УДК. 904:711.42(38) 652 Stev~e Todorovski T.N. Mikrostanbena celina vrz teatarot vo anti^kiot grad Herakleja Linkestis Herakleja, novopronajdeni yidovi od kamen i kal so iskopuvawata od 2004/05 na sektor t.n."teatarski plo[tad" Vo zavisnost od statusot na naselenieto gi razlikuvame tipovite na ku}ite. Vo Herakleja Linkestis postojat razni gradbi, barem na mestata kade {to se vr{eni iskopuvawa, no i ona {to e objaveno za niv ne e sigurno, nejasno e i ima pregolema razlika od objavenoto i momentalnata sostojba, taka {to ovie gradbi od kamen i kal ostanaa enigma za onoj {to gi iskopa prv. Da ja spomeneme t.n. mikrostanbena celina vrz rimskiot teatar vo Herakleja Linkestis, od T. Janakievski. Nepotrebno imitiraj}i gi soznanijata na B. Sarija za nekolkute ku}i vo gledali{teto na teatarot vo lokalitetot Stobi 1 i zaedno so istra`uvawata na teatarot na lokalitetot Skupi, kade {to se pronajdeni ostatoci na gradbi od ku}i od kamen i kal, 2 baraj}i kontinuitet, sozdade pogre{na slika za t.n. mikrostanbena celina vrz rimskiot teatar vo Herakleja Linkestis. Najprvo da napomenam deka nemav uvid vo dokumentacijata od ovoj prostor, od koj ne{to se nao a vo 1 B. Sarija 1937, 3-4. 2 N. Vuli} 1961, 3-23. 111
Yidovi od kamen i kal potpreni na arkadite od lakovite koi bile vo kontinuitet na t.n. mikrostanbena celina sektor t.n. "Teatarski plo[tad" ZMG - Bitola. 3 Mene mi preostana edinstveno da gi konsultiram izdadenite izve{tai, momentalnata sostojba na terenot i novite iskopuvawa na ovoj prostor. Od Janakievski se reprezentirani 4 izve{tai 4 i 4 monografii 5 za ovie temi. Ovoj prostor t.n. mikrostanbena celina sodr`i vkupno 27 prostorii, tolku mo`e da se izbrojat na planot vo negoviot izve{taj. 6 Janakievski smeta deka ovoj kompleks gradbi od 9 ku}i go koristele 9 familii. 7 Nekoi od ovie familii koristele 2 ili 3 sobi, a nekoi po edna. Podeleni se so brojki od 1-9 i prostoriite se obele`ani so A, B, C, D... Delot na obrabotka na prostoriite nametnuva stav, ubeduvaj}i ne vo ne{to neargumentirano, nametnuvajќi negovo sogleduvawe za celata situacija. Prostoriite, koi se so zaedni~ki 3 Личноста задолжена за оваа документација избегнуваше секаква средба или каков и да е разговор со мене. 4 T. Janakievski 1975, 165-172; istiot 1977, 81-98; istiot 1978, 189-199; istiot 1989, 65-67. 5 T. Janakievski 1987, 17 sl. 4, 72 sl. 77, 73 sl. 79, 75-79; istiot 1998, 56 sl. 46, 16-167; istiot 2001, 37-263; istiot 2003, 34-37. 6 T. Janakievski 1977, plan na mikrostanbena celina. 7 T. Janakievski 2003, 40. yid, edna do druga, Janakievski ne ubeduva deka bile prostorii za `iveewe. Gledaj}i ja konfiguracijata na terenot, tie bile postaveni na strmna osnova (blaga kosina), zna~i podovite se strmni i ne e mo`no da bile popolneti so zemja za da bile ramni. Ova se sigurno podyidovi ili cokle na prostoriite za `iveewe. Toa se gleda i po visinskite koti, dadeni vo izve{tajot od 1977 god. Onie yidovi, pak, koi se vedna{ pod ridot, se pomali, a drugite, koi vodat vo vnatre{nosta kon jug, spu{taj}i se kon orkestrata vo teatarot, se pogolemi. Vlezovite ne odgovaraat na fotografiite. Na maketata od t.n. mikrostanbena celina, koja se nao a vo lokalniot muzej vo Herakleja, mo`e da se vidat yidovite {to prodol`uvaat kon zapad, jug i istok. Delot od kompleksot {to e vo orkestrata ima pravilni yidovi. Graden e na ramno i tuka toj smeta deka edna pogolema gradba e centralna i bila na poglavarot na naselbata. Me utoa, kompleksot prodol`uva na jug nad pomo{nite prostorii od teatarot, spu{tajќi se kon jugozapad vo episkopskiot dvor. 8 Na jug 8 Na mestoto na episkopskiot dvor za vreme na Prvata svetska vojna se nao a{e avstro ungarska bolnica za tuberkuloza i tifus. Vo istiot prostor se zakopuvaa i umrenite. Zatoa pri iskopuvawata 112
Herakleja, Kale, rov-sonda na koja se gleda del od yid Herakleja, Kale, nekolku nivoa na yidovi Herakleja, Kale, dva naporedni yidovi snimeni a) odozgora; b) pod agol yidovite prodol`uvaat kon podot na mozaikot na golemata bazilika, a na jugoistok kon portikot so po~esni i votivni spomenici. Naredenite kamewa za melewe `ito do edna prostorija ne mora da zna~at deka vo prostorijata br. 8 bile koristeni za melewe `ito, bidej}i vo nea se pronajdeni sekundarno naredeni tuli na podot. 9 Od ovie melni~ki kamewa, tri postojat na lokalitetot, voop{to ne se te{ki i mo`e da se koristat kako ra~ni melnici. Na fotografijata br. 7 od izve{tajot od 1977 god. gledame yid koj e mnogu blizu do drug yid. Toj e od gradbata pod br. 8. Na skicata go nema. Pove}e prostorii imaat asimetri~ni yidovi, so toa {to ovaa celina ne e urbana. Op{t vpe~atok e deka nema nikakva planska programa na gradewe. Vo ovoj kompleks postojat 4 naporedni yidovi {to nemaat funkcija, bidej}i se premnogu blizu do yidovite od prostoriite. Takvi se yidovite do prostoriite se otkopani plo~i so natpisi na germanski jazik i tevtonski krst, koi i denes se nao aat na lokalitetot. 9 T. Janakievski 2003, 40 sl. 24, 25. 1B, 5A, 5B (da napomenam deka vo gorniot del kon sever, ovoj yid e polukru`en), 7A, 7B i na krajot slobodnite yidovi na prostorijata 5B na sever i 1 na jug (prekinat blizu do prostorijata 7F). I ovie yidovi se od gradbi, ne znaeme od koi, no najverojatno se prodol`enie na lo{o iskopuvani prostorii. Na nekoi mesta ima mali gramadi od kamewa, povrzani so kal. Na skicata vo zadninata se dadeni nezatemneti. Zatemneti se samo yidovite od ~istata, sredena situacija, bez konkretna, momentna, insitu pronajdena polo`ba. I samiot avtor pi{uva za dve fazi na `iveewe 10, no voop{to ne objasnuva i izbegnuva da gi potvrdi stavovite na G. Toma{evi}. 11 Spored mene, prviot sloj e od vremeto na pronajdenite moneti od Justinijan. 12 Vtoriot sloj e onoj za koj i sa 10 T. Janakievski 1977, 82. 11 G. Cvetkovi} - Toma{evi} 1965, 15; G. Cvetkovi} - Toma{evi} 1987, 13. 12 T. Janakievski 1978, 189-199. Ovoj negov trud jas go citiram vo monografijata Arheolo{ki naodi od sreden vek vo arealot na Bitola, Skopje 2002, pod fusnota 129 gi nabrojuvam monetite od 113
Herakleja, yidovi na prostorii gradeni od kamen i kal sektor t.n. "Teatarski plo[tad" (insitu naodi) miot pi{uva, za }erami~ki sadovi od lo{a, pro~istena zemja i lo{o pe~ena keramika. Upotrebuvaj}i srednovekovni termini za sadovi so kru{kovidna forma, so pro{iren pervaz, so plitki, vre`ani branovidni linii i pravi, vodoramni linii. 13 Na ovoj prostor otkril delovi od debeli crepni koi s# u{te mo`e da se vidat vo lokalniot muzej vo anti~kiot grad Herakleja. Ova e slojot {to sodr`i srednovekovni naodi, koi toj nikoga{ ne gi objavi. Navodno, stradale vo po`ar vo nekoja baraka na lokalitetot Herakleja. Krajniot zaklu~ok e deka mikrostanbenata celina ne postoi. Toa e del od srednovekovna Bitola. 14 Vpro~em, kako bi postoel vo VI vek ovoj krajno siroma{en kompleks vo centarot na toga{noto gradsko podra~je, vo sklop na veli~estvenata fontana, golemata bazilika so najubavi mozaici vo Makedonija i episkopskiot dvor, site datirani vo VI vek? Istite yidovi se pronajdeni i vo trikliniumot na manastirot i bile postaveni na mozai~niot pod. 15 Pronajdeni se identi~ni gradbi i na prostorot na rimskiot portik. Toma{evi} smeta deka ovie gradbi im pripa ale na Slovenite. 16 Vaka sfateno, ako se zeme predvid mikrostanbenata celina, epikoskopskata rezidencija (manastirot) i portikot, smetame deka val~estite kamewa so kal dominirale na celiot prostor od lokalitetot. Vpro~em, pri poslednite sonda`ni iskopuvawa, na akropolata se sreќavaat yidovi od kamewa so kal. Na kamewata so kal, koi se nao aat pod podot na golemata trobrodna bazilika 17 i za koi taa smeta deka se gotski, gledame edna pogradbata 5V, vo koja poslednata emisija e od Justinijan I, 527 god. a zavr{uva so Mavrikij 602 god. Vo fusnotata e pogre{ena samo stranicata. Namesto 197-198 stoi 189-190. T. Janakievski vo negovata monografija Ubikacija na srednovekovna Bitola (VII - IV vek.), Bitola, 2003, na str. 34 me obvinuva za pogre{no citirawe na negoviot trud, {to ne e to~no, namerno pravi prekr{ok. Vo mojata monografija ne stoi 572-602 god. kako {to tvrdi Janakievski, tuku 527 do 602 god. Parcijalnite citati vadeni od mojata kniga go naru{ija kontinuitetot na tekstot so {to se sozdade situacija na nedorazbirawe. 13 T. Janakievski 1987, 97. 14 S. Todorovski 2002, 84-92, 115-120, 153. 15 G. Cvetkovi} - Toma{evi} 1987, 13. bel. 7. 16 G. Cvetkovi} - Toma{evi} 1965, 15. 17 G. Cvetkovi} - Toma{evi} 1978, 34. 114
arheolo{kite sloevi. Pri krajot od nejziniot `ivot, u{te edna{ go po tvrdi faktot deka suvite yidovi (kamen i kal) se nao ale nasekade pri iskopuvawata vo Herakleja Linkestis, nad mozai~niot pod i site nivoa. 21 Taa smeta deka ovie gradbi se temeli (cokle) na ku}i koi veќe opstojuvale 3000 god. pa i vo sredniot vek. 22 I so poslednite iskopuvawa na severoisto~niot del od centralnoto gradsko podra~je na Herakleja se pronajdeni yidovi od val~esti re~ni kamewa povrzani so kal, a nekoi i so posen malter. Iskopuvawata bea vr{eni na nov prostor, dosega neistra`uvan. 23 Vo 2000 god. T. Janakievski izvr{i sonda`ni Mo`na rekonstrukcija na t.n. "mikrostanbena celina" koja e vo kontinuitet so anti~kiot grad Herakleja Linkestis iskopuvawa (rov sondi) na kaleto vo lokalitetot Herakleja fina izvedba. Tie se so popravilni kr{eni strani, yidovite se pomali vo {irina, a plasti~nata izvedba e poprefinata. Gradbata e ko mpleksna i se sreќavaat yidovi, eden do drug i eden nad drug, {to ni zboruva za fazi na gradbi. Na krajot, Toma{evi} krajno go demantira Janakievski, objavuvaj}i deka yidovi od val~esti kamewa so kal se nao ale vo golemata bazilika, nad mozai~niot pod 18. Janakievski ja negira, pi{uvaj} i deka ne se otkrieni gradbi od mikrostanbenata celina vrz ranovizantiski gradbi 19, obvinuvaj} i ja deka dokumentacijata od postarite iskopuvawa vo lokalitetot Herakleja s# u{te e vo Republi~kiot zavod vo Belgrad i ne e na uvid. G. Toma{evi} ja ima{e na uvid celata dokumentacija bidejќi tamu rabote{e. I normalno, posledniot zbor e nejzin. Vo nejziniot trud e daden i eden crte` na stratigrafijata i sloevite na lokalitetot Herakleja, koj Janakievski ne go priznava. 20 Vakvite crte`i se normalna rabota pri iscrtuvawe na Linkestis. Nie gi fotografiravme site kopovi so yidovi od kamen i kal, so grub materijal od }eramika, re~en val~est kamen, kr{en kamen i mermerni par~iwa {to bea ostaveni na terenot. U{te na po~etokot da ka`am deka od prilo`enata slika 34 vo knigata na T. Janakievski 24 ima golemo otstapuvawe. Kaleto se protega od zapad kon istok. Kopaweto se izveduva{e na negoviot najvisok del. Kon istok postoi yid (podyidok) {to go deli kaleto na gorno i dolno. Vo dolniot del ne bea vr{eni iskopuvawa. Na samiot goreimenuvan yid e pronajden u{te eden yid pri iskopuvaweto, koj poradi konfiguracijata na terenot ne mo`e{e da se zatrupa pa i denes e vidliv na samoto mesto. Kako i da bilo, vremeto }e ja poka`e vi stinata. Zna~i, yidovite od kamen i kal gi gledame na kaleto. Isti takvi ima i vo podgradieto, naporedni eden do drug kako na prilo`enite fotografii. Vo najnovite iskopuvawa na lokalitetot, vedna{ do fontanata se pronajdeni yidovi od 18 G. Cvetkovi} - Toma{evi} 1987, 12. 19 T. Janakievski 1987, 80; istiot 1988, 7 fus. 3; istiot 2003, 32. 20 T. Janakievski 1988, 8. 21 G. Cvetkovi} - Toma{evi} 2002, 93-94. 22 Ibidem, 94. 23 A. Georgievska, E. Nasuh 2005, 240. 24 T. Janakievski 2003, 58-64, sl. 34, 35 i 36. 115
Noviot potporen yid izgraden nabrzina bez da se vnimava deka mo`ebi ima prodol`uvawe na starite yidovi kon jug od kru`nata kula kamen so kal i kamen so varov malter, eden do drug, naporedni. Yidot od kamen so kal e {irok 60 sm i e deformiran, a yidot od kamen so varov malter e prav i {irok 70 sm. Pravecot na protegawe im e kon istok. Treba da se znae deka kr{eniot kamen e odraz na posofisticiran na~in na gradba, a val~estiot re~en kamen povrzan so kal e tipi~en varvarski na~in na gradewe. Tie gradele nabrzina, bez smisla za estetika. Takviot na~in na gradba ne bil dolgotraen i ne mo`el da nosi kat. Pri iskopuvaweto na t.n. teatarski plo{tad od 2002 2004, {to trae i denes, kaj arkadite pred teatarot, koi sega se rekonstruirani, se gledaat yidovi gradeni od kamen i kal koi se dvi`ele nagore kon teatarot ili od teatarot se spu{tale nadolu, {to logi~ki uka`uva deka bile del od t.n. mikrostanbena celina. Nivnoto dvi`ewe i sega se gleda deka e kon jug i toa kon golemata bazilika i episkopskiot dvor. Visinski postoeja yidovite do pred izvesno vreme i do 2 m na nekoi mesta, no pri rekonstrukcijata na arkadite pred teatarot bea sru{eni i sega ovoj prostor po rekonstrukcijata izgleda nefunkcionalen i nikako ne mo`e da se vklopi vo ambientot na anti~kiot grad Herakleja Linkestis. Inaku, vo yidovite gradeni od kamen i kal {to se na t.n. teatarski plo{tad, o~igledno se gledaat i zasebni prostorii pregradeni so yidovi koi i sega mo`e da se vidat na fotografiite vo momentalnata sostojba. Fakt e deka gre{kata e napravena so cel da se ras~isti teatarot kako poreprezentativen objekt zaedno so pridru`nite objekti, bez da se vodi smetka i da se sledi situacijata za va`nosta na yidovite od kamen i kal. Od seto ova doa ame do zaklu~ok deka neprofesionalniot i neodgovoren odnos pri iskopuvaweto vo minatoto sozdade dilema, a denes, pri novite iskopuvawa, ne treba da se brza so gradewe potporni yidovi bidej} i pred noviot bedem na ju`nata strana se pojavi yid od kru`nata kula, koj se dvi`i na jug, a ne znaeme dali vrti levo ili odi pravo, a e vo blizina na noviot potporen yid. Vo sekoj slu~aj, ne treba da se dojde vo situacija pri prodol`uvawe na iskopuvaweto da treba da se sru{i novoizgradeniot potporen yid, za da se otkrie novata sostojba na terenot. Istra`uva~ite od minatoto ne mo`eme da gi obvinime bidej}i tolku znaele, no denes postoi praistoriski metod na iskopuvawe {to go koristat arheolozite {to se zanimavaat so praistoriska arheologija. Ovoj metod dava sovr{eni rezultati bez nikakvi propusti vo sloevite i e najdobar na~in za istra`uvawe na anti~kiot grad Herakleja Linkestis za da dojdeme do otkrivawe na srednovekovnata infrastruktura na gradot. 116
Bibliografija Vuli} N., 1961, Rimsko pozori[te kod Skopqa, nekoliko pitawa iz anti~ke istorije na[e zemqe i rimske starine, SANU pos. izd., kw. SSS XLVI Beograd, 3-23. Geor\ievska A.-Nasuh E., 2005, Arheolo[ki istra`uvawa vo Herakleja - 1998 g. MAA 16, Skopje, 225-240. Janakievski T., 1975, Kratok osvrt vrz rezultatite od arheolo[kite iskopuvawa na rimskiot teatar vo Herakleja Linkestidska vo periodot od 1968-1972 godina, MAA 1, Prilep, 165-172. Janakievski T., 1977, Docnoanti~ka mikrostambena celina vrz rimskiot teatar vo Heraclea Lyncestis - MAA 3, Prilep, 81-98 Janakievski T., 1978, Naodi na vizantiski moneti od mikrostanbena celina vrz rimskiot teatar vo Herakleja, MAA 4, Prilep, 189-203. Janakievski T., 1987, Teatarot vo Herakleja, Bitola. Janakievski T., 1989, Docnoanti~ki gradbi od re~ni mazni kamewa povrzani so kal, ZT Lihnid 7, Ohrid, 65-67. Janakievski T., 1998, Anti~ki teatri vo Makedonija, Bitola. Janakievski T., 2001, Docnoanti~ka mikrostanbena celina nad teatarot vo Heraclea Lyncestis, Bitola. Janakievski T., 2003, Heraclea Lyncestis - Fontana, MANU Starohristijanska arheologija vo Makedonija, Prilozi od nau~en sobir, Skopje, 191-205. Janakievski T., 2003, Ubikacija na srednovekovna Bitola (VI - XIV vek), Bitola. Sarija B., 1937, Pozori[te u Stobima, GMJS 1 Skopqe. Todorovski S., 2002, Arheolo[ki naodi od sreden vek vo arealot na Bitola, Skopje. Cvetkovi} - Toma{evi} G., 1965, Portik so po~esni i votivni spomenici, Herakleja II, Bitola, 9-29. Cvetkovi} - Toma{evi} G., 1978, Ranovizantiski podni mozaici, Beograd. Cvetkovi} - Toma{evi} G., 1978, Osvrt na rezultate istra`ivanja u Herakleji Linkestis od 1959. do 1974. godine, Materijali XV, Beograd, 31-45. Cvetkovi} - Toma{evi} G., 1987, Uporedno ispitivawe vi{eslojnih arheolo{kih nalazi{ta u He rakleji Linkestis, Ulpijani i Singidunumu/ Beogradu, Saop{tewe XIX, Beograd, 9-19. Cvetkovi} - Toma{evi} G., 2002, Ranovizantijski podni mozaici u episkopskom dvoru u Herakleji Linkestis, Arheolo[ka iskopavawa iznad i ispod mozaika, Beograd. 117
Stevče TODOROVSKI THE SO - CALLED MICRO DWELLING UNIT AT THE ANCIENT TOWN OF HERACLEA LYNKESTIS Summary The paper address the issue of the so-called micro dwelling unit located above the ancient theater on the site of Heraclea Lynkestis. These compactly erected houses of stone and mud were made during the 6 th century A.D. The archeologist that carried out the research of the dwelling unit had published four papers in reference to it, thus suggesting that the discovered houses were part of a micro dwelling unit which prospered on its own at the town of Heraclea Lynkestis. We are not familiar if this researcher overlooked the matter or he was influenced by the excavators of the other ancient towns in Macedonia like Stobi and Scupi were such dwellings were defined. At this ancient town these edifices had continuity as shown from the present day situation and the model of the so-called micro dwelling unit which is housed in the museum at the site of the town of Heraclea Lynkestis. The research is supplemented by the works of the earlier investigations of the archeologist Gordana Tomashevich who in several of her papers gave verifications that the whole dwelling was part of the edifices that were found above the 6 th century mosaics, and the so -called micro dwelling unit was part of the early medieval Bitola, and had its continuity as stated from the latest research on the ancient site of Heraclea Lynkestis. Unfortunately, for unknown reasons the medieval finds excavated by the archeologist Tome Janakievski were never published. To her final days and in her last works Gordana Tomashevich was firm in her judgment that the edifices made of stone and mud found on many locations on the site originated from the medieval period. Regarding the issue of these edifices a wider scholarly discussion has been initiated. However a major problem is the documentation from the archeological excavations which were carried out from the 1930 s to the 1980 s and are now kept in the Institute for Protection of Cultural Monument in Belgrade, Serbia and are not accessible to the Macedonian researchers In this paper we supplement a drawing as a possible reconstruction of the site during the middle ages. On the other hand the same type of walls made of stone and mud have also been discovered at the fortress site of Heraclea Lynkestis, thus confirming Gordana Tomashevich s thesis and the continuation of the medieval period at the ancient town of Heraclea Lynkestis. 118