VPLIV MEHANSKEGA ONESNAŽENJA ZARADI PLAZU NA RIBE, TALNE NEVRETENČARJE IN PERIFITON V REKI SOČI OD ČEZSOČE DO TOLMINA

dr. M. POVZ, D. JESENŠEK - 198 - AKTUALNI mag. Suzana ŠUMER* dr. Meta POVŽ** Dušan JESENŠEK*** VPLIV MEHANSKEGA ONESNAŽENJA ZARADI PLAZU NA RIBE, TALNE NEVRETENČARJE IN PERIFITON V REKI SOČI OD ČEZSOČE DO TOLMINA POVZETEK Namen raziskave je bil ugotoviti stanje reke Soče (morfologija, hidrologija, fizikalne in kemijske lastnosti) in njene življenjske združbe po sprožitvi plazu izpod Mangarta novembra 2000. Sicer časovno okrnjena raziskava je potekala na treh lokacijah (Čezsoča, Žaga, Kamno) od aprila do septembra 2001 in od marca do junija 2002. Kljub odsotnosti visokih voda v 1. 2001 je bila kalnost vode in vsebnost neraztopljenih snovi na vseh lokacijah povečana. Slednje je bilo najbolj intenzivno na Kamnem, kar kaže na intenzivno spiranje drobnih delcev daleč navzdol po vodotoku. Debelejši nanosi mulja so se pojavljali predvsem na mikrolokacijah v zatonih in so mestoma popolnoma prekrili primarno strukturo sedimentnih kamnin. Vsebnost vseh neraztopljenih snovi v vodi je na vseh lokacijah od aprila do septembra 2001 naraščala in na Kamnem julija in septembra dosegla visoke vrednosti - 51 mg/l oz. 36 mg/l. Vzrok, da na tem območju ni prišlo do večje katastrofe za vodne živali, je predvsem velika zrnatost in raznolikost sedimentnih kamnin, ki skupaj z najmanjša zgoščenost jo, še omogočajo talnim živalim in ribam možnost izbire različnih življenjskih prostorov in umika pred neugodnimi razmerami. Da je bil vpliv drobnih suspendiranih delcev prinesenih iz Koritnice izjemno močan, dokazujeta v 1. 2001 julijska in septembrska odsotnost perifitona, ki je bil sicer nad izlivom Koritnice normalno prisoten. Največje spremembe so se dogajale na Kamnem in najmanjše na Žagi. Tako hitrim spremembam se seveda organizmi niso bili sposobni prilagajati. Reka Soča je v zgornjem delu izrazito postrvja voda, na območju Kamna pa se pojavljajo tudi vrste iz družine krapovcev. Vse omenjene spremembe so se intenzivno odražale tudi na ribah in najbolj - na njihovi rasti. V rastni sezoni je večina rib stagnirala in na teži celo izgubila. Velike razlike v rasti med različnimi starostnimi skupinami so povezane z možnostjo izbire kvalitetnega življenjskega prostora in različnimi prehranjevalnimi navadami. Medtem, ko so imele mlade ribe na razpolago še dovolj hrane, slabo rast starejših rib (~3 let) pripisujemo premajhni količini hrane (talnih nevretenčarjev), neustrezni velikosti (prevladovali so drobni organizmi) in povečani vsebnosti lebdečih plavin. Na Kamnem se je temu pridružilo še povečano usedanje plavin, kar je ribam otežilo dihanje in iskanje hrane. Delež salmonidov in vseh lovnih rib je povsod padel, najbolj na Kamnem (77% aprila 2001 na 21 % marca 2002), kjer je najbolj padel tudi delež postrvi> 20 cm (81 % na 36%). Slednje je posledica umika večjih rib zaradi neugodnih življenjskih pogojev. Ker je bil pritisk ribičev zaradi močne kalnosti vode majhen, domnevamo, da je vpliv športnega ribolova na zatečeno stanje minimalen. Najslabše kondicijsko stanje lipana dokazuje njegovo izjemno občutljivost na hidrološke in sedimentacijske spremembe. V 1. 2002 smo do junija ugotovili izboljšanje razmer, ob upoštevanju, da je bilo padavin malo, intenzivnost sanacijskih del na prizadetem območju zaradi plazu pa prav tako manjša kot v preteklem obdobju. Posledice hujših poplav in erozijskega delovanja se lahko kažejo vzdolž celotnega vodotoka, največje spremembe pa se pojavijo na območju zasut ja struge oz. tam, kjer se odnašanje materiala ustavi. Ker je zamuljenost na Kamnem mestoma zelo visoka, lahko največji vpliv na ribe pričakujemo v času drsti. Za ikre in zarod je uničujoče predvsem usedanje lebdečih delcev, ki se lepijo na površino iker, zapolnijo njihove življenjske prostore in jih tako zadušijo. - mag. Suzana ŠUMER, univ. dipl. biol., EBRA d.o.o., Cesta 5. maja 3E, 1370 Logatec; _. dr. Meta POVZ, prof. biol., Ul. Bratov U č a k ar 108, 1000 Ljubljana; ---Dušan Jesenšek, univ. dr. vet. med., RO Tolmin, Trg 1. maja 7, 5220 Tolmin

mag. S. $UMER dr. M. povl, D. JESEN$EK UVOD - 199 - AKTUALNI Sicer sušnemu poletju 1. 2000 so novembra sledile dolgotrajne in intenzivne padavine. V goratem območju zahodne Slovenije so se na več mestih sprožili zemeljski plazovi. Najbolj udarni med njimi je bil hudourniški izbruh izpod Mangarta, ki je opustošil vse za seboj in pustil katastrofalne spremembe v reki Predelici in Koritnici. Reka Soča, kamor se Koritnica izliva, je tekla popolnoma siva, koncentracije suspendiranega materiala so bile enormne. Stabilnost rečnega sedimenta je ena najpomembnejših lastnosti vodotoka in je odvisna tako od človeške dejavnosti kot od naravnih hidroloških pojavov. V splošnem velja, da prisotnost večjih delcev doprinese k večji stabilnosti dna in z večjo ujetost jo organskega drobirja tudi ustrezno količino hranilnih snovi. K večji stabilnosti doprinese tudi poraščeno vodno obrežje, ki se, ob pogostem delovanju bočnih erozij, zmanjša. Posledice erozijskega delovanja se lahko kažejo daleč navzdol od vira, največje spremembe pa se pojavijo na območju zasut ja struge oziroma tam, kjer se odnašanje materiala ustavi. Zaradi tega se lahko spremeni struktura vodotoka, njegove fizikalne, kemijske in biološke lastnosti, s tem pa nosilna kapaciteta vodotoka, ki je za ribe odločilnega pomena. Odgovor vodnih organizmov na odlaganje ali odnašanje rečnega sedimenta je odvisen od pogostosti, trajanja in obsega takšnih pojavov in od tega kje se ti organizmi zadržujejo. Kvaliteta združbe talnih nevretenčarjev se najpogosteje spremeni pri usedanju plavljenega materiala, ko se spremenijo kakovost in količina bivališč ter skrivališč. Narava substrata, še posebej pa hitrost toka, globina vode in prisotnost skrivališč, je izjemnega pomena tudi za večino rib, še prav posebej v času drsti. Če je vodotok manjši in/ali je možnost izbire skrivališč omejena, spiranje drobnih anorganskih delcev pa močno, lahko takšni pogoji popolnoma uničijo celotno ribjo favno. V vodotokih z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev je naseljenost postrvi majhna. (Allan, 1995; Hellawell, 1986; Hynes, 1972;). Suspendirani delci so normalno prisotni v vseh vodah v različnih količinah in velikostih. Njihovi vplivi na ribe pa so odvisni tudi od oblike teh delcev. Manj škodljivi so okrogli, ostrorobi pa poškodujejo dihaino tkivo škrg. Prizadete ribe so manj odporne in zato bolj dovzetne za različne okužbe. Ribe sicer stalno izločajo sluz in tako sproti odstranjujejo delce s škrg, če pa jih je preveč, se zadušijo. V primeru prisotnosti suspendiranih delcev v vodi se zmanjša tudi sposobnost škrg za sprejem kisika, zaradi slabe vidljivosti se poslabša orientacija, manjša je možnost, da si poiščejo hrano in primeren prostor ali skrivališče, manj jedo in slabše rastejo. Najbolj ranljive so predvsem ikre, zarod in mladice, ker se lebdeči delci počasi in kontinuirano usedajo na dno, lepijo na površino iker in zasipavajo prostore med kamenjem in prodom, kjer se ikre in zarod nahajajo. Pri tem možnosti umika ni, usedajoči delci jih počasi zasipajo in zaradi prekinjenega dotoka sveže vode nastopi zadušitev. Ob plazu se je pojavila tudi hitra sprememba hitrosti vodnega toka in ribe so, da bi obdržale smer in orientacijo, morale preiti iz vzdrževalnega na sunkovito in pospešeno plavanje proti toku. Le izjemno dobri plavalci vzdržijo takšno situacijo - samo nekaj minut Vodni tok lahko utrujene in izčrpane ribe skupaj z muljem odnaša daleč navzdol po vodotokih. Primarni namen raziskave je bil na že omenjenih lokacijah (slika 1), v obdobju treh zaporednih let, zasledovati obnavljanje vodnega okolja in življa v njem. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bila raziskava časovno okrnjena in je potekala od aprila do septembra 2001 in od marca do junija 2002. RAZISKAVO JE V CELOTI FINANCIRALA RIBiŠKA DRUŽiNA TOLMIN, KI JE BILA TUDI NJEN NAROČNIK. Slika 1. Predel raziskave z označenimi lokacijami Čezsoča, Žaga in Kamno (Založba Mladinska knjiga, Interaktivni atlas Slovenije, 1998).

dr. M. povi, D. JESENŠEK MATERIAL IN METODA DELA - 200- AKTUALNI Med morfološkimi lastnostmi vodotoka smo z geodetskimi meritvami širino zalite struge in globino vode izmerili aprila in septembra 1. 2001 ter marca in junija 1. 2002. Analizo zrnatosti sedimentnih kamnin (Fredle indeks, Platts s sod, 1983) in med hidrološkimi lastnostmi - meritve hitrosti toka (s hidrometričnim krilom) in pretoka - smo opravili vsaki drugi mesec (1. 2001: 23,/24. aprila, 2. junija, 27. julija in 11. septembra ter 20. marca in 8. junija 1. 2002). Prav tako smo v navedenih terminih merili fizikalne (temperatura, kalnost oz. prosojnost vode, velikost zrn sedimentnih kamnin in skupno količino neraztopljenih snovi) in kemijske lastnosti vodotoka (vsebnost kisika, ph, raztopljene snovi, elektroprevodnost, vsebnosti nitrata, ortofosfata, m-alkaliteta in celokupna trdota vode) ter vzorčili perifiton in velike talne nevretenčarje. Analiza slednjih je bila kva li- in kvantitativna, vzorčenje pa opravljeno na različnih mikrolokacijah, odvisno od strukture sedimenta in hitrosti toka. Za oceno kakovosti vode smo uporabili saprobni in biotični -!.B.G.N. indeks (pantie in Buck, 1955; Compagnat s sod., 1994). Razlike v vrstni sestavi talnih nevretenčarjev znotraj posameznih lokacij med enakim obdobjem 2001/2002 smo ugotavljali z diverzitetnim indeksom (Platts s sod., 1983) in indeksom podobnosti - koeficient spremembe vrstne sestave združbe = CCL (Rosenberg in Resh, 1993). Podobnost oziroma različnost perifitona smo ovrednotili z multivariantno klustersko analizo (Bray Curtisov koeficient podobnosti). Za oceno ribjih populacij (vrstna sestava, velikost populacij, starost, trenutna stopnja rasti v težo in individualna rast ter kondicijsko stanje rib) smo iz love opravili 23. in 24. aprila 2001, 11. septembra 2001 in 20. marca 2002. Reka Soča je zaradi svoje širine in predvsem hitrosti toka za uspešno izvedo elektroribolova zelo težavna. V Sloveniji za izlov takšnih vodotokov nimamo ustrezne opreme, zato so nam pomagali strokovnjaki iz Celovca (Karntner inštitut za raziskave stoječih voda), ki imajo s tovrstnimi raziskavami že veliko izkušenj in ustrezno opremo. Ribe smo na globinah od 40 cm do 3 m lovili z gumijastim motornim čolnom, opremljenim z agregatom moči 11 kw in sedmimi elektrodami nameščenimi na sprednjem delu čolna. Iz priobalnih, počasneje tekočih in plitvejših «40 cm) predelov so ribe izlavljali predstavniki Ribiške družine Tolmin - peš s hrbtnimi elektroagregati 500-800 W. Ker je gostoto postrvje populacije odvisna od razmerja med srednjo hitrostjo toka in globino vode, smo izračunali še Froudovo število (Lek s sod., 1996). Za oceno individualne stopnje rasti smo izlovljene soške postrvi, križance in lipane > 10 cm individualno markirali (slika 2). Slika 2. Markica za ribe velikosti 10- programom Statistika 6.0 za Windows (T Primerjave dobljenih rezultatov smo naredili s statističnim test, analiza regresije in diskriminanta analiza). REZULTATI IN DISKUSIJA Najbolj gorvodno ležeče območje naše raziskave - ČEZSOČA je od izliva Koritnice v Sočo oddaljena 2,5 km, ŽAGA 8,5 km in KAMNa 29 km Zaradi sproženja novega plazu pri Koseču, 4 km gorvodno od Kamna, decembra 1. 2001, je bilo to območje 1. 2002 izpostavljeno novi mehanski obremenitvi, kar se je seveda intenzivno odražalo na abiotskih in biotskih lastnostih. Ker v letu 2001 ni bilo visokih poplavnih voda, vodostaji so bili nizki do srednji, sprememb v morfologiji struge ni bilo. Intenzivna pa so bila nihanja bioloških in fizikalnih lastnosti, ki so posledica donosa sedimetnih kamnin iz območja plazu oz. Koritnice. To lahko potrdi normalno razvita združba perifitona in prosojna voda nad izlivom Koritnice, ter revna zastopanost oz. odsotnost pod Koritnico julija oz. septembra. Slednje in sivo bela voda so indikatorji velike količine lebdečih plavin, ki so dotekale v Sočo s Koritnico. Od izmerjenih kemijskih lastnosti (tab. 1) je najbolj izstopala elektroprevodnost 1. 2001. Tako nizkih vrednosti v zgornjem toku Soče v obdobju 1994-1996 ni evidentiranih (Zupan s sod, 1995-1997).

dr. M. POVŽ, D. JESENŠEK - 201 - AKTUALNI Razlog za to je lahko donos plavin iz Koritnice in visoke prisotnosti lebdečih anorganskih delcev, ki ob stiku s podlago odstranijo ali zasipajo organski material, tudi alge. Nizka je bila tudi količina v vodi raztopljenih snovi (TDS), kar kaže na odsotnost hranilnih snovi. Vrednosti elektroprevodnosti in TDS so bile L 2002 višje. Trdota vode je, po klasifikaciji Hutter-ja (1984), mehka, ribe pa so v mehki vodi bistveno bolj občutljive na vse spremembe kot v trdi, ker porabljajo več energije za ozmoregulacijo. Slednje pomeni energetski primanjkljaj za njihovo rast. Tabela 1. Fizikalne in kemijske lastnosti reke Soče na Čezsoči, Žagi in Kamnem od aprila do septembra 2001 in od marca do junija 2002. V oklepajih so navedeni datumi meritev. April 01 (23.4.) Junij 01 (2.6.) Marec 02 (20.3.) Junij 02 (8.6.) Julij 01 (27.7.) September 01 (19.9.) Cezsoč Cezsoč Cezsoč Kamn Cezsoč Žaga Kamno Žaga Kamno Žaga a a a o a Žaga Kamno lira 12 9 14 13 12 10 11 14 16 9 13 14 10.30 12 13.40 10 11.45 13.15 zrač ni pritisk (mb) 970 984 1004 984 988 1008 988 992 1008 990 994 1010 980 990 1010 980 990 1008 T vode / T zraka (0c) 8,5/15 8/12,5 8,7/15, 10/30,5 12,9/33 15/27 7,9/17 8,8/20 10,5/1 9/14 7,7/12 10,2/15 8,2' 18 8,3, 5 4 8,1/14 8,5' 12 9,6' 14 20 11 120 02 (mg/l) 12,5 12,4 13,5 12,2 12,6 12,3 14 12,8 11 12,3 14,1 12,1 12,8 12,4 12,5 12,7 12,3 11 02 (%) 110 107 118 106 108 106 126 122 108 105 121 105 113 111 114 110 106 108 TDS (mg/l) 70 90 90 60 70 80 60 60 80 80 70 90 90 90 110 96 91 108 elektroprevodnost 160 180 160 140 130 160 140 110 160 170 170 180 (~IS/cm) 200 200 220 192 200 202 ph 8,3 8,7 8,6 8,5 8,3 8,4 8,3 8,2 8,3 8,2 8,3 8,1 8,3 8,3 8,4 8,3 8,4 8,4 nitrati (mg/l) - - - - - - 1 1,7 2,3 - - - ortofosfati (mgll) - - - - - - < 0,2 < 0,2 < 0,2 - - - celokupna trdota 6,5 6 6 (on) - - - - - - - - - alkaliteta (mmolll) - - - - - - 2,2 2 2 - - - Vsebnosti neraztopljenih snovi (TSS) so na vseh lokacijah do marca 2002 naraščale. Vrednosti na Kamnem so presegale mejne in priporočene koncentracije za površinske vode 1. kakovostnega razreda (Ur. L RS, 2001) in maksimalne priporočene koncentracije za salmonidne vodotoke (Ur. 1. RS, 2002: s; 25 mg/l) - tabela 2. Ponekod so te snovi popolnoma prekrile primarno strukturo sedimentnih kamnin, zato govorimo o degradaciji mikrolokacij. Na sliki 3 je prikazana obaina cone usedanja mulja septembra 2001, na desni strani, 150 m gorvodno od mostu v naselje Kamno. Takšne cone so se pojavljale vzdolž celotne desne obale, na levi obali pa samo na globljih, priobalnih območjih - za večjimi pregradami in velikimi skalami (bloki), kjer se sicer zadržujejo večje postrvi. Razmerje nanosa mulja ob desni in levi obali je bilo 20%:5%, debelina pa večja na levi obali, kjer je bilo njegovo izpiranje in odnašanje zaradi morfologije struge oteženo. Navedeno dokazuje na intenzivno spiranje drobnih neraztopljenih delcev daleč navzdol po vodotoku. Slika 3. S sedimentom onesnažena voda in zamuljenje desne obale na Kamnem 19.9.2001 (foto: S. Leiner).

mag. S. ŠUMER dr. M. POVŽ, D. JESENŠEK - 202 - AKTUALNI Dodatno povišanje koncentracije na Kamnem 1. 2002 (tab. 2) je posledica plavljenja snovi iz že omenjenega novega plazu pri Koseču. Tudi na območju ŽAGE se marca 2002 pojavi neobičajno visoka vsebnost teh snovi (tab. 2), kar je skoraj gotovo povezano z drastično sečnjo vegetacije na desni brežini dolžine oko 50 m. Vzorec vode za našo analizo je bil odvzet v neposredni bližini tega območja (sliki 4 in 5). Slika 4 (levo). Žaga s poraslo desno obalo aprila 2001 in mesto vzorčenja posekano vegetacijo marca 2002 (foto: S. Šumer). in slika 5 (desno) s Tabela 2. Vsebnosti neraztopljenih snovi (TSS) v reki Soči na območjih Čezsoče, Žage in Kamna od aprila 2001 do junija 2002 TSS(mqll) 2001 2002 april junij julij september marec Junij Čezsoča 3,2 3,6 6,5 5,7 5,6 3,7 Žaqa 2,6 2,9 0,5 3,4 23,1 3,8 Kamno 5,8 6 51,2 36,3 98,3 181,5 (107-pretok; 255-zaton) Prosojnost vode je bila v celotnem obdobju raziskave najslabša na Kamnem, kjer so se razmere v 1. 2002 še poslabšale (40 cm na 120 cm globine). Slednje in močan porast TSS (slika 6) se je odražalo v spremembi celotne vodne združbe. Slabša prosojnost in s tem večja vsebnost v vodnem stolpcu lebdečih plavin se je na ostalih območjih pojavljala predvsem 1. 2001. Heliaweli (1986) navaja, da je v vodotokih z visoko vsebnostjo neraztopljenih snovi gostota postrvi manjša, s čimer naši rezultati popolnoma sovpadajo. Odnos koncentracije razlopljenih in neraztopljen ih snovi v Soei na obmoeju od Cezsoce do Kamna (marec junij 2002.) 190 r---------------------, 180 170, m 1,:,'/.. '... _ 130 <i> 120 E 110 Raztopilene snovi < -; 100 <:> 1 ~~ O?O Q : : / T 1l 60... l ~ ~~./ P'~:o:,~~~~::;::~7:: cij. ~ 30 SUlpendlrlne.novl / ~ 20.~ ;,.. ' t ' I~ L_~~--~v~~-~--~- ~ ~/--~-~'--l~,~ Cez/Marec Za ga/marec Kamna /Marec Cez/Junij Zaga /Junij Ka mno /Junij Slika 6, Koncentracija raztopljenih in neraztopljenih snovi v reki Soči od Čezsoče do Kamna marca in junija 2002 ter priporočene koncentracije za sladkovodne ribe. Rezultati analiz strukture oz. velikosti zrn sedimentnih kamnin kažejo stanje in spremembe izključno na odvzemnih mestih. Slednje so se pojavljale na vseh analiziranih mestih, najmanj na Žagi, Največja zrna, najmanjša zgoščenost in največja raznolikost sedimentnih kamnin je bila na Kamnem, kar omogoča talnim živalim izbiro različnih življenjskih prostorov in istočasno možnost umika pred neugodnimi razmerami, Na tem območju se je sicer najbolj povečal delež drobnih delcev (2-16 mm), kar pa ni imelo tako negativnih posledic predvsem raznolikosti talnih delcev. Razlike so bile tudi na Čezsoči, predvsem v tolmunu (zaton), kar je posledica usedanja plavin, Ob relativno majhni količini

dr. M. povt, D. JESENŠEK - 203 - AKTUALNI padavin so te spremembe vredne pozornosti, ob povečanem padavinskem režimu pa bi bile zagotovo še večje. Organskega onesnaženja nismo zasledili, slabšo kakovost vode pa je nakazal biotični indeks, kar je verjetno posledica mehanske obremenitve zaradi suspendiranih delcev. Slednje je bilo najbolj izrazito julija 1. 2001, ko se je močno zmanjšala tudi koli č ina perifitona, septembra pa so bile prisotne le še posamezne vrste. Odsotnost perifitonske združbe je posledica povečane vsebnosti suspendiranih delcev, ki so mehansko povsem odstranili obrast. Biomasa talnih nevretenčarjev je med vzorčenj i v 1. 2001 intenzivno nihala, najmočneje na Kamnem (od padca 434x do porasta za 810x), visoka pa so bila tudi nihanja v pretočnem delu Čezsoče (do 81 x). V primerjavi z nekaterimi vodotoki pore čja Soče in reke Soče, tako visokih sezonskih nihanj še nismo zabeležili. Največja biomasa in vrstna raznolikost nevretenčarjev je posledica velike raznolikosti velikosti zrn sedimentnih kamn in in najmanjše zgoščenosti. Na to vplivajo tudi širša struga, višja temperatura vode, vsebnost raztopljenih delcev itd. Pred "navalom" neraztopljenih snovi julija in septembra so se lahko talne živali zarad i razpoložljivih praznih prostorov med kamninami tudi ustrezno umikale. L. 2002 je bila, v enakem obdobju, biomasa talnih nevretenčarjev na gorvodno ležečih lokacijah večja (slika 7), zarad i česar sklepamo na izboljšanje življenjskih razmer, na Kamnem pa je obremenitev povzročila spremembo vrstne sestave (50%), pojavljali pa so se tudi organizmi značilni za onesnaženevodo~ke. 350,00,...--.---------------, loo.oo i 25000. :g 200,00 ~.Q i 150,00 ~ ~ 100,00 Slika 7. Povprečna biomasa talnih nevretenčarjev aprila 1. 2001 in marca 1. 2002 ter junija 2001, 2002. 50,00 ~il 200lImarec 2002 Jlrij 200112002 o t el.o l 0 2.393.01 II Kamno-01. Cezsoča. 2.aga a Kamno RIBE: V zgornjem delu Soče ( Čezsoča, Žaga) so se v obeh letih pojavljali salmonidi (soška postrv, lipan, šarenka, križanec med soško in potočno postrvjo ter posamič potočna postrv) in kapelj. Na Kamnem so bile poleg naštetih prisotne tudi ciprinidne vrste (štrkavec, blistavec, grba in pisanec), 1. 2002 pa grbe in pisanca nismo evidentiral i. Skupna naseljenost rib je na vseh območjih padala (sliki 8), padla pa je tudi naseljenost salmonidov, z izjemo Čezsoče, kjer je ostala nespremenjena. 1400 1200 ro 1000.t:: -.o 800 c 52 600 ;;; Q) ;iii 400 200 o Cezsoča žaga Kamna 400 350 300 ~ 250.c c 200 ~ 150 100 50 O Č e zs oča Žaga Kamna Sliki 8. Naseljenost rib v reki Soč i kg/ha (desno). aprila in septembra 2001 ter marca 2002 v številu rib/ha (levo) in Največji padec naseljenosti salmonidov smo zabeležili na Kamnem iz 77% aprila 2001-44% septembra 2001 na 21 % marca 2002. V desnem delu struge in ob desnem obrežju, kjer je bilo usedanje drobnih sedimentnih delcev najbolj intenzivno, so do marca 2002 salmonidi > 20 cm izginili (aprila 2001-14% celotne populacije). Na celotnem območju je 1. 2001 padel delež salmonidov > 20

mag. S. SUMER dr. M. POVŽ, D. JESENSEK - 204 - AKTUALNI cm iz 81 % na 36%. Ker je bil pritisk ribičev zaradi močne kalnosti vode majhen, domnevamo, da je vpliv športnega ribolova na zatečeno stanje zanemarljiv. Glede na to, da je bilo obdobje raziskave 1. 2001 v rastni sezoni rib (april-september) ocenjujemo rast salmonidov, dobljeno z individualnim markiranjem, za zelo slabo. 30% vseh rib je izgubilo na teži od 2 do 48 g, 67% rib je zraslo samo za 1 cm. Na Kamnem je bila rast v težo 5 letnih soških postrvi zelo raznolika (-4 do + 54 g), kar dokazuje, da v primeru kritičnih pogojev, le določeni - tj. "agresivnejši osebki pridobijo na teži, v dolžino pa tudi ti ne. V 1. 2002 je bila, kljub zimskemu obdobju, rast v dolžino podobna predhodnemu (na Kamnem primerjave zaradi premalo ujetih markiranih rib nimamo), pridobivanje na teži pa bistveno večje (v povp. 2,5 x). Na teži je izgubilo samo 11,5% rib, 54% jih je zraslo do 1 cm in 65% do 1,5 cm. 84% rib je bilo v boljši kondiciji. Rast enako starih lipanov in soških postrvi je bila na obeh zgornjih lokacijah podobna, pri čemer je bil v celotnem obdobju raziskave 10-20 cm dolgi lipan v najslabšem kondicijskem stanju. To potrjuje njegovo izjemno občutljivost na hidrološke in sedimentacijske spremembe. Trenutna stopnja rasti v težo pokaže velike razlike med starostnimi obdobji. Medtem, ko je bilo pridobivanje v teži soških postrvi in lipanov do starostne skupine 2 dokaj dobro, je bila rast ostalih starostnih kategorij zelo slaba. Vzrok je v izbiri različnih življenjskih prostorov in prehranjevalnih navad. V spodnjem delu reke Soče, kjer je bilo hrane sicer dovolj, pojavljali pa so se tudi večji organizmi, je padec rasti izključno posledica visoke vsebnosti neraztopljen ih delcev (TSS). Slednje vpliva na prehrambeno aktivnost, ker ribe hrano težje najdejo in na oteženo dihanje, pojavi pa se lahko tudi večje izločanje sluzi. Največja naseljenost rib, največji starostni razponi in največji delež lovnih rib se je 1. 2001 pojavljala na Žagi, z najmanjšim nihanjem tako biotskih kot abiotskih lastnosti, kar je indikator raznolikosti življenjskih prostorov in uravnoteženosti sistema. Da je to območje zelo ugodno za salmonidne vrste dokazuje tudi razmerje med hitrostjo toka in globino vode (Froudovo štev.), kondicijsko stanje rib in najmanjše nihanje v teži in dolžini dobljene populacije tekom raziskanega obdobja (slike 9). Na uravnoteženost nekega sistema pa lahko sklepamo tudi glede na lokalno distribucijo rib. Salmonidne vrste so teritorialne ribe, ki, ob ustreznem prostoru in količini hrane, ostajajo na istem območju več let. Glede na rezultate individualnega markiranja, je bil povratni ulov markiranih rib izjemno nizek na Kamnem 5,5% sept. 2001 / 7,4% marca 2002, na Čezsoči visok 17% / 13% in na Žagi 16% / 6%. Padec ulova markiranih rib na Žagi kot tudi padec celotne populacije salmonidov (2.262 rib/ha oz. 1.528 rib/ha - aprila oz. septembra 2001 in samo 444 rib/ha marca 2002) in deleža rib < 20 cm (iz 36% na 5%), pripisujemo že omenjeni sečnji vegetacije na desnem bregu. Zakaj? V desnem rokavu Žage smo 1. 2001 registrirali največjo gostoto in biomaso salmonidov z relativno visokim deležem rib < 20 cm (36%). Območje se je bohotilo z izjemno raznolikostjo: menjavanjem plitvin in tolmunov, počasnejšim tokom, prisotnostjo obrežnih skrivališč, zasenčenost jo z obalno vegetacijo itd.. Naveden padec je, ob dejstvu, da je bilo razpoložljive hrane dovolj, odgovor na povečano segrevanje vode, izgubo osenčenosti in skrivališč ter povečano vsebnost suspendiranih delcev... 801(plol by Group,---------------,,<OO 8o_pIocbyG,oup '000 30 15 ±f 10 I IStd Dev '-- --' [:~) tstd El' :2 3 5 6 7 e 9 r Mun \lar I 100 I 2,. 5 VAAI 7.!'l T tsld o.v O.SIdErr M.. n ",------------, :C tstd Dev '-- -' CJ tstd E.. Slike 9. Povprečne (mean) dolžine (zgoraj levo)1 teže (zgoraj desno) in kondicijski koeficienti (KF) (spodaj) salmonidov s standardno napako (Std. Err.) in st. deviacij o (Std. Dev.) Čezsoče aprila 2001 =1, septembra 2001 = 2, marca 2002 = 3; Žage aprila 01 = 4, septembra 01 = 5, marca 02 = 6 in Kamna aprila 01 = 7, septembra 01 = 8 in marca 02 = 9. 1 2, ~ 5 8 7 a 9 ""RI

dr. M. POVŽ, D. JESENŠEK ZAKLJUČEK - 205- AKTUALNI Dejstvo je, da so bili vremenski pogoji v obdobju od septembra 2001 do marca oz. junija 2002 popolnoma drugačni kot v istem predhodnem obdobju. Manjša količina padavin in s tem manjše nihanje vodostajev ima za posledico manjše spiranje rečnega sedimenta iz območja Mangartskega plazu. Istočasno je bila intenzivnost sanacijskih del bistveno manjša kot v obdobju pred našo raziskavo, kar je seveda v 1. 2002 vplivalo na izboljšanje abiotskih in biotskih lastnosti zgornjega dela Soče. Rezultati dobljeni v 1. 2001 pa kažejo, da se je spiranje drobnih sedimentnih kamnin dolvodno po vodotoku najbolj odražala na Kamnem, kjer je bil proces usedanja najbolj intenziven in kjer smo zabeležili tudi največje spremembe znotraj ribj ih populacij. Ker je bila zamuljenost na tem območju mestoma zelo visoka, lahko največji vpliv na ribe pričakujemo v času drsti. Posebne pozornosti je vredno območje Žage, ki ob svoj i izjemni raznolikosti življenjskih prostorov, ni samo idealen prostor za salmonide, temveč je, glede na najmanjše nihanje vseh merjenih lastnosti, tudi izjemno uravnotežen habitat. ZAHVALA Pri raziskavi so sodelovali: dr. Srecko LEINER, Hrvatski Prirodoslovni muzej Zagreb; dr. Gorazd KOSI, Nacionalni Inštitut za biologijo, Ljubljana; Peter VALIČ, univ. dipl.biolog, Goriška 23 b, Ajdovščina, dr. Samo PODGaRNI K, Peričeva 21, Ljubljana in - seveda - predstavniki Ribiške družine Tolmin. Vsem skupaj en prav velik HVALA za izjemno in predvsem konstruktivno sodelovanje. VIRI Allan J.D. 1995. Stream Ecology; Structure and function of running waters. Chapman & Hall. London. 388 s. Compagnat P., Vancayseele F. in Rumeau A., 1994. Indice Biologique Global Normalise I.B.G.N. Cabinet Gay Environnement, Grenoble, 68 s. Hellawell J. M., 1986. Biological inidcators of Freshwater Poliution and Environmental management. Elsevier applied Science Publishers, London in New York. 546 s. Hutter A. L., 1984. Wasser und Wasserintersuchung, 2. Auflage. Verlag Moritz Diesterweg, Otto Salie Verlag, Frankfurt, Berlin, Munchen, 344 s. Hynes H.B.H., 1972. The Ecology of Running Waters. Liverpool University Press, Liverpool 555 s. Lek S., A. Belaud, P. Baran, 1. Dimopolus in M. Delacoste, 1996. Role of some environmental variables in trout abindance models using neural networks. Aquat. Living Resour., 9, s. 23-29. Pantie R., Buck H. 1955. Die biologische der Uberwachung der Gewasser und die Darsteliung der Ergebnisse, Gas- u. Wasserfach 96, s. 604. Platts W.S., W.F. Megahan, G.W. Minsha111983. Methods For Evaluating Stream, Riparian, and Biotic Conditions. US Dept. of Agriculture INT-138. Ogden. 71 s. Rosenberg D. M. in V. H. Resh, 1993. Freshwater Biomonitoring and Benthic macroinvertebrates. Chapman &Hali, New York, London. 488 s. Uradni list RS, 2001.Popravek uredbe o kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo. Ur. 1. RS št. 4/2001, s. 473. Uradni list RS, 2002. Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib. Ur. 1. RS št. 46/2002, s. 4584. Založba Mladinska knjiga, 1998. Interaktivni atlas Slovenije (CD). Zupan M., s sod., 1995-1997. Raziskave kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 1994-1999. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, Letna poročila in Dopis 2001. MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2003