VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SOUTH EAST EUROPE Transnational Cooperation Programme Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Publikacija izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE ni odgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij. Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor. VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI www.natreg.eu

1 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI Priporočilo za DANEV, G., s sod. 2011. Vodnik vsebin priprave SOUTH citiranje: EAST EUROPE načrtov upravljana (za)varovanih območij. Projekt NATREG. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana Transnational Cooperation Programme Izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Avtorji: Gregor Danev, Jurij Gulič, VODNIK VSEBIN Sebastjan Štruc, PRIPRAVE Amela Smajić Hodžić NAČRTOV Datum: UPRAVLJANJA Maj 2011 (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ Delovni sklop: 3.4 Razvoj Enotne strategije upravljanja ENOTNA Slovenski prevod STRATEGIJA Alenka Komljanc, UPRAVLJANJA Gregor Danev, in lektoriranje: Amela Smajić Hodžić Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI Pregled in revizija: Gregor Danev, Amela Smajić Hodžić V JUGOVZHODNI EVROPI Slika na naslovnici: arhiv STYRIA Avtorji: Oblikovanje, Gregor Danev, Jurij Gulič, Sebastjan Štruc, prelomi: Amela Smajić AvantGuarde Hodžić Design, Beograd, Srbija Datum: Maj Tisk: 2011Zlatna knjiga plus, Jagodina, Srbija Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Delovni Število sklop: izvodov: 3.4. Razvoj 100Enotne strategije upravljanja z (za)varovanimi območji Publikacija izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE ni odgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij. Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor.

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 2 3 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI DELIVERABLE SUMMARY PROJECT INFORMATION Project acronym: NATREG Project title: Kako upravljati (za)varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj Project code: SEE/A/479/2.3/X Starting date: 11.03.2009 Ending date: 31. 07. 2011 Project WEB site address: www.natreg.eu Lead partner organisation: Zavod RS za varstvo narave Project manager: Gregor Danev E-mail: gregor.danev@zrsvn.si Telephone number: 00 386 1 23 09 532 DELIVERABLE INFORMATION Title of the deliverable: ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI - JSIMPA WP/activity related to WP 3 - Enotna strategija za integrirano upravljanje z (za)varovanimi the deliverable: območji, Akt. 3.4. Razvoj Enotne strategije za upravljanje - JSIMPA Type (internal or restricted or public): Javno WP leader: Zavod RS za varstvo narave Activity leader: Zavod RS za varstvo narave Editor(s)/Author(s): Gregor Danev, Jurij Gulič, Sebastjan Štruc, Amela Smajić Hodžić E-mail: gregor.danev@zrsvn.si Telephone number: 00 386 1 230 95 32 ZAHVALA Priprava tega dokumenta ne bi bila mogoča brez aktivnega sodelovanja NATREG-ovih projektih partnerjev ter podjetja Alianta d.o.o., ki so k temu konstruktivno prispevali z gradivi in praktičnimi primeri, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo. Zahvalo izrekamo tudi Andreju Sovincu, strokovnemu vodji Krajinskega parka Sečoveljske Soline, ter strokovnjakom z Ministrstva RS za okolje in prostor za pomoč pri strokovnem umeščanju pripravljenih smernic. Za strokovno in kakovostno pripravo smernic se zahvaljujemo podjetjema MeritUM, d.o.o., in ActUM, d.o.o., avstrijskemu partnerju Štajerski deželni vladi in podjetju Freiland Umwelt Consulting ter Regionalnemu centru za okolje za vzhodno in srednjo Evropo (REC Ljubljana), ki so smernicam dodali tudi praktične primere in jim s tem še povečali dodano vrednost. Univerzi v Celovcu, Koroški deželni vladi in podjetju E.C.O. gre globoka zahvala za izdajo zelo uporabnega priročnika o vključevanju deležnikov People, parks and money. In nenazadnje, se iskreno zahvaljujemo tudi italijanskemu partnerju Deželi Benečiji ter podjetjema Studio Silva in Istituto Delta za ustvarjalno sodelovanje ter prepletanje delovnih sklopov 3 in 5. Gregor Danev, vodja projekta NATREG PREDGOVOR»Iskanje razvojnih možnosti na podlagi naravnih danosti in trajnostne rabe virov so ključni izzivi sodobnega časa. Snovalci in izvajalci projekta NATREG so skupaj s pisano paleto zainteresirane javnosti iskali odgovore na te izzive. Pri tem zgolj nekritičen prenos razvojnih ambicij iz drugih okolij ni zadoščal; začelo se je iskanje smeri razvoja na posameznih pilotnih območij, ki so njim lastna ter temeljijo na konkretnih danostih in trajnostnem razvoju teh območij. Pri tem so se vzporedno spletle še mreže ključnih razvojnih akterjev v okviru posameznih pilotnih območjih in širše, na celotnem projektnem območju od reke Pad do Vojvodine. Iskanje specifičnih rešitev je projektna skupina nadgradila še z Enotno strategijo upravljanja z (za)varovanimi območji, ki je sedaj pred vami. V pripravljalnem procesu so bila ključna področja integriranega upravljanja najprej identificirana in nato proučena v obliki štirih smernic, ki pokrivajo štiri ključna področja uspešnega integriranega upravljanja. Pričujočo Strategijo, ki je rezultat trdega dela, navdušenja in volje tako avtorjev kot tudi projektnega partnerstva, vam nudimo v uporabo in kritično presojo, vendar z enim samim namenom: za uspešno vsakodnevno uporabo pri vašem delu upravljanja (za)varovanih območij s ciljem trajnostnega razvoja z naravo na območju Jugovzhodne Evrope.«Doc. dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 4 5 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI KAZALO VSEBINE ZAHVALA 3 PREDGOVOR 3 KAZALO VSEBINE 4 1. UVOD 6 1.1 NAMEN ENOTNE STRATEGIJE IN VODNIKA 6 1.2 KAKO UPORABLJATI SMERNICE IN VODNIK 7 1.2.1 VODNIK 7 1.2.2 SMERNICE 8 1.2.3 PEOPLE, PARKS AND MONEY 10 1.2.4 AKCIJSKI NAČRT JSIMPA 11 2. UPRAVLJANJE Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI 12 2.1 KAJ JE (ZA)VAROVANO OBMOČJE IN NAČRT UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA 12 2.1.1 (ZA)VAROVANA OBMOČJA IN MREŽE (ZA)VAROVANIH OBMOČI 12 2.1.2 UPRAVLJANJE (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ 13 2.2 ŽIVLJENJSKI KROG (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA 15 3. NAČRT UPRAVLJANJA 18 OSEBNA IZKAZNICA (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA 18 POVZETEK NAČRTA 18 1. UVOD IN SPLOŠNE INFORMACIJE O (ZA)VAROVANEM OBMOČJU 19 1.1 VIZIJA (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA 19 1.2 INSTITUCIONALNA IN ZAKONODAJNA PODLAGA 20 1.3 UPRAVLJANJE Z (ZA)VAROVANIM OBMOČJEM 20 2. OPIS IN VREDNOTENJE (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA 20 2.1 SPLOŠEN OPIS IN VREDNOTENJE 21 2.1.1 Lokacija in meje območja 21 2.1.2 Pravni status/i 24 2.1.2.1 Pravni statusi ohranjanja narave 22 2.1.2.2 Pravni statusi, pravice druge sektorske zakonodaje 22 2.1.3 Osnove upravljanja 24 2.1.4 Organizacije, ki sodelujejo pri upravljanju zavo 25 2.1.5 Lastništvo in raba zemljišča 25 2.1.5.1 Lastništvo 25 2.1.5.2 Pretekla raba zemljišča 26 2.1.5.3 Sedanja raba zemljišč 26 2.2 FIZIČNI OPIS 27 2.2.1 Podnebje 27 2.2.2 Geologija in Geomorfologija 28 2.2.3 Tla/Podlaga 28 2.2.4 Hidrologija/Odvodnjavanje 28 2.3 BIOLOŠKE INFORMACIJE 29 2.3.1 Vegetacija 29 2.3.1.1 Habitatni tipi in združbe 29 2.3.1.2 Rastlinstvo 31 2.3.2 Živalstvo 31 2.3.2.1 Ekološka mreža EU - Natura 2000 živalske vrste 31 2.3.2.2 Živalske vrste, ki so zaščitene z drugimi predpisi 34 2.3.3 Glive 34 2.3.4 Mikroorganizmi 35 2.3.5 Invazivne vrste 35 2.4 VARSTVO KRAJINE 35 2.5 VAROVANJE OKOLJA 35 2.6 KULTURNA DEDIŠČINA 35 2.7 SOCIALNO-EKONOMSKI PODATKI ZNOTRAJ (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA IN VPLIVNEGA OBMOČJA 36 2.7.1 Demografski podatki in socialni razvoj 36 2.7.2 Dejavnosti na zavo in vplivnem območju 36 2.7.2.1 Raba naravnih virov 36 2.8 EKOLOŠKE, SOCIALNE IN EKONOMSKE VREDNOSTI (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA 39 2.9 VREDNOTENJE PRETEKLEGA UPRAVLJANJA OHRANJANJA NARAVE IN RAZVOJA 39 2.10 SPLOŠNO VREDNOTENJE (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA: ANALIZA SWOT - KAJ JE POMEMBNO? 39 3. CILJI UPRAVLJANJA 40 3.1 STRATEŠKI CILJI 41 3.2 OPERATIVNI CILJI 46 3.3 CONIRANJE (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA 46 4. UVELJAVITEV NAČRTA UPRAVLJANJA 47 4.1 NAČRTOVANJE AKTIVNOSTI 47 4.2 FINANCE IN PRORAČUN 48 5. SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN PREGLED 49 6. SMERNICE ZA UPRAVLJANJE DRUGIH SEKTORSKIH AKTIVNOSTI V (ZA)VAROVANEM OBMOČJU 50 7. LITERATURA 51 8. PRILOGE 51 4. PRIPOROČENA LITERATURA 51 5. VIRI IN LITERATURA 52

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 6 7 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI 1. UVOD 1.1 NAMEN ENOTNE STRATEGIJE IN VODNIKA ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI (v nadaljevanju JSIMPA) predstavlja serijo dokumentov (vodnik, smernice, priročnik za usposabljanje), ki bodo pomagali partnerjem projekta NATREG (upravljavcem (za)varovanih območij, lokalnim, regionalnim in državnim javnim ali zasebnim organizacijam, iniciativam) pri načrtovanju ohranjanja narave in trajnostnega razvoja, pri vključevanju interesnih skupin v proces sprejemanja odločitev, pri ocenjevanju vrednosti ekosistemskih storitev znotraj in zunaj (za)varovanih območij (v nadaljevanju zavo) in pri trajnostnem financiranju zavo ter pripadajočih regij. JSIMPA vsebuje naslednje dokumente: 1. Vodnik vsebin priprave načrtov upravljanja (za)varovanih območij (ta dokument), 2. Smernice za pripravo poslovnega načrta zavo, 3. Smernice za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na zavo, 4. Smernice za načrtovanje ekoloških koridorjev, 5. Smernice za vključevanje deležnikov v procesih načrtovanja v zavo in Priročnik za usposabljanje za zavo: PEOPLE, PARKS AND MONEY, ki je nastal z namenom razumevanja procesov vključevanja interesnih skupin in regionalnega razvoja skozi celoten življenjski krog zavo. usposabljanje PEOPLE, PARKS AND MONEY ). Opisuje razvojne procese upravljanja, predlaga zgradbo in vsebino celostnega načrta upravljanja (za)varovanih območij, smernice pa nudijo dodatne informacije o izbrani temi, ki se je med pripravo in uveljavitvijo projekta NATREG izkazala za šibkejšo v okviru JVE. Regije znotraj JVE so na različnih razvojnih stopnjah načrtovanja z zavo. Nekatera (za)varovana območja nimajo upravljavcev, druga jih sicer imajo, vendar nimajo načrtov upravljanja, namesto tega imajo le letne izvedbene načrte. Brez dolgoročnega načrtovanja z zavo je upravljanje pogosto le rezultat reševanja problemov in ne skupne (upravljavcev in ostalih deležnikov) vizije ter ciljev zavo. V nekaterih drugih (za)varovanih območjih so načrti upravljanja že zasnovani, a gre le za papirne dokumente, ki so jih upravljavci morali spisati. V takšnih primerih proces upravljanja navadno ne upošteva načel prilagodljivega upravljanja, sodelovanja interesnih skupin, gospodarno rabo finančnih sredstev in prepoznavanje trajnostnega razvoja kot priložnost za lokalno prebivalstvo ter skupne interese. Zaradi tega so zavo v očeh deležnikov velikokrat videna kot omejujoč dejavnik razvoja v prostoru, upravljavci zavo pa omejeni pri izvajanju nalog aktivnega ohranjanja. 1.2 KAKO UPORABLJATI SMERNICE IN VODNIK JSIMPA, skupaj s šestimi dokumenti, naj služi kot pomožno orodje za upravljavce (za)varovanih območij in druge interesne skupine, ki so vključene v procese upravljanja z zavo. JSIMPA je bilo v okviru projekta NATREG preizkušena na šestih pilotnih območjih. Cilj tega dokumenta (v nadaljevanju Vodnik) in pripadajočih smernic je zagotovitev uporabnih usmeritev za celostno trajnostno upravljanje ekosistemov na zavo v Jugovzhodni Evropi (JVE). Poleg usmerjanja celotnega procesa priprave načrta upravljanja za zavo, ta dokument predstavlja tudi nekatere minimalne standarde, ki so jih morali upoštevati partnerji projekta NATREG in je priporočljivo, da jih upoštevajo tudi drugi upravljavci zavo znotraj JVE, da bi lahko napredovali pri izvedbi načrtov upravljanja z zavo ter zadostili zahtevam Evropske Unije (v nadaljevanju EU) (npr. direktive Natura 2000). Ta dokument povzema nekatera načela upravljanja z zavo, ki so zajeta v različnih obstoječih dokumentih iz držav JVE, EU in mednarodnih organizacij za ohranjanje narave, kot na primer WWF, IUCN in druge. V tej seriji dokumentov želimo vpeljati vedenje iz že obstoječe literature in ga nadgraditi s strokovnim znanjem sodelavcev projekta NATREG, ki smo ga pridobili z izvajanjem projekta. Znotraj JVE je raznovrstnost zavo zelo pestra, od velikih gozdnatih gorskih in hribovskih površin, obdelanih nižin, do večjih ohranjenih morskih lagun in rek. Nekatere izmed njih vključujejo divjine, rezervate, prevladujejo pa območja s tradicionalnimi rabami naravnih dobrin in območja za sprostitev, rekreacijo in turizem. S serijo dokumentov JSIMPA poskuša oblikovati smernice na način, ki ustreza kontekstu območja JVE in potrebam udeleženih partnerjev ter drugih deležnikov v regiji. Uvodni priročnik vsebuje navodila za pripravo načrtov upravljanja na zavo, ki temelji na ekosistemskem pristopu ter celostnem obravnavanju zavo (glej NATREG priročnik za Pilotna območja znotraj projekta NATREG: 1. Rečna laguna reke Pad (Italija), 2. Deliblatska puščava v Vojvodini (Srbija), 3. Regijski park Mura-Drava (Hrvaška), 4. Belska Kočna (Avstrija), 5. Pohorje (Slovenija), 6. Avstrijska Štajerska regija (Avstrija). Vseh šest območij se srečuje s podobnimi problemi pri načrtovanju razvoja in načrtovanju ohranjanja narave. Vendar je kljub podobnostim vsako območje edinstveno v svojih naravnih znamenitostih, socialno-ekonomskih pogojih, zakonodaji in upravljanju, kar kaže na to, kako raznolik je program JVE. Prav zaradi te raznovrstnosti in posebnosti je partnerstvo NATREG razvilo JSIMPA. JSIMPA je orodje za reševanje problemov in lahko pomaga upravljavcem zavo, načrtovalcem razvoja in prostorskega urejanja, ter drugim interesnim skupinam, da najdejo trajnostne rešitve za obstoječe probleme. 1.2.1 VODNIK Vodnik vsebuje navodila kako pripraviti celostni načrt upravljanja (za)varovanih območij. Načrtovalci naj uporabijo le tiste dele Vodnika, ki ustrezajo njihovem zavo. Prevzamejo naj vsebine, ki ustrezajo posebnostim njihovega zavo, razvijejo naj vizijo, opišejo in ocenijo glavne značilnosti, zasnujejo cilje in načrtujejo aktivnosti, da bi dosegli začrtane cilje. Posebnosti

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 8 9 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI zavo se nahajajo v različnem okolju in naravi, socialno ekonomskih situacijah, geografski legi, političnih in zakonodajnih ureditvah itd. Vodnik pomaga upravljavcem pri: 1. Vodenju skozi proces priprave načrta upravljanja, 2. Racionalizaciji procesa načrtovanja, vsebine, porabe časa in finančnih potreb, 3. Racionalizaciji odločitev glede upravljanja (določiti cilje in aktivnosti upravljanja ter prioritet), ki temeljijo na nedvoumnem razumevanju zavo, 4. Večji učinkovitosti upravljanja z zavo, 5. Nadzorovanju upravljanja z zavo z vpeljavo kazalnikov uspešnosti, 6. Ustvarjanju možnosti za primerjavo načrtov upravljanja različnih zavo. Med procesom priprave celostnih upravljavskih načrtov je uporaba Vodnika omejena na: - Sprejetje odločitev in vsebin zavo, - Zakonodajo o ohranjanju narave na nacionalni, regionalni ravni, - Zakonodajo drugih sektorjev (gozdarstvo, lovstvo, upravljanje z vodami, itd.), - Mednarodne obveznosti (Ramsarska konvencija, Direktiva o habitatih in pticah, itd.). 1.2.2 SMERNICE Smernice za pripravo poslovnega načrta na zavo Da bi se spoprijeli s pomanjkanjem načrtovanega poslovanja pri upravljanju z zavo, je projekt NATREG pripravil smernice za pripravo poslovnega načrta, ki prikazuje splošno strukturo poslovnega načrta s praktičnimi študijami primerov. Glavna dodana vrednost smernic je v drugem delu smernic, kjer so predstavljene alternativne možnosti za financiranje ohranjanja narave skupaj z glavno vsebino poslovnega načrta, ki je prilagojen potrebam zavo ali pa služi kot podpora (pomoč) upravljavcem zavo pri sprejemanju odločitev. Smernice definirajo načrt upravljanja, poslovni in finančni načrt ter ponujajo rešitve za pripravo poslovnega načrta. Poleg tega pojasnjujejo glavna poglavja poslovnega načrta, saj je treba pripraviti opis, tržno strategijo, postaviti omejitve in navsezadnje pripraviti tudi podroben finančni načrt z izvedbo finančnih analiz kot začetno točko. Ohranjanje narave se bo moralo odvijati na čim višji stopnji finančne samozadostnosti, pri čemer ne smemo pozabiti, da so državna, regionalna in lokalna sredstva omejena in da je narava pogosto obravnavana kot nekaj večnega, neuničljivega in neomejenega. Prav zato smo pripravili posebno poglavje, s katerim želimo promovirati različne alternativne finančne mehanizme, skupaj s prednostmi in slabostmi, da bi se lahko uporabniki smernic odločali glede na svoje obstoječe poslovanje in finančno načrtovanje (Smajić Hodžić, 2011). Smernice za ekonomsko vrednotenju ekosistemskih storitev na zavo Ekosistemi oz. narava zagotavljajo velik spekter storitev (oskrbujejo s hrano, pitno vodo, so storitve, ki so manj očitne in jih je težje izmeriti, a so enako pomembne), ki pa niso večne, neuničljive in neomejene. Kljub temu pa na splošno velja mnenje, da te storitve ne prispevajo k skupni ekonomski vrednosti lokalnih skupnosti oz. države. Z večanjem števila prebivalstva in povečevanjem prihodkov ter večanjem potrošnje ljudje vedno bolj obremenjujejo okolje. Zato si moramo zastaviti preprosto vprašanje: Kako lahko določimo, kolikšna je vrednost neke ptice? Ali drevesa, mokrišča? Zavedanje tega problema je pripeljalo projekt do soočenja z izzivom. Kot posledica so bile pripravljene smernice z glavnim ciljem predstaviti najpogostejše metode za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev in jih, glede na izbrane kriterije, razvrstiti na podlagi kritičnega vrednotenja njihovih pozitivnih in negativnih lastnosti. Z ekonomskim vrednotenjem ekosistemskih storitev je mogoče ovrednotiti ekosisteme in njihove storitve. Na ta način lahko javnost in vladne institucije prepoznajo škodljivost nekontroliranega izkoriščanja naravnih virov in prepoznajo koristnost ohranjanja. Smernice ponujajo več metod, študije primerov pa kažejo, da lahko uporabniki hitro pridejo do informacij o značilnostih (težavnost, potrebne finance, potrebno časovno obdobje za izvedbo metode, itd.) posamezne metode ter položaju določene značilnosti v primerjavi z drugimi metodami. Ne glede na izid, ki izhaja iz analiz, se morajo uporabniki glede na svoje potrebe sami odločiti, katero metodo bodo izbrali (Smajić Hodžić, 2011). Smernice za regionalne, medregionalne in čezmejne razvojne strategije za načrtovanje ekoloških koridorjev Kljub vzpostavitvi mrež zavo, je biotska raznovrstnost v evropskih državah še naprej v upadanju. Glavna razloga za to sta uničevanje naravnih habitatov in kvarjenje kulturne krajine, ki se nanaša na fragmentacijo življenjsko pomembnih območij rastlinstva in živalstva. Ker se veliko pomembnih povezanih struktur nahaja izven zavo, potrebujemo izbrani interdisciplinarni pristop, da bi lahko identificirali in zaščitili te strukture. Povezava med fizično regijo in krajino mora biti zavarovana na dolgi rok. Ta izziv potrebuje skupno vizijo in se je z njim mogoče uspešno soočiti le v primeru, da različne interesne skupine in stroke težijo k skupnemu vse-evropskemu cilju in pri tem uporabljajo koherentno strategijo. Metodološki pristop: multifunkcionalnost odprtega prostora Poleg ekološkega koridorja in habitatnih storitev, odprt prostor zagotavlja tudi veliko pozitivnih storitev za ljudi. Med temi storitvami obstajajo številne sinergije, dodana vrednost teh območij pa bo poudarjena z rezultati projekta. Te smernice predstavljajo sistem ocenjevanja, ki določa in vrednoti vrednost območij z naslednjimi storitvami: - Ekološka storitev (varovanje naravnih in kulturnih krajin), - Povezovalna storitev koridorjev, - Rekreacijska storitev (lokalna rekreacija blizu urbanih nastanitev), - Skupna korist (socialna blaginja in varovalna storitev, kot na primer klimatsko učinkovita območja, območja zadrževanja vplivov za varovanje naselbin itd.), in v nadaljevanju prikazuje prekrivajoče funkcionalnosti glede na potencialne konflikte in dodatne storitve.

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 10 11 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI Vloga prostorskega načrtovanja Na regionalni ravni lahko prostorsko načrtovanje zagotovi primerne instrumente in ukrepe kot podlaga za vsako naslednje izvajanje ukrepov, ki vodi k vzpostavitvi ekološke mreže znotraj projekta NATREG na pilotnem območju Štajerske. Pri čemer vključuje še določitev tako imenovanih zelenih con in ekoloških koridorjev. S temi ukrepi bomo zagotovili, da bodo ta območja ostala zavarovana pred bodočo urbanizacijo in fragmentacijo (Wieser, 2011). Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo načrtov upravljanja zavo Pri upravljanju z zavo se prepogosto dogaja, da so lokalni prebivalci izključeni iz procesa načrtovanja. Če k temu pridamo še običajno neobstoječe sodelovanje med predstavniki zagovornikov ohranjanja narave in prostorskega in razvojnega načrtovanja, potem so nesoglasja neizogibna. Temu bi se dalo izogniti z vzpostavitvijo konstruktivnega dialoga med vsemi interesenti, od upravljavcev, lokalnih prebivalcev do ključnih interesnih skupin iz področja regionalnega razvoja, prostorskega načrtovanja, ohranjanja narave in drugih podobnih sektorjev, in sicer prek procesa vključevanja deležnikov. S procesom vključevanja deležnikov je mišljeno obveščanje lokalnega prebivalstva in svetovanje med samim procesom načrtovanja, da lahko podajo svoja mnenja, omogočena je medsebojna komunikacija in komunikacija s tistimi, ki sprejemajo odločitve. Skupna korist sodelovanja pri načrtovanju upravljanja z zavo ni le boljša kakovost načrta upravljanja, ampak tudi sprejetje v lokalnem okolju, saj ustvarja občutek lastništva in predanosti pri sprejemanju odločitev v času trajanja procesa. Glavni namen teh smernic je zagotoviti strateške usmeritve in praktična orodja za vključitev deležnikov v proces priprave načrta upravljanja zavo. Dokument sestavljata dva dela. Prvi del je bolj teoretičen in poudarja skupno razumevanje sodelovanja v smislu dobrega upravljanja zavo. Poleg tega predstavlja tudi koristi in ovire, glavna načela, načine, kako identificirati deležnike, pa tudi druge ravni in orodja za sodelovanje. Drugi del daje navodila, kako prevesti sodelovanje deležnikov v prakso. Na podlagi ciljev projekta NATREG, zagotavlja priporočila vključevanja deležnikov po posameznih fazah z opisom aktivnosti. Za vsako fazo načrtovanja obstaja opis aktivnosti deležnikov, uveljavljene v praksi na pilotnem območju Pohorje (študija primera) (Marega, 2011). 1.2.3 PEOPLE, PARKS AND MONEY Priročnik People, parks and money, zasnovan v okviru projekta NATREG postavlja nove temelje v sodelovanju deležnikov in regionalnemu razvoju v zavo. Kljub temu, da obstajajo številne knjige, ki se nanašajo na upravljanje z zavo z različnih perspektiv, pa nobena knjiga ne poudarja regionalnega razvoja in vključevanja deležnikov kot celoto življenjskega kroga zavo, in ki se še dodatno osredotoča na evropsko perspektivo upravljanja zavo. S tem priročnikom želim zapolniti to vrzel. Zgradba knjige temelji na konceptu življenjskega kroga izdelanega v okviru programa IPAM, ki upošteva kronološki nastanek zavo. Zato so predstavljene posebne stopnje razvoja in pripadajoča področja aktivnosti zavo. V knjižici so obravnavane posamezne aktivnosti kot tudi posebni vidiki vključevanja deležnikov, koristi in stroški aktivnosti ter povezava z regionalnim razvojem. Osrednja tema priročnika je analiza deležnikov v vseh delovnih fazah življenjskega cikla in glede na aktivnosti. Poudariti je treba, da morajo biti na začetku vsakega procesa komunikacije sodelujoči seznanjeni z izbrano stopnjo vključevanja. Stopnja je v veliki meri odvisna od stopnje razvoja zavo. Medtem ko ima informiranje prevladujočo vlogo na začetni stopnji, sta svetovanje in soodločanje prevladujoči dejavnosti v fazah, kjer je zavo razvitejše. Neizmerna pomembnost zavo za uspešen razvoj regije je kot glavna sestavina poudarjena v nadaljevanju. Carew-Reid (2003) ugotavlja, da ima vsako zavo razvojni odtis, kljub temu pa velikost zavo ne sovpada vedno z velikostjo njenega odtisa. Ko se z zavo upravlja kot z omrežjem v regiji, se velikost in pomembnost skupnega odtisa zviša, s čimer se prek specializacije, delitve in izmenjave pospeši razvojne funkcije. Glavno načelo, ki ga poudarjata upravljanje in širitev razvojnega odtisa, je ta, da uporabniki plačujejo za ohranitev koristi, ki jih imajo (Zollner,2011). 1.2.4 AKCIJSKI NAČRT JSIMPA Akcijski načrt JSIMPA je skupen rezultat partnerjev projekta NATREG in je dosegljiv na platformi Pohorje http://www.natreg.eu/pohorje/enotna-strategija-upravljanja. V vsakem boljšem projektu se tekom izvajanja projekta porodijo ideje kako projektne aktivnosti nadaljevati in s tem zagotoviti dolgoročne rezultate projekta. V okviru projekta NATREG smo te ideje združili v akcijski načrt JSIMPA, ki se nanaša na konkretne aktivnosti potrebne za Ohranjanje z naravo (Development with nature slogan projekta NATREG). Ideje se nahajajo v obliki projektnih predlogov. Na ravni šestih pilotnih območij so partnerji projekta oblikovali močne lokalne mreže, ki bodo omogočili čim višjo stopnjo realizacije ukrepov navedenih v pilotnih načrtih upravljanja in strategijah razvoja zelenih koridorjev. V okviru lokalnih pobud je bilo zbranih ogromno predlogov med katerimi jih je mnogo navedenih v akcijskih načrtih pilotnih načrtov upravljanja. Na Pohorju se na projektni platformi Mreženje: prispevajte idejo (http://www.natreg.eu/pohorje/ mrezenje) nahaja že več kot 35 projektnih/poslovnih idej. Nekatere izmed njih so sestavni del akcijskega načrta, osnutka načrta upravljanja za pilotno območje Pohorje. Na čezmejnih mrežah so se že oblikovale posamezne ideje kako v okviru čezmejnih programov financirati najnujnejše ukrepe ter tako ohranjati mreže, ki so se spletle v okviru projekta. Na transnacionalni ravni JVE so bile razvite ideje k uresničevanju izgradnje zelenih infrastruktur (projektna ideja»forceful green infrastructure FORGREENING«), določitvi skupne ekonomske vrednosti pilotnih zavo v JVE in s tem določitvi endogenih ekonomskih potencialov zavo za regije (projektna ideja»parks VALUE«). Za zdaj je v Akcijskem načrtu JSIMPA navedenih več kot 20 projektnih predlogov, nekateri že v izvajanju, drugi že v obliki projektnih prijav in tretji v obliki idejnih zasnov.

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 12 13 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI 2. UPRAVLJANJE Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI 2.1 KAJ JE (ZA)VAROVANO OBMOČJE IN NAČRT UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA 2.1.1 (ZA)VAROVANA OBMOČJA IN MREŽE (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ Po definiciji Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) (za)varovano območje označuje jasno določen geografski prostor, ki se ga prepozna kot takega in je temu namenjen ter upravljan prek zakonskih in drugih ustreznih mehanizmov, z namenom doseči trajnostno ohranitev narave, skupaj s pripadajočimi ekosistemi in kulturnimi vrednotami. Termin (za)varovano območje vključuje širok spekter upravljavskih pristopov, od strogih zavarovanih območij, kamor je vstop prepovedan oz. je dovoljen le redkim, do zavo, kjer je poudarjeno ohranjanje, a je obiskovalcem vstop dovoljen, in nenazadnje tudi manj varovani pristopi, kjer je ohranjanje vključeno v tradicionalni (in tudi ne-tradicionalni) način življenja, ali se celo nahaja v neposredni bližini območij, kjer se izvaja omejeno izkoriščanje naravnih bogastev. Nekatera (za)varovana območja prepovedujejo dejavnosti kot so nabiranje gozdnih sadežev, lovljenje ali izkoriščanje naravnih bogastev, medtem ko je v drugih območjih to dovoljeno in celo nujno potreben del upravljanja (IUCN, Dudley, 2008). (e) Kategorija IV Območje upravljanja habitatov/vrst: (za)varovana območja želijo zaščititi določene vrste ali habitatne tipe, kar se odraža na načinu upravljanja. Večji del območij iz IV kategorije zahteva redno in aktivno posredovanje, da bi lahko zadostila potrebam določene vrste oz. da bi ohranila habitate, vendar pa to ni zahteva kategorije. (f) Kategorija VI Zavarovana kopenska/morska krajina: (za)varovano območje, na katerem je poseg ljudi in narave skozi čas ustvaril območje s posebnimi lastnostmi in pomembnimi ekološkimi, biološkimi, kulturnimi in znanstvenimi vrednostmi. Pri tem je ohranjanje celovitosti interakcije izjemno pomembno za varovanje in vzdrževanje območja ter ohranjanja narave in drugih vrednot. (g) Kategorija VI Zavarovano območje upravljanja naravnih virov: (za)varovana območja ohranjajo ekosisteme in habitatne tipe skupaj s kulturnimi vrednostmi in sistema upravljanja s tradicionalnimi naravnimi viri. Območja so običajno velika, pri čemer je večina območja v naravnem stanju, katerega delež je pod trajnostnim upravljanjem z naravnimi viri in kjer je nizek delež ne-industrijske rabe naravnih virov, ki sovpada z ohranjanjem narave, obravnavano kot glavni cilj območja. Slika 1: Razdelitev nacionalnih (za)varovanih območij (CDDA) znotraj programa JVE glede na kategorije po IUCN (Vir: EEA, 2010 in Dudley, 2008; prirejeno za JSIMPA). IUCN poudarja, da zavo ne bi smela biti prikazana kot izolirane entitete, temveč bi morala biti del širšega ohranjanja krajin, z vključevanjem sistemov zavo kot tudi ekosistemskih pristopov do ohranjanja, ki so uveljavljeni v krajinah (IUCN, Dudley, 2008). Mednarodni in evropski predpisi o ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti so spodbudili države k sodelovanju in usklajevanju dejavnosti z namenom ohraniti znamenitosti mednarodnega pomena. Kot rezultat so nastale številne mreže zavo, vključno z območij mokrišč mednarodnega pomena, znamenitosti svetovne dediščine in rezervati biosfere. Vsaka mreža ima svoj namen, poleg tega pa se mreže med seboj tudi dopolnjujejo, in sicer s skupnim ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti. Evropski projekt Natura 2000, ki je edinstven projekt, in smaragdna mreža (Emerald network), ki se še razvija, sta mednarodni evropski mreži zavo, ki pospešujeta ohranjanje biotske raznovrstnosti. Evropska Direktiva o pticah (EC, 1979) in Direktiva o habitatih (EC,1992) sta pomembno prispevali k vsebinskim in pristopnim spremembam zavo v 27 državah članicah, s tem da sta države pozvali k pripravi koherentne evropske ekološke mreže (za)varovanih območij, imenovani Natura 2000 (EEA, 2010). (a) Kategorija Ia Strogi naravni rezervat: strogo zavarovana območja namenjena predvsem znanstvenemu raziskovanju. Sem spadajo predvsem območja kopnega in/ali morja, kjer so nekateri izjemni ali značilni ekosistemi, geološke ali fiziološke značilnosti in/ali vrste, na voljo predvsem za znanstvene raziskave in/ali spremljanje stanja okolja. (b) Kategorija Ib Območje neokrnjene narave (območja divjine): (za)varovana območja so navadno velika nespremenjena ali delno spremenjena območja, pri čemer se ohranja njihova neokrnjena narava, in kjer ni stalnih ali večjih naselitev ter so zavarovana in na ta način upravljana, z namenom ohraniti njihovo naravno stanje. (c) Kategorija II Narodni park: (za)varovana območja so velika naravna ali delno naravna območja, ki so urejena, da bi zaščitili številne ekološke procese kot tudi živalske in rastlinske vrste ter značilnosti ekosistemov v določenem območju. To pa zagotavlja temelj za okoljsko in kulturno združljive duhovne, znanstvene, izobraževalne priložnosti in priložnosti za obiskovanje teh območij. (d) Kategorija III Naravni spomenik: (za)varovana območja so vzpostavljena z namenom zavarovati določen naravni spomenik, ki je lahko v obliki reliefne oblike, morskega grebena, jame ali geoloških znamenitosti. Gre za manjša območja, ki pa imajo pogosto visoko vrednost obiska. 2.1.2 UPRAVLJANJE (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ Načrt upravljanja zavo vsebuje seznam aktivnosti, ki so potrebne za to, da zavo dosežejo svoj namen (običajno je namen definiran v ustanovitvenih aktih zavo). Načrtovanje je proces, v katerem se deležniki (člani skupnosti, strokovnjaki, predstavniki vlade, zasebni investitorji itd.) sestanejo in se dogovarjajo o načinih upravljanja z zemljo, od katerih bodo imeli koristi sedanji in prihodnji rodovi, ter o tem, kako zagotoviti ekološko trajnost naravnih virov. Z načrti se zastavijo vizija, cilji in aktivnosti za zavo za določeno časovno obdobje (USFE, 2007). Načrtovanje zavo je zahtevno in je odvisno od notranje in zunanje kompleksnosti. Zato je potrebno tudi najboljše načrte upravljanja na podlagi spremljanja spreminjati; izboljšati podatke, informacije, spremeniti socialne, ekonomske in druge pogoje, spreminjajoče se grožnje ali povratne informacije (USFS, 2007).

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 14 15 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI Upravljavski načrti bi morali veljati za žive dokumente, v katerih bi lahko urejali spremenjene podatke, okoljske pogoje ter rezultate spremljanj. Upravljavske načrte bi morali ustvarjati periodično, običajno po tem, ko je aktualni načrt v veljavi 5-10 let. V obdobju revizije se pregleda celotni upravljavski načrt zavo, s čimer so omogočene glavne spremembe vsebin in zastavljenih ciljev. Nasprotno pa prilagojeno upravljanje omogoča, da se lahko kadarkoli spreminjajo in popravljajo posamezni sestavni deli upravljavskega načrta, ki so posledica sprememb stanja virov, socialnih vrednot, izboljšanih podatkov ali pa kot odgovor na rezultate dejavnosti spremljanja (USFS, 2007). Celostni pristop k upravljanju (za) varovanih območij Čeprav imajo celostno upravljanje zavo območij in razvojni projekti veliko oblik, pa vsi povezujejo ohranjanje biotske raznovrstnosti znotraj in zunaj zavo s socialno ekonomskim razvojem prebivalcev območij. Dejavnosti lahko vključujejo alternativno ustvarjene prihodke, na primer prek ekološkega turizma, trajnostne rabe bioloških virov in zagotavljanja izobraževalnih ali zdravstvenih storitev. Cilj povezovanja ohranjanja narave in razvojnih dejavnosti je zmanjšati ogroženost (za) varovanih območij, in sicer z izboljšanjem blaginje lokalnih skupnosti. Celostno upravljanje zavo so vpeljale nevladne organizacije v zgodnjih osemdesetih. Ti programi so bili izjemno priljubljeni in dobro financirani s strani organizacij za ohranjanje narave in agencij za razvoj. Vendar so se v začetku devetdesetih pojavili dvomi o učinkovitosti pristopa. Ena od pomanjkljivosti lokalnega pristopa je bila nezmožnost prenesti pomembnejše vplive, zunanje politične in ekonomske sile na lokalne skupnosti in varstvo. To je bil le en izmed mnogih razlogov za premik ohranjanja biotske raznovrstnosti na višjo raven, s celostnim ekosistemskim pristopom, s katerim se širši kontekst ohranjanja lažje opazi in prenaša. V zadnjih dvajsetih letih smo se veliko naučili o tem, kako oblikovati boljše celostno upravljanje z zavo in boljše razvojne projekte (USAID, 2005): Ustvariti in prepoznati jasne povezave in vzročne zveze med ohranjanjem in razvojnimi dejavnostmi, Voditi analize ogroženosti, Ustvarjati projekte na več ravneh in se ne le osredotočiti na eno raven, na primer lokalno ali ekosistemsko raven, Biti pozoren na reševanje notranjih nesoglasij in vprašanj enakosti, Vlagati dovolj sredstev v nove tehnologije, institucionalne inovacije in trge, ki bi zmanjšali kompromise med ohranjevanjem in razvojnim ciljem. 2.2 ŽIVLJENJSKI KROG (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA Glede na rezultate projekta IPAM (Celovito upravljanje (za)varovanih območij) lahko življenjski krog posameznega (za)varovanega območja razdelimo na 4 glavne stopnje (periode) in 25 sorodnih področij aktivnosti (Getzner, Jungmeier, Lange, 2010). Slika 2: Življenjski krog (za)varovanega območja (Getzner, M., Jungmeier, M., Lange, S., 2010). Na začetku projekta NATREG smo uporabili orodja projekta IPAM na pilotnih območjih, da bi ocenili trenutno stanje upravljanja z (za)varovanimi območij in določili prednostne naloge za pripravo procesa upravljavskega načrta in usposabljanja. 1. Slepe pege in centri zanimanja glede na delavnico samo-ocenjevanja znotraj projekta NATREG so: pomanjkanje dejavnosti v zvezi z izdelavo osnovnih konceptov upravljanja (upravljavski načrt) in financiranja (poslovni načrt). Tudi razvoj organizacijskih sposobnosti, komunikacija in sodelovanje so odgovorni za številne probleme. Hkrati pa se zdi, da so se vsa zavo odrezala solidno glede na podatke upravljanja, raziskav, spremljanja in ukrepov upravljanja (storitve, informacije in interpretacije, marketing).

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 16 17 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI 4. Identifikacija okvira participacije: Participacija kot glavna tema znotraj projekta NATREG je bila še posebno poudarjena znotraj delavnic samo-ocenjevanja. V splošnem lahko zaključimo, da je sodelovanje pri projektu NATREG pokazalo širok nabor: na primer v primeru Deliblatske puščave je sodelovanje veljalo za manj potrebno, medtem ko je bila v primeru Pohorja številnost deležnikov in s tem participacija bistvenega pomena (Zollner, Weilgenhofer, 2010). Slika 4: Individualna PSPN analiza na primeru Pohorja Rezultati samo-ocenjevanja so nam zagotovili jedrnato, a dragoceno izhodišče za JSIMPA in razvoj upravljavskega načrta. Projekt NATREG je obravnaval slepe pege in centre zanimanja, izboljšal upravljanje in dvignil stopnjo sodelovanja na višji nivo v vseh zavo. Po drugi strani pa je partnerstvo razvilo tudi skupno strategijo JSIMPA kot orodje, ki ustreza rezultatom delavnice samo-ocenjevanja. Slika 3: Slepe pege (besedilo obarvano s sivo barvo) in»centri zanimanja«(besedilo obarvano z zeleno barvo), (Zollner, D., Weiglhofer, S., 2010) 2. Upravljanje po evropskih standardih kaže na zmanjšanje učinka upravljanja znotraj življenjskega kroga območij. Pri mlajših (za)varovanih območjih kot sta Pohorje, Mura-Drava poročilo o napredku kaže, da upravljanje napreduje v pozitivno smer. Vendar pa za starejša (za)varovana območja (rečne lagune reke Pad, Deliblatska puščava v Vojvodini, Belska Kočna) učinkovitost upravljanja sčasoma upada. Hkrati pa upravljanje z območji postaja vedno bolj zapleteno sorazmerno s številom nalog in vključevanjem interesnih skupin. 3. Povezave med različnimi upravljavskimi aktivnostmi: Upravljavske aktivnosti se na posameznih območjih razlikujejo glede na različna področja aktivnosti. Z ovrednotenjem teh aktivnosti s pomočjo orodij projekta IPAM se pokažejo odvisnosti in povezave med njimi, na primer napredovanje učinkovitosti upravljanja predvideva cilje, ki so določeni z upravljavskim načrtom.

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 18 19 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI 3. NAČRT UPRAVLJANJA PRIPOROČLJIVE VSEBINE NAČRTA UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA OSEBNA IZKAZNICA (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA Ta del predstavlja predstavitev zavo, skupaj z opisom pomena zavo in državnega ter mednarodnega okvira ohranjanja, njegov zakonodajni in upravni status itd. Osebna izkaznica naj vsebuje splošne informacije o zavo. Primer: Osebna izkaznica Splošne informacije Naziv zavo Kategorija (za)varovanj po ZON in IUCN Datum zavarovanja Naziv pravnega akta Površina, Lastništvo, ind. Informacije o načrtu upravljanja Datum začetka NU Obnovitveno razdobje/revizijsko razdobje Informacije o upravljanju Manager/Koordinator Naslov Telefon Fax E-Mail Spletna stran Druga pomembna notranja pravila: - Status upravljanja, itd V povzetek se lahko vključi tudi karta zavo območja z navedbo, kje točno se nahaja v državi. Na karti so lahko označena tudi druga zavo in ohranitvene mreže. Primer: Karta in logotip (za)varovanega območja Slika 5: Logotip in pozicija Narodnega parka Plitvička jezera na Hrvaškem (Šikić, 2007) 1. UVOD IN SPLOŠNE INFORMACIJE O (ZA)VAROVANEM OBMOČJU To poglavje naj vsebuje kratek opis zavo in njegovega upravljanja. V tem poglavju naj se identificira in opiše edinstveno vrednost zavo. To naj bo uvod k načrtu, zato naj bo kratko in jedrnato. Naj vsebuje jasen in hiter odgovor na vprašanje Zakaj je to območje (za)varovano območje? in Zakaj smo tukaj? POVZETEK NAČRTA Namen povzetka je podati bralcu hiter in jasen pregled celotnega načrta. Temeljil naj bi na sintezi celotnega načrta. Povzetek naj bo poglavje, ki se napiše kot zadnje (Alexander, 2008). 1.1 VIZIJA (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA Vizija zavo naj bo izjava o tem, kakšno naj bo območje čez 20 do 30 let. Naj bo ambiciozna, toda uresničljiva. Naj vsebuje podrobnejši opis ciljev območja, ki so zapisani v sprejetih odločitvah. Doda se lahko še vizije drugih dejavnosti, ki so pomembne za doseganje ciljev. Povzetek je običajno namenjen splošnemu občinstvu, zato naj bo napisan preprosto s čim manj tujk in terminov. V povzetek naj se vključi logotip (če obstaja), kratke informacije o zavo, ohranitveni status, državna in mednarodna vrednost območja, tip upravljanja, vizijo, cilje upravljanja ter finančni okvir. Priporočljivo je, da je vizija napisana v entuziastičnem slogu in posredovana z naravnim občutkom do ohranjanja narave. Če je vizija podana na tak način, da delimo svoje vrednote z drugimi, potem lahko navdušimo tudi druge in pripomoremo, da bolj cenijo tisto, kar bi radi dosegli (Alexander, 2008).

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 20 21 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI 1.2 INSTITUCIONALNA IN ZAKONODAJNA PODLAGA To poglavje naj vsebuje skrčene informacije o ključni zakonodaji in politiki za upravljanje zavo (mednarodno, nacionalno, regionalno in lokalno). Opis potreb, dolžnosti za izvedbo načrta. Zakaj smo tukaj? Na kratko naj se opiše odgovorne organizacije in osebe za pripravo in sodelovanje, vključi naj se seznam organizacij, posameznikov, strokovnjakov itd. Informacije za uvod so na voljo v pripravljenem programu načrta upravljanja, sprejetih odločitvah o zavo ter mednarodnih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih zakonodajah in politikah. Pri zakonodajni podlagi naj se omenijo le pomembni zakonodajni dokumenti, zakoni, ki izhajajo iz ohranjanja narave, okolja, kulturne dediščine, upravljanja z naravnimi viri, socialnega, ekonomskega in regionalnega razvoja in ki so veljavni in pomembno vplivajo na doseganje ciljev zavo. 1.3 UPRAVLJANJE Z (ZA)VAROVANIM OBMOČJEM To poglavje naj vsebuje strnjene informacije o obstoječem/ih organu/ih upravljanja, njihovi/h organizaciji/ah, nalogah in dejavnostih. V veliko zavo v JVE so potrebne informacije tudi o drugih organih upravljanja, ki sodelujejo pri upravljanju z naravnimi viri in infrastrukturo. Naj vsebuje prilagodljiv seznam organa/ov upravljanja (če je mogoče, v tabeli in z organigramom) z opisi položaja posameznega organa (naziv, področje, število in izobrazba zaposlenih, finančna sredstva, nepremičnine, projekti itd.). 2. OPIS IN VREDNOTENJE (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA Vsa dejstva zbrana v opisu tvorijo podlago za vrednotenje in sprejemanje odločitev (Alexander, 2008). To poglavje naj bo tako dolgo, da bo pripomoglo načrtovalcem pri nadaljnjih odločitvah. V veliko primerih mnogi načrti upravljanja zavo vsebujejo»pre«dolge opise, včasih celo več kot 75 % načrta (Alexander, 2008). Zaradi tega bi se morali načrtovalci izogibati preobsežnim opisom in se raje osredotočiti na podrobnejše vrednotenje. Tu se pričakuje uporaba tabel, kart, grafov in diagramov. Tehnični podatki ali obsežnejše tabele in karte naj bodo priložene v prilogah. V tem poglavju naj se opiše in vrednoti različne vidike zavo. Doda naj se popis virov v zavo in informacije o stanju teh virov. Pomanjkljive informacije naj ne zadržujejo procesa načrtovanja. To poglavje je povzetek popisa trenutno (po)znanega in ekipi načrtovalcev pomaga prepoznati glavne pomanjkljivosti v poznavanju zavo. (USFS, 2007). 2.1 SPLOŠEN OPIS IN VREDNOTENJE 2.1.1 Lokacija in meje območja Tukaj naj se zagotovi informacijo o lokaciji območja. Pogosto zadostuje, da se priloži karta, ki prikazuje lokacijo območja. Doda se lahko še splošni opis mej območja, posebno če gre za dinamične ekosisteme, kot so peščene in obmorske sipine, reke itd. Primer: Lokacija in meje zavo Območje delte oblikuje končni del reke Pad, ki se izliva v Jadransko morje v Beneški regiji. Njeno ozemlje obsega 12000 ha v provinci Rovigo in vključuje še 160 km 2 dolin in lagun. V tem zadnjem delu reka Pad teče skozi dve italijanski administrativni regiji, in sicer Veneto in Emilija Romanja, ki se nahajata v regiji Polesine. Tu reka ustvari svojo delto, ki jo sestavlja 6 rečnih rokavov, ki gredo od severa proti jugu: Pad Maistra, Pad Pila, Pad Tolle, Pad Gnocca, Pad Goro in Pad Volano (ki teče skozi mesto Slika 6: Lokacija med-regionalnega parka rečne delte reke Pad, Italija (Vir: Musco, 2010) Ferrara). Regionalni park delte reke Pad v beneški regiji zavzema praktično celoten geografski položaj delte in se razteza na območju 120 km 2 v administrativni provinci Rovigo. To je največje mokrišče v Italiji. Območje ima obliko trikotnika, ki se zaključuje z Jadranskim morjem (Musco, 2010). 2.1.2 Pravni status/i To poglavje naj bralcu postreže z informacijami o obstoječi zakonodaji, ki vpliva na upravljanje (pozitivno ali negativno). V nekaterih primerih ima obstoječa sektorska zakonodaja neposreden vpliv na upravljanje zavo (biotska raznovrstnost, dostop, trajnostni razvoj itd.). 2.1.2.1 Pravni statusi ohranjanja narave (Za)Varovano območje, Naravna dediščina/ Naravne vrednote, Ekološke mreže (nacionalne in mednarodne), Itd. 2.1.2.1.1 Zavarovano območje V to poglavje naj se vključi conacija in varstvene režime za posamezno cono zavo ter zahteve po podrobnejši določitvi varstvenih omejitev, navedbi razvojnih priložnosti, ind. (če so v aktu o zavarovanju določene), ki se morajo določiti v procesu izdelave načrta upravljanja.

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 22 23 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI Primer: Karta (za)varovanih območij Slika 7: Zavarovana območja v Deliblatski puščavi, Srbija (JP Vojvodinašume, 2011) 2.1.2.1.2 Naravne vrednote Ovrednotena naj bodo tudi druga zavo znotraj širšega zavo (npr. naravni spomeniki, naravni rezervati) in naravne vrednote. Vsebuje naj karto in tabelo s podatki (identifikacijska številka, naziv, kratek opis, stanje). Tabela 1: Naravne vrednote / Naravna dediščina Slika 8: ZaVO znotraj Regijskega parka Mura-Drava v Koprivnica-Križevci županiji, Hrvaška (Matica, 2010) 2.1.2.1.3 Ekološke mreže (nacionalne in mednarodne) V tem poglavju naj se priloži karte in tabele s podatki o ekoloških in mednarodnih mrežah (EMERALD, IBA, Natura 2000). Omenjena naj bo pomembnost območja glede na celotno nacionalno mrežo oz. bio-geografsko regijo. Tabela 2: Ekološka mreža znotraj zavo (Natura 2000, Emerald, IBA, itd.) Koda Naziv Tip Površina [ha/km2] Delež mreže znotraj zavo Kratek opis Stanje Ident. številka Naziv Stopnja varovanja Kategorija Površina Stanje Primer: Nacionalne in mednarodne ekološke mreže Primer: Naravne vrednote, naravni rezervati, (za)varovane pokrajine znotraj (za)varovanih območij Znotraj (za)varovanega območja okrajev Mura-Drava in Koprivnica-Križevci se nahajajo 3 ožja (za)varovana območja (glede na hrvaški Zakon o ohranjanju narave): Poseben živalski rezervat Veliki Pažut, Drevesna naravna dediščina - Skupina hrastov, (za)varovana krajina Čambina. Slika 9: Nacionalna zavo (levo) in mreža Natura 2000 (desno) na Štajerskem, Avstrija (Wieser, 2010)

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 24 25 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI 2.1.2.2 Pravni statusi, pravice druge sektorske zakonodaje Gozdarstvo in kmetijstvo (gozdni rezervati, zavarovani gozdovi, pašne ali druge pravice uporabe, itd.), Upravljanje voda (zaščita voda, rezervati, dovoljenja, pogodbe, itd.), Ribolov (ribolovni rezervati, dovoljenja, pogodbe, itd.), Lov (lovski rezervat, dovoljenja, itd.), Kulturna dediščina (kulturni spomeniki, zavarovanje kulturnih krajin, itd.), Itd. 2.1.3 Osnove upravljanja V tem poglavju naj bo predstavljen opis veljavnih planskih dokumentov za zavo. Vrste planskih dokumentov in načrtov drugih sektorjev: Prostorski planski akti: državna strategija in lokalni prostorski načrti, Nacionalni in regionalni razvojni načrt ter izvajajoči projekti EU oz. drugi projekti na območju (investicije, socialni, ekonomski projekti itd.), Načrti/pogodbe ohranjanja narave (za posamezne dele zavo, za naravne spomenike, pogodbe, itd.), Načrti gospodarjenja z gozdovi, Načrti upravljanja z divjadjo, Načrti upravljanja voda, Načrti upravljanja z ribolovom, 2.1.4 Organizacije, ki sodelujejo pri upravljanju zavo Da bi lahko odgovorili na vprašanje Kje v sistemu se nahajamo?, moramo imeti jasno predstavo o tem, v kakšnem razmerju je načrt upravljanja glede na druge obstoječe načrte, strategije, pogodbe, pravice; njihovi organi oblasti pa na vprašanje Kdo upravlja z (za) varovanim območjem?. Upravljanje bo pogosto tarča vplivov ali celo preurejanj, kot posledica sprejemanja drugih (sektorskih) načrtov (Alexander, 2008). Različni sektorji lahko aktivno sodelujejo pri upravljanju z zavo (s pozitivnim in negativnim vplivom), in sicer na lokalni ravni, pri regionalnih organih oblasti, na različnih področjih (gozdarstvo, ribolov, upravljanje voda) ter drugih interesnih skupinah. Priporočljivo je, da za pripravo tega poglavja izvedemo predhodne analize deležnikov (glej Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo načrtov upravljanja zavo). 2.1.5 Lastništvo in raba zemljišča 2.1.5.1 Lastništvo Evidenčni list zemljišč, infrastrukture in lastništva je pomemben element pri procesu načrtovanja. Običajno lastništvo narekuje aktivnosti, ki so potrebne za doseganje ciljev. V primeru, da je cilj zastavljen v zapleteni situaciji lastništva, je to signal upravljavcem, da pripravijo ustrezen načrt dejavnosti (število delovnih ur, finančna sredstva, itd.). Vendar pa lastništvo naj ne bi smelo imeti odločilne vloge pri (ne)uresničenju cilja. Tabela 4: Delež lastništva zemljišč glede na rabo Primer: Pristojna regionalna, lokalna administracija v zavo Slika 10: Karta pilotnega območja Pohorje skupaj s tremi statističnimi regijami in šestnajstimi občinami, Slovenija (Štruc, Gulič, Danev, 2010) Tabela 3: Pregled obstoječih gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot v zavo.. ter delež površine znotraj... zavo Število enot Naziv Obdobje veljavnosti Skupna površina enote [ha/ km 2 ] Znotraj zavo [ha/km 2 ] Delež znotraj zavo [%] Delež površine zavo [%] Raba zemljišča Zasebno zemljišče Državna last Gozdovi Kmetijske površine Pašniki Vlažna travišča Itd. Mokrišča Jezera Ribniki Reke in potoki Itd. Infrastruktura Vodni jezovi Elektrarne Smučarska infrastr. Akvakulturna infrast.. Itd. Skupaj Last lokalne skupnosti Drugo

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 26 27 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI Dodatni uporabni podatki so: Delež zemljišč v najemu, seznam lastnikov, itd. 2.1.5.2 Pretekla raba zemljišča Poznavanje pretekle rabe zemljišča je pogosto koristno, da lahko bolje razumemo trenutno stanje lastnosti področja. To še posebno velja v primerih, ko imamo opravka s poškodovanimi ali pol-naravnimi enotami (kot na primer mozaična pokrajina, travišče,...). V JVE in EU je večina zavo pol-naravnih in v določeni meri potrebujejo človekovo intervencijo (glej Slika 1 - IUCN kategorizacija znotraj jugovzhodnega območja Evrope). Primeri: Karta in slika pretekle rabe zemljišča Primer: Podatki o rabi zemljišča in karta V zadnjih letih beležimo rahel upad deleža kmetijskih zemljišč, ki sicer predstavljajo glavnino območja delte reke Pad, medtem ko se je delež umetno ustvarjenih površin povišal. Spodaj so predstavljeni podatki o rabi zemljišča (Musco, 2010): Raba zemljišča OBMOČJE (HA) % zavo Umetno ustvarjene površine 33.985 27 Raba zemljišč za kmetijske namene 54.630 42 Gozdovi in pol-naravna območja 2.629 2 Mokrišča 9.653 7 Vodne površine 28.218 22 Skupaj 129.116 100 Slika 11: Karta rabe zemljišča iz 19. stoletja ter slika opustošenja v posebnem naravnem rezervatu - Deliblatski puščavi v Vojvodini, Srbija (Šume, 2009) Slika 12: Negozdna površina (ha) na Pohorju v štirih zgodovinskih prerezih (leto 1824/27, leto 1900, leto 1937 in leto 2008), nad 1000 m nadmorske višine. (Gulič, Danev, 2010) Slika 13: Raba zemljišč znotraj med-regionalnega parka delte reke Pad, Italija (Musco, 2010) 2.1.5.3 Sedanja raba zemljišča Beležijo naj se vse sedanje rabe z upoštevanjem vseh aspektov rabe zemljišča: gozdarstvo, kmetijstvo, črpanje vode itd. Zabeležijo naj se vsi možni vplivi teh aktivnosti na območje (Alexander, 2008). 2.2 FIZIČNI OPIS 2.2.1 Podnebje Skrčena predstavitev podatkov je zadostna. V večjih zavo se lahko dodajo podatki o mikroklimatskih razmerah, če so te pomembne za doseganje ciljev. Koristni podatki: Povprečne vremenske razmere (vremenske razmere glede na letni čas) in ekstremne vremenske razmere, ki lahko vplivajo na stanje enot, - Podatki o temperaturah (povprečna, glede na letne čase, minimalna, maksimalna), - Količina dežja, snega in druge razmere; - Prisotnost vpliva klimatskih sprememb (obstoječe študije ali le strokovna predvidevanja).

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 28 29 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI 2.2.2 Geologija in Geomorfologija V večini primerov zadostuje enostaven, splošen opis. Izjeme: Ko imajo območja pomembne geološke in geomorfološke lastnosti, ki morajo biti zaščitene in/ ali pravilno upravljane, Ko so aktivni geomorfološki procesi posebnosti ali ko so druge pomembne enote odvisne od teh procesov, na primer prodnata obrežja rek ter aktivni sistem peščenih sipin (Alexander, 2008). Koristni podatki: Geološka podlaga (kratek opis ali karta), Geomorfološki procesi, kamor spadata na primer rečna in morska morfologija, jame in druge kraške značilnosti, Erozijski procesi na območju (plazovi, erozija območij, površinska erozija itd.). 2.2.3 Tla/Podlaga Predlagamo opis glavnih tipov tal in podlage, pri čemer naj bodo priložene karte. Doda naj se vse, kar bi lahko bilo pomembno za stanje in upravljanje območja (Alexander, 2008). Koristni podatki: Glavni tipi tal, Pedološke značilnosti (sestava, zgradba, itd.), Pedološki profili. Slika 14: Podtalnica na območju Belske Kočne, Avstrija (Olinowetz, 2010) 2.3 BIOLOŠKE INFORMACIJE 2.3.1 Vegetacija 2.3.1.1 Habitatni tipi in združbe 2.3.1.1.1 Ekološka mreža EU - Natura 2000 habitatni tipi Poglavje naj vsebuje kvalifikacijske habitatne tipe iz Priloge1 Direktive o habitatih, ki so prisotni na analiziranem območju (koda, habitatni tip, območje nahajanja, opis, površina, stanje). Podatke o velikosti habitatnih tipov se pridobi iz monitoringov (kartiranje habitatnih tipov), določanj območij ter drugih znanstvenih ali strokovnih raziskovalnih dokumentih in podatkovnih bazah. 2.2.4 Hidrologija/Odvodnjavanje Osredotočenost na hidrološke razmere in odvodnjavanje v načrtu upravljanja je predvsem odvisna od bistvenih lastnosti zavo. Pri vsakem upravljanju mokrišč mora biti ta del bolj podrobno predstavljen v odvisnosti od pomembnosti dejavnika. Nekateri habitatni tipi in rastlinske združbe so močno odvisni od nivoja vode in njene dinamike. Poleg tega so od hidroloških razmer in odvodnjavanja v veliki meri odvisni tudi ekosistemi vodnih jam na kraškem območju. Koristne informacije: Površinske vode: opis vodnih teles, vodnih režimov, količine vodnih pretokov, razlike med letnimi časi, nihanje, onesnaževanje, odvodnjavanje, kanalizacija,...) Podtalnica: fizične in ekološke značilnosti podtalnice, imena podtalnic, vodnih jam itd. Morska voda: fizične in ekološke značilnosti, opis povodja in situacije rabe zemljišča itd. Primer: Opis podtalnice in njenega stanja s prikazom na karti Karavanke hranijo veliko zalogo podtalnice. Kvaliteta in kvantiteta vodonosnikov je v rabi le na lokalni ravni. Območje velja za pomemben vir za prihodnost. V splošnem lahko vodonosnike razdelimo v tri skupine, in sicer kraške, porozne in lokalne (glej hidrološko karto). Kraški vodonosniki hranijo največje rezerve podtalne vode, vendar so na žalost ti vodonosniki zelo občutljivi na onesnaževanje površinske vode. Zaradi redke poselitve območja in posledično manjšega učinka, je kakovost vode dobra. Tabela 5: Opis habitatnih tipov projekta Natura 2000 znotraj... zavo Id. Št. Naziv (latinsko ime) Ekološke zahteve Opis območja nahajanja Skupna površina (ha) Površina znotraj zavo (ha) Primer: Natura 2000 - habitatni tipi na Jelovici, Slovenija (Danev, 2007) ID.ŠT. HABITATNI TIP OPIS 3160 6170 Naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh Habitatni tip zaenkrat vključuje samo distrofna jezerca na visokih barjih, ki so nastala sekundarno z erozijo šotne površine ter troje akumulacij na Jelovici. Običajno je globina do 1 m, le v akumulacijah je večja. Voda je izrazito kisla (ph 3,5-4,5), revna z mineralnimi snovmi. Mezofilna travišča na globokih tleh v subalpinskem in spodnjem alpinskem pasu, tudi na sekundarnih motenih rastiščih (planine, plazovi ipd.) pod gozdno mejo. OBMOČJE NAHAJANJA Delež znotraj zavo [%] VELIKOST CONE (HA) Stanje STANJE Blato na Jelovici 0.02 Ugodno Travišča na pašnih planinah Ratitovca in nad gozdno mejo 313 Ugodno

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 30 31 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI V rubriko stanje se zapiše strokovna ocena o tem, ali je habitatni tip v dobrem stanju ali slabem stanju in bi ga morali izboljšati. Če podatki niso na voljo, je to potrebno zapisati. Te podatke je mogoče pridobiti iz monitoringov habitatnih tipov, SDF obrazca, ki se posreduje Evropski komisiji itd. Če se ocena razlikuje od zadnjih poročil, poslanih Evropski komisiji, je treba to tudi razložiti. V prilogi načrta naj se priloži celoten SDF obrazec za kvalifikacijske habitatne tipe (velja tudi za poglavji 2.3.1.2.1 in 2.3.2.1). 2.3.1.1.2 Habitatni tipi, ki so zaščiteni z drugimi predpisi V to poglavje naj se vključijo habitatni tipi/združbe iz nacionalne ali mednarodne zakonodaje, skupaj z vsemi pomembnimi podatki. Sem ni potrebno vključevati habitatne tipe, ki so že v sklopu Nature 2000. Tabela 6: Vrednotenje habitatnih tipov Natura 2000 na... zavo SDF obrazec KODA OBMOČJA IME OBMOČJA KODA HABITATNEGA TIPA IME HT % POKRITOSTI ZASTOPANOST OCENA OBMOČJA RELATIVNA POVRŠINA OHRANITVENO STANJE SPLOŠNA OCENA STANJA 2.3.1.2 Rastlinstvo 2.3.1.2.1 Ekološka mreža EU - Natura 2000 rastlinske vrste Poglavje naj vsebuje kvalifikacijske rastlinske vrste iz Priloge II Direktive o habitatnih tipih, skupaj z vsemi pomembnimi podatki (koda, habitatni tip, območje nahajanja, opis, površina, stanje). Podatke o nahajanju rastlinskih vrst se pridobi na podlagi monitoringov, coniranja in drugih znanstvenih ali strokovnih raziskovalnih dokumentih ali podatkovnih bazah. Tabela 7: Opis vrst v okviru projekta Natura 2000 na... zavo Koda Primer: Skupnosti nacionalnega pomena Tabela 8: Kvalifikacijske rastlinske vrste oz. vrste Natura 2000 na pilotnem območju Pohorje, Slovenija (Gulič, Štruc, Danev, 2011) SDF obrazec KODA OBMOČJA Naziv (latinsko ime) IME OBMOČJA KODA VRSTE Ekološke zahteve Opis območja nahajanja IME VRSTE Skupna površina (ha) OCENA ŠT. OSEBKOV NA OBMOČJU Površina znotraj zavo (ha) POPULACIJA Delež znotraj zaov [%] OCENA OBMOČJA OHRANJENOST IZOLIRANOST Stanje SPLOŠNA OCENA SI3000176 Bistriški jarek 4066 Asplenium adulterinum nepravi sršaj C B A B B Primer: Habitatni tipi nacionalnega pomena SI3000177 Polskava 4066 Asplenium adulterinum nepravi sršaj C A B A A 2.3.1.2.2 Rastlinske vrste, ki so zaščitene z drugimi predpisi V tem poglavju naj bodo zajete nacionalno in mednarodne pomembne rastlinske vrste, ki niso zajete že v poglavju o Natura 2000 rastlinskih vrstah. 2.3.2 Živalstvo Živalske vrste lahko razdelimo v različne skupine: ptice, sesalce, dvoživke, itd. 2.3.2.1 Ekološka mreža EU - Natura 2000 živalske vrste V poglavju naj bodo kvalifikacijske živalske vrste iz Priloge II o habitatnih tipih in Priloge I Direktive o pticah skupaj z vsemi pomembnimi podatki (koda, habitatni tip, območje nahajanja, opis, površina, stanje). Podatke o nahajanju živalskih vrst se pridobi na podlagi spremljanj, coniranja in drugih znanstvenih ali strokovnih raziskovalnih dokumentih ali podatkovnih bazah. Slika 15: Karta zavo in rastlinskih združb znotraj posebnega naravnega rezervata - Deliblatska puščava, Vojvodina, Srbija (Šumev, 2009)

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 32 33 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI Tabela 9: Vrednotenje ptic in drugih živalskih vrst v okviru Natura 2000 (sesalci, dvoživke,plazilci, ribe, nevretenčarji) na... zavo SDF obrazec KODA OBMOČJA Primer: SDF obrazec za ptičje Natura 2000 vrste na pilotnem območju Pohorje, Slovenija (Gulič, Štruc, Danev, 2011) KODA OBMOČJA IME OBMOČJA IME OBMOČJA KODA VRSTE KODA VRSTE IME VRSTE IME VRSTE ŠTEVILČNOST POPULACIJE STALNICA SELITVENA VRSTA PRISOTNOST (št. parov) ŠTEVILČNOST POPULACIJE STALNICA SELITVENA VRSTA PRISOTNOST (št. parov) RAZMNOŽEVANJE (št. parov) RAZMNOŽEVANJE (št. parov) PREZIMOVANJE PREZIMOVANJE ZADRŽEVANJE ZADRŽEVANJE POPULACIJA POPULACIJA OCENA OBMOČJA OHRANJENOST OCENA OBMOČJA OHRANJENOST IZOLIRANOST IZOLIRANOST SKUPNO SKUPNO KODA OBMOČJA IME OBMOČJA KODA VRSTE SI5000006 Pohorje SP_A217 SI5000006 Pohorje SP_A072 SI5000006 Pohorje SP_A241 SI5000006 Pohorje SP_A409 SI5000006 Pohorje SP_A108 IME VRSTE Glaucidium passerinum mali skovik Pernis apivorus sršenar Picoides tridactylus triprsti detel Tetrao tetrix ruševec Tetrao urogallus divji petelin ŠTEVILČNOST POPULACIJE STALNICA SELITVENA VRSTA PRISOTNOST (št. parov) RAZMNOŽEVANJE (št. parov) PREZIMOVANJE ZADRŽEVANJE POPULACIJA OCENA OBMOČJA OHRANJENOST IZOLIRANOST 25-45 A A C B SKUPNO C C C C C 18-25 C B C C 10-15 C B C C R 10-15 B B C C SI5000006 Pohorje SP_A223 Aegolius funereus koconogi čuk 25-60 C B C C SI5000006 Pohorje SP_A104 Bonasa bonasia gozdni jereb R C B C C SI5000006 Pohorje SP_A207 Columba oenas duplar 9-18 SI5000006 Pohorje SP_A236 Dryocopus martius črna žolna R C B C C SI5000006 Pohorje SP_A321 Ficedula albicollis belovrati muhar 25-45 C C C C Slika 16: Karta gostote poselitve vrst in tipi habitatov Natura 2000 na Pohorju, Slovenija

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 34 35 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI 2.3.2.2 Živalske vrste, ki so zaščitene z drugimi predpisi V tem poglavju naj bodo zajete nacionalno in mednarodne pomembne živalske vrste, ki niso zajete že v poglavju o Natura 2000 živalskih vrstah. 2.3.3 Glive Poglavje naj vsebuje nacionalno in mednarodno zakonodajo, ki ureja področje gliv, in pripadajoče pomembne podatke. Primer: Glive (nepopoln seznam) na območju Pohorja, uvrščene na rdeči seznam, Slovenija (Gulič, Štruc, Danev, 2011) Zap. št. Latinsko ime Slovensko ime Rdeči seznam ogroženost 1 Amanita ovoidea jajčasta mušnica R 2 Amanita caesarea knežja mušnica R 3 Amanita strobiliformis velikoluska mušnica R 4 Artomyces pyxidatus* cvetoča grmulja R 5 Aureoboletus gentilis (Pulveroboletus gentilis) lepljivi zlatopor R 6 Boletopsis leucomelanea črni gobanovec R IUCN Rdeči seznam 2.3.4 Mikroorganizmi V primeru zavarovanja mikroorganizmov, kot na primer mikroorganizma petula na zavo solin, lahko v upravljavski načrt doda tudi to poglavje in ga ovrednoti. Za boljši pregled nad habitatnimi tipi in vrstami, ki so opisane in ovrednotene v teh poglavjih, lahko oblikujemo tabelo, iz katere so razvidni različni statusi območij. To je še posebno pomembno pri kompleksnejših zavo, ki imajo veliko različnih nacionalnih in mednarodnih statusov. Lahko se pripravi več različnih tabel, ki bodo obravnavale rastlinstvo, glive, habitatne tipe, ptice in druge živalske vrste. 2.3.5 Invazivne vrste V tem poglavju naj bodo predstavljene invazivne vrste prisotne na zavo, problemi, ki so posledica pojava invazivnih vrst in ovrednotenje težavnosti problema (za katere vrste gre, nahajanje, stanje, preteklo upravljanje, možnosti ukrepov, itd.). 2.4 VARSTVO KRAJINE V to poglavje naj se vključi kratek opis in vrednotenje stanja krajine ter njenih izstopajočih naravnih lepot. Tradicionalne oblike bivanja in rabe zemljišča, ki so prilagojeni naravni zgradbi krajine, Očitni vzorci tipičnih naselbin in vidni tipični arhitekturni elementi, Impresivne vrednosti (naravne zgradbe, kulturne vrednosti), Posebne vrednosti naravnih zgradb krajine, Pomembnost za nacionalno in regionalno identiteto (Hudoklin, 2006). Če je mogoče, dodajte še karto in tabelo s: Krajinskimi enotami, Značilnimi krajinskimi vzorci, Krajinskimi vzorci, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. 2.5 VAROVANJE OKOLJA Opišejo in ovrednotijo naj se območja, ki imajo posebne režime varovanja okolja: Onesnaževanje zraka, Zaščita pred emisijami, Zaščita pred hrupom, Svetlobno onesnaževanje, Vodovarstvena območja, itd. 2.6 KULTURNA DEDIŠČINA Opisi in vrednotenje elementov kulturne dediščine, ki se jih mora upoštevati. Vpišejo naj se naslednji podatki: tip kulturne dediščine, identifikacijsko številko, površina, opis, ohranjenost, možne in aktualne dolgoročne grožnje ohranjanja, stanje, itd. Tabela 10: Pregled in identifikacija pomembnih značilnosti območja KODA Naziv (latinsko ime) Rdeča lista Nacionalni status Bernska konvencija Evropski status Natura 2000 Bonska konvencija Ramsar Barcelonska konvencija Svetovna dediščina Primer: Tabela kulturne dediščine v začasno zavarovanem območju Mura-Drava, Hrvaška (Matica 2010) Št. Kulturna dediščina Občina Naselje Registrska št. 1. Gola (del naselja) Gola Gola R 779 2. Cerkev Sv. Trojice Gola Ždala Z 2499 3. Samostanska cerkev Sv. Treh Kraljev Gola Gola Z 2928 4. Tradicionalna hiša Gola Gola Z 2857 5. Cerkev Sv. Treh Kraljev - Organ Gola Gola Z - 2873

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 36 37 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI 2.7 SOCIALNO-EKONOMSKI PODATKI ZNOTRAJ (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA IN VPLIVNEGA OBMOČJA Ker večina zavo v JVE predstavlja pol-naravna območja in kulturne krajine, ki so po klasifikaciji IUCN uvrščena v kategorijo V in VI z rednimi intervencijami človeka, se je smotrno lotiti poglobljenega procesa in krajše analize (primer PSPN matrike oz. SWOT) za vsako pomembnejšo socialno-ekonomsko dejavnost. Priporočamo, da se analiza za najpomembnejše dejavnosti izvede v sodelovanju z deležniki, ki so predmet preučevanja načrtovalcev. Na primer, SWOT analiza (prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj) za gozdarsko dejavnost naj bi bila izvedena v okviru delavnice, pri kateri sodeluje tudi gozdni sektor (lastniki gozdov, društva, uporabniki gozdov, zavod za gozdove, če ta obstaja, itd.). Vrednotenje in opis podatkov naj bosta narejena za zavo, lahko pa se doda tudi za vplivno območje izven zavo (če je to pomembno). 2.7.1 Demografski podatki in socialni razvoj Tu naj bo predstavljena demografska situacija ter socialni razvoj. Najnovejši podatki o prebivalstvu, Opis demografskih trendov, starost, izobrazba, migracije itd., Prostorska razporeditev prebivalstva, Stopnja zaposlenosti, življenjski standard, javni prevoz, Itd. Primer: Demografski podatki znotraj zavo in vplivnem območju dejavnosti, povprečna velikost glede na gospodinjstvo, itd.), Delež sprememb kmetijske rabe zemljišča, razvoj in opustitev kmetijske dejavnosti, Dodatne dejavnosti znotraj kmetijskih gospodinjstev v obliki podeželskega turizma, biološke pridelave, manjših obrti, društev (kot na primer aktiva kmečkih žena), Razvojni programi sheme LEADER (lokalne civilne iniciative), Itd. 2.7.2.1.2 Gozdarstvo V to poglavje je potrebno vključiti podatke o gozdarski dejavnosti (letni posek, dovoljen posek, ekološke funkcije gozdarstva, stanje gozdov, socialno-ekonomski status gospodinjstev, odvisnih od lesne produkcije, drugi lesni proizvodi, itd.), ki vplivajo na kakovost območja, ekološke procese in sociološko-ekonomsko situacijo znotraj zavo. Površina gozda, gozdne kategorije, kratek opis gozdov, Funkcije gozdov, Preprečevanje gozdnih požarov, Lesna zaloga, lesni prirast (ločeno za listavce in iglavce), Potencialna in trenutna vegetacija ter razlaga odstopanj, Stopnje razvoja, Mrtva lesna biomasa, Stanja gozda, Povprečna dolžina gozdnih cest in vlak / ha, Itd. Slika 17: Gostota prebivalstva (levo) in register gospodinjstev (desno) na pilotnem območju Pohorje ter na vplivnem območju, Slovenija (Gulič, Štruc, Danev, 2010) 2.7.2 Dejavnosti na zavo in vplivnem območju 2.7.2.1 Raba naravnih virov 2.7.2.1.1 Kmetijstvo Predstavijo naj se opisi kmetijskih dejavnosti, ki vplivajo na kakovost območja, ekološke procese in socialno-ekonomsko situacijo znotraj zavo. Zgradba kmetijske rabe zemljišča, Zgradba in površina kmetijskih zemljišč v subvencijskih shemah (nacionalni in EU), Kmetijsko okoljski podukrepi (število pogodb, površina), Socialno-ekonomski status podeželskih gospodinjstev (velikost posamezne kmetijske 2.7.2.1.3 Upravljanje z vodami in raba Predstavi naj se vodovarstvene režime, upravljanje in rabo voda, ki vplivajo na kakovost analiziranega območja, ekološke procese in sociološko-ekonomsko situacijo znotraj zavo. Seznam vodnih teles, opremljen z ID številkami (ID št., naziv, vrsta, opis, stanje), Seznam vodnih koncesij in dovoljenj, Seznam vodnih virov in rezervoarjev, Poplavna območja, vodovarstvena infrastruktura, Seznam kopalnih vod, Itd. 2.7.2.1.4 Ribolov Ta del naj vsebuje podatke o ribolovnih jezerih, upravljanjem ribištva, zalogah rib in drugi pomembni podatki, ki vplivajo na kakovost analiziranega območja, ekološke procese in sociološko-ekonomsko situacijo znotraj zavo. Seznam ribiških društev, administracija, Seznam ribjih vrst in ohranitveni status, mesto nahajanja drstišč, Seznam in mesto nahajanja akvakultur, gojitvenih ribnikov, ind., Ribolovni rezervati, Športni ribolov, Itd.

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 38 39 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI 2.7.2.1.5 Upravljanje z lovom in divjadjo Podani naj bodo opisi pomembnih podatkov, ki vplivajo na kakovost analiziranega območja, ekološke procese in sociološko-ekonomsko situacijo znotraj zavo. Lovska društva, dovoljenja za lov, Nadzor in upravljanje z divjadjo, Javni zavodi, koncesije, Seznam divjih živali in njihove populacije, Seznam krmišč, solnic in lovišč, Povprečen ulov divjadi, Smernice za upravljanje z divjadjo, Povprečna ocenjena škoda v gozdu in kmetijstvu, Škoda, ki jo povzročijo velike zveri, Itd. 2.7.2.1.6 Rekreacija in turizem Podani naj bodo opisi pomembnih podatkov, ki vplivajo na kakovost analiziranega območja, ekološke procese in sociološko-ekonomsko situacijo znotraj zavo. Pri manjših območjih se lahko poda krajši opis, izjava, pri večjih območjih, kjer so turizem, turistični obiski, možnosti za rekreacijo dodobra razviti, pa se lahko razdeli na podpoglavja (povzeto po Alexander, 2008). Običajno je zbiranje teh podatkov zelo zamudno in drago, poleg tega pa je še težko pridobiti vse pomembne podatke o turistični in rekreacijski dejavnosti. Zato je obširnejša analiza ponavadi narejena za manjše dele zavarovanega območja, ki so bolj zanimiva za obiskovalce ali so celo umetno ustvarjena za turistične namene (turistični uradi, živalski vrtovi, itd.) (npr. obisk Lovrenških jezer na Pohorju). Število obiskovalcev, Karakteristike obiskovalcev, Karakteristike obiska, Dostop do zavarovanega območja in znotraj njega, Turistični objekti in infrastruktura, Razlogi za obisk območja, Rekreacijske dejavnosti, Sedanje in pretekle koncesije, Zanimanje interesnih skupin, Območje v širšem kontekstu. 2.7.2.1.7 Druge dejavnosti in rabe Razvoj urbanih središč, naselij in infrastrukture, Izobraževanje in raziskovanje, Vojaške cone, Mala in srednje velika podjetja, obrti, itd. 2.8 EKOLOŠKE, SOCIALNE IN EKONOMSKE VREDNOSTI (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA Poglavje naj vsebuje seznam storitev, predvsem tistih storitev, ki jih zagotavljajo ekosistemi. Sem spadajo storitve kot so: oskrba s pitno vodo, varovanje talnih virov, zadrževanje ogljikovega dioksida itd. (povzeto po EEA, 2010). Poleg že omenjenih ekoloških vrednosti pa Konvencija o biotski raznovrstnosti poudarja še druge vrednosti, ki jih ponujajo zavo, kot na primer možnosti za razvoj podeželja, racionalna raba zemljišč z mejno donosnostjo, višji prihodek in ustvarjanje novih delovnih mest, raziskovanje in spremljanje, izobraževanje, rekreacijo in turizem. Vedno več območji, ki so po klasifikaciji IUCN uvrščena v kategorije IV, V in VI, so ocenjena kot območja, kjer se lahko trajnostna raba virov in razvoj podeželja analizira v sodelovanju s širšim krogom interesnih skupin (EEA, 2010). Slika 18: Prekrivnost vsebin ekološke, socialno-kulturne in ekonomske vrednosti pilotnega in vplivnega območja Pohorje, Slovenija (Gulič, Štruc, Danev, 2011) 2.9 VREDNOTENJE PRETEKLEGA UPRAVLJANJA OHRANJANJA NARAVE IN RAZVOJA Predstavi in ovrednoti naj se pretekli trud za ohranjanje narave in zavo. Glavni viri podatkov se nahajajo v obstoječih poročilih ohranjanja, predhodnih načrtih upravljanja, sektorskih načrtih upravljanja itd. Skupina načrtovalcev naj predstavi pretekle ukrepe ohranjanja narave ali druge ukrepe v zvezi z rabo naravnih bogastev, dejavnostmi, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost, krajino, kulturno dediščino in trajnostni razvoj zavo. Običajno je težko zavzeti kritično mnenje do skupine načrtovalcev svoje organizacije, posebno, če je skupina ocenjevala predhodni trud upravljanja svojega dela. Vendar je kritičnost pomembna in potrebna, da lahko v prihodnosti dosežemo izboljšave. 2.10 SPLOŠNO VREDNOTENJE (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA: ANALIZA SWOT - KAJ JE POMEMBNO? Na tem mestu naj skupina načrtovalcev združi vsa prejšnja delna vrednotenja ter rezultate delnih analiz deležnikov (parcialni SWOT). Priporočljivo je, da se združeni rezultati parcialne SWOTi, ter ocene strokovnjakov pozneje ponovno analizirajo skupaj z vsemi deležniki znotraj velike

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 40 delavnice (skupen SWOT), da lahko pridemo do skupnega vrednotenja zavo. Skupno vrednotenje zavo bo skupini načrtovalcev omogočilo jasno predstavo o dolgoročnih ciljih in omejitvah, kar se lahko v nadaljevanju uporabi pri izvedbi načrta. M A 41 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI Cilji morajo biti zastavljeni kvalitativno ali/in kvantitativno in s tem merljivi. Zastavljeni cilji morajo biti dosegljivi (uresničljivi), ne visoko leteči neuresničljivi. Primer: Splošno vrednotenje zavarovanega območja - analiza SWOT za pilotno območje Pohorje (Gulič, Štruc, Danev, 2011) PREDNOSTI 1. Bogata (sakralna in druga) kulturna dediščina, tehnična dediščina, domače obrti - (16 točk) 2. Naravne danosti in naravno bogastvo (voda, les in kamen) - (16 točk) 3. Ohranjenost narave; divjina pragozdni ostanki; živa in neživa narava; Neokrnjenost s strani gospodarske infrastrukture - (14 točk) 4. Klima Pohorja (čist zrak), klimatska zdravilišča - (10 točk) 5. Pogoji za naravni park (ustavitev velikega kapitala, mega projektov) (9 točk) 3. CILJI UPRAVLJANJA V splošnem cilji upravljanja predstavljajo ključna načela, ki so nenadomestljiva pri učinkovitem upravljanju zavo. Cilji so še posebno pomembni, ker podpirajo vizijo zavo ter podrobneje opisujejo pričakovan izid za določeno enoto ali stanje znotraj območja (USFS, 2007). Cilji morajo biti v središču načrta upravljanja. Predstavljajo rezultat upravljanja in najpomembnejši del načrta. Cilj je opis nečesa, kar želimo doseči (Alexander, 2008). S.M.A.R.T. ( pametni ) cilji, ki se jih navadno povezuje s poslovanjem, se lahko v modificirani obliki prenesejo tudi na cilje zavo (Alexander, 2008): S PRILOŽNOSTI 1. Moderno bio/eko/natur Razvoj eko/bio oz. zelenega turizma (eko/bio prehrana, eko znak, trend aktivnega preživljanja počitnic in sprostitev v naravi...); razvoj novih produktov eko turizem za podaljšanje sezone (22 točk) 2. Uvedba zaščitenih proizvodov (uvajanje blagovnih znamk) višja cena (10 točk) 3. Vključevanje lokalnih prebivalcev v razvoj Pohorja, predvsem pri proizvodnji hrane (9 točk) 4. Medregionalno povezovanje Pohorja ter povezovanje lokalnih skupnosti za večjo promocijo območja (9 točk) 5. (Splošno) Staranje prebivalstva (kot turistov) razširitev njim prilagojenega turizma (7 točk) SLABOSTI 1. Nezadostno povezovanje in sodelovanje med (turističnimi) ponudniki, ni celovite razvojne strategije in vizije razvoja turistične dejavnosti (18 točk) 2. Ni celovite celostne podobe Pohorja; ni celovitih produktov (razpršenost ponudbe) (14 točk) 3. Slabo povezovanje vseh sektorjev (predvsem turizem kmetijstvo, kmetijstvo gozdarstvo, turizem gozdarstvo) (11 točk) 4. Praznjenje podeželja (7 točk) 5. Lokalno prebivalstvo premalo vključeno v odločanje (6 točk) NEVARNOSTI 1. Medsektorska neusklajenost (in nepovezanost) na lokalni in državni ravni ter slabo delovanje resorjev na državni ravni (togost, predolgi birokratski postopki); Priložnosti, ki jih ponuja Pohorje, so v nevarnosti zaradi nepovezanosti in neusklajenosti institucij in projektov, ki na območju že potekajo ali pa še bodo; gre za promocije (vertikalno STO, LTO, lokalne skupnosti), izgradnjo infrastrukture (različna ministrstva, komunikacija z lokalnimi skupnostmi). Zaradi nekomunikacije se izgublja razvojni moment, predvsem pa sredstva, ki so za projekte namenjena. (21 točk) 2. Množični turizem in mega projekti Izguba krajinske podobe zaradi masovnega turizma; barbarske vožnje v naravnem in sonaravnem okolju; vzporedne neorganizirane dejavnosti (motokros, motorne sani ), ki jih prinaša razvoj turističnih centrov (21 točk) 3. Nadaljnje opuščanje kmetijske pridelave in zapuščanje kmetij (18 točk) 4. Nedoločene prioritete razvoja v območju (9 točk) 5. Turizem prinaša dodatne stvari, ki pa niso organizirane in prinašajo več škode ni nadzora (5 točk) Cilji morajo biti specifični, se nanašati na točno določeno enoto. R T Cilji morajo biti relevantni in napisani v skladu s strategijami, politikami ter zakonodajnimi predpisi, ki urejajo delovanje organizacije, ki je odgovorna za upravljanje z območjem. Cilji morajo imeti postavljeno časovnico. Vendar pa je treba poudariti, da bi morala biti predanost naravi stalna in ne časovno omejena. Upravljanje politike ohranjevanja si prizadeva dosegati želeni status ter ohranitev tega statusa. Pri ciljih je vedno naveden datum začetka, zaključnega datuma cilja pa morda ni vedno pametno določiti. Pomembno je, da se v načrtovanje ciljev vključi tudi deležnike, saj so si lahko mnenja različnih deležnikov o tem, katere aktivnosti so združljive ali ne z želenim stanjem, nasprotujoča. Zavedati se je treba, da je nemogoče ugoditi vsem deležnikom, kljub temu pa se morajo načrtovalci truditi, da se uskladijo cilji različnih deležnikov in zagotovijo pojasnila za njihove sporne in konfliktne vidike (USFS, 2007). 3.1 STRATEŠKI CILJI V tem delu naj bo zapisana predstavitev oz. opis strateških ciljev. Strateški cilji so pot k uspešni uresničitvi vizije zavo. Njihov glavni namen je ohranjanje narave. Vendar pa so zavo več kot le varovanje narave, zato morajo načrtovalci pri zastavljanju ciljev upoštevati tudi različne potrebe kot na primer trajnostni razvoj, ki je v skladu z naravovarstveno zakonodajo znotraj zavo. Zaradi specifičnosti zavo, so strateški cilji lahko zastavljeni glede na naslednje teme (USFS, 2007, IUCN, 2003): Ohranjanje narave - habitatov in vrst (rastlinskih in živalskih), varstvo krajin, Promocija izobraževanja in znanstvenega raziskovanja, Predstavitev in vodenje obiskov, Razvoj in sodelovanje skupnosti, Ustvarjanje prihodkov, Socialni in kulturni elementi, Ekosistemske storitve, Storitve zavo, Upravljanje, Itd. 3.2 OPERATIVNI CILJI Strateške cilje se lahko razdeli na več operativnih ciljev. Za vsak posamezni operativni cilj je potrebno navesti kazalnike in referenčnih vrednosti. 1. Operativni cilji za ohranjanje narave se večinoma nanašajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. Sem spadajo cilji za doseganje ugodnega ohranitvenega stanja

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 42 43 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI (FCS) v okviru omrežja Natura 2000 za habitatne tipe in rastlinske ter živalske vrste, drugo zavarovano vegetacijo in favno, ukrepe varstva naravnih vrednot, varstva krajine in nadzora, ukrepe komunikacije in ozaveščanja ohranjene narave zavo. Primer: Določanje ciljev za živalske vrste ter habitate Določanje kazalnikov in referenčnih vrednosti za živalske vrste: ± Količina: Velikost populacije: Skupno število navzočih posameznikov, Skupno število odraslih živali, Populacija v določenem trenutku letnega ciklusa, Razširjenost populacije. ± K akovost: Stopnja preživetja odraslih vrst, Razmnoževanje, Starostna struktura, Delež po spolu. Določanje kazalnikov in referenčnih vrednosti za habitatne tipe (Alexander, 2008): ± Količina: Velikost območja, ki ga zaseda habitat oz. ena ali več skupnosti, Razpored habitatov oz. skupnosti. ± Kakovost: Fizična zgradba, Navzočnost, obilica, relativni deleži, razširjenost posamezne vrste ali skupine, kazalci stanja, Navzočnost, obilica, relativni deleži, razširjenost posamezne vrste ali skupine, kazalci sprememb. V primerih kompleksnejših zavo z velikim številom značilnosti, je smiselno združiti več lastnosti in pripraviti skupen cilj. To še posebno velja v primerih, ko se značilnosti ne da jasno ločiti za namene spremljanja in upravljanja. Sem spadajo kompleksnejši habitatni mozaiki, kjer vsak element velja za značilnost, zato je potrebno vključiti podrobno pojasnilo (Alexander, 2008). Primer: Zastavljanje naravovarstvenih ciljev v območjih Natura 2000 Tabela: Cilji Natura 2000 vrst in habitatnih tipov v Krakovskem gozdu, Slovenija (povzeto po Hudoklin A., 2009) Natura 2000 območje: SPA SI5000012 Krakovski gozd - Šentjernejsko polje Vrsta: SP_A238 Srednji detel (Dendrocopos medius) CILJI ZA POPULACIJO: - Velikost in razširjenost populacije: Ohranjanje stalne populacije: med 200 350 parov. Ukrep upravljanja: Izvajajo naj se letna spremljanja in nadzor. Za dodatne raziskave je potrebno označiti in opazovati ekocelice. CILJI ZA HABITAT: - Velikost habitata: Minimalna površina habitata hrastovega gozda mora ostati nad 3.000 ha. Ukrep upravljanja: Ohranjanje minimalne velikosti gozdnega habitata brez sprememb rabe in fragmentacije. - Struktura in funkcija habitata: Delež odraslih gozdnih sestojev (debeljak) naj bi bil na vsaj 30-40 % gozdne površine (min. 1100 ha). Delež doba (Quercus robur) naj bi presegal vsaj 50 % celotne lesne zaloge. Delež drugih listavcev naj bi ostal vsaj nad 20 % lesne zaloge v vseh stopnjah razvoja. Zmanjšanje števila invazivne vrste Robinije (Riobinia pseudacacia) na severozahodnem območju habitata detla. Zmanjšati delež smreke (Picea abies), predvsem na severnem delu habitata detla. Prehranjevalni habitat: delež mrtvih in odmirajočih hrastovih dreves (stoječih in ležečih) v razširjenih debelinskih razredih B in C (premer nad 30 cm) bi moral predstavljati vsaj 3 % celotne lesne zaloge (10 m 3 /ha = 2-3 drevesa/ha) Gnezdilni habitat: Ohranitev 3 do 5 hrastovih dreves (eko-celic) na 30 ha gozdne površine. Ukrep upravljanja: Doseči, da delež odraslih gozdnih sestojev (debeljak) predstavljajo 30-40 % celotne gozdne površine (1100 ha). Doseči 50 % delež doba (Quercus robur) v celotni lesni zalogi, tudi v mlajših razvojnih fazah. Doseči 30 % delež drugih listavcev znotraj lesne zaloge na vseh razvojnih stopnjah. Zmanjšati števila invazivne vrste Robinije (Riobinia pseudacacia) na severozahodnem območju habitata detla. Zmanjšati delež smreke (Picea abies), predvsem na severnem delu habitata detla v vseh razvojnih stopnjah. Prehranjevalni habitat: Ohraniti mrtva in odmrla hrastova drevesa (stoječih in ležečih) v razširjenih debelinskih razredih B in C (premer nad 30 cm) mora predstavljati vsaj 3 % celotne lesne zaloge (10 m 3 /ha = 2-3 drevesa/ha). Ohraniti nedotaknjenost pragozda. Gnezdilni habitat: Ohraniti 3 do 5 hrastovih dreves (eko-celic) na 30 ha gozdne površine. Ohraniti nedotaknjenost pragozda. Habitatni tip: HT_91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion) CILJI ZA HABITAT: - Velikost habitata: Minimalna površina habitata mora presegati 3.000 ha. Ukrep upravljanja: Ohranjanje minimalne velikosti habitata brez sprememb rabe in fragmentacije. - Tipične vrste: Quercus robur (40 % -50 %), Carpinus betulus (20 %), Alnus glutionosa, Corilus avellana. V zeliščni plasti naj bodo prisotni: Athirium filik-femina, Cardamine pratensis, Carex brisoides, C,. remota, Pseudostellaria europea Ukrep upravljanja: Zmanjšati števila invazivne vrste Robinije (Riobinia pseudacacia) na severozahodnem območju habitata. Zmanjšati delež smreke (Picea abies), predvsem na severnem delu habitata. Dodatno pogozdovanje hrastovih dreves, na problematičnih delih. Zmanjšanje populacije damjaka (umetno naseljen) ter aktivno upravljati z drugo populacijo jelenjadi.

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 44 45 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI - Struktura in storitev habitata Delež odraslih gozdnih sestojev (debeljak) naj dosega okoli 30 % habitata. Faze mladovja naj dosegajo 10-12 % površine habitata. Potrebna bodo dodatna poseganja v hidrološke razmere, če se bo nivo podtalnice še zmanjševal (Preprečiti odtekanje podtalnice). Ohraniti nedotaknjenost pragozda. Ukrep upravljanja: Trajnostno skrbeti za habitate, tako da se zasnuje naravne in umetne gozdne sestoje, ki ne presegajo 3-5 ha. Ohranjanje hidroloških razmer ter nivo vode v jesenskem in pomladnem obdobju (poplavna območja). Nadaljevanje z raziskavami gozdnega ekosistema in pragozda. REŠEVANJE NESKLADIJ MED ENOTAMI V nekaterih primerih prihaja do neskladij med enotami. Neka enota ima lahko tudi posledice za upravljanje in stanje druge enote. Ena enota ima lahko neposreden vpliv na drugo v tej meri, da začnejo lastnosti (število, površina, itd.) druge upadati (pogosto zaradi razmerja med plenilci in njihovim plenom). To se dogaja tudi na področjih, kjer so značilne posebne zahteve glede habitatov, ter so hkrati vrste in habitati enote (povzeto po Alexander, 2008). 2. Operativni cilji za promocijo izobraževanja in raziskovanja, sodelovanja na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni skrbijo za promocijo in izobraževanje širše javnosti, obiskovalcev, promovirajo pa tudi prihodnje znanstvene raziskave o zavo. 3. Operativni cilji za predstavljanje in usmerjanje se nanašajo na splošno promocijo zavo, interpretacijo značilnosti zavo in usmerjanje obiskovalcev po zavo, z namenom, da se vpliv na območje zmanjša. 4. Operativni cilji za spodbujanje trajnostnega razvoja se nanašajo na potrebe uporabe vseh potencialov območja, da bi spodbudili lokalno, regionalno gospodarstvo in promovirali dejavnosti, ki pripomorejo k doseganju ciljev ohranjanja narave. Glavna poslanstva načrta upravljanja zavo so podpiranje, koordinacija in iskanje sinergije s potrebami lokalnega prebivalstva za doseganje trajnostnega razvoja. 5. Drugi operativni cilji se običajno nanašajo na navezovanje z drugimi sektorji kot je na primer trajnostna raba naravnih virov (kmetijstvo, gozdarstvo, raba vode, itd.). Primer: Končni predlogi strateških in operativnih ciljev za pilotno območje Pohorje DRUŽBA Visoka kakovost življenja lokalnega prebivalstva 1. Povezano, usklajeno in odgovorno delovanje med vsemi zainteresiranimi deležniki z namenom skupnega razvoja in promocije območja. 2. Povezanost lokalnih prebivalcev in njihova učinkovita vključenost v upravljanje in razvoj območja. 3. Specializirana izobraževanja in usposabljanja za dvig znanj in spretnosti lokalnega prebivalstva na različnih področjih ter osveščevalne kampanje na osnovi prepoznanih potreb. 4. Zagotovljena in kakovostno urejena vsa potrebna bivanjska infrastruktura. NARAVA Ohranjena narava in krajina 1. Obnovljene in ohranjene površine pohorskih planj. 2. Obnovljen in ohranjen vodni sistem na pohorskih barjih in vodotokih. 3. Ohranjen visok delež površin gozdov s posebnim namenom (pragozdovi, gozdni rezervati in varovalni gozdovi) in določitev mreže ekocelic. 4. Delujoč kontinuiran in učinkovit sistem spremljanja stanja vrst in habitatnih tipov v območjih Natura 2000 ter drugih prvin biotske pestrosti. 5. Vzpostavljen učinkovit naravovarstveni nadzor nad aktivnostmi na Pohorju. 6. Vzpostavljeno širše zavarovano območje - Park Pohorje. 7. Delujoč Sklad za ohranjanje narave Pohorje. 8. Ohranjeni prepoznani krajinski vzorci Pohorja. TURIZEM Sonaravni turizem in usmerjen obisk 1. Vzpostavljeni pogoji za celostno doživljanje narave in kulturne dediščine Pohorja. 2. Prepoznana znamka sonaravne destinacije Pohorje. 3. Lokalno pogojene in skladno conirane sonaravne zmogljivosti in aktivnosti na Pohorju. 4. Kakovostna in koordinirana ponudba lokalnih produktov. 5. Vzpostavljena organiziranost sonaravne destinacije Pohorje. NARAVNI VIRI Okolju in uporabniku prijazna raba naravnih virov 1. Realiziran dovoljen posek lesa določen z gozdnogospodarskimi načrti in zmanjšanje zaraščajočih površin gozda ter s tem vzpostavitev tradicionalne kmetijske rabe na planjah. 2. Povečana kmetijska dejavnost - večji delež kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in povečan delež površin pod kmetijsko okoljskimi podukrepi še posebej ekološkim kmetovanjem. 3. Povečana in učinkovita raba avtohtonih naravnih materialov predvsem za gradnjo (zunanje ureditve in gradnja objektov) in naravnih virov za prehrano. 4. Povečan delež rabe energije iz razpoložljivih obnovljivih naravnih virov (biomasa, sonce, veter) in učinkovita raba energije. 5. Razviti produkti iz lokalnih naravnih virov in vzpostavljene blagovne znamke z imenom Pohorje. 6. Motivirani in usposobljeni nosilci proizvodnje produktov iz lokalnih naravnih virov. 7. Okolju prijazna in trajnostna raba vode in vodnih virov predvsem kot vira pitne vode. MOBILNOST Okolju in uporabniku prijazna mobilnost ter urejena prometna infrastruktura 1. Sprejet in izvajan medregijski načrt in lokalni načrti prometnih povezav. 2. Posodobljena in vzdrževana cestna / prometna infrastruktura ter kakovosten javni promet. 3. Zagotovljene dobre povezave za obiskovalce/goste iz doline do turističnih središč z alternativnivni oblikam prevoza.

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 46 47 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI KULTURA Ohranjena kulturna dediščina in lokalna izročila 1. Ohranjene značilnosti lokalne arhitekture ter s tem vzpostavljen učinkovit sistem svetovanja, spodbud, nadzora in predpisov. 2. Prepoznan in izkoriščen razvojni potencial kulturne dediščine in lokalnih izročil. 3. Povezani lokalni, regionalni dogodki, ki izhajajo iz kulturne dediščine. 3.3 CONIRANJE (ZA)VAROVANEGA OBMOČJA Coniranje zavo, ki je opisano v poglavju»pravni status«, je pogosto izvedeno že v aktu o zavarovanju (vsaj pri širših zavo, z ZON pa je conacija predpisana za regijske in narodne parke). V nekaterih primerih coniranje zavo ni določeno ustanovnem aktu (krajinski parki po ZON ne potrebujejo conacije) in v teh primerih akt ponavadi določa, da se morajo ta vprašanja rešiti z načrtom upravljanja. Coniranje znotraj načrtov upravljanja zavo mora biti usmerjeno na različne aktivnosti upravljanja oz. poudarjati različne vidike zavo. Ta območja različnih aktivnosti upravljanja ponavadi imenujemo upravljavske cone in bi morale biti označene na karti zavo in opisane v tem poglavju. Upravljavske cone se ne uporabljajo za opisovanje območij z različnimi ekološkimi značilnostmi, temveč so območja z različnimi aktivnostmi upravljanja. Oznake upravljavska cona bi morale biti rezervirane za območja, ki potrebujejo posebno varovanje ali upravljanje, poleg že obstoječega, določenega z zavarovanjem (povzeto po USFS, 2007). Ob vsaki upravljavski coni naj bo navedeno ime cone, posebne izvedbene cilje upravljanja in navedba za katero aktivnost upravljanja je bila upravljavska cona določena. Da bi ohranili enostavno zgradbo načrta in si s tem zagotovili lažjo izvajanje načrta, priporočamo, da se število upravljavskih con ohrani na minimumu. Upravljavske cone naj bodo namenjena za območja, ki, poleg že obstoječih varstvenih zahtev, potrebujejo posebno varovanje ali upravljanje. Da bi ugotovili, ali potrebujemo vpeljati novo upravljavsko cono v načrt, se mora ekipa načrtovalcev vprašati, v čem se bo upravljanje v tej coni razlikovalo od že obstoječega upravljanja (povzeto po USFS, 2007). 4. UVELJAVITEV NAČRTA UPRAVLJANJA V tem poglavju načrta upravljanja bodo v ospredju aktivnosti, ki imajo časovne in finančne omejitve za dosego cilja. Določi se, katere aktivnosti, bodo izvedene, kdo in kdaj jih bo izvajal ter pripravi ocene stroškov in prihodkov. Priporočljivo je razložiti, kako bodo vključeni deležniki, če so se odločili sodelovati, in v kolikšni meri bodo deležni koristi. Deležniki lahko sodelujejo kot skrbniki, učitelji, vodiči, raziskovalci ali pomočniki oz. kako drugače, kot člani nadzornih in strokovnih odborov (soupravljanje in soodločanje). Izvajanje aktivnosti ni nujno omejeno le na zavo. Pravzaprav se bo pogosto potrebno srečati z vplivi na zavo izven meja območja. Vse aktivnosti je potrebno povezati z enim ali več operativnimi cilji zavo. Določanje prioritet je vedno zelo pomembno pri časovnem razporedu izvajanja, saj so finančna sredstva večinoma omejena in ne bo mogoče izvesti prav vseh aktivnosti, četudi bi bilo to idealno. Pri zastavljanju prioritetnih nalog izvajanja načrta se je treba osredotočiti na tista vprašanja, ki so najbolj nujna za doseganje ciljev in vizije zavo. Na tem mestu je smiselno pripraviti grob proračun, ki načrtovalcem pomaga pri predstavi o realnih stroških aktivnosti in jih vodi do odločitev in dognanj, kaj je možno doseči s končnim proračunom. Mora se pripraviti razpored pričakovanih prednostnih aktivnosti izvajanja v okviru načrta upravljanja in groba finančna ocena. Priporočljivo je pripraviti tudi poslovni načrt vsaj za prva 2-3 leta kot tudi program dela za prvo leto delovanja. 4.1 NAČRTOVANJE AKTIVNOSTI Akcijski načrti so načrtovane aktivnosti, ki predstavljajo pogoje za doseganje ciljev upravljanja. Obstaja več načinov, kako razvrstiti informacije o izvrševanju (doseganje zastavljenih ciljev) v načrt upravljanja oz. kak drug spremljevalni dokument (povzeto po IUCN, 2003): A) Glede na območje Ko so določene upravljavske cone se lahko razvrsti aktivnosti, čas in stroške za zavo na način: Aktivnosti, ki so potrebne za posamezno upravljavsko cono, Aktivnosti, ki se nanašajo na več kot le na eno upravljavsko cono, in Aktivnosti, ki so razširjene izven zavarovanega območja. B) Glede na cilj Lahko so aktivnosti, skupaj s pripadajočimi časovnicami in stroški, razvrščene v akcijske načrte upravljanja za vsak zastavljeni operativni cilj. C) Razdelitev po projektih Spet v drugih primerih so aktivnosti razdeljene na delovne enote, imenovane projekti. To poenostavi izvajanje, saj je vsak projekt mogoče opisati, oceniti stroške in ga časovno omejiti. Dokumentacija projekta lahko služi kot smernica za osebje ali pogodbenike, ki so jim bile zaupane naloge. V okviru tega pristopa je vsak projekt prioriteta. Vrstni red prednostnih nalog služi za razporeditev letnih finančnih sredstev. En izmed načinov, kako organizirati prednostne naloge je naslednji: Prednostna naloga 1: projekti, ki morajo biti zaključeni v letu dni. Sem lahko uvrstimo projekte, ki so pomembni kot ključni element varovanja značilnosti območja; ki so povezani s pravnimi implikacijami: pravica do posesti, in projekti, ki imajo posledice za zdravstvo in varnost ter javnost. Prednostna naloga 2: projekti, ki so pomembni za redni potek upravljanja z zavo. Zaključeni morajo biti v določenem roku, vendar se jih lahko kasneje še spreminja. Prednostna naloga 3: projekti, ki bodo željam navkljub, lahko izpeljani šele, ko bo na voljo več časa ali denarja in sledijo projektom iz 1. in 2. faze.

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 48 Vsaka aktivnost, akcijski načrt ali projekt mora biti opremljen z zaporedno številko, prednostno nalogo, rokom (časovnica), kazalnikom referenčnih vrednosti, določenim vodjem dejavnosti, koorganizacijo in finančnimi ocenami. 49 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI aktivnosti upravljanja, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev. Finančne načrte je treba redno posodabljati, predvsem v primerih, kjer se pogoji upravljanja hitro spreminjajo (npr. pojavijo se nove grožnje) (Ruzzier, Žujo, Marinšek, Sosič, 2010). Table 11: Akcijski načrt / Zgradba projekta za zavo STRATEŠKI CILJI Operativni cilj Akcijski načrt no.1. Prioriteta Skupni ocenjeni proračun Aktivnost/i Aktivnost 1 Aktivnost 2... Časovni okvir z določenim rokom Leto in trajanje, z zastavljenim rokom kazalniki uspešnosti Seznam kazalnikov z referenčnimi vrednostmi Odgovorna organizacija Naziv odgovorne organizacije/ osebe Sodelujoče organizacije Seznam sodelujočih organizacij/ oseb Ocenjen proračun s stroški Vrednost posamezne stroškovne kategorije (osebje, material in storitve, investicije, drugo) Vrsta finančnih sredstev Državni/ regionalni proračun, donacije, proračun projekta, itd. Primer: Finančne ocene za zavo v obdobju potrditve načrta upravljanja Tabela: Tekoči stroški upravljanja Opis Stroški osebja Stroški materiala in storitev Investicije Drugi stroški Skupaj Tabela: Finančni načrt Skupni tekoči stroški upravljanja Skupni stroški akcijskih načrtov Skupaj Leto 20.. 20.. 20.. Skupaj Leto 20.. 20.. 20.. Skupaj 5. SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN PREGLED Spremljanje je integralni in pomembni sestavni del katerega koli načrtovalnega procesa. Spremljanje bi se moralo izvajati kot akcijski načrt s prednostno nalogo št. 2 (akcijski načrti / projekti, ki so pomembni za redno upravljanje z zavo. Dokončani morajo biti v roku, vendar z možnostjo kasnejšega spreminjanja). 4.2 FINANCE IN PRORAČUN V to poglavje se uvrsti kratka predstavitev finančnih sredstev (prihodki in stroški) za vsako leto potrjenega načrta upravljanja (daljše ko je obdobje potrjevanja načrta upravljanja, manj točne so finančne ocene). Priporočljivo je, da vodstvo zavo pripravi poslovni načrt v skladu s smernicami o poslovnemu načrtovanju na zavo. Finančni načrt je del poslovnega načrta, ki določa financiranje zavo, skupaj s časovno omejitvijo financiranja in višino sredstev. Zagotavljanje učinkovitega upravljanja in finančnih sredstev sta pomembna, ko zavo še naprej ponuja koristi in izpolnjuje vlogo ohranjanja biotske raznovrstnosti. Finančni načrt mora jasno prikazati potrebe proračuna za tekoče in bodoče Cilj spremljanja in vrednotenja je določiti, ali načrt upravljanja in letno delo učinkovito prispevata k doseganju zastavljenih ciljev in vizije znotraj zavo. Medtem ko je načrt upravljanja v uveljavljanju, spremljanje zagotavlja povratno informacijo za vrednotenje načrta upravljanja. S spremljanjem bo ugotovljeno, ali je bil načrt izveden učinkovito in ali so skupni cilji doseženi. Spremljanje prav tako omogoča opazovanje vplivov upravljanja in temu primerno predlaga spremembe v upravljanju. Ko pri izvajanju nastanejo težave, lahko prek spremljanja sporočimo potrebe za ponovno pridobitev sredstev, da bi lahko izboljšali izvajanje načrta (USFS, 2007). Spremljanje bi moralo določiti, ali ključni aspekti načrta upravljanja delujejo kot načrtovano, ali pa so potrebne spremembe. Posebne dejavnosti spremljanja so odvisne od ciljev, ki so določeni za zavo in lahko vključujejo (ni pa nujno):

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 50 51 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI Vrste, Habitatne tipe, skupnosti, Koristi, ki jih imajo lokalne skupnosti, Rabe naravnih virov in drugih aktivnosti človeka, Razširjenost lesa in drugih gozdnih proizvodov, Vpliv infrastrukture, Pretok vodotokov, Zunanje grožnje zavarovanemu območju. Dobre prakse spremljanja, vrednotenja in pregleda so (ANZECC, 2000): Vključitev kriterijev vrednotenja učinkovitosti upravljanja (npr. izjave o želenih ciljih in kako bo obravnavan uspeh upravljanja glede na načrt), Načrti upravljanja, ki uvajajo programe spremljanja za merjenje sprememb pri rezultatih ohranjevanja v okviru upravljalskega obdobja, Ocena upravljanja, ki je podana periodično (letno ali na vsakih pet let), Priložnosti za deležnike, da si zagotovijo povratno informacijo o tem, na katerih področjih so delali dobro in kje so se odrezali slabše, seznanijo se tudi z aktivnostmi, ki so jim pomagali oz. jih ovirali pri upravljanju, Vmesni pregledi izvajanja načrta upravljanja in njegova učinkovitost, Razvoj enostavnih sistemov za spremljanje učinkovitosti načrtov upravljanja pri doseganju ciljev, Ugotovitve na podlagi vrednotenja in priporočil so upoštevane z namenom izboljšati upravljanje z območjem. 6. SMERNICE ZA UPRAVLJANJE DRUGIH SEKTORSKIH AKTIVNOSTI V (ZA) VAROVANEM OBMOČJU V tem poglavju so predstavljeni načini, kako je lahko ohranjanje biotske raznovrstnosti povezano, programsko ali vsebinsko, z drugimi sektorji. Programske povezave zajemajo mehanizme za povezovanje sektorjev s programom ali aktivnostjo, kot je na primer usklajevanje aktivnosti v gozdovih, mokrotnih travnikih, itd. Do vsebinskih povezav prihaja, ko so sektorji konceptualno povezani (USAID, 2005). Nemogoče se je zavedati vseh možnih sektorskih aktivnosti, ki bi lahko vplivale na biotsko raznovrstnost. Ekipa načrtovalcev bi morala ustvariti zanimanje za medsektorske povezave, in sicer med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in drugimi sektorji. Nato lahko razvijejo aktivnosti, ki lahko ustvarjajo povezave z namenom doseganja skupnih koristi v posameznem sektorju. Postaviti morajo prednostne naloge in odločiti, katere medsektorske povezave bi lahko nastale, ter ustvariti partnerstva in začeti z aktivnostmi, ki bi k temu pripomogle (USAID, 2005). To poglavje naj vsebuje smernice za upravljanje/gospodarjenje drugih sektorjev na zavo. Seznam aktivnosti sektorjev in drugih aktivnosti, ki bi jih bilo treba vključiti v te smernice, je mogoče najti v poglavju 2.1.3. 7. LITERATURA 8. PRILOGE 1. Kratko poročilo o izvajanju aktivnosti in rezultati vključevanja deležnikov v proces izdelave načrta upravljanja, 2. Tehnične priloge, 3. Seznam organizacij in institucij za dodatne informacije o načrtu upravljanja, 4. Seznam strokovnjakov in znanstvenih raziskav, na podlagi katerih je bil izdelan načrt upravljanj, 5. Seznam zakonodaje in politik, 6. Poslovni in finančni načrt za zavo, 7. Letni načrt dela za upravljanje z zavo, 8. itd. 4. PRIPOROČENA LITERATURA 1. Alexander, M. (2008). Management Planning for Nature Conservation. A theoretical Basis and Practical Guide. Springer Science + Business Media B.V. Gwynedd. 2. Dudley, M. (2008). Guidelines for Applying Protected Area Management Categories. The World Conservation Union (IUCN). Gland, Switzerland. http://www.iucn.org/about/union/ commissions/wcpa/wcpa_puball/wcpa_pubsubject/wcpa_categoriespub/?1662/ Guidelines-for-applying-protected-area-management-categories, 3.9.2009. 3. Getzner, M., Jungmeier, M., Lange, S. (2010). PEOPLE, PARKS AND MONEY, Stakeholder involvement and regional development: A manual for protected areas. A NATREG training manual for partners. Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt. 4. Marega, M., Uratarič, N. (2011). Guidelines on stakeholder engagement in preparation of integrated management plans for protected areas. Joint Strategy for Integrated Management of Protected Areas in Southeast Europe Region. NATREG Project. Regional environmental centre for Central and Eastern Europe, Country Office Ljubljana. Ljubljana 5. Ruzzier, M., Žujo, J., Marinšek, M., Sosič, S. (2010). Guidelines for Preparation of a PA Business Plan. Joint Strategy for Integrated Management of Protected Areas in Southeast Europe Region. NATREG Project. Ljubljana: Meritum d.o.o. 6. Ruzzier, M., Žujo, J., Marinšek, M., Sosič, S. (2010). Guidelines for economic evaluation of the natural assets on the PAs. Joint Strategy for Integrated Management of Protected Areas in Southeast Europe Region. NATREG Project. Ljubljana: Meritum d.o.o. 7. Tomas, L., Middleton, J., Phillips, A. (2003). Guidelines for Management Planning of Protected Areas. World Commission on Protected Areas (WCPA), Best Practice Protected Area Guidelines Series No. 10. The World Conservation Union (IUCN). Gland, Switzerland, and Cambridge, UK. http://www.iucn.org/about/union/commissions/wcpa/wcpa_puball/wcpa_ bpg/?378/guidelines-for-management-planning-of-protected-areas, 3.9.2009. 8. WIESER, M. [et al.] (2011). Guidelines for regional, interregional and cross-border development strategies creating ecological corridors. Joint Strategy for Integrated Management of Protected

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 52 53 / ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI Areas in Southeast Europe Region. NATREG Project. Amt der Steiermärkishen Landesregierung, Abteilung 16 Landes und Gemeindeentwicklung. Graz. 5. VIRI IN LITERATURA 1. Alexander, M. (2008). Management Planning for Nature Conservation. A theoretical Basis and Practical Guide. Springer Science + Business Media B.V. Gwynedd. 2. Australian and New Zealand Environment and Conservation Council (ANZECC). (2000). Best Practice in Protected Area Management Planning. ANZECC, Working Group on National Parks and Protected Areas Management Benchmarking and Best Practice Program. Lead Agency Parks and Wildlife Service Tasmania. http://www.environment.gov.au/parks/ publications/bestpractice/management-planning.html, 5.1.2010 3. Danev, G. (2007). Upravljavski načrt za projektno območje Jelovica (Management Plan for Pilot Area Jelovica). LIFE04NAT/SI/000240, NATURA 2000 in Slovenia Management, Models and Information System, Kranj: Institute of the RS for Nature Conservation, Regional Unit Kranj. 4. Danev, G., Stare, E. (2011). Joint Strategy for Integrated Management Plans of Protected Areas in South East Europe. NATREG Final brochure. Ljubljana 5. Dudley, M. (2008). Guidelines for Applying Protected Area Management Categories. The World Conservation Union (IUCN). Gland, Switzerland. http://www.iucn.org/about/union/ commissions/wcpa/wcpa_puball/wcpa_pubsubject/wcpa_categoriespub/?1662/ Guidelines-for-applying-protected-area-management-categories, 3.9.2009. 6. European Environment Agency (EEA). (2010). 10 messages for 2010 Protected areas. Copenhagen. http://www.eea.europa.eu/publications/10-messages-for-2010/ message-2-protected-areas.pdf, 29.3.2010. 7. Getzner, M., Jungmeier, M., Lange, S. (2010). PEOPLE, PARKS AND MONEY, Stakeholder involvement and regional development: A manual for protected areas. A NATREG training manual for partners. Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt. 8. Gulič, J., Danev, G. (2010). Uporabnost historične analize rabe tal in varstva biodiverzitete v procesu priprave podrobnješega integralnega načrta upravljanja območij Natura 2000 na varovanem območju Pohorje. Gospodarjenje z okoljem (Environmental Management). Vol. 19, No. 73, Ljubljana. 9. Gulič, J., Štruc, S., Danev, G. (2011). Osnutek načrta upravljanja za pilotno območje Pohorje. Projekt NATREG. Maribor: Institute of the RS for Nature Conservation, Regional Unit Maribor. http://www.natreg.eu/pohorje/nacrt-upravljanja, 31.03.2011 10. Hladnik, J., [et al.]. (2009). Vodnik za pripravo načrta upravljanja širšega zavarovanega območja, Osnutek, december 2009 (Guide for preparation of management plans for protected areas in Slovenia, Draft version, December, 2009). Ljubljana : Ministry of the RS for the Environment and Spatial Planning. 11. Hudoklin, A. (2009). Internal database for Krakovski gozd Natura 2000 site. Novo Mesto: Institute of the RS for Nature Conservation, Regional Unit Novo Mesto. 12. Hudoklin, J. (2006). Predstavitev projektov Regionalna razdelitev krajinskih tipov Slovenije in Izjemne krajine Slovenije (Presentation of the Regional distribution of landscape types in Slovenia project, and the Outstanding landscapes of Slovenia project). Ljubljana: 4 th Meeting of the Workshops for the Implementation of the European Landscape Convention. 13. Matica, M. (2010). Short report on Analysis of existing problems and discrepancies between nature conservation and other sectors in Mura-Drava temporary protected area. Joint Strategy for Integrated Management of Protected Areas in Southeast Europe Region. NATREG Project. Koprivnica: Zavod za prostorno uređenje Koprivničko-Križevačke Županije. 14. Musco, F. (2010). Short report on Analysis of existing problems and discrepancies between nature conservation and other sectors in Interregional Delta Po Park. Joint Strategy for Integrated Management of Protected Areas in Southeast Europe Region. NATREG Project. Venice: University IUAV, Venezia. 15. Olinowetz, J., Berchtold, A. (2010). Short report on Analysis of existing problems and discrepancies between nature conservation and other sectors in Vellacher Kotschna. Joint Strategy for Integrated Management of Protected Areas in Southeast Europe Region. NATREG Project. Klagenfurt: Berchtold.Land.Plan 16. Šikić, Z. (2007). Nacionalni Park Plitvička jezera, Plan Upravljanja (Management plan for National Park Plitvička jezera). Plitvička jezera: Ministarstvo Kulture Republike Hrvatske. http://www.np-plitvicka-jezera.hr/hrv/index.php?option=com_content&task= view&id=120&itemid=116, 14.1.2010. 17. Šikić, Z. (2007). Nacionalni Park Sjeverni Velebit, Plan Upravljanja (Management plan for National Park Sjeverni Velebit). Krasno: Ministarstvo Kulture Republike Hrvatske. http:// www.np-sjevernivelebit.hr/novi_web/velebit_htm/velebit_upravljanje.htm, 14.1.2010. 18. Škvarč, A., [et al.]. (2007). VODNIK vsebin za pripravo podrobnejših načrtov upravljanja območij Natura 2000 (GUIDE for preparation of detailed management plans for Natura 2000 sites in Slovenia). Ljubljana: Institute of the RS for Nature Conservation. 19. Smajić Hodžić, A. (2011). Guidelines for economic evaluation of natural assets. NATREG Final brochure. Ljubljana 20. Smajić Hodžić, A. (2011). Guidelines for the preparation of a PA business plan. NATREG Final brochure. Ljubljana 21. Štruc, S., Gulič, J., Danev, G. (2010). Short report on Analysis of existing problems and discrepancies between nature conservation and other sectors in Pohorje. Joint Strategy for Integrated Management of Protected Areas in Southeast Europe Region. NATREG Project. Maribor: Institute of the RS for Nature Conservation, Regional Unit Maribor. 22. Suske, W., Venn, O. Guideline Management Planning in Croatia. Guideline PHARE NATURA 2000 in Croatia. 23. Tomas, L., Middleton, J., Phillips, A. (2003). Guidelines for Management Planning of Protected Areas. World Commission on Protected Areas (WCPA), Best Practice Protected Area Guidelines Series No. 10. The World Conservation Union (IUCN). Gland, Switzerland, and Cambridge, UK. http://www.iucn.org/about/union/commissions/wcpa/wcpa_puball/wcpa_ bpg/?378/guidelines-for-management-planning-of-protected-areas, 3.9.2009. 24. Marega, M. (2011). Guidelines on Stakeholder Engagement in Preparation of Integrated Management Plans for Protected Areas, NATREG Final brochure. Ljubljana

ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI / 54 25. US Forest Service (USFS). (2010). Guide to Protected Area Management Planning in Central Africa. Central African Regional Program for the Environment, US Forest Service, US Aid. http://carpe.umd.edu/resources/documents, 5.1.2010. 26. USAID From American People. (2005). Biodiversity conservation: A Guide for USAID Staff and Partners. http://opentraining.unesco-ci.org/cgi-bin/page.cgi?g=detailed%2f1233. html;d=1, 14.1.2010. 27. Vojvodinašume (2009). Program zaštite i razvoja Specialnog rezervata prirode Delibatska peščara za period od 2008 2012 godine (Protection and Development Programme for Special Nature Reserve Delibato Sands 2008 2012). Petrovaradin: Public Enterprise Vojvodinašume. 28. Wieser, M. (2011). Guidelines for regional, interregional and cross-border development strategies creating ecological corridors. NATREG Final brochure. Ljubljana 29. Wieser, M. (2010). Short report on Analysis of existing problems and discrepancies between nature conservation and other sectors in Styria region. Joint Strategy for Integrated Management of Protected Areas in Southeast Europe Region. NATREG Project. Graz: Amt der Steiermärkischen Landesregierung, Abteilung 16 Landes- und Gemeindeentwicklung. 30. Zollner, D. (2011). People, Parks and Money a handbook supporting stakeholder involvement and regional development in protected areas. NATREG Final brochure. Ljubljana 31. Zollner, D., Weiglhofer, S. (2010). Self-Assessment of the NATREG pilot areas by means of the IPAM-Self-Assessment tool. Results of the NATREG workshop in Ljubljana, 1 st of March 2010. Priporočilo za citiranje: Izdajatelj: Avtorji: Datum: Delovni sklop: Slovenski prevod in lektoriranje: Pregled in revizija: Slika na naslovnici: DANEV, G., s sod. 2011. Vodnik vsebin priprave načrtov upravljana (za)varovanih območij. Projekt NATREG. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Gregor Danev, Jurij Gulič, Sebastjan Štruc, Amela Smajić Hodžić Maj 2011 3.4 Razvoj Enotne strategije upravljanja Alenka Komljanc, Gregor Danev, Amela Smajić Hodžić Gregor Danev, Amela Smajić Hodžić arhiv STYRIA Oblikovanje, prelomi: AvantGuarde Design, Beograd, Srbija Tisk: Zlatna knjiga plus, Jagodina, Srbija Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Število izvodov: 100 Publikacija izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE ni odgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij. Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor.