KARTE RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI SAVE NA ODSEKU SAVE OD MEDNEGA DO SOTOČJA Z LJUBLJANICO

Uroš LESJAK * Tomaž HOJNIK* - 209 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KARTE RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI SAVE NA ODSEKU SAVE OD MEDNEGA DO SOTOČJA Z LJUBLJANICO UVOD Za potrebe izdelave občinskega prostorskega načrta (OPN) za Mestno občino Ljubljana (MOL) je bilo potrebno izdelati karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za reko Savo od Mednega do sotočja z Ljubljanico, skladno s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja v razrede ogroženosti (UL RS 60/2007, v nadaljevanju Pravilnik). Potrebno je bilo podati pogoje in omejitve skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (UL RS 89/2008, v nadaljevanju Uredba). Reka Sava je naša najdaljša in najbolj vodnata reka, hkrati pa v Sloveniji tudi izvira. Iz alpske reke s številnimi slapovi, soteskami, brzicami se preko predalpskega hribovja do obrobja Panonske nižine pri Brežicah prelevi v panonsko reko. Dolžina toka reke Save v Sloveniji znaša 219 km, celotna dolžina do izliva v Donavo pa 940 km. Površina porečja v Sloveniji znaša ca. 10900 km 2, kar je več kot polovica površine Slovenije in ca. 11 % celotnega porečja Save. Dolžina obravnavanega odseka znaša 20 km ali slabih 10 % celotne dolžine reke Save v Sloveniji. OPIS STANJA IN MODELA Obravnavani odsek reke Save leži med brvjo v Mednem in sotočjem Save z Ljubljanico in Kamniško Bistrico. Na obravnavanem odseku sta največja pritoka Kamniška Bistrica (levi pritok) in Ljubljanica (desni pritok), ki se v Savo izlivata pri Podgradu. Na celotnem odseku ob reki, ki sicer teče ob urbaniziranih območjih, prevladuje kmetijska raba tal, večji odstotek gozdnatih površin pa je prisoten na odseku od Tacna do Šmartnega. Dno struge sestavljajo prodniki in pesek večjih frakcij, odsekoma tudi hribinska podlaga (Tacenske brzice...), lokalno pa so prisotni tudi otoki naplavin. Brežine so večinoma močno zarasle s travnatim rastjem, grmičevjem in lesno zarastjo, z izjemo redkih odsekov kjer ni obrežne vegetacije in so erodirani. Velikost in oblika prečnih profilov se vzdolž struge spreminjata in sta v veliki meri pogojena z geološkimi razmerami. Na gorvodnem odseku so profili trapezne oblike s širino dna med 90 in 100 metri. Na območju Sneberj se širina dna zmanjša na 35 do 50 m ter ostane takšna do sotočja z Ljubljanico. Naklon brežin leži v povprečju med 1:2 do 1:1 s posameznimi praktično navpičnimi odseki (Tacen). Vzdolžni padec dna struge je z izjemo dela dolvodno AC Ljubljana Maribor, ki znaša 0.07%, precej neenakomeren in znaša tudi do 0.3%. Vzdolžni padec nivelete je deloma reguliran z rečnimi stopnjami in pragovi, ki služijo kot stabilizacija dna, v Tacnu pa je prisoten jez (HE Brod). Največja stopnja je pod AC Ljubljana Maribor, ki je visoka ca. 3.8 metra. Lokalno so vidni sledovi močne erozijske dejavnosti (brežine in struga pod avtocesto Ljubljana- Maribor, in druga manjša lokalna erozijska žarišča, ki pa so verjetno delno tudi posledica nelegalnih odkopov proda), v sami strugi pa se pojavljajo tudi otoki naplavljenega materiala. Ponekod (Tacen, morda tudi drugje dolvodno) je dno struge na hribinski podlagi (skriljavcu). Dolvodno od Sneberj oz. AC Ljubljana-Maribor pa vse do sotočja z Ljubljanico in Kamniško Bistrico, se je struga od leta 1978 do danes, vsled globinske erozije, poglobila za ca. 4 m in to po vsej širini dna! Poglabljanje je bilo relativno enakomerno in intenzivno prvih dvajset let (v povprečju ca. 0.2 m/leto), po letu 1997 pa so spremembe minimalne. Do velikih lokalnih odnašanj proda je prišlo tudi na območju dolvodno od * Uroš LESJAK, univ. dipl. inž. grad., DHD d.o.o., Praprotnikova ulica 37, 2000 Maribor, www.dhd.si, lesjak@dhd.si, * Tomaž HOJNIK, univ. dipl. inž. grad., DHD d.o.o., Praprotnikova ulica 37, 2000 Maribor, www.dhd.si, hojnik@dhd.si

- 210 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA U. LESJAK, T. HOJNIK tacenskee brzice, kjer je dno sedaj sprano do hribine, razlike glede na leto 1978 so tudi ca. 6 m (slika 4). Na desnem bregu na območju Sneberj ter med AC Ljubljana-Maribor in Zalogom je bil zgrajen visokovodni nasip. Nasip v Sneberjah je lokalno v slabem stanju ( ponižanje, cestni preboji...). Oba nasipa sta večinoma porastla z lesno zarastjo. Gorvodnoo od obravnavanega odseka (nad sotočjem s Soro) so zgrajene HE Medvode (1953), HE Mavčiče (1986) in HE Moste (1952), zaradi katerih je bil dotok rinjenih plavin na območje bistveno zmanjšan. Slika 1: Pregledna karta Hidrološki podatki Za potrebe izdelave kart poplavne nevarnosti je bilo aprila 2010 izdelano Hidrološko poročilo Visoke vode Save od Mednega do sotočja z Ljubljanico (IZVO d.o.o.). Podan je bil pregled hidroloških obdelav ter predlog projektnih visokih vod. Študija "Hidravlična presoja visokih voda leta 1990 na vodomerni postaji Litija, IzVRS 2009", je pokazalaa da je verjetni pretok Save na v.p.. Litija v letu 1990 bil 2400 m 3 /s in ne 2069 m 3 /s kot je trenutno še v uradni bazi podatkov ARSO. Študija je tudi pokazala da je konzumpcijska krivulja ki jo predlagaa ARSO in jo sedaj uporablja bolj primerna za določitev velikih pretokov. Iz teh ugotovitev sledi, da še ni možno z gotovostjo povedati kašne so pravilne vrednosti visokih vod na tem odseku Save. Ker so se rezultati študije iz leta 2007 uporabljali za umestitev predvidene cestee Medvode-Jeprca, je bilo podano mnenje, da je za namen določitve kart nevarnosti in kart razredov nevarnosti smiselno privzeti za odsek Save od v.p. Medno do Kamniške Bistrice vrednosti iz te študije: Q500= 2030 m 3 /s, Q100=1800 m 3 /s in Q10= 1400 m 3 /s. Za odsek Save dolvodno od Ljubljanice do meje MOL pa za isti namen vrednosti Q500= 2900 m 3 /s, Q100=2400 m 3 /s in Q10= 1700 m 3 /s. Za potrebe načrtovanja HE je v izdelavi celovita hidrološka študija Save (IzVRS), ki bo predvidoma dala bolj zanesljive in vzdolžno usklajene vrednosti verjetnih visokih vod. V času nastanka tega članka je študija v recenziji. Kot zanimivost omenimo, da za odsek Medno-Zalog študija predlaga ca. 12% nižje vrednosti teoretičnih visokih vod Q10 in ca. 9% nižje vrednosti teoretičnih visokih vod pri Q100. Na odseku Jevnica-Litija pri Q100. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali gre le za spremembe kot posledico metodologije ali pa je prišlo tudi do spremembe vzorcev vsled naravnih dejavnikov in/ali posegov v vodni režim. Pri izdelavi kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti na območju sotočij, se pa so predlaganee kar ca. 27 % višje vrednosti pri Q10 in ca. 4% višje vrednosti pojavi problem določitve sovpadanja visokih vod, še posebej, če gre za večje pritoke. Zato je bilo potrebno, za območje Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice, določiti več računskih "obtežnih" primerov.

- 211 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Na osnovi hidrološkega poročila, značilnosti pritokov (Ljubljanica je kraški vodotok z dolgim trajanjem vala in majhnimi razlikami med vrednostmi pretokov pri višjih povratnih dobah, Kamniška Bistrica pa ima nasprotno hudourniški značaj), kontinuitete pretokov Save ter s konzervativnim pristopom (varna stran) smo določili 6 računskih ("obtežnih") primerov, ki so podani v preglednici 1. Primer Sava do sotočja Ljubljanica Kamniška Bistrica Sava pod sot. 1 Q10 1400 170 130 Q10 1700 2 Q100 1800 Q100 454 146 Q100 2400 3 Q500 2030 Q500 505 365 Q500 2900 4 Q100 1800 Q10 337 Q10 263 Q100 2400 5 1520 113 Q100 427 Q20 2060 6 Q500 2030 315 Q500 555 Q500 2900 Preglednica 1: Računski primeri (sovpadanje) pretokov na sotočju Hidravlični izračuni Hidravlični izračuni za obravnavan odsek Save so bili izvedeni z modelom nestalnega neenakomernega toka Infoworks RS, razvitega na MWH Soft Limited (Wallingford Software), ki omogoča 1D, 2D in kombinirano 1D-2D (račun poteka simultano) matematično modeliranje. Osnova 2D matematičnega modela sta St. Venantovi enačbi gibalne količine in kontinuitete masnega toka v dvodimenzijski obliki. Infoworks RS rešuje 2D enačbe po metodi končnih volumnov z Preissmannovo implicitno shemo. Model uporablja trikotno nestrukturirano računsko mrežo. Obravnavan računski primer smo modelirali kot kombinirani 1D-2D model. Strugo Save smo izdelali iz 107 prečnih profilov, baziranih delno na že obstoječih prečnih profilih merjenih leta 2007, dopolnjenih z novo merjenimi profili leta 2010 pri čemer znaša povprečna razdalja med merjenimi profili pod VP Šentjakob ca. 120m, nad VP pa ca. 220m. Na zgornjem odseku smo med obstoječimi profili interpolirali dodatne profile, tako da znaša povprečna razdalja med profili ca. 100 m. Izlivni odsek Ljubljanice smo modelirali na podlagi merjenih prečnih profilov iz leta 1988 (22 prečnih profilov povprečna razdalja med profili 115 m), Kamniške Bistrice pa na podlagi merjenih prečnih profilov iz leta 1998 (31 prečnih profilov), pri čemer znaša povprečna razdalja med profili 75 m. Skupna dolžina obravnavanega odseka Save znaša ca. 19.6 km, Kamniške Bistrice ca. 2.3 km (od izliva do ceste Dol-Šentjakob), Ljubljanice pa ca. 2.7 km (od izliva do železniškega mosta v Sp. Kašlju). 2D model smo izdelali na podlagi LIDAR posnetka izdelanega avgusta 2009, sestavljen pa je iz 863641 trikotnih celic maksimalne velikosti 50 m 2, ki tvorijo mrežo skupne površine 26.4 km 2. Tudi inundacije pod mostovi so bile modelirane v 2D načinu. Na območjih nasipov in večjih sprememb višin, smo mrežo zaradi detajlnejšega opisa zgostili. Model smo dopolnili z objekti (hiše ipd.) povzetimi iz DOF1, na širšem območju Sneberij (na zračni strani nasipa, kjer LIDAR ni bil posnet) pa smo topografijo dopolnili z višinskimi kotami določenimi iz TTN 5. Območje modela je pregledno prikazano na sliki 1. Na obravnavanem odseku Save delujeta avtomatska vodomerna postaja Šentjakob, locirana tik nad lokalno cesto Sneberje Šentjakob, na kateri ob visokih vodah opravljajo tudi meritve hitrosti (z dopplerjevim merilcem) ter VP Medno pri brvi. Umerjanje modela smo opravili na podlagi znanih pretokov ob visokovodnih dogodkih dne 25.12.2009 ter pripadajočih točkah na terenu, kjer so bile po fotografijah in pričevanjih določene najvišje gladine poplav tega dne. Zabeležene gladine visokih vod l.1990 (Poročilu o visokih vodah 2.11.1990 na odseku Tacen-Zidani most, VGI Ljubljana, 1991) so bile zaradi morfoloških sprememb in ureditev v vmesnem času, uporabljene samo za grobo verifikacijo. Gladine so bile zakoličene in izmerjene po sledeh 8. in 9.11. 1990. Poplavni dogodek l. 1990 predstavlja najvišje opazovane oz. zabeležene gladine od kar se le-te na Savi sistematično opazujejo (od l. 1926). Pri dogodku l.2009 je bila na VP Šentjakob zabeležena le za 22 cm nižja gladina kot l.1990 vendar dogodek ni ostal v tako "hudem" spominu, kar kaže na to, da je bil obseg poplav precej manjši kot l. 1990.

- 212 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Model je bil umerjen na osnovi razpoložljivih podatkov, ki pa so kljub temu, da gre za največjo slovensko reko ob izrazito urbaniziranem območju (glavno mesto), zelo skopi. Problem predstavlja predvsem določitev pretoka ob danem poplavnem dogodku. Na vodomernih postajah se pretoki določujejo posredno, na osnovi tako ali drugače določenih/ocenjenih pretočnih krivulj. Težavo predstavlja izjemno dinamično poglabljanje dna struge od VP Šentjakob dolvodno (pa tudi drugod), vpliv hrapave drče (stopnje) neposredno pod VP Šentjakob na tokovne razmere gorvodno in nenazadnje vpliv same avtoceste Ljubljana Maribor, ki dodatno preseka poplavno ravnico in omejuje tok po inundaciji (leta 1990 ta odsek namreč še ni bil zgrajen). Za VP Šentjakob smo izdelali diagram merjenih pretokov in globin iz podatkov direktnih meritev (dopplerjev merilec hitrosti) merjenih med leti 2005 in 2010 ter diagram uradnih podatkov na osnovi pretočnih krivulj (slika 2). Vidimo, da pretoka za l. 1990 in 2009 ležita višje, kot bi pričakovali na osnovi direktnih meritev, kar nakazuje, da sta pretoka podcenjena. Če pretočno krivuljo direktnih meritev linearno ekstrapoliramo, dobimo precej višje pretoke, t.j. ca. 1600 m 3 /s namesto 1300 m 3 /s (za leto 2009) in 1800 m 3 /s namesto 1400 m 3 /s (za leto 1990). Ob tem menimo, da je razmislek za leto 2009 lahko korekten, za l.1990 pa, zaradi velike časovne oddaljenosti in vmesnih sprememb, ne moremo biti gotovi (direktne meritve so iz obdobja 2005-2010). Meritve pretoka in globin na VP Šentjakob 900 850 800 750 700 650 H(cm) 600 550 500 450 400 350 vir podatkov: MOP-ARSO 300 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700 1800 Q(m3/s) doppler 2009 1990 Slika 2: Meritve pretoka in globin pri visokih vodah na VP Šentjakob MOP-ARSO izvaja neposredne meritve (doppler) ob visokovodnih dogodkih, predvsem za potrebe kontrole in umerjanja pretočnih krivulj. Zaradi tega se nam zdi uporaba podatkov neposrednih meritev smiselna tudi za potrebe umerjanja. Podatke za leto 1990 smo, zaradi velike časovne oddaljenosti in znatnih morfoloških sprememb struge uporabili le za splošno preveritev. Umerjene oz. uporabljene vrednosti ng v strugi Save znašajo 0.038 sm -1/3, na območjih večjih stopenj in drč pa 0.05 sm -1/3. Splošno vrednost ng=0.065 sm -1/3 v inundaciji smo dopolnili z območji kjer se pojavlja močnejša zarast (gozd, višje grmičevje, ) kjer smo uporabili vrednost 0.1 sm -1/3. Pri ca. 10% zvečanih in zmanjšanih vrednostih ng za strugo, so pri Q100 povprečne razlike v izračunanih gladinah Save -30 cm (ng=0.034 sm -1/3 ) in +25 cm (ng=0.042 sm -1/3 ). Za leto 2009 znaša na VP Šentjakob razlika med merjeno in izračunano gladino (pri 1600 m3/s), -36 cm kar je glede na pogoje meritev na merilnem mestu (valovanje, vpliv depresije) dobro ujemanje. Če bi za umerjanje uporabili podatke z uradne pretočne krivulje za VP Šentjakob (t.j. če ne bi upoštevali podatkov neposrednih meritev pretoka), bi bila potrebna fizikalno neutemeljena vrednost ng=0.055 sm- 1/3, izračunane gladine na območju VP Medno pa bi bile previsoke za ca. 0.5 m. V primeru, da za VP Šentjakob velja ocena 1600 m 3 /s za leto 2009, lahko za VP Medno ocenimo pretok ca. 1500 m 3 /s. V tem primeru so z umerjenim modelom izračunane gladine na VP Medno previsoke za ca. 0.5 m. V primeru upoštevanja pretoka s pretočne krivulje za VP Medno (1180 m 3 /s) in umerjenih vrednosti ng, so izračunane gladine na VP Medno na varni strani za ca. 10 cm.

- 213 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Ocena natančnosti modela je, zaradi skromnih podatkov za umerjanje težavna. Ocenjujemo, da je natančnost izračunanih gladin v strugi ca. 0.5 m, lokalno pa je lahko tudi manjša. Na podlagi različnih predhodnih študij na daljših odsekih Save in Drave menimo, da je umerjena oz. uporabljena vrednost ng=0.038 sm-1/3 v rangu fizikalno pričakovanih vrednosti, lahko rečemo celo, da je na zgornji meji pričakovanih vrednosti. Vrednost je bila dobljena na osnovi upoštevanja večih med seboj prepletenih podatkov, izkušenj, literature ter nenazadnje podatkov neposrednih meritev MOP-ARSO. Menimo, da uporabljene vrednosti ng morajo ležati znotraj fizikalno oz. izkustveno utemeljenih. Pri beleženju gladin po sledeh ima velik vpliv prečno valovanje, saj po naših opazovanjih nihanje gladine ob visokih vodah znaša tudi 0.5 m ali več ter vpliv hitrosti oz. energijske višine (zastojne točke oz. mirujoča voda v zatišnih legah). Izračunane povprečne hitrosti v strugi znašajo 3.8 m/s pri Q500, 3.6 m/s pri Q100 in 3.3 m/s pri Q10, kar pomeni ca. 0.55-0.75 m kinetične višine. Povprečna razlika med izračunanimi gladinami pri Q100 in Q10 na odseku znaša 0.73 m, med Q500 in Q100 pa 0.3 m. Tudi zabeležene gladine obeh dogodkov predvsem pa meritve na VP kažejo na relativno ozek pas oz. višinsko območje gladin visokih vod. To je posledica globoke struge ter znatnih inundacijskih površin in je s stališča varstva pred poplavami vsekakor zaželjeno, saj ni za pričakovati ekstremno višjih gladin od do sedaj znanih oz. izračunanih. Pri primerjavi merjenih gladin in kot terena na lokacijah meritev smo ugotovili, da so kote terena pogosto višje od meritev gladin vode. To se dogaja praktično izključno na območjih, kjer je prisotna visoka gozdna oz. grmovna zarast in kaže na vpliv rastja pri zajemu LIDARJA, saj je bil LIDAR izveden ob zelo neprimernem času, t.j. meseca avgusta, ko je vegetacija najbujnejša. Zato je bila podana ocena o možnosti napačnih (previsokih) kot terena na poraščenih območjih. Do kasnejših preverb geodetskih točk ni prišlo. Ocenjujemo, da manj zanesljivi LIDAR podatki na poraščenih območjih ne vplivajo bistveno na kote izračunanih gladin, dejansko so zaradi tega lahko izračunane gladine v inundaciji celo previsoke oz. na varni strani. Neugodno je, da je lahko, zaradi možnih generalno previsokih kot terena na območju zarasti, prikazana poplavna površina bistveno manjša od dejanske. V takšnih primerih so na karti vidni nepoplavljeni "otoki", obdani s poplavo. V duhu omejitev iz Uredbe ocenjujemo, da morajo tudi za takšne "otoke" smiselno veljati enake omejitve kot za okoliško poplavno območje, saj v času poplav ni možen dostop ali evakuacija z teh območij. Takšna območja so pogojno primerna npr. le za rekreacijske dejavnosti pod pogojem, da ni predvideno zadrževanje večjega števila ljudi ter da je urejen sistem obveščanja in opozarjanja v primeru poplav. V skladu s tem smo omenjena območja uvrstili v razred preostale nevarnosti. Izračunane hitrosti v inundaciji večinoma ne presegajo 1 m/s. Večje hitrosti (do ca. 1.5 m/s) se pojavljajo le ob nižjeležečih robovih strug in pod mostovi. Globlje v inundacijah je le nekaj manjših območij na lokacijah lokalnih zožitev ipd., kjer hitrost nekoliko preseže 1 m/s. Ob Ljubljanici so večje hitrosti posledica utesnjene struge na gorvodnem delu ter vtekanja Save pri nižjih pretokih Ljubljanice na dolvodnem delu. Poplavno območje je večinoma omejeno z ježami zato so globine na poplavnem območju precejšnje, v glavnem okoli 1 m in več. Komentirati velja rezultate na območju Sneberj. Tu zajčji nasip, dalje gorvodno pa tudi ježa, na večih mestih služi za prehode motornih vozil in kmetijske mehanizacije, zato je delno ponižan (na eni lokaciji je nasip celo predrt zaradi uvoza v hišo- novogradnja). Ker je nasip tudi porastel z lesno vegetacijo, LIDAR posnetek ni zelo natančen. Lokalno bi zato lahko pri pretokih Q100 ali višjih, prišlo do manjšega prelivanja nasipov (na razdalji nekaj metrov t.j. na območju ponižanj). Preliti pretoki ne bi bili veliki (nekaj m 3 /s) vendar bi lahko, zaradi dolgega trajanja, poplavili relativno veliko površino (z večinoma majhnimi globinami), na območju ovir oz. onemogočenega iztoka pa bi lahko globine bile tudi večje. ZAKLJUČEK Ker je večji del poplavnega območja Save v razredu srednje in velike nevarnosti, načrtovanje posegov in dejavnosti v poplavnem območju oz. v neposredni bližini ni dopustno niti smiselno. V premeru posegov bo potrebno izvrednotiti vplive na vodni režim. Smiselna je izvedba varovalnih ukrepov za obstoječe ogrožene objekte, kar je potrebno vključiti v OPN. Na obravnavanem območju je najbolj ogrožena pozidava na območju Tacenskega jezu (levi in desni breg). Značilnost poplav na tem območju je, da se voda iz struge razlije na gorvodnih območjih ter

- 214 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA nato poplavlja objekte po inundaciji in ne neposredno iz struge. Zato bi bila smiselna izvedba protipoplavnega nasipa/zidu na gorvodnem delu. S tem bi izločili poplave pri Q100 na levem bregu, na desnem bregu pa le delno (gorvodni del). Zaradi pozidave na desnem bregu, ki sega praktično do struge, izvedba nasipa oz. zidu ni možna, zato so smiselni individualni ukrepi oz. rekonstrukcije objektov. Ugoden vpliv bi imelo tudi znižanje krone jezu, kar pa verjetno ni mogoče, zaradi obstoječe koncesije HE. Dolvodno od Tacna, vse do Sneberj, ni poplavno ogroženih objektov, razen "vikendov" ob vrtičkih v Stožicah na levem bregu. V Sneberjih je ogroženo območje kinološkega društva, v primeru lokalnega prelivanja nasipa na območju prehodov, pa bi bila ogrožena tudi pozidava (razred majhne nevarnosti), voda bi odtekala skozi podvoz pod AC Ljubljana-Maribor na kmetijske površine. Dolvodno od AC je višina nasipa ustrezna, saj je zagotovljenega min. ca. 0.5 m varnostnega nadvišanja nad gladino Q100, večinoma pa 1 m ali več. Menimo, da bi bil potreben le temeljit pregled stanja nasipa in evidentiranje morebitnih poškodb. V primeru, da nasipa ne bi bilo, bi gladine visokih vode (glede na kote izračunanih gladin v strugi za obstoječe stanje) segale do pozidave na robu polja (Zadobrova). Gorvodno od AC je potrebno sanirati znižanja in predore nasipa ter preprečevati samovoljne posege v nasip. Tudi tukaj bi bil smiseln pregled stanja nasipa. Na obravnavanem odseku Save nastopa izrazita bočna erozija le na območju stopnje dolvodno od AC Ljubljana-Maribor (Sneberje oz. Šentjakob). Bočna erozija na naravnih območjih ni nezaželjena (če bi na obravnavanem odseku bila možna bočna erozija, ne bi prišlo do tako znatne globinske erozije in s tem povezanih posledic na gladino talne vode). Na omenjeni lokaciji bi progresivna bočna erozija lahko povzročila škodo na levem bregu na daljnovodu ter na desnem bregu na visokovodnem nasipu, zato je poškodbe nujno sanirati. Dolžina sanacije oz. zavarovanja znaša ca. 500 m na levem bregu in ca. 350 m na desnem bregu. Najustrezneje bi bilo, da linija sanacije sledi že erodirani brežini (razširjena struga). Preprečevati je potrebno nelegalne odvzeme gramoza z roba struge, saj so takšni odvzemi erozijska žarišča. Preprečevati je potrebno odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na poplavnem območju predvsem pa v samo strugo, kar je na območju žal običaj. V primeru potrebe po natančnejšem modelu oz. kartah bi bilo smiselno izdelati LIDAR posnetek v času, ko ni vegetacije. Za ustreznejše umerjanje bi bila potrebna meritev gladin v večih točkah vzdolž vodotoka. Na območju tacenske brzice bi bila smiselna izdelava čistega 2D modela, predvsem v primeru načrtovanja varovalnih ukrepov. Slika 3: Sava z mosta v Tacnu, gorvodno, 25.12.2009 ob 13.50 (foto: Darko Anzeljc) VIRI - DHD d.o.o., Karte razredov poplavne nevarnosti Save na odseku Save od Mednega do sotočja z Ljubljanico, proj.št. 50, avgust 2010, dopolnitve september 2011

- 215 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Slika 4: Vzdolžni profil, prikaz poglabljanja dna