Glasilo Slovenskega združenja za pomoč pri demenci

Glasilo Slovenskega združenja za pomoč pri demenci ISSN 1581-8470 LJUBLJANSKI DIJAKI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE OB SVETOVNEM DNEVU ALZHEIMERJEVE BOLEZNI Elizabeta Pikovnik, Karolina Jenko Na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana smo se odločili, da obeležimo 21. september svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. V ta namen smo v sodelovanju z društvom Spominčica pripravili stojnico z informativnim gradivom o Alzheimerjevi bolezni. Namen stojnice je bil ozaveščanje dijakov in ostalih zaposlenih glede bolezni. Mimoidoči so z zanimanjem pristopali k stojnici, povpraševali po informativnem gradivu, pripovedovali o izkušnjah pri delu s pacienti z demenco, ki so jih spoznali bodisi pri praktičnem pouku ali v svojem domačem okolju. Dejstvo je, da na oblikovanje človekove osebnosti vpliva družina, vendar ima pomembno vlogo tudi šola. V šoli je zlasti pomemben dejavnik praktični pouk, ki zelo intenzivno in dolgotrajno poseže v mladostnikovo življenje in to v razvojnem obdobju, ki je za oblikovanje človekove osebnosti zelo pomembno. Pomembno je, da bodoče zdravstvene delavce z različnimi načini izobraževanja seznanimo z Alzheimerjevo boleznijo in tudi z drugimi duševnimi motnjami v starosti, saj le tako prispevamo k zagotavljanju boljše kakovosti življenja pacientov z demenco in njihovih svojcev. Eden od načinov širjenja znanj je tudi tekmovanje srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji, kjer dijaki v izobraževalnem programu bolničar negovalec poglobijo znanja o negi in oskrbi pacientov z demenco. Ob koncu bi navedle misel in doživljanje dijakinje, ki pravi, da bi bilo lepo, če bi mladi znali narediti to, kar zmorejo, starejši pa zmogli narediti to, kar znajo. g oktober 2008, letnik 6, številka 5 VSEBINA 2 - Informacije o dejavnostih 3 - Spomini Mnogokrat je zamenjala dan za noč, spala praktično ni več kot dve do tri ure na noč, potem je malo podremala čez dan. 4 - Kdo, kaj demenca? 5 - Voda Dehidracijo običajno preprečuje občutek žeje, za katerega pa vemo, da ga z leti človek lahko povsem izgubi, oziroma ga bolnik z demenco ne zna ali ne zmore več izraziti. 6 - Evropske aktivnosti o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah Da bi bil projekt Eurocode čim bolj dostopen, je Alzheimer Europe razvil spletno stran, namenjeno oblikovanju javnega mnenja o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah. 7 - Dom starejših občanov Gornja Radgona Posebna prednost oddelka za osebe z demenco v našem Domu je, da imajo vse sobe izhod na vrt, kar jim omogoča prosto gibanje v skladu s počutjem. 8 - Utrinki 21. september, Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni Tematske delavnice v Šentjurju

Spominčica, oktober 2008 Informacije Glasilo Spominčica je namenjeno informiranju o demenci in drugih duševnih motnjah v starosti. Izhaja vsaka dva meseca. Izdajatelj in založnik Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje, Slovenija E: zzppd@mail.ljudmila.org, www.ljudmila.org/zzppd DŠ: 58674721 Uredniški odbor Branka Mikluž, Aleš Kogoj, Nataša Vakselj, Jana Dragar, Alenka Hribšek, Janja Letnikoska, Katarina B. Štrukelj, Zlata Živič, Damjana Orel Tisk Tiskarna Vovk Dejavnosti združenja potekajo v sodelovanju z in s finančno pomočjo Donacije lahko nakažete na račun št.: 02056-0051100513, NLB enota 4028, Ljubljana Fužine Vabimo vas k soustvarjanju glasila Spominčica. Prispevke za glasilo, ki naj ne bodo daljši od 4600 znakov s presledki, pošljite na naš naslov. Dobrodošle so tudi fotografije. Kadar so fotografije v elektronski obliki, morajo biti priložene kot samostojna datoteka. Uredništvo si pridržuje pravico do recenzije prispevka. Obvestila o dejavnostih, ki jih namenjate osebam z demenco in njihovim svojcem, sprejemamo na elektronski naslov združenja. Spominčica - slovensko združenje za pomoč pri demenci - Kontakt: e-pošta: zzppd@mail.ljudmila.org, spletna stran: www.ljudmila.org/zzppd/ Svetovalni telefon in informacije: 01 52 83 995 vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00 ure. Skupina za samopomoč svojcev bolnikov z demenco v Ljubljani vsako prvo sredo v mesecu. Izobraževalni program za svojce bolnikov z demenco Ne pozabi me GO-Spominčica, društvo za pomoč pri demenci severnoprimorske regije - Kontakt: Ulica Padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici, e-pošta: go.spomincica@ssz-slo. si, go-spomincica@bolnisnica-go.si. Telefon: 05 330 69 07, od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure. Uradne ure: Dom upokojencev Nova Gorica, stranski vhod, ambulanta, vsaka tretja sreda v mesecu od 15.30 do 16.30, izven urnika po predhodnem dogovoru. Skupina za samopomoč: vsako tretjo sredo v mesecu v Domu upokojencev Nova Gorica ob 16.30; vsak drugi četrtek v mesecu v Ajdovščini ob 16.30 v prostorih Šenta, Bevkova 2. Izobraževalni program za svojce Spomni se me... Spominčica Škofja Loka - Telefon: 041 698 749, vsak ponedeljek od 15. do 16. ure. Domska skupina za samopomoč svojcev bolnikov z demenco je vsak prvi torek v mesecu od 18. ure dalje v Centru slepih, slabovidnih in starejših, Stara Loka 31, Škofja Loka. Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur - Dom starejših Šentjur, Svetinova ulica 1, 3230 Šentjur, Telefon: 03 74 61 700 vsak prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure, e-pošta: zlata. felc@gmail.com, Uradne ure: Dom starejših Šentjur, vsak prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure, Skupina za samopomoč: Dom starejših Šentjur, vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. 00 uri, Izobraževalni program za svojce bolnikov z demenco: Pomagaj se mi spomniti, Pogled v svet oseb z demenco. Druge skupine za samopomoč bolnikom z demenco in njihovim svojcem Piran in Izola - Informacije: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Vojkovo nabrežje 4/A, Koper, telefon: 05 663 08 23 vsak delovni dan med 8. in 10. uro, kontaktna oseba: Nevenka Ražman, e-pošta: nevenka.razman@zzv-kp.si Metlika - Skupina za pomoč svojcem oseb z demenco Regratova lučka - Skupina se sestaja enkrat mesečno - vsako prvo sredo ob 14. uri v prostorih Doma počitka Metlika. Vodja skupine je Vlasta Petraš, telefon: 07 30 63145, e-pošta: vlasta.petras@ssz-slo.si Dravograd - Skupina za samopomoč v Domu starejših občanov. Krško, Brežice, Sevnica - Skupina za samopomoč v Posavju - Kontaktna oseba: Marta Kavšek, telefon: 07 488 18 82. Tržič: Skupina za samopomoč svojcev oseb z demenco. Dom Petra Uzarja, Ročevnica 58, 4290 Tržič. Srečanja potekajo vsak 1. delovni torek v mesecu v Sejni sobi Doma Petra Uzarja in trajajo uro in pol. Kontaktna oseba Marjeta Šumič, telefon: 051 36 36 13.

Iz življenja Spominčica, oktober 2008 SPOMINI P. O. 3 Sedim pri mizi in zrem v daljavo. Povsem se zavedam tega trenutka, a v iskanju topline se v tem mrzlem dnevu vračam v preteklost. Pogrešam ga Daleč nazaj seže spomin, v tiste zame lepe dni otroštva. Pomenil mi je vse, in več kot mi kdorkoli še kdaj bo. Vedno je bil dobre volje, tudi takrat, ko nam je šlo za nohte. Vedno nam je stal ob strani, vedno nam je pomagal in vedno je bil pripravljen na to, da ušpičimo kakšno vragolijo. Spomnim se, kako sva nekega vročega avgustovskega dne šla skupaj po poteh njegove mladosti.»pridi«, mi je rekel,»greva na domačijo, kjer sem služil«. In sva šla, tja na njegovo Koroško. Pokazal mi je vsak košček tistih krajev, pripovedoval o mladosti, o svoji prvi ljubezni, o gospodarju in njegovi družini. O»bici«, ki jo je imel rad kot mamo. Bil je poln življenja, topline, pozitivne energije in ljubezni do vsega, kar ga je obdajalo. Bil je ponosen nase, na svojo družino in tudi name.vse kar danes znam, sem se naučila pri njem, ob njem ali z njim. Govoriti, hoditi, klepetati, jokati in se veseliti. Potem so minevala leta, odraščala sem. In potem je zbolela mama. Skupaj sta bila na poti v Kanado, ko ji je na letališču postalo slabo. Padla je in potem so rekli, da jo je kap. Prva, pa druga, mislim da tudi tretja. O demenci takrat še niso govorili, vsaj nam ni nihče nič povedal o tem. Danes, ko razmišljam o dogodkih iz preteklosti vem, da je bila tudi dementna. Nikoli ni veliko govorila, sedela je v svojem stolu in zrla predse. Včasih, res samo včasih, sva kaj zapeli. Kakšno staro, ponarodelo, vedno tako žalostno. Kot da veselja ni nikoli poznala. Mnogokrat je zamenjala dan za noč, spala praktično ni več kot dve do tri ure na noč, potem je malo podremala čez dan. Nikamor ni smel, če ga ni bilo samo nekaj minut, je že bila na tleh. Noge ji niso več služile, pa je vseeno hotela za njim. Potem so sledile obtožbe, da je šel, da jo je pustil samo, da Poslušal je brez besed. Nikoli ji ni rekel žal besede, nikoli ni potožil, da mu je hudo. Pomagal ji je, kolikor ji je vedel in znal. Rad jo je imel, zavedal se je, kaj vse sta preživela skupaj; vojno, prve ne, sta bila še premlada, druge tudi ne, ona je ostala doma z otroki, on je bil v internaciji. Po vojni pa vse do zadnjih dni njunega življenja. Bil je njen edini skrbnik. Cele dneve in noči ji je pomagal in jo potrpežljivo negoval. Ob tem je počasi sam opešal. Srce je začelo odpovedovati pokorščino. Prvič je moral v bolnišnico. Koliko solza in posebnih naročil je pripravil, da se mami ne bi nič zgodilo. Preživeli smo, mama, preskrbljena po njegovih navodilih, jaz, ki sem skrbela zanjo v tem času in on, tam v Ljubljani.»Poštimali so me,«je rekel ko se je vrnil,»zdaj pa spet bo.«in tako je šlo deset let. Vsako leto enkrat je šel v bolnišnico, vmes pa zajtrkoval zdravila, kot se je rad pošalil. Potem se je zanj ustavil čas. Ni več zmogel. Prepričali smo ga in mamo dali v dom. Takrat je umrl del njega. Obstal je, brez volje, poln žalosti in grenkobe. Hodil jo je obiskovat, vsakič ga je kdo pripeljal. Trpel je, ko je gledal, kako nemočna leži v postelji. Velikokrat ga ni več prepoznala.

Spominčica, oktober 2008 Iz življenja 4 KDO, KAJ DEMENCA? Jana Starc Včasih ga je ozmerjala. Največkrat je molčala in njegov občutek krivde se je iz obiska v obisk povečeval. Če bi bila doma to so bile velikokrat njegove zadnje besede, preden so ga ob odhodu iz doma skoraj zadušile solze. Vem, da ne bi bilo nič drugače, samo občutkov krivde ne bi imel. Potem je obležal sam. Srce je potrebovalo počitek, poslovil se je mrzlega novembrskega dne, prav na njen rojstni dan. Čeprav smo imeli občutek, da se mama sploh ni zavedala, ko smo ji povedali, da je izgubila moža, je z njim zaspala tudi sama. Od tistega dne se ni več zbudila, ni več odprla oči, tudi jedla ni več. Čez tri mesece je odšla za njim. Po šestdesetih letih zakona sta bila ločena le tri mesece. Zdaj imata spet svoj mir. Mi smo ostali s spomini in tole zgodbo. Danes sama skrbim za bolnike z demenco. Velikokrat sem utrujena v vlogi negovalca, včasih jezna, preobremenjena a veliko mlajša kot je bil on takrat, ko je zbolela mama. Sram me je, ko se zavem, da sama v sebi nergam zaradi naglice v kateri živim. Bojujem se s časom, obveznostmi in upanjem, da bo enkrat bolje. In živim z željo, da bi sama kdaj zmogla toliko ljubezni, kot jo je imel on za vse nas in za mamino bolezen. Šele sedaj se zavedam, kaj vse se je dogajalo v njem. Razumem, koliko moči je potrebno za življenje z nekom, ki je slaboten, bolan, nemočen, dementen. Moji na novo prebujeni občutki krivde se navežejo nanj. Bi mu lahko kako pomagala, bi lahko kaj več storila zanj, da ne bi tako hitro opešal. Sem morda kaj spregledala Vsekakor sem v svojem neznanju nehote naredila vrsto napak, ki danes bolijo Pogrešam ga, njegov topli pogled, utrujene oči in objem, ki ti daje občutek varnosti. Pogrešam njegov optimizem in vse, kar mi je dal. In čez nekaj dni bo spet čas, ko ju bom obiskala, in nova lučka bo zagorela njima v spomin. g Kakor se narava leto za letom drami v toplo pomlad, tako lepi spomini razžarjajo ogenj veselja in življenjske moči v človeškem srcu. Z njimi zasije želja, da bi bili znova, vsak trenutek skupaj in bi zmogli povrniti vse dobro, s katerim smo bili obilno obdarjeni. neznani avtor Zakaj je vse tako vodeno, kar moram jesti? Je to že za pojest ali je treba še zamesti? A v žepu pa ne smem možu nesti? In spet mi pravijo, da treba se je lepše vesti! Zdaj pa naj bi na vso moč telovadili? Vzpodbujajo nas in štejejo, češ saj smo že vadili. Prvič vidim to zdravnico, ki tukaj maha, a moja soseda se z ukradeno obleko baha. Pojedli smo, zdaj bomo pa delali, pravijo, joj, kako me s tem leporečjem davijo. Že v roke nam rinejo sestavljenke, kocke in pobarvanke. Kaj pa ko bi mi kdo vrnil ukradene najlonke? Ej, želim si da bi z mamo šla k maši. Tu pa vsi nekaj govorijo, da smo vsi naši, zdaj pa že dolgo iščem in naše kuhinje ni, sestra pravi, naj bom tiho, da soseda že spi. Cel dan pa močno pogrešam svojo staro mamo, bom ji drva prinesla, mogoče se čuti bolano. Je tudi že v letih in ne vidi več dobro, pa moža ni doma, je šel na godbo. Ta sestra lepa mlada pa z menoj pogovarja se rada, lase ima zvezane v čop, kot da bo kakšna parada. Saj ne vem, zakaj se trudi in klepeče, najbrž hoče, da jaz kar skačem od sreče. Pa kdaj sem se rodila in kdaj sem shodila ne vem, vem pa, da mi je sestra zobno protezo polomila. Da vam pa o očalih sploh ne govorim, ker takoj v roke makarone za prebirat dobim. Potem pa družno vsi na dvorišče, saj se počutim, kot da bila bi majhno pišče. Kje so vrata, kje potka je, kje cesta, pa saj na koncu bom zmešana kot presta. Zvečer me sestra poboža in ugasne luč, jaz pa vstanem in kresnem sosedo po buč. Na, saj nisem naredila tako zahteven element, ljudi pa se takoj je zbralo za cel parlament. Ja, kar takoj zjutri bo treba k zdravnici in priti zadevi do dna in k resnici. Tableta, gospa, bo zdaj roza namesto bela. Jaz pa si mislim, figo freško jih bom jela. Joj, saj tu je čisto narobe svet, da le kmalu bi doma bila spet, jaz ne morem več tako živet, ne morem jaz v njihovega, oni pa nočejo v moj svet. g

Dobro je vedeti Spominčica, oktober 2008 VODA Damjana Orel 5 Že dolgo je znano, da je voda od vseh elementov, potrebnih za preživetje, najpomembnejša. Brez vode ni življenja, saj vemo, da človeško telo vsebuje v otroški dobi približno 70% vode, po sedemdesetem letu starosti pa le še približno 45%. O tem, kakšne so potrebe po vodi in koliko časa lahko človek preživi brez vode, najdemo različne podatke. Eno pa je prav gotovo. Človek brez vode ne more vzdržati dolgo, ne da bi se to poznalo na njegovem zdravstvenem stanju. V zmerno toplem podnebnem pasu potrebuje posameznik vsaj 2,5 litra vode na dan. S takšnim odmerkom vode naj bi zadostil potrebam organizma, ki vodo izgublja že samo po sebi s svojim pravilnim in zdravim delovanjem. Približno 1,5 litra vode dnevno izgubimo z urinom in blatom, 0,5 litra s potenjem, 0,5 litra z dihanjem. Voda je v našem organizmu nujno potrebna za topitev in prenos hranilnih snovi, kot so kisik in mineralne snovi. Njeno kroženje med krvjo in organi našega telesa je neprekinjeno vse od rojstva do smrti. Kadar je vode v našem telesu premalo, govorimo o dehidraciji. To je stanje, pri katerem se vsebnost vode v telesu zmanjša na nevarno nizko raven. Za ogrožene skupine, kot so otroci, starostniki in kronično bolni, je še posebno nevarno, zlasti v poletnih mesecih, ob povišani telesni temperaturi, driskah ali bruhanju, ko se iz telesa izločajo večje količine vode. Tudi pozimi v preveč ogrevanih prostorih, ob nepravilni izbiri oblačil, v zelo suhem zraku, ki je pri centralnem ogrevanju že skoraj pravilo, obstaja velika nevarnost dehidracije. Dehidracijo običajno preprečuje občutek žeje, za katerega pa vemo, da ga z leti človek lahko povsem izgubi, oziroma ga bolnik z demenco ne zna ali ne zmore več izraziti. Poleg občutka žeje, nas na dehidracijo opozarjajo še suha usta, izsušena ustna sluznica in jezik, pomanjkanje apetita, pospešeno dihanje, vrtoglavica, zmedenost, hkrati pa se lahko pojavijo brezvoljnost, pomanjkanje energije, utrujenost, bledica, krči in glavoboli. Bolnik z demenco lahko postane izrazito nemiren, neprestano hodi in nekaj išče. Lahko se zgodi, da se bo bolnik z demenco zaradi strahu, ki ga bo povzročila dehidracija, nenavadno umiril in zaprl vase ali pa bo vedno bolj nepotrpežljiv, vzkipljiv, morda celo agresiven. Urin takega bolnika bo temen in izrazitejšega vonja. Ob hudi dehidraciji bodo nastopile tudi težave z odvajanjem blata bolnik bo zaprt. Bolniku, ki je kronično dehidriran, lahko naraste krvni tlak, povišajo se koncentracije holesterola in sečnine ter kreatinina v krvi, porušijo se koncentracije elektrolitov, poslabšajo se nekatere telesne bolezni in nastopi lahko smrt. Zdravniki priporočajo, da popije vsak človek, tudi starostnik približno 8 kozarcev vode po 250 ml dnevno. Dve tretjini skupne potrebe po vodi naj bi zadovoljili neposredno s pitjem čiste vode, približno tretjino pa s hrano (juhe, omake, voda v posameznih živilih). Pitje vode lahko nadomestimo s pitjem nesladkanih čajev, naravnih sadnih in zelenjavnih sokov ter mineralne vode. Večje količine čiste tekočine so za bolnike z demenco lahko odbijajoče, saj jih je navadno strah, da bodo morali večkrat na stranišče, da bodo zato potrebovali več naše pomoči in da nam bodo v še večje breme. Prav tako jih je včasih strah, ker se zavedajo, da je večja nevarnost padcev in poškodb, v kolikor še lahko sami hodijo. Znano je namreč, da se večina padcev in poškodb zgodi ravno v nočnem času ob uporabi stranišča. Vsekakor je potrebno njihove bojazni in pomisleke upoštevati, zato je priporočljivo povečati količino vnosa tekočine v dopoldanskih urah in zmanjšati pitje pred spanjem. Ne bo odveč, če bomo vodili dnevno evidenco zaužite tekočine. Ob morebitnih spremembah v počutju ali vedenju bolnika z demenco, bo to lahko koristen pripomoček zdravniku. Vnos zadostne količine vode vpliva namreč, poleg vsega drugega, tudi na učinkovitost zdravil, tudi tistih, ki jih bolnikom z demenco predpisujejo specialisti psihiatri. g

Spominčica, oktober 2008 Aktualno 6 EVROPSKE AKTIVNOSTI O ALZHEIMERJEVI BOLEZNI IN DRUGIH DEMENCAH Mateja Strbad Demence so ena najpogostejših oblik prizadetosti pri starejših; z naraščanjem števila starejših ljudi v evropski populaciji narašča tudi število dementnih posameznikov. Pri Evropski komisiji se tega vedno bolj zavedajo, zato objavljajo podatke o prevalenci (številu vseh obolelih za demenco), zdravljenju, dejavnikih tveganja in strategijah za znižanje števila obolelih, stroških bolezni in socialni podpori. Za boljše poznavanje prevalence demence potekajo v državah EU različne študije. Po podatkih združenja Alzheimer Europe naj bi bilo v 27 državah članicah zaradi demence prizadetih okoli 5.6 milijona Evropejcev, starih od 30 do 99 let. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen 61.4 %. Oboleli za zmerno in hudo obliko demence starost moški ženske 30 59 0.16 % 0.09 % 60 64 1.58 % 0.47 % 65 69 2.17 % 1.10 % 70 74 4.61 % 3.86 % 75 79 5.04 % 6.67 % 80 84 12.12 % 13.50 % 85 89 18.45 % 22.76 % 90 94 32.10 % 32.25 % 95 99 31.58 % 36.00 % (po podatkih Eurodema) Projekti Evropske komisije Za čim boljšo oskrbo ljudi z demenco in navsezadnje čim ustreznejšo razdelitev denarnih sredstev so potrebne kakovostne epidemiološke študije ena od njih je projekt EuroCoDe (European Collaboration on Dementia). Naloge projekta so: - Čim natančneje ugotoviti prevalenco demence: na podlagi obstoječih študij v posameznih članicah določiti skupno prevalenco demence v Evropski uniji (EU), ki bi bila nekakšen zlati standard za vse; natančneje ločiti med posameznimi vrstami demence (Alzheimerjeva bolezen, vaskularna demenca, demenca z Lewyjivimi telesci, frontotemporalna demenca in druge), pa tudi med posameznimi stopnjami bolezni. - Na podlagi analiz obstoječih smernic oblikovati skupne smernice za diagnostiko in zdravljenje. - Oblikovati smernice za nefarmakološko zdravljenje. - Ugotoviti dejavnike tveganja za Alzheimerjevo bolezen in na podlagi tega razviti preventivo. - Zbrati podatke o stroških, ki jih povzroča Alzheimerjeva bolezen v Evropi. - Primerjava različnih oblik podpore obolelim in njihovim skrbnikom: gre za različne oblike zavarovanja, zaposlitvene ugodnosti (na primer fleksibilni delovni čas, upokojitve). Da bi bil projekt Eurocode čim bolj dostopen, je Alzheimer Europe razvil spletno stran, namenjeno oblikovanju javnega mnenja o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah. Alzheimer Europe je opravil raziskavo, v katero je bilo vključenih 1100 skrbnikov ljudi z demenco. Skrbnike so spraševali, kako se spoprijemajo z varstvom in nadzorom nad obolelim ter katere in koliko služb jim je na voljo. Izsledki so pokazali, da polovica skrbnikov vsaj deset ur dnevno preživi z dementnim posameznikom. Polovica jih meni, da dobijo neustrezne informacije ob postavitvi diagnoze, štirje od petih bi si želeli več informacij o pomoči in službah, ki so jim na voljo, polovica pa bi si želela več informacij o zdravilih. Skrb zbujajoče je to, da več kot polovica skrbnikov nima dostopa do različnih oblik pomoči, na primer oskrbe na domu, dnevne oskrbe ali oskrbe v domovih. Le 17 odstotkov skrbnikov meni, da je raven skrbi za starejše v njihovi državi dobra. Za raziskave o Alzheimerjevi bolezni Evropska komisija namenja vedno več denarja. Trenutno v EU poteka več velikih raziskovalnih projektov o Alzheimerjevi bolezni: proučujejo molekulske in celične mehanizme bolezni, nove diagnostične metode, nova zdravila, morebitna cepiva. Nekateri projekti pa se osredotočajo na javno zdravstvene razsežnosti demenc. Poudarek je tudi na predstavitvi znanstvenih dosežkov najširši javnosti, predvsem pa skrbnikom. g Povzeto po: European Commission: Ingoing European actions on Alzheimer disease and other dementias. Nekaterih reči ne moreš narediti, dokler se jih ne naučiš, spet drugih se ne naučiš, dokler jih ne narediš. Armenski pregovor

Predstavljamo Spominčica, oktober 2008 DOM STAREJŠIH OBČANOV GORNJA RADGONA Jožica Šemnički V Dom starejših občanov Gornja Radgona smo sprejeli prve stanovalce februarja letos. Dom opravlja storitve institucionalnega varstva na osnovi koncesijske pogodbe in je vključen v javno mrežo izvajalcev storitev. Uporabnikom ponujamo enoposteljne sobe s sanitarijami in balkoni in dvoposteljne sobe s sanitarijami. Oprema je prirejena starejšim, postelje na negovalnem delu imajo električno regulacijo. V vsaki etaži Doma je večnamenski prostor s kuhinjo, kjer si lahko stanovalci sami pripravljajo manjše obroke in se družijo. Stanovalcem in zunanjim uporabnikom so namenjeni prostori knjižnice, kapele, kavarne z letno teraso, prostori fizioterapije, delovne terapije in dnevnega centra. Dom leži na robu mesta, zato se stanovalcem ponujajo tudi idealne možnosti sprehodov v neokrnjeni naravi. Stanovalcem zagotavljamo vse standardne storitve oskrbe in zdravstvene nege. Naše vodilo je oblikovati in izvajati storitve in programe v skladu s potrebami in željami uporabnikov. Stanovalci so vključeni v oblikovanje in izvedbo dnevnih aktivnosti, pripravo prireditev, jedilnikov in prostovoljstvo. Ponujamo tudi dodatne storitve kot so: frizerske, pedikerske, prevoz, spremstvo ter gostinske storitve. Zunanjim uporabnikom ponujamo storitve dnevnega centra, prehrane, ki jo pripeljemo na dom ali postrežemo v jedilnici Doma, pranje perila, prevoz, spremstvo, prav tako pa frizerske, pedikerske in gostinske storitve ter prevoz. Dom namenja posebno pozornost projektu prostovoljstva. Tako smo že pritegnili k sodelovanju prostovoljce na področju zagotavljanja duhovne oskrbe. Prostovoljci sodelujejo v skupinah za samopomoč, knjižnici in individualnem družabništvu. Vsekakor želimo, da bi Dom postal prepoznavna ustanova v lokalni socialni mreži in tudi širše ter da bi postal stičišče vseh generacij. Storitve izvajamo v okviru treh oddelkov, saj ima vsaka skupina stanovalcev teh oddelkov specifične potrebe: v stanovanjskem oddelku, kjer so nastanjeni stanovalci, ki so večinoma samostojni, na negovalnem oddelku, kjer potrebujejo stanovalci neposredno pomoč pri opravljanju dnevnih aktivnosti ter na oddelku za osebe z demenco. Demenca ni snov za poezijo je bil naslov prispevka v eni izmed revij novembra lani. Pa vendar se v našem Domu trudimo, da bi kljub temu, da potrebujejo osebe na tem oddelku stalni nadzor, pomoč in podporo, ostalo in nastalo tudi nekaj snovi za poezijo. Posebna prednost oddelka za osebe z demenco v našem Domu je, da imajo vse sobe izhod na vrt, kar jim omogoča prosto gibanje v skladu s počutjem. Stanovalci z demenco imajo na terapevtskem vrtu svoje gredice, kjer sadijo rože, jagode, zelišča in drugo. Dan je strukturiran in poteka kot običajen dan v vsakdanjem življenju. Stanovalce spodbujamo k sodelovanju pri skrbi zase in za svoje okolje. Nega je individualizirana in upošteva socialni kontekst in osebno zgodovino posameznika. Dnevnemu bivanju stanovalcev je namenjen večnamenski prostor, prosto dostopen iz vseh sob stanovalcev. V njem se stanovalci družijo, prehranjujejo, terapevti pa izvajajo terapevtske programe. Delo na oddelku načrtuje in vodi strokovno osebje, zagotovljena je prisotnost stalnega osebja, kar daje stanovalcem občutek varnosti. K sodelovanju vabimo tudi svojce in prostovoljce. Demenco obravnavamo kot dejstvo, h kateremu pristopamo na način, ki ohranja dostojanstvo in preostale zmožnosti oseb z demenco. Zavedamo se, da so ob obolelih stanovalcih prizadeti tudi njihovi svojci, zato jim ponujamo sodelovanje pri izvajanju programov in družabnih aktivnosti. Menimo, da bo aktivno srečevanje vseh udeleženih prineslo pozitivne rezultate tako stanovalcem kot njihovim svojcem in zaposlenim. g

Spominčica, oktober 2008 Utrinki 8 21. SEPTEMBER, SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI Irena Rauter V soboto, 20. 9. 2008, smo člani Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur postavili dve stojnici z informativnim materialom o tej bolezni. Ena stojnica je bila v Celju, druga v Šentjurju. Mimoidočim smo delili zloženke o demenci, glasila Spominčica, vabila za naslednje predavanje, informacije o našem Združenju. Otroci so segali po bonbonih, jabolkih, sladicah in balonih. Delili smo čudovito izdelane modre cvetove spominčic. ŽELIM POSTATI ČLAN ZDRUŽENJA SPOMINČICA kot: o svojec ali bolnik o strokovni delavec o podporni član o ostalo in o želim o ne želim prejemati glasila. Ime in priimek (izpolnite z veliki tiskanimi črkami) Naslov Kraj Poklic Datum Podpis Članarina ni določena. Obkrožite ali vpišite znesek, ki ga želite vplačati kot članarino: o 12,00 EUR o 20,00 EUR o 33,00 EUR vaš predlog Prijavnico (lahko fotokopijo) pošljite na naslov: Spominčica Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje, Slovenija Veliko starejših in mladih se je zanimalo za našo dejavnost in pohvalilo našo prizadevnost pri delu za starejše. Sprva so se malo obotavljali, preden so pristopili k stojnici, ker jih je bilo strah, da delamo reklamo za kakšno politično stranko. Ko pa smo jih le prepričali, da je naš namen le pomagati ljudem v stiski, so nam radi prisluhnili. Mogoče pa smo komu le pomagali najti odgovor, kako pomagati svojcu z demenco. g Vljudno vas vabimo na Tematske delavnice POGLED V SVET OSEB Z DEMENCO, ki bodo potekale v Domu starejših Šentjur v Četrtek, 30.10.2008, ura: 16,00 17,30 Pomoč svojcem bolnikov z demenco Vodja delavnice: Martina Gorjup, višja medicinska sestra Četrtek, 6.11.2008, ura: 16,00 17,30 Poti k sporazumevanju z osebami z demenco: besedno in nebesedno sporazumevanje Vodja delavnice: Barbara Vertačnik, višja medicinska sestra Četrtek, 13.11.2008, ura: 16,00 17,30 Ohranjanje gibalnih aktivnosti pri osebah z demenco Vodja delavnice: Kristina Čater, višja fizioterapevtka Četrtek, 20.11.2008, ura: 16,00 17,30 Stari spomini in splošne izkušnje kot opora sporazumevanja Vodja delavnice: Martina Gorjup, višja medicinska sestra Prijazno vabljeni! Metka Štiglic