80 0,00 0,00 0,00 0,00 128.210,49 0,00 22.537,92 334.451,40 18.341,18 658.859,76 1.020,00 0,00 0,00 1.239.219,63 128. 174 OBČINA PREBOLD 0,00 2.937,61 0,00 18.213,92 7.812,60 3.180,00 559,00 2.300,05 0,00 5.010.817,75 0,00 9.291,93 318.488,18 0,00 16.231,87 138.595,75 0,00 0,00 5.528.428,66 182. 184 OBČINA TABOR 0,00 36.635,10 0,00 42.772,07 22.130,80 0,00 0,00 760,02 0,00 133.123,56 0,00 47.435,79 82.087,36 0,00 1.379,76 0,00 2.103,86 0,00 368.428,32 200. 189 OBČINA VRANSKO 0,00 0,00 0,00 14.146,39 4.365,96 0,00 0,00 1.260,02 0,00 195.939,89 0,00 89.350,19 168.684,24 0,00 16.986,97 2.498.520,59 0,00 0,00 2.989.254,25 206. 190 OBČINA ŽALEC 0,00 11.443,19 0,00 218.767,76 6.174,62 0,00 0,00 0,00 0,00 1.942.398,30 129.428,77 16.648,91 488.517,13 0,00 258.821,68 315.885,53 50.280,00 0,00 3.438.365,89 16. 11 MESTNA OBČINA CELJE 0,00 1.853.906,00 0,00 822.139,00 0,00 0,00 0,00 69.448,00 0,00 886.903,00 0,00 16.242.675,00 5.255.802,00 0,00 2.409.752,00 7.873.531,00 0,00 0,00 35.414.156,00 29. 155 OBČINA DOBRNA 432,00 566,46 0,00 19.215,40 0,00 0,00 0,00 0,00 53.552,59 204.774,54 1.769,47 228.988,52 313.958,30 0,00 29.306,72 173.877,74 0,00 0,00 1.026.441,74 78. 57 OBČINA LAŠKO 0,00 0,00 0,00 62.386,42 25.015,85 0,00 0,00 40.480,81 39.474,10 1.079.629,75 1.218.618,20 370.073,17 1.229.000,21 431.002,47 86.923,36 658.558,79 0,00 0,00 5.241.163,13 191. 133 MESTNA OBČINA VELENJE 20.576,91 19.417,53 0,00 773.472,77 3.256,77 0,00 0,00 4.803,73 34.934,95 1.778.806,05 801.864,14 112.473,34 2.570.600,27 0,00 291.581,40 767.789,37 0,00 157.134,57 7.336.711,80 1. 1 OBČINA AJDOVŠČINA 0,00 101.883,52 0,00 146.827,26 404.935,43 0,00 0,00 43.681,76 0,00 1.470.440,25 1.350.350,85 281.340,11 990.492,77 31.294,84 148.299,23 1.350.884,78 0,00 72.212,67 6.392.643,47 45. 32 OBČINA GROSUPLJE 7.028,45 16.659,24 0,00 57.563,27 32.180,77 0,00 0,00 51.135,03 73.215,99 1.129.206,28 8.076,00 512.421,32 997.524,29 2.639,72 260.005,78 1.659.238,15 0,00 0,00 4.806.894,29 96. 71 OBČINA MEDVODE 6.410,57 0,00 0,00 100.272,81 75.289,94 0,00 0,00 0,00 0,00 841.749,48 0,00 315.439,19 685.151,91 0,00 194.099,17 1.487.494,14 0,00 0,00 3.705.907,21 137. 102 OBČINA RADOVLJICA 8.581,99 19.584,00 0,00 280.552,54 4.253,87 0,00 0,00 44.000,75 0,00 3.060.502,01 1.320,00 422.352,14 1.129.607,72 128.630,95 2.137.962,81 630.809,69 21.429,17 0,00 7.889.587,64 174. 122 OBČINA ŠKOFJA LOKA 0,00 60.283,42 40.242,00 89.899,06 5.738,63 0,00 0,00 2.449,29 189.599,19 3.331.310,43 0,00 1.066.722,24 1.241.374,43 0,00 1.213.035,29 0,00 3.143,21 358.529,90 7.602.327,09 201. 140 OBČINA VRHNIKA 0,00 61.922,03 0,00 64.989,85 219.642,85 0,00 0,00 17.966,92 261.787,57 1.419.403,93 10.740,00 209.314,29 1.111.805,73 117.361,86 288.950,72 479.272,82 0,00 0,00 4.263.158,57 203. 142 OBČINA ZAGORJE OB SAVI 0,00 8.726,85 0,00 76.023,16 15.571,50 0,00 0,00 0,00 10.000,00 1.286.191,82 0,00 45.700,89 379.074,85 0,00 159.020,57 1.716.204,08 0,00 47.447,86 3.743.961,58 STRUKTURA V% 11. 151 OBČINA BRASLOVČE 0,00 0,00 0,00 0,42 0,31 0,00 0,00 0,00 0,00 12,12 0,00 0,74 3,37 0,00 2,60 80,44 0,00 0,00 100 126. 173 OBČINA POLZELA 0,00 0,00 0,00 6,00 0,12 0,00 0,00 0,00 0,00 10,35 0,00 1,82 26,99 1,48 53,17 0,08 0,00 0,00 100 128. 174 OBČINA PREBOLD 0,00 0,05 0,00 0,33 0,14 0,06 0,01 0,04 0,00 90,64 0,00 0,17 5,76 0,00 0,29 2,51 0,00 0,00 100 182. 184 OBČINA TABOR 0,00 9,94 0,00 11,61 6,01 0,00 0,00 0,21 0,00 36,13 0,00 12,88 22,28 0,00 0,37 0,00 0,57 0,00 100 200. 189 OBČINA VRANSKO 0,00 0,00 0,00 0,47 0,15 0,00 0,00 0,04 0,00 6,55 0,00 2,99 5,64 0,00 0,57 83,58 0,00 0,00 100 206. 190 OBČINA ŽALEC 0,00 0,33 0,00 6,36 0,18 0,00 0,00 0,00 0,00 56,49 3,76 0,48 14,21 0,00 7,53 9,19 1,46 0,00 100 16. 11 MESTNA OBČINA CELJE 0,00 5,23 0,00 2,32 0,00 0,00 0,00 0,20 0,00 2,50 0,00 45,86 14,84 0,00 6,80 22,23 0,00 0,00 100 29. 155 OBČINA DOBRNA 0,04 0,06 0,00 1,87 0,00 0,00 0,00 0,00 5,22 19,95 0,17 22,31 30,59 0,00 2,86 16,94 0,00 0,00 100 78. 57 OBČINA LAŠKO 0,00 0,00 0,00 1,19 0,48 0,00 0,00 0,77 0,75 20,60 23,25 7,06 23,45 8,22 1,66 12,57 0,00 0,00 100 191. 133 MESTNA OBČINA VELENJE 0,28 0,26 0,00 10,54 0,04 0,00 0,00 0,07 0,48 24,25 10,93 1,53 35,04 0,00 3,97 10,47 0,00 2,14 100 1. 1 OBČINA AJDOVŠČINA 0,00 1,59 0,00 2,30 6,33 0,00 0,00 0,68 0,00 23,00 21,12 4,40 15,49 0,49 2,32 21,13 0,00 1,13 100 45. 32 OBČINA GROSUPLJE 0,15 0,35 0,00 1,20 0,67 0,00 0,00 1,06 1,52 23,49 0,17 10,66 20,75 0,05 5,41 34,52 0,00 0,00 100 96. 71 OBČINA MEDVODE 0,17 0,00 0,00 2,71 2,03 0,00 0,00 0,00 0,00 22,71 0,00 8,51 18,49 0,00 5,24 40,14 0,00 0,00 100 137. 102 OBČINA RADOVLJICA 0,11 0,25 0,00 3,56 0,05 0,00 0,00 0,56 0,00 38,79 0,02 5,35 14,32 1,63 27,10 8,00 0,27 0,00 100 174. 122 OBČINA ŠKOFJA LOKA 0,00 0,79 0,53 1,18 0,08 0,00 0,00 0,03 2,49 43,82 0,00 14,03 16,33 0,00 15,96 0,00 0,04 4,72 100 201. 140 OBČINA VRHNIKA 0,00 1,45 0,00 1,52 5,15 0,00 0,00 0,42 6,14 33,29 0,25 4,91 26,08 2,75 6,78 11,24 0,00 0,00 100 203. 142 OBČINA ZAGORJE OB SAVI 0,00 0,23 0,00 2,03 0,42 0,00 0,00 0,00 0,27 34,35 0,00 1,22 10,12 0,00 4,25 45,84 0,00 1,27 100 Tabela 93: Investicijski odhodki Občine Žalec in primerljivih občin po funkcionalnih dejavnostih v letu 2011 (Vir: MF RS, podatki občin) 205

INVESTICIJSKI ODHODKI 2011 (K2=42) - V EUR - V EUR - V EUR 01 04 05 06 07 08 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 23 XXIV. 04 07 12 13 15 16 18 23 SKUPNE 05 06 OBRAMBA IN 08 10 11 PRIDOBIVANJ PROMET, VAROVANJE PROSTORSKO KULTURA, INTERVENCIJ 01 ADMINISTRAT ZNANOST IN LOKALNA UKREPI OB NOTRANJE TRG DELA IN KMETIJSTVO, E IN PROMETNA 14 OKOLJA IN PLANIRANJE 17 ŠPORT IN 19 20 SKI SKUPAJ VSA POLITIČNI IVNE SLUŽBE TEHNOLOŠKI SAMOUPRAV IZREDNIH ZADEVE IN DELOVNI GOZDARSTVO DISTRIBUCIJA INFRASTRUKT GOSPODARST NARAVNE IN ZDRAVSTVEN NEVLADNE IZOBRAŽEVA SOCIALNO PROGRAMI IN PODROČJA SISTEM IN SPLOŠNE RAZVOJ A DOGODKIH VARNOST POGOJI IN RIBIŠTVO ENERGETSKIH URA IN VO DEDIŠČINE STANOVANJS O VARSTVO ORGANIZACIJ NJE VARSTVO OBVEZNOSTI (OD 01 DO 23) Zap. št. ID OBČINA 11. 151 OBČINA BRASLOVČE 0,00 0,00 0,00 21.555,11 2.600,57 0,00 0,00 0,00 0,00 212.790,13 0,00 419.751,32 233.566,89 0,00 139.600,17 3.360,00 0,00 0,00 1.033.224,19 126. 173 OBČINA POLZELA 0,00 0,00 0,00 8.325,66 2.978,40 0,00 0,00 0,00 0,00 669.502,62 0,00 583.775,85 340.044,92 24.009,27 393.825,00 9.768,84 0,00 0,00 2.032.230,56 128. 174 OBČINA PREBOLD 0,00 30.836,48 0,00 3.876,42 1.313,99 0,00 677,46 7.800,00 0,00 554.741,69 0,00 47.412,21 80.561,77 0,00 555.233,08 604.226,07 0,00 0,00 1.886.679,17 182. 184 OBČINA TABOR 0,00 7.578,61 0,00 15.141,83 3.105,04 0,00 0,00 0,00 0,00 148.931,26 1.159,01 25.303,35 41.763,56 0,00 0,00 99.621,08 1.860,00 107.156,15 451.619,89 200. 189 OBČINA VRANSKO 0,00 0,00 0,00 598,06 940,36 0,00 0,00 0,00 0,00 170.503,79 32.756,40 504.972,60 46.026,12 0,00 8.811,70 4.029,00 0,00 0,00 768.638,03 206. 190 OBČINA ŽALEC 0,00 40.627,99 0,00 103.748,32 0,00 0,00 0,00 7.200,00 9.723,47 866.203,67 17.143,33 1.504.320,27 955.901,46 0,00 27.020,23 5.139.334,69 5.400,00 0,00 8.676.623,43 16. 11 MESTNA OBČINA CELJE 0,00 557.146,27 0,00 379.723,91 0,00 0,00 0,00 7.540,05 0,00 2.495.229,07 0,00 2.067.594,91 582.494,81 0,00 852.935,34 1.444.940,63 0,00 0,00 8.387.604,99 29. 155 OBČINA DOBRNA 6.497,60 24.696,00 0,00 39.897,87 0,00 0,00 0,00 0,00 7.443,25 76.477,30 13.840,58 152.090,86 217.156,61 0,00 7.067,80 832.681,75 0,00 0,00 1.377.849,62 78. 57 OBČINA LAŠKO 0,00 0,00 0,00 26.201,56 1.194,66 0,00 0,00 28.261,15 1.571,65 1.569.286,79 252.026,82 548.767,16 1.110.863,79 0,00 24.429,99 352.863,20 0,00 0,00 3.915.466,77 191. 133 MESTNA OBČINA VELENJE 19.903,13 62.046,32 0,00 196.724,22 27.257,85 2.043,68 0,00 49.178,07 845.424,49 1.202.620,58 453.184,20 743.330,13 5.121.161,65 0,00 967.513,95 1.470.729,18 0,00 103.060,61 11.264.178,06 1. 1 OBČINA AJDOVŠČINA 0,00 970.634,97 0,00 114.396,55 23.514,09 0,00 0,00 0,00 0,00 1.901.385,12 77.395,86 1.181.974,87 2.448.939,86 52.635,03 541.980,25 782.408,75 1.872,00 0,00 8.097.137,35 45. 32 OBČINA GROSUPLJE 6.138,10 4.580,86 0,00 95.208,96 6.313,43 0,00 0,00 74.087,93 134.858,70 1.589.055,69 0,00 774.192,62 1.934.495,58 0,00 59.441,40 323.388,40 0,00 0,00 5.001.761,67 96. 71 OBČINA MEDVODE 4.208,10 0,00 0,00 107.040,67 24.581,06 0,00 0,00 0,00 0,00 797.998,90 15.816,00 841.701,64 794.465,12 0,00 101.844,14 1.327.785,91 0,00 0,00 4.015.441,54 137. 102 OBČINA RADOVLJICA 3.940,92 0,00 0,00 27.573,35 0,00 5.433,60 0,00 670.625,02 217.038,08 1.249.964,33 16.139,78 211.007,80 1.909.452,59 40.321,72 730.790,63 125.259,98 696,00 0,00 5.208.243,80 174. 122 OBČINA ŠKOFJA LOKA 0,00 61.052,41 0,00 68.762,49 19.816,00 0,00 0,00 156.409,94 38.741,03 3.410.985,15 0,00 389.404,81 1.463.198,56 0,00 254.783,95 0,00 0,00 1.155.613,67 7.018.768,01 201. 140 OBČINA VRHNIKA 0,00 65.263,17 0,00 36.460,72 160.963,95 0,00 0,00 17.468,19 267.740,96 998.016,61 0,00 780.170,12 848.058,62 0,00 96.659,48 113.633,58 0,00 0,00 3.384.435,40 203. 142 OBČINA ZAGORJE OB SAVI 0,00 59.425,54 0,00 64.595,33 9.700,97 2.880,00 0,00 0,00 315.124,34 1.354.258,43 3.430,00 239.665,76 718.118,68 0,00 23.580,00 353.061,24 0,00 0,00 3.143.840,29 STRUKTURA V% 11. 151 OBČINA BRASLOVČE 0,00 0,00 0,00 2,09 0,25 0,00 0,00 0,00 0,00 20,59 0,00 40,63 22,61 0,00 13,51 0,33 0,00 0,00 100 126. 173 OBČINA POLZELA 0,00 0,00 0,00 0,41 0,15 0,00 0,00 0,00 0,00 32,94 0,00 28,73 16,73 1,18 19,38 0,48 0,00 0,00 100 128. 174 OBČINA PREBOLD 0,00 1,63 0,00 0,21 0,07 0,00 0,04 0,41 0,00 29,40 0,00 2,51 4,27 0,00 29,43 32,03 0,00 0,00 100 182. 184 OBČINA TABOR 0,00 1,68 0,00 3,35 0,69 0,00 0,00 0,00 0,00 32,98 0,26 5,60 9,25 0,00 0,00 22,06 0,41 23,73 100 200. 189 OBČINA VRANSKO 0,00 0,00 0,00 0,08 0,12 0,00 0,00 0,00 0,00 22,18 4,26 65,70 5,99 0,00 1,15 0,52 0,00 0,00 100 206. 190 OBČINA ŽALEC 0,00 0,47 0,00 1,20 0,00 0,00 0,00 0,08 0,11 9,98 0,20 17,34 11,02 0,00 0,31 59,23 0,06 0,00 100 16. 11 MESTNA OBČINA CELJE 0,00 6,64 0,00 4,53 0,00 0,00 0,00 0,09 0,00 29,75 0,00 24,65 6,94 0,00 10,17 17,23 0,00 0,00 100 29. 155 OBČINA DOBRNA 0,47 1,79 0,00 2,90 0,00 0,00 0,00 0,00 0,54 5,55 1,00 11,04 15,76 0,00 0,51 60,43 0,00 0,00 100 78. 57 OBČINA LAŠKO 0,00 0,00 0,00 0,67 0,03 0,00 0,00 0,72 0,04 40,08 6,44 14,02 28,37 0,00 0,62 9,01 0,00 0,00 100 191. 133 MESTNA OBČINA VELENJE 0,18 0,55 0,00 1,75 0,24 0,02 0,00 0,44 7,51 10,68 4,02 6,60 45,46 0,00 8,59 13,06 0,00 0,91 100 1. 1 OBČINA AJDOVŠČINA 0,00 11,99 0,00 1,41 0,29 0,00 0,00 0,00 0,00 23,48 0,96 14,60 30,24 0,65 6,69 9,66 0,02 0,00 100 45. 32 OBČINA GROSUPLJE 0,12 0,09 0,00 1,90 0,13 0,00 0,00 1,48 2,70 31,77 0,00 15,48 38,68 0,00 1,19 6,47 0,00 0,00 100 96. 71 OBČINA MEDVODE 0,10 0,00 0,00 2,67 0,61 0,00 0,00 0,00 0,00 19,87 0,39 20,96 19,79 0,00 2,54 33,07 0,00 0,00 100 137. 102 OBČINA RADOVLJICA 0,08 0,00 0,00 0,53 0,00 0,10 0,00 12,88 4,17 24,00 0,31 4,05 36,66 0,77 14,03 2,41 0,01 0,00 100 174. 122 OBČINA ŠKOFJA LOKA 0,00 0,87 0,00 0,98 0,28 0,00 0,00 2,23 0,55 48,60 0,00 5,55 20,85 0,00 3,63 0,00 0,00 16,46 100 201. 140 OBČINA VRHNIKA 0,00 1,93 0,00 1,08 4,76 0,00 0,00 0,52 7,91 29,49 0,00 23,05 25,06 0,00 2,86 3,36 0,00 0,00 100 203. 142 OBČINA ZAGORJE OB SAVI 0,00 1,89 0,00 2,05 0,31 0,09 0,00 0,00 10,02 43,08 0,11 7,62 22,84 0,00 0,75 11,23 0,00 0,00 100 Tabela 94: Investicijski odhodki Občine Žalec in primerljivih občin po funkcionalnih dejavnostih v letu 2012 (Vir: MF RS, podatki občin) 206

INVESTICIJSKI ODHODKI 2012 (K2=42) 01 POLITIČNI SISTEM - V EUR - V EUR - V EUR 01 03 04 05 06 07 08 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 23 03 04 07 12 13 15 16 18 ZUNANJA SKUPNE 05 06 OBRAMBA IN 08 10 11 PRIDOBIVANJ PROMET, VAROVANJE PROSTORSKO KULTURA, POLITIKA IN ADMINISTRAT ZNANOST IN LOKALNA UKREPI OB NOTRANJE TRG DELA IN KMETIJSTVO, E IN PROMETNA 14 OKOLJA IN PLANIRANJE 17 ŠPORT IN 19 20 MEDNARODN IVNE SLUŽBE TEHNOLOŠKI SAMOUPRAV IZREDNIH ZADEVE IN DELOVNI GOZDARSTVO DISTRIBUCIJA INFRASTRUKT GOSPODARST NARAVNE IN ZDRAVSTVEN NEVLADNE IZOBRAŽEVA SOCIALNO A POMOČ IN SPLOŠNE RAZVOJ A DOGODKIH VARNOST POGOJI IN RIBIŠTVO ENERGETSKIH URA IN VO DEDIŠČINE STANOVANJS O VARSTVO ORGANIZACIJ NJE VARSTVO Zap. št. ID OBČINA 11. 151 OBČINA BRASLOVČE 0,00 0,00 0,00 0,00 6.973,94 3.661,90 6.600,00 0,00 0,00 0,00 186.510,86 0,00 264.752,99 703.820,46 0,00 84.757,35 2.538,00 0,00 0,00 1.259.615,50 126. 173 OBČINA POLZELA 0,00 0,00 0,00 0,00 3.629,67 169,00 0,00 0,00 0,00 0,00 836.165,72 0,00 607.313,40 99.253,81 31.697,00 9.256,21 90.646,76 0,00 0,00 1.678.131,57 128. 174 OBČINA PREBOLD 0,00 0,00 35.136,35 0,00 5.323,44 917,77 0,00 1.435,02 9.036,40 0,00 543.945,46 0,00 15.709,51 175.719,95 0,00 58.859,42 381.187,79 0,00 0,00 1.227.271,11 182. 184 OBČINA TABOR 0,00 0,00 28.185,00 0,00 3.444,40 3.585,42 0,00 0,00 6.432,73 0,00 100.070,52 962,90 383.688,46 53.704,40 0,00 679,32 65.832,54 4.000,00 0,00 650.585,69 200. 189 OBČINA VRANSKO 0,00 0,00 0,00 0,00 3.535,88 4.294,45 0,00 0,00 0,00 0,00 229.083,57 16.319,66 135.184,85 178.368,17 0,00 7.064,58 110.069,59 0,00 0,00 683.920,75 206. 190 OBČINA ŽALEC 0,00 0,00 49.319,72 0,00 113.444,62 0,00 0,00 0,00 291.870,00 1.699,38 782.479,51 13.176,00 2.131.765,11 965.748,22 0,00 33.210,00 1.667.331,92 19.200,00 0,00 6.069.244,48 16. 11 MESTNA OBČINA CELJE 0,00 0,00 790.301,13 0,00 205.631,38 0,00 0,00 0,00 14.728,80 0,00 187.328,08 0,00 0,00 1.060.065,00 0,00 1.526.837,24 4.230.421,17 0,00 0,00 8.015.312,80 29. 155 OBČINA DOBRNA 0,00 0,00 7.692,00 0,00 8.690,80 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 30.073,30 531,95 28.610,38 54.648,99 0,00 0,00 354.127,31 0,00 0,00 484.374,73 78. 57 OBČINA LAŠKO 0,00 0,00 0,00 0,00 119.452,99 1.898,05 0,00 0,00 44.001,33 23.680,80 1.609.779,54 680.652,11 714.332,76 1.927.060,68 10.000,00 103.343,75 329.947,00 0,00 0,00 5.564.149,01 191. 133 MESTNA OBČINA VELENJE 15.798,31 23.345,75 103.876,94 0,00 205.752,15 35.925,10 1.485,00 0,00 29.790,40 966.928,22 1.024.717,97 90.758,88 651.444,01 7.662.313,60 0,00 285.903,36 545.045,70 0,00 32.638,82 11.675.724,21 1. 1 OBČINA AJDOVŠČINA 0,00 0,00 192.148,77 0,00 83.258,90 13.058,50 0,00 0,00 9.679,80 0,00 984.748,94 63.719,01 903.839,34 1.474.337,95 361.505,07 174.423,94 52.577,10 23.970,00 0,00 4.337.267,32 45. 32 OBČINA GROSUPLJE 6.338,29 0,00 18.938,36 0,00 89.015,45 876,00 0,00 0,00 104.394,82 36.788,52 1.771.251,28 0,00 628.664,06 952.788,63 0,00 45.794,01 871.626,08 0,00 0,00 4.526.475,50 96. 71 OBČINA MEDVODE 3.153,94 0,00 0,00 0,00 144.550,94 35.504,62 0,00 0,00 0,00 0,00 536.593,98 0,00 344.900,94 680.724,34 20.000,00 24.590,91 1.292.611,16 0,00 0,00 3.082.630,83 137. 102 OBČINA RADOVLJICA 15.192,00 0,00 11.232,45 0,00 60.500,50 0,00 9.780,48 0,00 445.326,17 212.428,95 1.643.601,69 56.589,56 234.661,26 1.095.372,75 327.589,40 903.155,64 212.769,02 0,00 0,00 5.228.199,87 174. 122 OBČINA ŠKOFJA LOKA 0,00 0,00 29.928,19 0,00 101.488,35 20.046,11 0,00 0,00 0,00 131.125,82 2.386.450,17 6.000,00 1.409.456,97 841.451,18 0,00 181.982,20 0,00 0,00 22.408,36 5.130.337,35 201. 140 OBČINA VRHNIKA 0,00 0,00 144.514,92 0,00 45.282,57 79.357,19 0,00 0,00 17.464,70 28.142,68 1.596.961,74 19.465,18 311.190,51 805.410,47 0,00 1.270.511,31 852.977,19 0,00 0,00 5.171.278,46 203. 142 OBČINA ZAGORJE OB SAVI 0,00 0,00 89.486,76 0,00 11.583,79 7.950,96 0,00 0,00 0,00 74.841,52 2.014.765,31 0,00 517.915,95 419.608,83 0,00 14.635,46 2.115.590,40 0,00 0,00 5.266.378,98 STRUKTURA V% 11. 151 OBČINA BRASLOVČE 0,00 0,00 0,00 0,00 0,55 0,29 0,52 0,00 0,00 0,00 14,81 0,00 21,02 55,88 0,00 6,73 0,20 0,00 0,00 100 126. 173 OBČINA POLZELA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,22 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 49,83 0,00 36,19 5,91 1,89 0,55 5,40 0,00 0,00 100 128. 174 OBČINA PREBOLD 0,00 0,00 2,86 0,00 0,43 0,07 0,00 0,12 0,74 0,00 44,32 0,00 1,28 14,32 0,00 4,80 31,06 0,00 0,00 100 182. 184 OBČINA TABOR 0,00 0,00 4,33 0,00 0,53 0,55 0,00 0,00 0,99 0,00 15,38 0,15 58,98 8,25 0,00 0,10 10,12 0,61 0,00 100 200. 189 OBČINA VRANSKO 0,00 0,00 0,00 0,00 0,52 0,63 0,00 0,00 0,00 0,00 33,50 2,39 19,77 26,08 0,00 1,03 16,09 0,00 0,00 100 206. 190 OBČINA ŽALEC 0,00 0,00 0,81 0,00 1,87 0,00 0,00 0,00 4,81 0,03 12,89 0,22 35,12 15,91 0,00 0,55 27,47 0,32 0,00 100 16. 11 MESTNA OBČINA CELJE 0,00 0,00 9,86 0,00 2,57 0,00 0,00 0,00 0,18 0,00 2,34 0,00 0,00 13,23 0,00 19,05 52,78 0,00 0,00 100 29. 155 OBČINA DOBRNA 0,00 0,00 1,59 0,00 1,79 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,21 0,11 5,91 11,28 0,00 0,00 73,11 0,00 0,00 100 78. 57 OBČINA LAŠKO 0,00 0,00 0,00 0,00 2,15 0,03 0,00 0,00 0,79 0,43 28,93 12,23 12,84 34,63 0,18 1,86 5,93 0,00 0,00 100 191. 133 MESTNA OBČINA VELENJE 0,14 0,20 0,89 0,00 1,76 0,31 0,01 0,00 0,26 8,28 8,78 0,78 5,58 65,63 0,00 2,45 4,67 0,00 0,28 100 1. 1 OBČINA AJDOVŠČINA 0,00 0,00 4,43 0,00 1,92 0,30 0,00 0,00 0,22 0,00 22,70 1,47 20,84 33,99 8,33 4,02 1,21 0,55 0,00 100 45. 32 OBČINA GROSUPLJE 0,14 0,00 0,42 0,00 1,97 0,02 0,00 0,00 2,31 0,81 39,13 0,00 13,89 21,05 0,00 1,01 19,26 0,00 0,00 100 96. 71 OBČINA MEDVODE 0,10 0,00 0,00 0,00 4,69 1,15 0,00 0,00 0,00 0,00 17,41 0,00 11,19 22,08 0,65 0,80 41,93 0,00 0,00 100 137. 102 OBČINA RADOVLJICA 0,29 0,00 0,21 0,00 1,16 0,00 0,19 0,00 8,52 4,06 31,44 1,08 4,49 20,95 6,27 17,27 4,07 0,00 0,00 100 174. 122 OBČINA ŠKOFJA LOKA 0,00 0,00 0,58 0,00 1,98 0,39 0,00 0,00 0,00 2,56 46,52 0,12 27,47 16,40 0,00 3,55 0,00 0,00 0,44 100 201. 140 OBČINA VRHNIKA 0,00 0,00 2,79 0,00 0,88 1,53 0,00 0,00 0,34 0,54 30,88 0,38 6,02 15,57 0,00 24,57 16,49 0,00 0,00 100 203. 142 OBČINA ZAGORJE OB SAVI 0,00 0,00 1,70 0,00 0,22 0,15 0,00 0,00 0,00 1,42 38,26 0,00 9,83 7,97 0,00 0,28 40,17 0,00 0,00 100 23 INTERVENCIJ SKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI SKUPAJ VSA PODROČJA (OD 01 DO 23) 207

b) Analiza investicijskih vlaganj proračuna Občine Žalec v časovnem obdobju tekočega programskega obdobja 2007-2013 Ugotovitve, ki izhajajo iz primerjav z drugimi občinami, v nadaljevanju dodatno osvetlimo z analizo podatkov o investicijskih vlaganjih proračuna Občine Žalec v tekočem programskem obdobju 2007-2013, prikazanih v zbirni oziroma skupni pregledni tabeli na koncu tega poglavja. Občina Žalec je (oz. bo vključno z letom 2013 v primeru 100%-ne realizacije plana) v obdobju 2007-2013 vključno s sofinanciranjem iz EU sredstev namenila za investicijska vlaganja skupno 54.862.272 EUR, kar je približno 3,5-kratnik letnega proračuna občine! V tem znesku so sicer vključena tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje, a dejstvo je, da je bil pretežni del sredstev vendarle namenjen za izvedbo nekaterih ključnih»čistih«investicij (seveda skupno s sredstvi iz evropskih virov), kot je izgradnja primarne kanalizacije ter dograditev CČN Kasaze, izgradnja nove osnovne šole v Grižah, ureditev Ekomuzeja, ipd., hkrati pa tudi vlaganja v investicijsko vzdrževanje pozitivno vplivajo na gospodarski in splošni razvoj občine. Dinamika vlaganj po posameznih letih nam pokaže, da so bila najbolj intenzivna vlaganja v letu 2009, deloma pa tudi še v letih 2010 in 2011, torej v letih v sredini tekočega programskega obdobja. Tako je Občina Žalec v letu 2009 namenila za investicijska vlaganja skoraj 3-krat toliko kot v letu 2007. Slednje je razumljivo, saj je dinamika obsega investicijskih vlaganj povezana tudi z možnostjo pridobivanja evropskih sredstev, ki praviloma na začetku programskega obdobja še niso dostopna, saj je to obdobje priprave programskih dokumentov države, ki mu sledi obdobje prijav na razpise. Proti koncu programskega obdobja investicijska vlaganja spet postopoma padajo - deloma zaradi dejstva, da so razpoložljiva evropska sredstva po posameznih programih takrat že izčrpana, kot tudi zato, ker občini zaradi zadolževanja, ki je drugi vir za zapiranje finančnih konstrukcij posameznih projektov, začne primanjkovati lastnih sredstev za večji obseg investicijskih vlaganj. Hkrati pa se je v zadnjih letih pojavil še dodatni problem omejevanja proračunskih možnosti kot posledica ukrepov, povezanih s krizo. Tabela 95: Obseg in dinamika skupnih investicijskih vlaganj Občine Žalec v obdobju 2007-2013 (Vir: podatki proračuna OŽ) INVESTICIJSKA VLAGANJA OBČINE ŽALEC V OBDOBJU 2007 2013 Plan tekočega leta 2013 Indeks 2013/12 Realizacija 2012 Indeks 2012/11 Realizacija 2011 Indeks 2011/10 Realizacija 2010 Indeks 2010/09 Realizacija 2009 Indeks 2009/08 Realizacija Indeks 2008 2008/078 Realizacija 2007 SKUPAJ: 5340402,00 81,37 6563091,82 71,24 9213181,72 80,03 11512182,94 88,54 13001940,33 265,93 4889252,19 112,60 4342221,28 208

Graf 76:Investicijska vlaganja Občine Žalec v obdobju 2007-2013 (Vir: podatki proračuna OŽ) Graf 77: Investicijska vlaganja Občine Žalec v obdobju 2007-2013 - verižni indeksi (Vir: podatki proračuna OŽ) 209

Prikaz strukture investicijskih vlaganj z zornega kota pristojnosti občinskih uradov nam pokaže, katere investicije so imele prioriteto v posameznih letih tekočega programskega obdobja. Tako je v vseh letih relativno visok delež področij, ki jih pokriva Urad za gospodarske javne službe, kar je povezano z naložbami v izgradnjo mreže lokalnih cest, predvsem pa z naložbami v komunalno infrastrukturo. Izjema je leto 2011, ki je bil najvišji delež naložb v področja, ki jih pokriva Urad za negospodarske javne službe, kar je bilo v tem in deloma tudi še v naslednjem letu povezano predvsem z investicijo v OŠ Griže, ki se pozna tudi v deležu tega urada v letu 2012. Nekoliko večji delež investicij, ki sodijo v pristojnost Urada za negospodarske javne službe je tudi v letu 2007, ki je bilo začetno leto izgradnje OŠ Griže, dokaj visok pa je delež tudi v letu 2008, kar je posledica vlaganj v POŠ Ponikva. Graf 78: Struktura investicijskih vlaganj Občine Žalec v obdobju 2007-2013 po pristojnosti občinskih uradov (Vir: podatki proračuna OŽ) 90,00 80,00 70,00 60,00 50,00 40,00 30,00 20,00 10,00 0,00 Župan Občinska uprava - urad za premoženjske, pravne in splošne zadeve Občinska uprava - urad za negospodarske javne službe Občinska uprava - urad za gospodarske javne službe Občinska uprava - urad za prostor in gospodarstvo 210