ZGIBNI TRAKTOR WOODY 1 DRUGAČNO DELOVNO SREDSTVO V SONARAVNEM GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Mag. JURIJ MARENČE Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 00 Ljubljana IZVLEČEK Pri delu v gozdu uporabljamo po tehničnih lastnostih različne traktorje. V težjih delovnih razmerah so prilagojeni kolesni traktorji manj primerni, zato tam uporabljamo specialne gozdarske traktorje. Takšen je gozdarski zgibnik Woody 1 s hidrostatsko transmisijo in sistemom daljinskega upravljanja. Podlaga za presojo uporabnosti tega stroja so opravljene terenske meritve njegovih tehničnih parametrov navor, teža in zdrs na posameznem kolesu, vzdolžni in prečni naklon traktorja, vlečne sile in emisije toplogrednih plinov. Meritve so opravljene v različnih delovnih pogojih, ki jih opredeljujejo naklon gozdne vlake, velikost bremena in smer vlačenja. Ključne besede: gozdarski zgibni traktor, tehnični parametri, primernost in izbor traktorja
1 UVOD V slovenskih gozdovih prevladuje traktorsko spravilo lesa. V težkih in strmih terenih (alpski svet, del zahodne Slovenije) uporabljamo za spravilo lesa tudi žičnice, na primernih tleh in zadostnem naklonu terena ročen način spravila (predvsem na krajših razdaljah), v redkih primerih pa je še vedno ohranjen tudi živinski način vlačenja ali iznosa lesa. Načini spravila lesa so različni, pa vendar s traktorji spravimo iz gozdov veliko večino lesa. V nedržavnih gozdovih, ki s približno 80% vseh gozdnih površin prevladujejo, gozdni posestniki delajo le občasno. Pri tem delu uporabljajo svoje kmetijske traktorje, ki so različno opremljeni za delo v gozdu. Ponavadi so opremljeni s prilagojenimi priključki enostavnih izvedb, ki največkrat zaradi različnih prilagoditev ne ustrezajo varnostnim načelom za delo v gozdu in so tudi okolju neprijazni. Le redki gozdni posestniki (predvsem tisti z večjo gozdno posestjo) so tudi za delo v gozdu opremljeni z boljšo in predvsem bolj varno opremo. Za poklicne izvajalce gozdnih del - gozdarska izvajalska podjetja - je takšna opremljenost za delo v gozdu seveda neprimerna. Za doseganje ciljev opredeljenih v gozdnogospodarskih načrtih je potrebna posebna opremljenost strojev in usposobljenost izvajalcev del. Trajnostno zagotavljanje dobrin, ki jih daje gozdni prostor ob upoštevanju sonaravnostnega principa našega dela, zahteva visoko usposobljen strokovni kader in uporabo primernih delovnih sredstev. Namen tega članka je predstaviti delovna sredstva, ki jih danes pri spravilu lesa pri nas uporabljamo; ob tem pa želimo posebej opozoriti na novo, sodobno delovno sredstvo (Woody 1), na njegove tehnične karakteristike in raziskave, ki jih gozdarji v zadnjem času na področju spravila lesa opravljamo. 2 UPORABA RAZLIČNIH SPRAVILNIH SREDSTEV PRI DELU V GOZDU Izvajanje del v gozdovih Podatki kažejo, da izvajalska podjetja večino lesa spravijo do kamionske ceste s pomočjo prilagojenih kolesnih traktorjev. To so kmetijski traktorji, ki so v osnovi namenjeni delu na kmetijskih površinah. Dodatno opremljene (prilagojene) lahko uporabljamo tudi za delo v gozdu. Med to dodatno opremo sodijo predvsem daljinsko voden dvobobenski vitel, varnostna kabina traktorja, naletna in rampna deska, kolesne verige, zaščite posameznih delov traktorja in dodatne uteži za ugodnejši razpored mase traktorja. To so traktorji z močmi motorja do 50 kw (Zetor 6340, MF 365) s pogonom na obe osi in mehansko transmisijo s stopenjskim menjalnikom (slika 1). Poglavitni vzrok njihovi pogostosti uporabe je predvsem nižja nabavna cena v primerjavi s ceno boljših, specialnih traktorjev za delo v gozdu. Uporabljamo jih na lažjih deloviščih, večinoma pri spravilu po ravnem ali navzdol.
Slika 1: Prilagojena kolesna traktorja Zetor 6340 (levo) in Massey Ferguson 365 (desno) Specialni gozdarski traktorji V težjih deloviščih (strmi tereni, velika bremena, večja spravilna razdalja) uporaba prilagojenih kmetijskih traktorjev ni primerna. Težavnost dela za njih je prevelika, zato je v takšnih delovnih pogojih smotrna uporaba posebnih, za delo v gozdu prirejenih traktorjev. Njihova nabavna cena je v povprečju več kot dvakrat večja od cene prilagojenih kmetijskih traktorjev, vendar v takšnih težkih delovnih razmerah pridejo do izraza njihove prilagoditve za delo v gozdu. V primerjavi s prilagojenimi traktorji se odlikujejo po večjih hitrostih pri prazni in polni vožnji, visokih učinkih pri vlačenju lesa in varnosti pri delu kljub težavnim delovnim razmeram. Zaradi visoke nabavne vrednosti se pri delu zahtevajo visoki učinki, zato dosegajo najboljše rezultate pri spravilu večjih in daljših bremen ob hkratni večji koncentraciji lesa. V preteklih letih smo v gozdni proizvodnji uporabljali več različnih specialnih gozdarskih traktorjev (Belt, Iwafuji, LPKT, Timberjack). Leta 1998 sta na Gozdnem gospodarstvu Postojna v gozdni proizvodnji pričela z delom zgibnika slovenske proizvodnje - WOODY 1 (slika 2). Eden je v celoti daljinsko krmiljen (traktor in vitel), pri drugem pa daljinsko krmilimo le vitel (KOŠIR 1998); drugače pa se po tehničnih lastnostih ne razlikujeta. Tudi ta traktorja sta grajena za delo v težkih delovnih razmerah. Slika 2: Gozdarski zgibnik Woody 1 pri spravilu v gozdu
Traktor Woody 1 odlikuje velika sposobnost premagovanja vzdolžnih (0%) in prečnih (75%) naklonov (podatek proizvajalca) ob hkratni dobri stabilnosti stroja, premagovanja terenskih ovir (0,5 m) in dobrega izkoristka vlečnih sil. Zaradi namenske izdelave in svojih tehničnih karakteristik je zlasti primeren za delo v težjih delovnih razmerah, kjer s slabše opremljenimi kmetijskimi traktorji delo ni smotrno ali je celo nemogoče. Tehnični podatki za traktor Woody 1 (katalog proizvajalca Vilpo): masa vozila 5500 kg, dolžina 5400 mm, višina 2750 mm, širina 1940 mm pri gumah 14.9/13-28, motor Perkins tip 04-40T, 4 cilindri, vodno hlajen, moč motorja 76,5 Kw/4 PS pri 2200 vrtljajih/min, hidravlika Sauer-Sundstrand za pogon vozila, vitla in priključkov, krmilo Danfoss-hidravlično, hitrost 0-17 in 0-30 km/h z vozno avtomatiko in dvostopenjskim gonilom. Traktor sestavljata sprednji in zadnji modul z vsemi sestavnimi elementi. Hidrostatski pogon je krmiljen s pomočjo procesorja, ki je programiran. Program omogoča uravnavanje voznih lastnosti s spreminjanjem petdesetih različnih parametrov. Procesor med vožnjo glede na trenutne delovne obremenitve samostojno usklajuje hitrost, pospeške in zaviranje motorja glede na višino obratov motorja oziroma položaja pedala za plin. S tem dobimo idealno razmerje hitrosti vožnje, vrtilnega momenta in trenutnih obremenitev stroja. Ob udobnejši vožnji, čistejšem izpuhu je ob manjši porabi goriva bistveno zmanjšan tudi zdrs koles, kar je ob vse večjih okoljskih zahtevah in delovnih omejitvah bistvenega pomena. Pri vožnji traktorja uporabljamo krmilo in pedal za plin (ni sklopke in menjalne ročice); ob tem lahko izbiramo dve prestavi, s katerimi omejujemo največjo možno hitrost gibanja (delovno do 15 km/h in cestno do 30 km/h). Premik traktorja je možen šele pri vsaj 10 vrtljajih/min - pod to vrednostjo se traktor sam ustavi in zavre. Smer vožnje izbiramo s pomočjo stikala - pri tem traktorja ni potrebno ustavljati. Osi so izvedene s planetnimi prenosi v pestih in samodejnimi hidravličnimi zapirači - tako je preprečen zdrs le na enem kolesu. Traktor je opremljen z različnimi dimenzijami gum kar vpliva na širino samega stroja. Izbira je odvisna od želja naročnika oziroma specifičnih talnih razmer - na občutljivih in slabo nosilnih tleh s širšimi gumami dosežemo manjši specifični pritisk na tla, s tem pa tudi manjše poškodbe tal. Tako se širina stroja giblje v razmaku od 1940 do 2300 mm. Vsaki izvedbi je prilagojena tudi širina zadnje naletne deske. Woody 1 je za zbiranje lesa opremljen z dvobobenskim vitlom vlečne sile 2 X 80kN, njegov pogon je hidrostatski, ima dve hitrosti in je daljinsko voden. Traktor je zadaj opremljen z naletno desko, spredaj pa z desko za rampanje lesa - obe lahko s pomočjo hidravlike po potrebi dvigamo ali spuščamo. Omenili smo, da je lahko Woody 1 v celoti daljinsko voden - to pomeni, da z daljincem ne upravljamo samo vitla, kot je to ponavadi slučaj, ampak celoten traktor. To je posebej praktično v fazi odvezovanja lesa na kamionski cesti in premikanja stroja na krajših razdaljah,
pa tudi pri naknadnem prilagajanju postavitve traktorja pri zbiranju lesa. Pri tem imamo na enem daljinskem upravljalcu komande za vitel, zagon in uravnavanje plina, spremembo smeri premikanja ter ustavitev motorja. 3 METODE RAZISKAV NA PODROČJU PRIDOBIVANJA LESA Dosedanje izkušnje kažejo, da je traktor Woody 1 konkurenčen na zelo zahtevnih trgih srednje Evrope. Glede na tehnične zmožnosti stroja in njegove možne prilagoditve je potrebno z raziskavami ugotoviti primernost uporabe takšnega delovnega sredstva v naših delovnih razmerah, ki se v marsičem razlikujejo od razmer drugod. Ob današnjih ostrih ekoloških omejitvah je pri izbiri strojev potrebno upoštevati njihovo primernost za delo v specifičnih delovnih in sestojnih razmerah. Odločitev za določen traktor hkrati pomeni tudi poznati njegove tehnične parametre - na podlagi teh presojamo ali in v kolikšni meri je stroj primeren za delo v gozdu. Od vseh tehničnih parametrov so pomembni predvsem tisti, od katerih je odvisna učinkovitost prenosa sil s kolesa na tla (navor, razpored mase traktorja med vožnjo na posamezna kolesa, zdrs pogonskih koles). Ti parametri bistveno vplivajo na izkoristek energije traktorja pa tudi na različno stopnjo poškodovanosti tal. Pri takšnih raziskavah nas zanimajo odgovori na naslednji vprašanji: V kolikšni meri se vrednosti merjenih tehničnih parametrov spreminjajo zaradi inputov, ki jih vključujemo v raziskavo (različna velikost bremena, smer vlačenja - nakloni, talne razmere na vlaki)? Kakšni so vplivi (posledice) dela s traktorji na okolje (poraba goriva, zdrs pogonskih koles, poškodbe tal) ob upoštevanju izmerjenih vrednostih tehničnih parametrov? Poznavanje tovrstnih vplivov nam daje pomembne informacije pri presoji primernosti delovnega sredstva. V gozdni proizvodnji se poškodbam okolja ne moremo v celoti izogniti, jih pa z uporabo primernih strojev lahko zmanjšamo. Raziskava, ki jo opisujemo v nadaljevanju pomembno vpliva na poznavanje tovrstne problematike. S pomočjo rezultatov lahko šele presojamo prednosti določenih strojev pred drugimi, in se na podlagi dejstev šele odločamo za njihov nakup in uporabo. Meritve na gozdarskih traktorjih, ki jih opisujemo, so prve takšne pri nas. Ob pomoči in sodelovanju raziskovalcev Kmetijskega inštituta Slovenije smo oblikovali potrebno novo metodologijo z merilnimi inštrumenti in postopki za zajemanje in obdelavo zbranih podatkov. Meritve so bile opravljene v dejanskih delovnih razmerah. Vlaka se nahaja na postojnskem gozdnogospodarskem območju, GGE Leskova dolina, pod vrhom V. Kalvarija (75 m). Vlako dolžine 220 m smo razdelili na več odsekov, ki se med seboj razlikujejo po spremembi vzdolžnega naklona slika 3 (ROBEK, KRAJNC 2000).
1 40 30 20 0-14.3 Situacija 1:00 / Plan view 1:00 Poševna razdalja (m) / Slope distance (m) 17.7 19 15.2 16.6 14 15.0 17 15.9 12 1 2 3 4 5 6 7 Naklon vlake (%) / Skidd trail slope (%) 16.6 24 17.9 20 14.9 25 18.0 32 13.2 31 8 9 11 12 13.3 42 13.8 42 13-0 20 30 40 50 60 70 80 90 0 1 120 130 140 150 160 170 180 14 190 200 40 30 20 0 Niveleta - MV 1:00, MD 1:00 / Profile view - VS 1:00, HS 1:00 Horizontalna razdalja / Horizontal distance 78.0 93.8 63.2 31.6 46.7 0.0 14.2 141.9 127.5 9.9 8 9 159.0 11 171.7 12 183.9 13 196.6 14 - - 0 2 20 3 30 40 4 50 60 5 70 6 80 90 7 0 1 Številka profila / Profile number 120 130 140 150 160 170 180 190 GIS P-Stn Slika 3: Vzdolžni prerez in situacija vlake v poskusu Vlaka ima svoj začetek pri kamionski cesti in vodi od nje navzgor proti delovišču - naklon od pričetka proti koncu narašča in doseže v najbolj oddaljeni točki vrednost 42%. Ves čas poskusa (vožnje po vlaki) smo jemali tudi vzorce tal za ugotavljanje njegove vlažnosti. Bremena lesa, ki smo jih s traktorjem vlačili, so bila različna (2m 3, 3m 3, 4m 3, 5m 3, 6m 3 ); izmerili in pripravili smo jih pred poskusom, vsako breme pa je bilo vedno sestavljeno iz štirih kosov smrekovine dolžine 8 m. Meritve smo opravljali med vlačenjem v smeri navzdol in navzgor z različno orientacijo bremena (debelejši konci naprej ali nazaj gledano v smeri vožnje). V tej raziskavi smo uporabili instrumente s katerimi smo hkrati natančno merili cel niz tehničnih parametrov; pri tem smo registrirali njihove spremembe v določenih časovnih intervalih in s pomočjo programskega paketa Catman in prenosnega računalnika na samem traktorju vse podatke zajemali zaradi kasnejše obdelave. V tej raziskavi smo hkrati merili 18 različnih parametrov: navore na vseh 4 kolesih, razpored teže traktorja na posamezno kolo med vožnjo, zdrs na vsakem kolesu, trenuten položaj (naklon) traktorja v njegovi vzdolžni in prečni smeri, vlečni sili na vitlu (horizontalno in vertikalno komponento), prevoženo pot s pomočjo petega kolesa, emisije toplogrednih vplivov. Zaradi meritev smo na traktor vgradili številne inštrumente: dinamometre, ki smo jih namestili med polos traktorja in njegovim kolesom (slika 4). Na tem mestu smo med vožnjo po gozdni vlaki zajemali podatke o navoru na posameznem
kolesu in dinamični sili, ki se med vožnjo razporeja na posamezno os traktorja. Podatke smo zajeli s pomočjo elektro-uporovnih merilnih lističev, nalepljenih po posebnem postopku na posamezne dinamometre. Tako smo med vožnjo po razgibani vlaki s pomočjo teh lističev za vsako kolo prišli do podatka o vrtilnem momentu (navor) in uvijanju dinamometra (teža na kolesu). Zaradi vgrajenih dinamometrov je bil traktor širši za približno 80 cm. Slika 4: Woody 1 zaradi vgrajenih dinamometrov širši kot običajno Na zunanji strani osi kolesa smo namestili drsne odjemnike toka (slika 5), ki omogočajo, da se signal z merilnega lističa prenese na del merilne verige, ki miruje. Njihov vrteči del namestimo na os kolesa ta del ima osem med seboj izoliranih prstanov na katere nalegajo ščetke, ki se nahajajo na zunanjem, mirujočem delu drsnega odjemnika toka. Na ta način omogočamo signalu povezavo med mestom meritve na vrtečem kolesu in drugo stranjo mirujoče merilne verige. S pomočjo rotacijskih optičnih dajalnikov (slika 5) smo na vsakem kolesu merili obrate, pri čemer smo za prevoženi polni krog kolesa dobili 0 impulzov. Število električnih signalov ustreza številu črtic na vrtečem disku. Tako smo za vsako kolo dobili podatek o prevoženi razdalji, istočasno pa smo s pomočjo petega (negnanega) kolesa merili tudi prevoženo pot traktorja. S pomočjo medsebojnih primerjav teh podatkov lahko sklepamo na vozne lastnosti stroja, velikost zdrsa pri različnih vlečnih obremenitvah, posledično pa tudi na primernost stroja za delo v gozdni proizvodnji. Naklon traktorja v njegovi vzdolžni in prečni smeri med vožnjo po razgibani vlaki smo merili s pomočjo dveh induktivnih senzorjev montiranih na strehi traktorja. Pri delu v gozdu ni pomemben zgolj vzdolžni naklon vlake po kateri vlačimo les, ampak je pomembna tudi vzdolžna in prečna stabilnost traktorja v povezavi z mestom in višino njegovega težišča. Ti medsebojni odnosi so bistvenega pomena za stopnjo varnosti pri vožnji po gozdni vlaki ali brezpotju. Emisije toplogrednih plinov smo merili s posebno sondo, vstavljeno v izpušno cev traktorja. Ta podatek, ob povezavi z ostalimi izmerjenimi tehničnimi parametri, nam kaže na variabilnost vpliva dela s stroji na okolje ob različnih terenskih in delovnih pogojih.
Slika 5: Drsni odjemnik toka (levo) in skupaj z rotacijskim optičnim dajalnikom signala (desno) Na naletni deski traktorja smo montirali posebej za to meritev skonstruiran okvir z dvema dinamometroma za merjenje horizontalne in vertikalne vlečne sile traktorja (slika 6). Na tem okvirju so bili s posebnim načinom vezanja pripeti smrekovi hlodi vedno 4 kosi dolžine 8 m, skupna velikost bremena od 2 6 m 3. Slika 6: Merjenje obeh komponent vlečne sile S pomočjo drsnih odjemnikov toka, so se vsi podatki prenašali preko ojačevalnika in digitalizatorja (Spider 8 Hottinger Baldwin) do prenosnega računalnika. Zaradi velikega števila merjenih parametrov smo v merilno verigo vključili 3 digitalizatorje in 1 prenosni računalnik, ki so bili nameščeni v posebnem zaboju na zadnjem delu traktorja (slika 7). Merjenje emisij toplogrednih plinov je potekalo s samostojnim merilnim sistemom, ki je bil nameščen v kabini traktorja. Oba merilna sistema sta imela ločeno energijsko napajanje. Vse merilne inštrumente smo posebej zaščitili pred škodljivimi vplivi vremena in mehanskimi udarci. Vrednosti tehničnih parametrov zajemamo med vlačenjem - med polno in prazno vožnjo. Te vrednosti se s spremembo naklona vlake bistveno spremenijo, zato ima izbrana vlaka na začetku pri kamionski cesti minimalen naklon, nato pa s potjo počasi narašča vse do naklona 42%.
Slika 7: Zaboj z inštrumenti na zadnjem delu traktorja Tudi velikost bremena in njegova orientacija glede na smer vožnje bistveno vpliva na izmerjene tehnične parametre. Vsa bremena, ki smo jih zajeli v poskusu, smo kasneje tudi natančno stehtali. 4 REZULTATI SNEMANJA IN DISKUSIJA Električni signal, ki predstavlja merjeni tehnični parameter, je najprimernejši način prenosa podatkov, posebej pri dinamičnih parametrih visoke frekvence kot je pri tej raziskavi. Tudi pri spravilnih sredstvih v gozdni proizvodnji so spremembe večine mehanskih parametrov tako dinamične, da jih je s pomočjo različnih mehanskih inštrumentov nemogoče slediti niti izmeriti. Meritve smo opravili jeseni leta 2000 na področju Mašuna (Gozdno gospodarstvo Postojna). Izbran objekt je bil v sklopu rednih delovišč za to leto, saj smo se želeli s takšno izbiro čim bolj približati realnim, vsakodnevnim težkim delovnim razmeram na Visokem Krasu. Meritve smo opravili med vožnjo po vlaki. S pomočjo meritev smo za vsako kolo dobili podatke o momentu, dinamičnem prenosu sile in zdrsu, vzdolžnem in prečnem naklonu traktorja, vlečnih silah in emisijah. Rezultati snemanja so baze podatkov za vsak tehnični parameter posebej, vendar izmerjen v istem času. Frekvenca zajemanja in beleženja podatkov je bila Hz; posamezni ciklusi so trajali približno 2 3 minute, odvisno od velikosti bremena (2 6 m 3 ) in smeri gibanja po vlaki (navzgor, navzdol). Pri obdelavi numeričnih podatkov smo tehnične parametre med seboj primerjali glede na težavnost dela na posameznih odsekih izbrane gozdne vlake. Dodatna snemanja posameznih ciklusov s kamerami so namenjena pomoči pri interpretaciji in vzročnih povezavah dobljenih rezultatov. Podrobnejši rezultati meritev presegajo obseg tokratnega članka. 5 SKLEPI Vsako uvajanje novih strojev v gozdno proizvodnjo zahteva razmislek in kritično presojo njihovih tehničnih lastnosti. Namen raziskave je ovrednotiti delo s traktorjem Woody 1 s tehnično - tehnološkega, varstvenega in ekološkega vidika. Ker je to prva takšna raziskava na gozdarskih strojih pri nas, je bilo potrebno oblikovati popolnoma novo merilno verigo. S pomočjo izmerjenih tehničnih parametrov in njihovo interakcijo lahko presojamo primernost posameznega stroja. Na ta način bomo preizkusili traktor Woody 1 v slovenskih razmerah, ki so v marsičem drugačne od tistih v srednji Evropi. Ne samo terenske in sestojne razmere, tudi infrastruktura
in splošna gospodarska situacija v državi, vplivata na izbor mehanizacije za delo v gozdu. Seznam vplivnih dejavnikov pri tem izboru je zelo kompleksen, vpliv tehničnih parametrov traktorja pa je gotovo eden pomembnejših. Presoja rezultatov te raziskave bo koristna pri bodočem razvoju traktorja, kot tudi pri odločanju ob izbiri primernih strojev za delo v težkih pogojih dela v gozdu. 6 POVZETEK Načini spravila lesa iz gozda so različni, pa vendar s traktorji spravimo iz gozdov veliko večino lesa. Pri delu v zasebnih gozdovih gozdni posestniki pri tem uporabljajo svoje kmetijske traktorje, ki so opremljeni s prilagojenimi priključki enostavnih izvedb. Za poklicne izvajalce gozdnih del - gozdarska izvajalska podjetja - je takšna opremljenost za delo v gozdu neprimerna. Za doseganje ciljev opredeljenih v gozdnogospodarskih načrtih je potrebna posebna opremljenost strojev in usposobljenost izvajalcev del. Ti večino lesa spravijo do kamionske ceste s pomočjo prilagojenih kolesnih traktorjev. Uporabljamo jih predvsem na lažjih deloviščih, večinoma pri spravilu po ravnem ali navzdol. V težjih deloviščih uporaba prilagojenih kmetijskih traktorjev ni primerna. Težavnost dela za njih je prevelika, zato je v takšnih delovnih pogojih smotrna uporaba posebnih, za delo v gozdu prirejenih traktorjev. Takšen je tudi gozdarski zgibni traktor Woody 1 Odločitev za določen traktor hkrati pomeni tudi poznati njegove tehnične parametre - na podlagi teh presojamo ali in v kolikšni meri je stroj primeren za delo v gozdu. V ta namen smo med vožnjo po gozdni vlaki ob različnih naklonih terena in velikosti bremena opravili meritve navora, razporeditve teže traktorja in njegovega zdrsa za vsako kolo posebej, poleg tega pa še vlečne sile, trenutni prečni in vzdolžni naklon stroja in emisije toplogrednih plinov. Poznavanje tovrstnih vplivov nam daje pomembne informacije pri presoji primernosti delovnega sredstva.. S pomočjo rezultatov lahko šele presojamo prednosti določenih strojev pred drugimi, in se na podlagi dejstev šele odločamo za njihov nakup in uporabo. 7 LITERATURA KOŠIR, B.,1998. Zgibni traktor, ki je učinkovit in prijazen do gozda. Delo, Znanost za razvoj, 4.11.1998. KOŠIR, B., 2000. Lastnosti prenosa sil na podlago pri traktorju Woody 1, Gozdarski vestnik 58 (3), Ljubljana, s. 139-145. ROBEK, R., KRAJNC, R. 2000. Analiza vlažnosti tal ob meritvah tehničnih parametrov pri vlačenju lesa z zgibnim traktorjem Woody 1. Ekspertiza - delovno gradivo.. Katalog proizvajalca Vilpo Woody 1.