Trajnostna gradnja. Priložnost in nuja poslovanja z nepremičninami. Robert Smodiš mag.inž.arh., DGNB Avditor Kema Puconci d.o.o.

Similar documents
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

PRESENT SIMPLE TENSE

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE

STRUČNA PRAKSA B-PRO TEMA 13

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE

ANALIZA PRIMJENE KOGENERACIJE SA ORGANSKIM RANKINOVIM CIKLUSOM NA BIOMASU U BOLNICAMA

Cliquez et modifiez le titre Dunajski delež evropskega inovativnega projekta na področju pametnih mest

INDIKATORJI OKOLJA IN RAZVOJA S POUDARKOM NA INDIKATORJIH STANJA VODA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI

GREEN SLOVENIA PRIROČNIK ZA HOTELE ZA RAZVOJ TRAJNOSTNIH POSLOVNIH MODELOV.

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA NEPREMIČNINSKI TRG V SLOVENIJI

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

VREDNOSTI NEPREMIČNIN

AR 2011/1. Arhitektura, raziskave Architecture, Research UDK COBISS 72: MANJA KITEK KUZMAN SREČKO VRATUŠA 29-34

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

SMERNICE IN POTENCIAL LESENE GRADNJE V SLOVENIJI DIRECTIONS AND DEVELOPMENT OF WOODEN BUILDINGS IN SLOVENIA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Odbor za urejanje prostora

Slovenska Strategija Pametne Specializacije

Mesto presežkov urbanega razvoja. Ključne besede: Dunaj, energetska učinkovitost, pametno mesto, soseska Aspern, Avstrija.

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Dušanka Rodvajn

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Akcijski načrt za trajnostno energijo Občine Moravske Toplice. AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO OBČINE MORAVSKE TOPLICE (SEAP Moravske Toplice)

OKOLJSKA IZJAVA Medium d.o.o.

Območja pomembnega vpliva poplav

BIOGRADNJA OBNOVLJIVI VIRI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA INVESTICIJE V IZGRADNJO VEČSTANOVANJSKE NEPREMIČNINE

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Mitja Čeh MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN V SLOVENIJI. Diplomsko delo

METODOLOŠKO POJASNILO INDEKSI CEN STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

Hansgrohe s Crometta shower range combines responsible use of water with high-end design

GOSPODARSKA IN FINANÈNA GIBANJA

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

VREDNOTENJE NEPREMIČNIN E-UČBENIK ZA ŠTUDENTE

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.

MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA

ŠTUDIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA OB REKI MURI V POVEZAVI Z MOŢNOSTJO HE IZRABE REKE

Poročilo o prostorskem razvoju

Somentor/-ica: Član komisije: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Kandidat/-ka:

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

OCENJEVANJE VREDNOSTI STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA PREHODU NA TRŽNO VREDNOTENJE

BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENO VAROVANJE Z EKOREMEDIACIJAMI

KONJUNKTURNA GIBANJA

glas gospodarstva februar 2016

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

Slovenija znižuje CO2: dobre prakse

DRUŽBA, PROSTOR, GRADITEV

Smernice za razvoj zelenih produktov so razvite v okviru projekta Zelene sheme slovenskega turizma (ZZST).

POLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI

EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU

Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano

Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana

Toplotna črpalka, panoga, tržni potencial, trend, Slovenija.

strokovna konferenca Slovenija brez odpadkov

ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

Upravljanje kvalitetom usluga. doc.dr.sc. Ines Dužević

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

Gospodarska in finančna gibanja Številka: Julij 2018

VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA ANALIZA TRŽENJA STORITEV UPRAVLJANJA Z NEPREMIČNINAMI DIPLOMSKO DELO. Teo Činej

Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI Amira Fajić.

inforegio Regionalna politika, trajnostni razvoj in podnebne spremembe panorama št. 25 marec 2008

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

Zelena shema slovenskega turizma SLOVENIA GREEN

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

Novosti na področju zakonodaje

Proceedings of high-level debate in Slovenia

Pasti družbene odgovornosti: trg biomase v Sloveniji

LETNO POROČILO ZA LETO

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

TRAJNOSTNA MOBILNOST TINA HRIBAR

D I P L O M S K A N A L O G A

Information and awareness rising towards the key market actors. Information campaign activities Consultation packages

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj z elementi urbanega razvoja

CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE

STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ V SLOVENIJI: PROBLEM, KI GA NI? 1

Transcription:

Trajnostna gradnja Priložnost in nuja poslovanja z nepremičninami Robert Smodiš mag.inž.arh., DGNB Avditor Kema Puconci d.o.o.

Vsebina Analiza stanja Trendi Trajnostna gradnja Certificiranje stavb Zaključek

Analiza stanja Nepremičnine Nasičen trg nepremičnin Kvaliteta obstoječih nepremičnin Izkazovanje kvalitete Nižanje cen Demografske spremembe Ekonomska situacija Težave bančnega sektorja

Analiza stanja Realni indeks vrednosti opravljenih gradbenih del Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Oktober 2012

Trendi Globalni in evropski trendi Nazaj v mesto Revitalizacija mestnih sivih con Generacija 50+ (nove zahteve za nepremičnine in infrastrukturo) Nepremičnina kot varnost za starost Trajnostna gradnja in certificiranje stavb

Trendi Študija Ernst&Young, januar 2012 Trendbarometer Immobilien-Investment Deutschland 2012 12 evropskih držav 540 sodelujočih

Trendi Pričakovana visoka inflacija pospešeno žene naložbenike v investicije v nepremičnine Vir: Ernst&Young, Trendbarometer Immobilien-Investment Deutschland 2012

Trendi Volumen transakcij bo po pričakovanjih v 2012 večji od tistega v 2011 Vir: Ernst&Young, Trendbarometer Immobilien-Investment Deutschland 2012

Trendi Študija Ernst&Young, januar 2012 Za Evropo Pričakovana inflacija povečuje zanimanje za nakup nepremičnin Samo v Nemčiji, Franciji in Luxembourgu se pričakuje v letu 2012 večji promet z nepremičninami kot v preteklem letu Cene na 1A legi stabilne ali v porastu, na periferiji stabilne ali rahlo padajoče Najpogostejši prodajalci banke in nepremičninarji; najpogostejši kupci se pričakujejo med stanovanjskimi skladi Največje povpraševanje bo po stanovanjskih nepremičninah

Trendi Starostna struktura prebivalstva se pospešeno spreminja Vir: http://www.genial-drv.de, september 2012

Trendi in bo, glede na pričakovanja, 2030 praktično postavljen na glavo. Vir: http://www.genial-drv.de, september 2012

Trendi Kaj je v tem poučnega? ekonomska kriza je prispevala k identifikaciji napak in pomanjkljivosti še nikoli v zadnjih 20 letih ni bilo zaupanje v gradbeniški sektor na tako nizki ravni priložnost za postavitev novih izhodišč, razmerij in odnosov na trgu

Trajnostna gradnja Zakaj načrtovati in graditi trajnostno? Vpliv stavb in gradbenega sektorja na okolje 17% 25% 33% 30-40% 40-50% uporabe sveže vode uporabe lesa CO 2 izpustov uporabe energije porabe surovin Vir: UNEP, Information Note (2006)

Porabo energije CO2 emisij Porabo pitne vode Povzročanje odpadkov 24%* - 50%** 33%*** - 39%** 40%** Trajnostne stavbe lahko zmanjšajo 70%** Vir: * Turner, c. & Frankel, M (2008). Energy performance of LEED for New Construction buildings: Final report. ** Kats, G. (2003). The Costs and Financial Benefits of Green Buildig : A Report to California s Sustainable Building Task Force *** GSA Public Buildings Service (2008). Assesing green building performance: A post occupancy evaluation of 12 GSA buildings.

Trajnostna gradnja Zakaj načrtovati in graditi trajnostno? Trajnostne stavbe so bolj zdrave in v njih je produktivnost večja ljudje v današnjih časih preživijo tudi 90% svojega časa v zaprtih prostorih trajnostne stavbe imajo boljšo kvaliteto zraka in boljše svetlobne razmere Vir: The Total Exposure Assesment Methodology (TEAM) Study. EPA 600/S6-87/002.

Trajnostna gradnja Zakaj načrtovati in graditi trajnostno? Trajnostne stavbe imajo / dosegajo: 8 9%* nižje obratovalne stroške 7,5%* višjo vrednost 3,5%* povečano zasedenost 3%** višje najemnine Vir: * McGraw-Hill Construction, Key Trends in European and U.S. Construction Market Place SmartMarket Report, 2008 ** McGraw-Hill Construction, Greening of Corporate America SmartMarket Report, 2007

Trajnostna gradnja Zakaj načrtovati in graditi trajnostno? Povpraševanje po novih trajnostnih ( zelenih ) stavbah je naraslo iz 12 milijard $ v letu 2008 Vir: * McGraw-Hill Construction, SmartMarket Trends Report 2008 (napoved)

Trajnostna gradnja Zakaj trajnostne nepremičnine? Kako visoko je zanimanje za trajnostne nepremičnine glede na posamične skupine? Vir: Ernst&Young Real Estate v sodelovanju s kompetenčnim centrom IREBS Univerze Regensburg, Analiza 2012: Nachhaltigkeitsthemen bei Immobilieninvestitionen

Trajnostna gradnja Zakaj trajnostne nepremičnine? Kakšen delež vaših nepremičnin je certificiran? Vir: Ernst&Young Real Estate v sodelovanju s kompetenčnim centrom IREBS Univerze Regensburg, Analiza 2012: Nachhaltigkeitsthemen bei Immobilieninvestitionen

Trajnostna gradnja Zakaj trajnostne nepremičnine? Iz katerih razlogov se trajnostnost vključuje v portfelj? Vir: Ernst&Young Real Estate v sodelovanju s kompetenčnim centrom IREBS Univerze Regensburg, Analiza 2012: Nachhaltigkeitsthemen bei Immobilieninvestitionen

Vir: Ernst&Young Real Estate v sodelovanju s kompetenčnim centrom IREBS Univerze Regensburg, Analiza 2012: Nachhaltigkeitsthemen bei Immobilieninvestitionen

Trajnostna gradnja Zakaj trajnostne nepremičnine? Kakšen je trend na trgu? Vir: Ernst&Young Real Estate v sodelovanju s kompetenčnim centrom IREBS Univerze Regensburg, Analiza 2012: Nachhaltigkeitsthemen bei Immobilieninvestitionen

Vir: Ernst&Young Real Estate v sodelovanju s kompetenčnim centrom IREBS Univerze Regensburg, Analiza 2012: Nachhaltigkeitsthemen bei Immobilieninvestitionen

Trajnostna gradnja Zakaj trajnostne nepremičnine? Povzetki Trajnostnost nepremičnin postaja standard in del dnevnega poslovanja z nepremičninami Stroški upravljanja imajo velik vpliv na kreditiranje Trajnostnost ima velik vpliv na posredne stroške in s tem na uspešnost izdajanja Pridobitev trajnostnega certifikata za nepremičnine postaja tržna prednost in standard

Certificiranje stavb Definicija trajnostnosti pri stavbah? 3 stebri Ekologija Ekonomija Družba 5 Družba Tehnologija Ekonomija Ekologija Politika 6 Politika Ekonomija Družba Tehnologija Zakonodaja Okolje

Certificiranje stavb Kdaj govorimo o trajnostnih stavbah? odvisno od definicije a na splošno velja: Varovanje okolja, surovin in energetska učinkovitost Ekonomska učinkovitost Temperaturno ugodje, ljudem neškodljivi materiali, varnost, dostopnost Tehnološka dovršenost, recikliranje in razgradnja Upoštevanje procesnih zakonitosti, pri načrtovanju, gradnji in upravljanju stavb

Certificiranje stavb Zakaj certificirati stavbe? Kvaliteto in trajnostnost narediti vidno Orodje investitorjev Orodje projektantov Zmanjševanje tveganj Marketinško orodje Varovanje okolja, zdravja ljudi,

Certificiranje stavb Najbolj razširjeni certifikacijski sistemi? DGNB, Deutsche Gütesiegel für nachhaltiges Bauen LEED, Leadership Energy & Environmental Design BREEAM, BRE Environmental Assessment Method

Vir: essig_bewertungssysteme_pdf Certificiranje stavb

Certificiranje stavb - DGNB

Certificiranje stavb - DGNB

Certificiranje stavb - DGNB Območja varovanja Naravno okolje Naravni viri Zdravje Ekonomske vrednosti Socialno-družbene vrednosti Cilji varovanja Zaščita okolja Zaščita naravnih virov Zmanjšani stroški življenjskega cikla Jamstvo za ekonomsko vrednost Jamstvo za zdravje in termično ugodje Ljudem prijazno okolje / Jamstvo socialnodružbenih vrednosti Ocenjevanje Ekološka Ekonomska Socialno- kvaliteta kvaliteta družbena kvaliteta 22,5% 22,5% Tehnična kvaliteta Procesna kvaliteta 22,5% 10,0% 22,5% Kvaliteta lokacije

Certificiranje stavb - DGNB Ekološka kvaliteta ENV 1.1 ENV 1.2 ENV 1.3 ENV 2.1 ENV 2.2 ENV 2.3 Ocena vpliva v celotnem življenjskem ciklu - LCA Vpliv na lokalno okolje Odgovorno naročanje Ocena celotnega življenjskega vpliva primarna energija Potreba po pitni vodi in količina odpadne vode Uporaba zemljišča

Certificiranje stavb - DGNB Ekonomska kvaliteta ECO 1.2 ECO 2.1 ECO 2.2 Ocena stroškov v celotnem življenjskem ciklu - LCC Fleksibilnost in prilagodljivost Komercialna upravičenost / sposobnost

Certificiranje stavb - DGNB Socialno kulturološke in funkcionalne kvalitete SOC 1.1 Termično ugodje SOC 2.1 Dostopnost za vse SOC 1.2 Kvaliteta zraka notranjosti SOC 2.2 Javni dostop SOC 1.3 Akustično ugodje SOC 2.3 Oprema za kolesarje SOC 1.4 Vizualno ugodje SOC 3.1 Oblika in kvaliteta prostora SOC 1.5 Uporabniški nadzor SOC 3.2 Vključevanje umetnosti SOC 1.6 Kvaliteta zuanjega prostora SOC 3.3 Kvaliteta načrta SOC 1.7 Varnost in zaščita

Certificiranje stavb - DGNB Tehnološka kvaliteta TEC 1.1 TEC 1.2 TEC 1.3 TEC 1.4 TEC 1.5 TEC 1.6 TEC 1.7 Zaščita pred požarom Zvočna zaščita Kvaliteta stavbnega ovoja Prilagodljivost tehničnih sistemov Enostavnost čiščenja in vzdrževanja Enostavnost demontaže in razgradnje Emisije hrupa

Certificiranje stavb - DGNB Procesna kvaliteta PRO 1.1 PRO 1.2 PRO 1.3 PRO 1.4 PRO 1.5 PRO 2.1 PRO 2.2 PRO 2.3 Kakovost priprave projekta Integrirano načrtovanje Koncept oblikovanja Trajnostni vidiki v fazi razpisa Dokumentacija za upravljanje Vpliv na okolje ob gradnji Zagotavljanje kakovosti na gradbišču Sistematični prehod v obratovanje

Certificiranje stavb - DGNB Kvaliteta lokacije SITE 1.1 SITE 1.2 SITE 1.3 SITE 1.4 Nevarnosti in stanje lokalnega okolja Ugled in socialne razmere Dostopnost do transportnih možnosti Dostopnost do uporabniško relevantnih objektov in ustanov

Certificiranje stavb - DGNB PRIMER: ENV 1.1 ENV 1.2 ENV 1.3 ENV 2.1 ENV 2.2 ENV 2.3 Ocena vpliva v celotnem življenjskem ciklu - LCA Vpliv na lokalno okolje Odgovorno naročanje Ocena celotnega življenjskega vpliva primarna energija Potreba po pitni vodi in količina odpadne vode Uporaba zemljišča

Certificiranje stavb - DGNB PRIMER: ENV 1.1 ENV 1.2 ENV 1.3 ENV 2.1 ENV 2.2 ENV 2.3 Ocena vpliva v celotnem življenjskem ciklu - LCA Vpliv na lokalno okolje Odgovorno naročanje Ocena celotnega življenjskega vpliva primarna energija Potreba po pitni vodi in količina odpadne vode Uporaba zemljišča

Certificiranje stavb - DGNB PRIMER: ENV 1.3 Odgovorno naročanje - Uporaba certificiranega lesa - Uporaba certificiranega naravnega kamna

Certificiranje stavb - DGNB PRIMER: ENV 1.3 Zahteve: Odgovorno naročanje - Uporaba certificiranega lesa Vsaj 50% vsega lesa, lesnih izdelkov, in / ali lesnih materialov je proizvedeno v kontroliranem (trajnostnem) gozdnem gospodarstvu. To je potrjeno s FSC ali PEFC certifikatom in odgovarja CoC certifikatu. Ocenjevalne točke 1 Razred kakovosti 1 5 Razred kakovosti 2 10 Razred kakovosti 3

Certificiranje stavb - DGNB PRIMER:

Certificiranje stavb - DGNB DGNB ocenjevalna matrica

Certificiranje stavb - DGNB DGNB sistemske variante Novogradnja Poslovne in upravne stavbe Poslovne in upravne stavbe z modernizacijo Stavbe za izobraževanje Trgovski objekti Hoteli Industrijske stavbe Bolnišnice Laboratoriji Najemniški objekti Stanovanjske stavbe (najmanj 6 enot) Male stanovanjske enote (do 6 enot) Stavbe za večje dogodke Obstoječe (min. 3 leta v obratovanju) Poslovne in upravne stavbe Trgovski objekti Industrijske stavbe Stanovanjske stavbe Novogradnja mestne četrti Mesta Industrijske cone Poslovne cone

Certificiranje stavb - DGNB

Certificiranje stavb - DGNB 1.050 članov (leto 2012) čez 500 prostovoljcev partnerji v 23 državah

Certificiranje stavb - DGNB Stroški Koristi Prijavna taksa certificiranja Strošek avditorja Višji stroški načrtovanja (?) Višji stroški izvedbe (?) Transparenten in neodvisen znak kakovosti Večje bivalno ugodje Jasna določitev ciljev Manjše tveganje Maksimiziranje kvalitete Predvidljivost stroškov obratovanja Dokumentiranje družbene odgovornosti Prednosti pri trženju Upoštevani evropski standardi in smernice Prilagodljivost

Zaključek Zakaj trajnostne nepremičnine? Definicija nove kvalitete nepremičnin Energetska učinkovitost za nižje obratovalne stroške Odgovor na nacionalne in Evropske zakonodajne okvirje Nepremičnina kot varna in dobičkonosna naložba Nove tržne možnosti in priložnosti ter zagotavljanje dolgoročno ohranjanje konkurenčnosti Certifikat za trajnostne stavbe je lahko orodje povrnitve zaupanja med investitorji, izvajalci in kupci / najemniki Družbena odgovornost in varovanje okolja

HVALA! Robert Smodiš mag.inž.arh., DGNB Avditor Kema Puconci d.o.o. e-mail: robert.smodis@kema.si