UNIVERZA V LJUBLJANI. FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO. Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja WELLNESS TURIZEM KOT ŽIVLJENJSKI SLOG DIPLOMSKO DELO MENTOR prof. dr. Damir Karpljuk SOMENTOR doc. dr. Vedran Hadžić Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ RECENZENT izr. prof. dr. Edvin Dervišević Ljubljana, 2016

IZJAVA Spodaj podpisani Andrej Zupančič, rojen 27. 10. 1974, študent Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, program Športna vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Wellness turizem kot življenjski slog pri mentorju prof. dr. Damirju Karpljuku, somentorju doc. dr. Vedranu Hadžiću in recenzentu izr. prof. dr. Edvinu Derviševiću avtorsko delo. Viri in literatura so ustrezno navedeni.

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju dr. Damirju Karpljuku za strokovno svetovanje in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi svoji družini, še posebej mami Mileni in očetu Francu, ki sta mi omogočila študij in mi stala ob strani.

Ključne besede: wellness, način življenja, preventivno zdravje, alternativne oblike zdravljenja WELLNESS TURIZEM KOT ŽIVLJENJSKI SLOG Andrej Zupančič IZVLEČEK Namen diplomskega dela je bil predstaviti wellness in razvoj wellnessa ter prikazati demografske strukture uporabnikov wellnessa. V diplomskem delu nas je zanimalo predvsem, kako osebni dohodek in ozaveščenost o pozitivnih učinkih wellness storitev vplivata na obisk wellness centrov. Wellness način življenja je bil prisoten skozi večino človeške zgodovine v različnih oblikah. V moderni dobi je wellness dobil nov zagon in nove razsežnosti ter naglo pridobiva popularnost. Ima različen pomen glede na kulturno okolje, v katerega je umeščen, v Evropi je mnogokrat tesno povezan z zdravilišči. Vse večja ozaveščenost prebivalstva o zdravem življenju ustvarja tudi vse večje povpraševanje po wellness storitvah in njegovi uporabi tako v preventivne zdravstvene namene kot tudi kot način dopolnilnega zdravljenja. V diplomski nalogi smo naredili pregled pojma in oblik wellnessa ter njegovega razvoja tako v Sloveniji kot po svetu. Osredotočili smo se na wellness kot način življenja in komponente, ki sestavljajo tovrsten življenjski slog. Zanimalo nas je, kakšna je demografska struktura uporabnikov wellnessa. Kako na pogostost obiska vpliva osebni dohodek in kako ozaveščenost o pozitivnih učinkih wellness storitev. Ugotovili smo, da nobeden od teh dejavnikov značilno ne vpliva na pogostost obiska wellness centrov.

Keywords: Wellness, lifestyle, preventive health care, alternative forms of health care WELLNESS LIFESTYLE Andrej Zupančič ABSTRACT The purpose of this thesis was, to present the term wellness, its development and to paint the demographic structure of Wellness users. Our main interest was focused around, how one s income and overall awareness of the benefits of Wellness, influence the frequency with which one visits a Wellness centre. The wellness lifestyle was present throughout most of the human history, in various forms. In the modern days, Wellness has gained new momentum and is steadily growing in popularity. Its significance varies upon the cultural centre in which these activities are practiced, in Europe it is often intertwined with spa tourism. The increasing awareness of the importance of a healthy lifestyle, has created an ever increasing demand for Wellness services, both as a form of preventive health care, as well as a complementary mean to traditional health care. This thesis contains an overview of the term Wellness, its forms and the development of it, both in Slovenia and around the world. We have focused on Wellness as a lifestyle and the aspects that comprise this lifestyle. We were interested in the demographic structure of Wellness users, more specifically how an individual s income and overall awareness of Wellness health benefits influence the frequency of Wellness centre visits. We have concluded, that none of these two factors has a significant impact on visitation frequency.

KAZALO IZVLEČEK... 5 ABSTRACT... 6 1. UVOD... 9 2. WELLNESS... 10 2.1. KAJ JE WELLNESS?... 10 2.2. RAZVOJ WELLNESSA... 11 2.2.1. RAZVOJ WELLNESSA V SLOVENIJI... 15 2.3. OBLIKE WELLNESSA... 16 2.4. WELLNESS TURIZEM... 17 2.4.1. WELLNESS TURIZEM V SLOVENIJI... 18 2.5. WELLNESS KOT NAČIN ŽIVLJENJA... 19 2.6. WELLNESS PONUDBA... 20 2.6.1. REKREACIJA... 21 2.6.2. PREHRANSKO SVETOVANJE... 21 2.6.3. SAVNE IN BAZENI... 22 2.6.4. MASAŽE... 23 2.6.5. LEPOTNI PROGRAM... 24 2.6.6. SPROSTITVENE TERAPIJE... 24 2.7. UPORABNIKI WELLNESS STORITEV... 25 3. CILJI IN HIPOTEZE... 27 3.1. CILJI... 27 3.2. HIPOTEZE... 27 4. METODE DELA... 28 4.1. PREIZKUŠANCI... 28 4.2. PRIPOMOČKI... 28 4.3. POSTOPEK... 29 5. REZULTATI IN RAZPRAVA... 30 5.1. PRIKAZ DEMOGRAFSKIH PODATKOV... 30 5.2. WELLNESS V VEČINI OBISKUJEJO GOSTJE Z VIŠJIMI DOHODKI... 32 5.3. WELLNESS POGOSTEJE OBISKUJEJO GOSTJE, KI MENIJO, DA LE-TA POZITIVNO VPLIVA NA NJIHOVO ZDRAVJE... 33 6. SKLEP... 39 7. VIRI IN LITERATURA... 41 PRILOGE... 43

PRILOGA 1: ANKETA... 43 KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz demografskih podatkov anketirancev...31 KAZALO SLIK Slika 1: Razvoj Wellnessa (Global Wellness Institute, 2016)...13 Slika 2: Prikaz svetovne Wellnes ekonomije (Global Wellness Institute, 2016)...20 Slika 3: Prikaz pogostosti obiskovanja Wellnessa in mesečnega dohodka (lasten vir)...32 Slika 4: Prikaz pogostosti obiskovanja Wellnessa in vpliva na zdravje (lasten vir)...33

1. UVOD Glavni človekov cilj je bil, poleg preživetja, že od nekdaj tudi izboljšanje kakovosti življenja zanj in za njegove potomce. Wellness in življenjski slog v skladu z wellness načeli torej nista novodobna trenda, pač pa nekaj, kar je intrinzično človeški naravi. Kljub temu da je ime wellness relativno nov konstrukt, se je le-ta skozi zgodovino pojavljal v različnih oblikah in pod različnimi imeni. To pa seveda ne pomeni, da se wellness ni razvijal in ima danes povsem drugačen pomen kot v zgodovini. Prav tako je prvič kot storitev dostopen širši populaciji, medtem ko je bil skozi zgodovino večinoma privilegij elit (Global Wellness Institute, 2016). Repnik (2010) pravi, da se je moderni wellnes začel razvijati v ZDA v 70. letih prejšnjega stoletja. Vse od tedaj je začela njegova popularnost strmo naraščati. Razvoj se je sicer razlikoval od regije do regije, ne glede na to pa je popularnost wellnessa globalno rasla. V evropskem prostoru, ki ima poleg tega še bogato razvito tradicijo zdravilišč, je bil njegov razvoj tesno povezan z zdravilišči. Wellness je danes postal del vsakdanjika, uporablja se tako kot preventivna oblika zdravljenja, včasih pa tudi v kombinaciji z drugimi oblikami zdravljenja. Wellness je do danes razvil tudi številne modele in načela, ki naj bi se jih držali uporabniki wellnessa (Repnik, 2010). Naše diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na koncept wellnessa, kaj sploh pomeni in kako se je razvijal skozi zgodovino, tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Pregledali smo tudi nekatere osnovne modele in oblike wellnessa ter posamezne dejavnosti in ponudbo wellnessa. Zadnje poglavje teoretičnega dela se navezuje na empirični del, in sicer smo na kratko predstavili uporabnike wellness storitev. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo. V anketah smo želeli izvedeti čim več o uporabnikih wellness storitev in njihovi ozaveščenosti o tovrstnih storitvah. Natančneje nas je zanimalo, kako osebni dohodek in ozaveščenost o pozitivnih učinkih wellnessa vplivata na obisk wellness centrov. 9

2. WELLNESS 2.1. KAJ JE WELLNESS? Wellness je pojem, ki ga dandanes slišimo vse pogosteje. Pojavlja se ob imenih raznih centrov, programih, različnih nagradah in celo v imenih pasje in mačje hrane. Beseda 'wellness' je v bistvu sestavljena iz dveh pojmov, ''fitness'' in ''wellbeing'' (dobro počutje). Čeprav ima wellness lahko različen pomen v različnih kontekstih, je v širšem pomenu wellness smatran kot zdrav način življenja, ko zdravje ni zgolj odsotnost bolezni in poškodb, pač pa tudi preprečevanje le-teh (Kirkland, 2014; Rančič idr., 2014). Wellness se osredotoča na zdravje, ne le z vidika fizične aktivnosti, ampak zastavi celostnejšo sliko zdravja. Poskuša odpravljati zdravju neprijazen življenjski slog, omejiti škodljive razvade in navade, ki lahko vplivajo na številna kronična obolenja, poznana sodobni družbi (Repnik, 2010). Evropska definicija wellnessa se nekoliko razlikuje od tiste v ZDA. Glavni razlog za to je, da ZDA nimajo bogate zgodovine zdraviliškega turizma, pač pa se je wellness začel razvijati v različnih lepotnih in kozmetičnih centrih. Evropa je wellness uspešno združila z zdraviliškim turizmom. Zaradi tega se lahko posledično wellness ponudba med seboj precej razlikuje (Rumbak, 2010). Repnik (2010) in Kirkland (2014) navajata, da je ponekod wellness definiran tudi kot oblika alternativne medicine, čeprav taka definicija ni najtočnejša, saj ne gre za neko določeno obliko zdravljenja, pač pa je bistvo wellnessa v življenjskem slogu in preventivi. Pri wellnessu torej ne gre za zdravljenje, ampak za notranje telesno ravnovesje, ki nam pomaga preprečiti bolezenska stanja in poškodbe skozi življenje (Repnik, 2010; Kirkland, 2014). 10

Velja poudariti, da je wellness kljub rastoči popularnosti še vedno luksuzna dobrina. Cene storitev so visoke, prav tako tudi cene nekaterih vrst hrane, ki se ponavadi pripisujejo wellness slogu življenja ali jih celo tržijo pod neko obliko wellness znamke. Wellness je postal precej dostopnejši srednjemu sloju predvsem z implementacijo številnih wellness programov v večjih podjetjih in tudi na državni ravni, kljub temu pa načeloma wellness storitve ostajajo luksuz, ne pa standard za večino populacije (Repnik, 2010; Kirkland, 2014). Wellness bi torej lahko definirali kot filozofijo in celosten pristop do zdravega življenja. Gre predvsem za preventivne metode in ne zdravljenje akutnih težav ali specifičnih bolezni, pač pa iskanje efektivnih načinov, kako ta stanja preprečiti. 2.2. RAZVOJ WELLNESSA Wellness kot oblika prevencije bolezenskih stanj je prisoten praktično skozi celotno zgodovino človeške civilizacije. Seveda je beseda wellness dokaj moderen konstrukt, a vendar so načela ostala podobna skozi zgodovino. Prva oblika wellnessa je bila ajurveda v antični Indiji, podobno kot sodobni wellness je težila k harmoniji med človeškim telesom, umom in duhom (Global Wellness Institute, 2016). Ravnotežje med temi faktorji naj bi preprečilo bolezni pri človeku in pomagalo k dobremu splošnemu počutju. Ajurveda je temeljila na individualnih potrebah vsakega posameznika, nanašala pa se je na prehranske navade, higieno, socialne interakcije in telesno vadbo (Global Wellness Institute, 2016). Vzporedno se je na Kitajskem razvila tradicionalna medicina, ki je temeljila na principih budizma in taoizma. Podobno kot v ajurvedi je cilj vzpostaviti harmonijo v 11

življenju. Mnogi principi iz tradicionalne kitajske medicine (akupunktura, zeliščna zdravila, qi gong in tai chi) so zelo popularni tudi v sodobnem wellness sistemu (Global Wellness Institute, 2016). V antični Grčiji je slaven zdravnik Hipokrat prvi zapisal, da je bolezen lahko posledica prehrane, okolja in življenjskega sloga. Hipokratovo filozofijo so dosledno prevzeli v času rimskega imperija. Postavili so visoke standarde javnega zdravstva, predvsem s stališča preventive, saj so z ekstenzivnim sistemom akveduktov, kanalizacij in velikim številom javnih kopališč gotovo zajezili prenos mnogih bolezni. Zahodni svet je v srednjem veku, kot še marsikaj drugega, zanemaril wellness. V 19. st. pa so se z razvojem raznih intelektualnih gibanj znova pojavile tudi razprave o zdravju in preprečevanju bolezni (Global Wellness Institute, 2016). Kljub temu da se nekateri pogledi na zdravje iz tistega časa zdijo naravnost smešni, pa se je v tistem času razvilo nekaj disciplin, ki so popularne tudi v moderni dobi (kiropraktika, osteopatija). Splošna filzofija je tudi v tem obdobju ostajala ista, ohraniti zdravje s prehrano, telovadbo in z drugimi odločitvami v zvezi z življenjskim stilom (Global Wellness Institute, 2016). 12

Slika 1: Razvoj wellnessa (Global Wellness Institute, 2016) 13

Kirkland (2014) pravi, da je prvi uporabil besedo wellness dr. Halbert L. Dunn v svojem članku iz l. 1959, kjer je tudi kot prvi definiral pojem wellness. Delo dr. Dunna je v 70. in 80. letih nadaljeval Donald Ardell, ki je wellness sicer opisal nekoliko bolj individualistično, vendar je hkrati ohranil celosten pogled, kot skupek različnih vplivov na zdravje (Kirkland, 2014). Po koncu 80. let je wellness vse bolj začel pridobivati popularnost. Naraslo je tudi število objavljenih študij v zvezi z wellnessom, mnoga podjetja in celo države pa so začele vlagati v wellness programe, da bi izboljšali zdravje zaposlenih oziroma državljanov. Z začetkom 21. stoletja je popularnost wellnessa na vrhuncu. Zaradi porasta kroničnih bolezni, povečanja populacije s prekomerno težo in nasploh stresnega življenjskega sloga je zanimanje za wellness programe večje kot kadarkoli prej. Poleg tega lahko vlaganje v preventivne programe zdravljenja v prihodnosti znantno razbremeni zdravstvene ustanove. Mnoge države danes aktivno vlagajo v wellness programe, saj dobra preventivna zdravstvena oskrba pomeni razbremenitev splošnega zdravstva, kar pa posledično pomeni tudi razbremenitev za državne blagajne (Global Wellness Institute, 2016; Elliot idr., 2014). 14

2.2.1. RAZVOJ WELLNESSA V SLOVENIJI Repnik (2010) navaja, da so prva zdravilišča v Sloveniji obstajala že v rimskih časih. Ob pomembnih prometnicah so Rimljani že izkoriščali termalne vire (Rimske Toplice, Laško, Dobrna, Rogaška Slatina). Po relativnem zatonu v času srednjega veka so konec 19. st. zdravilišča spet postala središča kulturnega in družabnega dogajanja. Slovenska zdravilišča so v tem času z novimi vrelci (Radenci, Šmarješke Toplice, Portorož, Laško, Bled, Čatež) doživela pravi razcvet. Leta 1957 so zdravilišča prvič začela organizirano poslovno sodelovati (Repnik, 2010). Ko se je na slovenskih tleh začelo iskanje nafte in zemeljskega plina, je posledično iz globokih vrtin pritekala mineralna voda. Na teh mestih so se zelo hitro razvila nova zdravilišča (Moravske Toplice, Lendava, Ptuj, Atmoske toplice in Zreče). Leta 2002 so pojem wellness prvič uporabili v turističnem katalogu Slovenske turistične organizacije. Kljub temu da takratni programi niso vsebovali vseh elementov wellnessa (predvsem zaradi slabega poznavanja), je to predstavljalo pomembno prelomnico v razvoju wellnessa v Slovenji. V začetku so se wellness programi izvajali predvsem v hotelih višjih kategorij in so vključevali predvsem telesne aktivnosti in zdravo prehrano, precej manj pa elemente osebne sprostitve in duševnih aktivnosti. Danes je wellness ponudba v Sloveniji številna in kvalitetna (Repnik, 2010). 15

2.3. OBLIKE WELLNESSA S pospešenim razvojem wellnessa so se razvili tudi različni modeli, ki naj bi jim posameznik sledil pri udejstvovanju v aktivnostih, povezanih z wellnessom. Prvi wellness model je osnoval John Travis, ki je l. 1975 tudi odprl prvi wellness center v ZDA. Njegov model zavzema širok spekter dejavnikov, ki vplivajo na čim bolj optimizirano zdravje posameznika skozi življenje (Repnik, 2010). Teoretični model oblik welnessa je postavil Donald Ardell. Izhodišče v tem modelu predstavlja samoiniciativa oz. samoodgovornost za svoje zdravje in dobro počutje. Velik pomen v tem modelu nosijo še pravilna prehrana, duševna in telesna sprostitev, gibanje in duševne aktivnosti. Poleg tega Ardell poudarja tudi pomembnost konstantne okoljske ozaveščenosti, kar pomeni pozitiven odnos posameznika tako do kulturnega kot naravnega okolja (Repnik, 2010). Ardellov model seveda ni edini, vendar pa so si področja, ki se pojavljajo v wellness modelih, precej podobna. Hettlerjev model poudarja šest področij wellnessa (socialni odnosi in okoljska ozaveščenost, duševni fitnes, duhovna zavest in življenjska filozofija, zadovoljstvo z delom in s poklicem, socialni odnosi in okoljska ozaveščenost, čustvena inteligenca ter telesni fitnes in prehrana). Hettler poudarja pomembnost medsebojne uravnoteženosti teh področij z življenjskim slogom posameznika (Repnik, 2010). Skoraj brez izjeme modeli poudarjajo aktivnosti na področjih prehrane, duševnega in telesnega zdravja. Prav tako vsi poudarjajo pomembnost posameznikove samoodgovornosti. 16

2.4. WELLNESS TURIZEM Pri wellness turizmu gre za obliko zdravstvenega turizma, ki pa ne poudarja zgolj aspekta zdravja, ampak gre za bolj zdravstveno-preventivno obliko turizma. Zdravstveni turizem ima v Evropi večtisočletne korenine. Wellness turizem je zagotovo turizem višjega razreda, zato so temu nivoju primerni tudi hoteli oz. centri, ki ponujajo tovrstno dejavnost. Najbolj znana je zdraviliška tradicija starega Rima, v katerem so bile terme in javna kopališča pomemben del takratnega družabnega življenja (Rumbak, 2010). Zdravstveni turizem bi v grobem lahko razdelili na preventivni in rehabilitacijski (wellnesss bi seveda uvrstili pod preventivnega). Preventivni temelji predvsem na pravilni prehrani, gibanju in duševnih aktivnostih, ki pomagajo preprečiti nastanek bolezni ali poškodb. Dalje pa lahko preventivni turizem razčlenimo na zdravstveni in wellness turizem. Pri wellness turizmu gre predvsem za usmeritev k dobremu počutju in uživanju ter bolj preventivni skrbi za zdravje. Zdravstveno-medicinski turizem pa daje poudarek na zdravljenje predvsem kroničnih obolenj (Rumbak, 2010). Rumbak (2010) in Rančič idr. (2014) menijo, da v moderni dobi zdravje igra veliko večjo vlogo pri izbiri turistične destinacije. V veliki meri je povod za tovrstno zanimanje večja osveščenost ljudi o pomenu zdravja zaradi lažjega dostopa do tovrstnih informacij. Poleg tega hotelski gosti postajajo vse zahtevnejši in izbirčni, zato je široka hotelska ponudba, ki vključuje tudi neke vrste wellness program, dandanes praktično nujna. Kljub temu da pri wellnessu ne gre za klasičen zdravstveni turizem, je preventivni zdravstveni aspekt takega turizma prav tako, če ne še bolj, privlačen. Že preprost oddih v mirnem okolju lahko pomaga pri blažitvi vsakodnevnega stresa, pa vendar take vrste oddiha samega po sebi ne moremo prištevati k zdravstvenemu turizmu (Rumbak, 2010; Rančič idr., 2014). 17

2.4.1. WELLNESS TURIZEM V SLOVENIJI Sloveniji ugodna geografska lega omogoča velik potencial za mnoge oblike turizma. Ena najbolj razvitih vrst je zaradi mnogih termalnih izvirov zdraviliški turizem, ki gre mnogokrat z roko v roki tudi z wellness turizmom (Rančič idr., 2014). Nasploh večina zdraviliškega turizma v Sloveniji temelji na vodi kot glavnem zdravilnem dejavniku. Mineralna zdravilišča uporabljajo v bazenih in kopelih mineralne vode, ki privrejo na plano s temperaturo, višjo od 20 stopinj Celzija. Druga vrsta so akratoterme, za katere sta značilni manjša količina mineralov in višja temperatura vode na izviru. V obmorskih mestih pa se uporablja tudi talasoterapija, pri kateri gre za zdravljenje s pomočjo morske klime, morskega blata in morske vode (Rančič idr., 2014; Repnik, 2010). Poleg tega zdravilišča ponujajo odlično osnovo za implementacijo medicinskega wellnessa, pri izvajanju katerega je prisotno tudi usposobljeno zdravstveno osebje. V Sloveniji ponudba medicinskega wellnessa temelji predvsem na bogati balenološki tradiciji, odličnih možnostih za rehabilitacijo v naravi in na tradicionalnih oblikah zdravljenja. Poleg tega ponudbo dopolnjujejo nekatere druge metode, večinoma temelječe na vzhodnjaških filozofijah (Rančič idr., 2014; Repnik, 2010). Slovenija ima trenutno 25 delujočih termalno-zdraviliških centrov, od tega jih ima 18 status naravnega zdravilišča. V Sloveniji deluje tudi skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, ki vključuje 15 zdravilišč, pogoj za vstop pa je priznan status naravnega zdravilišča (Repnik, 2010). 18

2.5. WELLNESS KOT NAČIN ŽIVLJENJA Wellness kot življenjski slog predstavlja posameznikovo intrinzično motivacijo do zdravega življenjskega sloga, ki s časom preraste v navade, ki pomagajo pri doseganju njegovih ciljev, v tem primeru trajno dobrega počutja in zdravja. Temeljne sestavine, ki sestavljajo wellness življenjski slog, so: telesna aktivnost, telesna pripravljenost, zdrava prehrana, osebna sprostitev, duševne aktivnosti (Repnik, 2010). Repnik (2010) je navedel tudi, da telesna aktivnost predstavlja fizično sposobnost posameznika. V smislu wellnessa pomeni predvsem funkcionalnost in dobro delovanje človeškega telesa v primerjavi z vrhunskim športom, katerega primarni cilj so rezultati, vendar pa ima lahko vrhunski šport tudi marsikatere ne tako zdrave učinke. Telesna pripravljenost pomeni izboljšati nekatere telesne sposobnosti, ponavadi gre za višanje aerobne kapacitete ali anaerobnega praga. Določena aktivnost povzroči stres v telesu, ta pa izzove adaptacijo, kar posledično pomeni boljšo telesno pripravljenost posameznika, izboljša pa se tudi splošno počutje (Repnik, 2010). Zdrava prehrana pomeni optimalno količino vnesenih mikro- in makrohranil v telo. Pravilno prehranjevanje predstavlja osnovo za zdravje, saj tako telesu zagotovimo vse potrebne snovi za pravilno delovanje in ohranitev dobrega imunskega sistema. Pri osebni sprostitvi je poudarek na telesnem počitku in odmiku od vsakodnevnih stresnih dejavnikov. Čeprav je stres lahko za posameznika dober v manjših količinah, prevelike količine stresa lahko vodijo do slabega počutja in tudi nekaterih bolezenskih stanj, zato je sprostitev še toliko pomembnejša (Repnik, 2010). Duševne aktivnosti pomenijo predvsem širjenje obzorij, lahko so tudi aktivnosti, ki spodbujajo lastno domišljijo in ustvarjalnost. Gre za lastno odgovornost o kakovosti življenja (Repnik, 2010). 19

2.6. WELLNESS PONUDBA Ponudba wellness programov se razlikuje od ponudnika do ponudnika. Ne obstajajo stroga merila, kaj mora wellness ponudba vsebovati. V nadaljevanju si bomo pogledali nekatere najpogostejše oblike wellness dejavnosti, ki se pojavljajo v Sloveniji. Slika 2: Prikaz svetovne wellnes ekonomije (Global Wellness Institute, 2016) Če pogledamo Sliko 2, vidimo, da je najbolj svetovno donosen wellness turizem, in sicer na leto prinese kar 494 milijard dolarjev. Najbolj donosen del wellness ponudbe je lepotni program, in sicer kar 1026 milijard dolarjev na leto. Drugi tudi zelo donosni pa so zdrava prehrana in izguba telesne teže (574 milijard dolarjev na leto), fitnes in sprostitvene tehnike (446 milijard dolarjev na leto) ter preventivna medicina (433 milijard dolarjev na leto). 20

2.6.1. REKREACIJA V sklop rekreacije spadajo različne telesne aktivosti, ki posamezniku pomagajo k boljši splošni kondiciji, funkcionalnosti in boljšemu počutju. Fizična aktivnost je pomembna za ohranitev vitalnosti telesa in kot protiutež sodobnemu sedečemu načinu življenja. Telesne aktivnosti se v sklopu zdravilišč pogosto izvajajo v bazenih. Mnogi programi ponujajo tudi vadbe v fitnes dvoranah, pri katerih je navadno prisoten usposobljen vaditelj, navadno je poudarek bolj na funkcionalni in preventivni vadbi kot na klasični fitnes vadbi. Zelo priljubljene so tudi aktivnosti v naravnem okolju, npr. vadba na prostem ali pohodništvo. Joga je prav tako ena od učinkovitih oblik vadbe, ki jo lahko wellness program vsebuje (Terme Krka, 2016). 2.6.2. PREHRANSKO SVETOVANJE Pravilna in zdrava prehrana je sestavni del wellnessa, zato centri ponujajo možnost sestavljanja jedilnikov glede na posameznikove zahteve in potrebe, ki jih pripravi usposobljen nutricionist. Centri, ki ponujajo tudi nočitve in hrano, imajo dostikrat možnost izbire wellness menijev ali pa je hrana že prilagojena wellness načinu življenja. V moderni dobi se potrošniki vse bolj zavedajo vplivov pravilne prehrane na zdravje, posledično se povečuje povpraševanje po uravnoteženih jedilnikih in prehranskih produktih s specifičnimi koristmi za zdravje (Palzer, 2009). Palzer (2009) navaja, da so problematične predvsem prehranske navade, pri katerih posameznik zaužije velike količine soli in/ali ogljikovih hidratov. Tovrsten način prehranjevanja lahko pripelje do težav s prekomerno telesno težo ali pa povzroči številna druga kronična obolenja. Prav tako se ozaveščenost kupcev kaže v vse 21

večjem povpraševanju po čim manj obdelani hrani s čim manjšim številom konzervansov in ojačevalcev okusa. Podobni so tudi pomisleki kupcev glede gensko spremenjenih prehranskih produktov. Tovrstni produkti sicer predstavljajo tudi nekatere prednosti, predvsem, ko gre za obstojnost produktov, ki dalj časa stojijo na policah. Vprašanje učinkov teh produktov na zdravje pa še ni dovolj raziskano, da bi lahko podali gotove odgovore glede njihovega vpliva na zdravje posameznika. Wellnes poskuša najti zdrave alternative za naštete primere z ozaveščanjem in s predstavitvijo zdravih dietetičnih navad (Palzer, 2009). 2.6.3. SAVNE IN BAZENI V Sloveniji imajo mnogi wellness centri zaradi prepletenosti z zdraviliškim turizmom bazensko ponudbo. Bazeni lahko poleg rekreativne dejavnosti nudijo tudi sprostitev in razbremenitev za sklepe in hrbtenico. Masažni bazeni so navadno manjši bazeni, ki masirajo s pomočjo vode, ki pod pritiskom priteka iz šob, pri tem gre v bistvu za obliko masaže. Različne sprostitvene kopeli navadno spadajo v sklop bazenskih kompleksov. Gre za različne vrste kopeli, ki s pomočjo različnih arom in prijetnega ambienta pomagajo pri sprostitvi. Poleg bazenov se v ponudbi pojavljajo tudi savne. Čeprav poznamo veliko vrst savn, jih v grobem delimo na tiste, ki segrevajo zrak, in infrardeče, ki segrevajo predmete. Savne pri uporabniku povzočijo perspiracijo. Terapevtska savna lahko pomaga pri adaptaciji, zniža krvni tlak, zniža število hormonov, ki nastanejo pri stresu, in pomaga pri kardiovaskularnih boleznih (Hannuksela in Elahham, 2001). Najpopularnejše savne so finska, turška in infrardeča. Finska savna dosega temperature od 70 100 C, vendar je zračna vlaga nizka, saj bi bilo v nasprotnem primeru v savni nevzdržno vroče. Turška ima navadno nižje temperature (okoli 40 C), vendar je zračna vlaga precej višja ter tako ustvarja paro. Infrardečo savno pa ogrevajo posebni grelci, temperatura je podobna turški. Infrardeči savni se pripisujejo posebej pozitivni učinki pri lajšanju bolečin (Hannuksela in Elahham, 2001; Terme Krka, 2016). 22

2.6.4. MASAŽE Ponudba različnih vrst masaž je praviloma po večini centrov precej pestra. Pri masaži gre za pritisk na določene dele telesa, kar naj bi imel za posledico sprostitev in dobro počutje posameznika (Holey & Cook, 2012). Namen masaž se nekoliko razlikuje pri vsaki vrsti posebej, vendar je vsem skupen končni cilj boljše počutje. Pri nekaterih vrstah se uporabljajo tudi masažne naprave ali voda (masažni bazeni). Poleg klasičnih medicinskih in športnih masaž se je danes ponudba razširila na druge vrste masaž, veliko je predvsem masaž, povzetih iz vzhodnjaških kultur (shiatsu, tajska, ajurvedska). Masaže pomagajo pri blaženju bolečin in začasno znižajo krvni tlak. Prav tako naj bi masaža aktivirala parasimpatični živčni sistem, kar pomaga pri regeneraciji mišične utrujenosti. Masažo lahko izvaja tehnik ali terapevt. Terapevt ima v primerjavi s tehnikom znanje o človeški anatomiji, fiziologiji in patologiji. Za terapevta je masaža dopolnilna metoda zdravljenja. Terapevt pri masaži manipulira z mehkimi tkivi v telesu kot del celostnega terapevtskega zdravljenja (Holey & Cook, 2012). Cirkulacijski efekti, ki jih povzroča masaža, naj bi zmanjšali mišično utrujenost, ki nastane zaradi zatekanja v mišici, in vnetja vezivnih tkiv. Pospešena cirkulacija pomeni hitrejše okrevanje mišic in zmanjša tveganje za nastanek poškodb. Drugi učinki masaž se nanašajo na tonizacijo mišic in na izboljšanje mišičnih aktivnosti, pri katerih je za upad kriva utrujenost. Poleg tega lahko masaža pomaga pri nekaterih drugih simptomih, ki jih povzroča pretirana napetost mišic, npr. nekatere vrste glavobolov (Holey & Cook, 2012). 23

2.6.5. LEPOTNI PROGRAM Ponudba lepotnih programov je zastavljena precej široko in je odvisna od infrastrukture in osebja posameznega centra. Ponudba lahko obsega od osnovnih kozmetičnih storitev, kot sta nega obraza ali depilacija, do nege celotnega telesa, ''body wrapov'' in pilingov. V nekaterih centrih celo ponujajo lepotne posege pod nadzorom usposobljenega medicinskega osebja (Terme Krka, 2016). 2.6.6. SPROSTITVENE TERAPIJE Notranji mir in odmor od stresnih dejavnikov vsakdanjega življenja sta prav tako pomembna elementa wellnessa. Obstaja več vrst različnih terapij, ki zasledujejo cilj sprostitve posameznika. V nadaljevanju bomo našteli nekaj popularnejših vrst sprostitvenih terapij. Dihanje z diafragmo oz. globoko dihanje pomaga pri sprostitvi tako, da aktivira parasimpatični živčni sistem, hkrati pa okrepi diafragmo. Meditacija podobno kot globko dihanje vpliva sprostilno, poleg tega pa naj bi pomagala pri koncentraciji in oddaljitvi od stresa. Progresivna sprostitev pomeni zavedno sproščanje posameznih mišic v telesu. Aromaterapija je sproščanje s pomočjo vonjev, ki naj bi ugodno vplivali na posameznikov organizem. Joga se lahko uporablja tako kot oblika sprostitve kot tudi zelo učinkovita telesna vadba, zato bi jo v bistvu lahko uvrstili v obe kategoriji (Habif Health & Wellness Center, 2016). 24

2.7. UPORABNIKI WELLNESS STORITEV Rumbak (2010) in Rančič idr. (2014) pravijo, da tipičnega wellness uporabnika ni preprosto opisati, saj različne uporabnike k obisku ženejo različni motivi. Najpogostejši dejavniki, ki motivirajo uporabnike k obisku wellnessa, se razlikujejo v prvi vrsti predvsem v tem, ali je uporabnik zdrav ali bolan. Zdrave uporabnike motivirajo predvsem: preventivna skrb za zdravje, gibanje, sprostitev v mirnem okolju, socializacija in zdrava prehrana. Seveda moramo upoštevati, da vsakega posameznika motivira eden ali kombinacija več različnih dejavnikov. Goste z obolenji ali s poškodbami motivirajo nekoliko drugačni dejavniki: zdravljenje, lajšanje simptomov, preventivna skrb za zdravje. Prav tako so tudi tukaj motivi različni, vendar gre v teh primerih za motive, ki so v glavnem povezani s sanacijo poškodbe ali z zdravljenjem določenega obolenja. Na tem mestu velja omeniti tudi, da si zdravi uporabniki večinoma sami plačujejo wellness storitve, medtem ko v primeru obolenj ali poškodb vsaj nekaj sredstev krije zdravstveno zavarovanje uporabnika (Rumbak, 2010; Rančič idr., 2014). Wellness velja za nadstandardno storitev, zato imajo uporabniki po večini precej ugoden ekonomski položaj glede na družbo. To velja predvsem za uporabnike, ki sami plačujejo storitve, in tiste, ki wellness obiskujejo pogosto. Poleg tega so tudi nastanitvene kapacitete, ki se ponujajo ob wellness centrih (najpogosteje hoteli), najpogosteje višjega kakovostnega razreda (Rumbak, 2010). Motivi turistov, ki uporabljajo wellness, so nekoliko drugačni od motivov drugih uporabnikov. Pri wellness turistih je navadno glavni dejavnik prav sprostitev, torej sta jim zelo pomembna tudi urejenost okolice in nasploh ambient. Ostale wellness storitve navadno niso primarni cilj obiska, razen ko turisti pripotujejo z izključnim namenom zdravljenja obolenj al sanacij poškodbe v odmaknjenem, mirnem okolju. Seveda to ne pomeni, da druge wellness storitve za turistične uporabnike niso pomembne, saj že s samo izbiro wellness turizma kažejo svoj interes po vrsti turizma, ki bo pozitivno vplivala na njihovo zdravje. Poleg oddiha in skrbi za zdravje turiste motivirajo še: športne in rekreacijske dejavnosti, zabava, kultura, nakupovanje, 25

kongresi ter konference in tudi verski razlogi. Ne glede na to, za kakšno vrsto uporabnikov gre, je vsem vsaj delno eden od motivacijskih dejavnikov skrb za zdravje oz. dobro počutje (Rumbak, 2010). Večino demografije uporabnikov wellness storitev sestavljajo osebe, starejše od 35 let. V povprečju so torej uporabniki osebe srednjih let oz. starejši. Demografske skupine od 31 40, 41 50 in 51 60 tudi kažejo največji interes po izboljšanju osebnega počutja in zdravja. Največkrat gre za osebe z visoko in višjo izobrazbo, kar bi lahko vplivalo na samo ozaveščenost (Gojčič, 2002; Rumbak, 2010). 26

3. CILJI IN HIPOTEZE Na podlagi uvodnih poglavij in namena diplomskega dela smo izoblikovali cilje in hipoteze. 3.1. CILJI 1. Ugotoviti, ali wellness v večini obiskujejo gostje z višjimi dohodki. 2. Ugotoviti, ali wellness pogosteje obiskujejo gostje, ki menijo, da wellness pozitivno vpliva na njihovo zdravje. 3.2. HIPOTEZE H1: Wellness v večini obiskujejo gostje z višjimi dohodki. H2: Wellness pogosteje obiskujejo gostje, ki menijo, da le-ta pozitivno vpliva na njihovo zdravje. 27

4. METODE DELA 4.1. PREIZKUŠANCI Anketa je bila aktivna na spletu od 6. 6. do 23. 6. 2016. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj zaprtega tipa. Anketiranje smo izvedli na socialnih omrežjih in po e-pošti. Anketirali smo osebe, ki obiskujejo wellness. Anketo je izpolnilo 127 oseb, torej naš vzorec obsega 127 obiskovalcev wellnessa. Vzorec je zajemal 53,1 % žensk in 46,9 % moških. 4.2. PRIPOMOČKI Pri izvedbi diplomske naloge nismo uporabili nikakršnih pripomočkov. Za preverjanje hipotez smo postavili dve domnevi, ki smo ju preverjali s pomočjo vprašanj iz našega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 16 vprašanj zaprtega tipa, in sicer: pogostost obiskovanja wellnessa, vpliv wellnessa na zdravje, pogostost uporabe wellness storitev, zadovoljstvo s posameznimi storitvami wellness centrov, zadovoljstvo z dodatno ponudbo wellness centrov, wellness ponudba v tujini, vpliv na to, da obiskujete wellness, zadovoljstvo z osebjem, prednosti wellnessa, demografski podatki: o spol, o starost, o izobrazba, o zakonski stan, 28

o število otrok, o status zaposlitve in o višina dohodka. 4.3. POSTOPEK Podatke smo zbirali s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga kreirali z orodjem za izdelavo anket 1ka. Spletni vprašalnik je bil dostopen na povezavi, ki smo jo naprej posredovali po socialnih omrežjih in e-pošti. Ker so anketiranci sami izpolnjevali anketo, je šlo v tem primeru za samoanketiranje. Za analizo podatkov smo uporabili programa IBM SPSS in Excel. Pri predstavitvi vzorca smo uporabili le frekvenčno porazdelitev (relativne frekvence), ker gre v večini za nominalne in ordinalne spremenljivke. Hipoteze smo preverjali s pomočjo kontingenčnih tabel in Pearsonovega hi-kvadrata. 29

5. REZULTATI IN RAZPRAVA 5.1. PRIKAZ DEMOGRAFSKIH PODATKOV V Tabeli 1 prikazujemo strukturo anketirancev po spolu, starostnih skupinah, zakonskem stanu, številu otrok, trenutnem statusu, mesečnem netu dohodku gospodinjstva in najvišji formalni izobrazbi. Vidimo lahko, da je bilo anketiranih 53,1 % žensk in 46,9 % moških. Največ anketirancev je bilo starih od 21 do 40 let (62,2 %), 35,7 % anketirancev je bilo starih od 41 do 60 let, le 2 % anketirancev pa je bilo starih do 20 let. Največ anketirancev (46,4 %) je v izvenzakonski zvezi, 27,8 % je poročenih, 21,6 % samskih (nikoli poročenih) in le 4,1 % razvezanih. Največ anketirancev (45,3 %) otrok nima, 33,7 % ima dva do tri otroke in 21,1 % anketirancev ima enega otroka. Večina anketirancev (64,9 %) je zaposlenih, 14,4 % anketirancev se še šola (otrok, učenec, dijak, študent), 13,4 % anketirancev je samozaposlenih in 7,2 % je brezposelnih. Največ anketirancev pravi, da znaša mesečni neto dohodek celotnega gospodinjstva od 900 do 1300 (27,4 %), 24,2 % anketirancev pravi, da imajo več kot 2100, 15,8 % anketirancev od 1300 do 1700, 14,7 % od 1700 do 2100, 11,6 % od 500 do 900 in 6,3 % do 500. Največ anketirancev ima najvišjo formalno doseženo visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo (51,5 %), 29,9 % ima srednjo šolo, 7,2 % poklicno šolo, 5,2 % poklicno šolo, prav tako ima 5,2 % anketirancev dokončan magisterij ali doktorat in 1 % ima dokončano osnovno šolo. 30

Tabela 1: Prikaz demografskih podatkov anketirancev SPOL Moški 46,9% Ženski 53,1% STAROSTNA SKUPINA do 20 let 2,0% 21 40 let 62,2% 41 60 let 35,7% ZAKONSKI STAN Samski (nikoli poročen) 21,6% V izvenzakonski zvezi 46,4% Poročen 27,8% Razvezan 4,1% ALI IMATE OTROKE? Ne 45,3% Da, enega 21,1% Da, 2 3 33,7% TRENUTNI STATUS Zaposlen 64,9% Samozaposlen 13,4% Otrok, učenec, dijak, študent 14,4% Brezposeln 7,2% MESEČNI DOHODEK CELOTNEGA GOSPODINJSTVA do 500 6,3% 500 900 11,6% 900 1300 27,4% 1300 1700 15,8% 1700 2100 14,7% več kot 2100 24,2% NAJVIŠJA FORMALNA IZOBRAZBA Osnovna šola 1,0% Poklicna šola 7,2% Srednja šola 29,9% Višja šola 5,2% Visokošolska ali univerzitetna izobrazba 51,5% Magisterij ali doktorat 5,2% 31

5.2. WELLNESS V VEČINI OBISKUJEJO GOSTJE Z VIŠJIMI DOHODKI S pomočjo strukturnih stolpcev in Pearsonovega hi-kvadrata bomo preverjali prvo hipotezo H1, ki trdi: wellness v večini obiskujejo gostje z višjimi dohodki. 100,0% 90,0% 80,0% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% do 500 500-900 900-1300 1300-1700 1700-2100 več kot 2100 Vsak teden Nekajkrat na mesec Enkrat na mesec Nekajkrat na leto Slika 3: Prikaz pogostosti obiskovanja wellnessa in mesečnega dohodka (lasten vir) (Χ 2 (15, n = 95) = 18,78, p = 0,224) Slika 3 ponazarja obisk wellnessa glede na mesečni dohodek gospodinjstva. Vidimo lahko, da imajo osebe, ki obiščejo wellness vsak teden, mesečni dohodek med 900 in 1300 (50 %), nad 2100 (37,5 %) in med 500 in 900 (12,5 %). Osebe, ki imajo do 500 mesečnega dohodka wellness obiščejo le nekajkrat na leto (8,6 %). Ravno tako osebe z dohodkom med 900 in 1300 (28,6 %). Rezultati analize (hi-kvadrat = 18,78, df = 15, p = 0,224) kažejo, da pogostost obiskovanja wellnessa in dohodek nista statistično značilno povezana med seboj. Prvo hipotezo zavrnemo, to pomeni, da višina dohodka ne vpliva na pogostost obiskovanja wellnessa. 32

5.3. WELLNESS POGOSTEJE OBISKUJEJO GOSTJE, KI MENIJO, DA LE-TA POZITIVNO VPLIVA NA NJIHOVO ZDRAVJE S pomočjo linijskega grafikona in Pearsonovega hi-kvadrata bomo preverjali drugo hipotezo H2, ki trdi: wellness pogosteje obiskujejo gostje, ki menijo, da le-ta pozitivno vpliva na njihovo zdravje. 70 60 50 40 30 20 10 0 Vsak teden Nekajkrat na mesec Enkrat na mesec Nekajkrat na leto Da Ne Slika 4: Prikaz pogostosti obiskovanja wellnessa in vpliva na zdravje (lasten vir) (Χ 2 (3, n = 94) = 3,219, p = 0,359) Na sliki 4 so prikazani podatki, kjer smo spraševali anketirance, ali menijo, da wellness pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Vidimo lahko, da osebe, ki menijo, da pozitivno vpliva na njihovo zdravje, wellness obiskujejo le nekajkrat na leto (63 anketirancev). Tisti, ki menijo, da wellness nima nekega pozitivnega vpliva na zdravje, ga prav tako obiskujejo le nekajkrat na leto (10 anketirancev). Rezultati analize (hi-kvadrat = 3,219, df = 3, p = 0,359) kažejo, da pozitiven vpliv na zdravje in pogostost obiskovanja wellnessa nista statistično značilno povezana med seboj. Drugo hipotezo zavrnemo, kar pomeni, da pozitiven vpliv wellnessa na zdravje ne vpliva na pogostost obiskovanja. 33

Iz rezultatov analize vidimo, da je bilo od 127 anketiranih oseb 53,1 % žensk in 46,9 % moških. Največ anketirancev je bilo starih od 21 do 40 let (62,2 %), v izvenzakonski zvezi (46,4 %), brez otrok (45,3 %), zaposlenih (64,9 %), z najvišjo formalno doseženo visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo (51,5 %), njihov mesečni neto dohodek celotnega gospodinjstva pa je znašal od 900 do 1300 (27,4 %) ali več kot 2100 (24,29 %). Ugotovili smo, da največ anketirancev wellness obiskuje le nekajkrat na leto (66,1 %), 11 % wellness obiskuje nekajkrat na mesec, 6,3 % ga obiskuje vsak teden, 3,9 % pa enkrat na mesec. 12,6 % anketirancev nikoli ne obiskuje wellnessa, zato smo jih izključili iz raziskave. Večina anketirancev meni, da pogosto obiskovanje wellnessa ugodno vpliva na njihovo zdravje (89,4 %). Anketirance smo povprašali, kako pogosto uporabljajo posamezno wellness storitev (rekreacija, prehransko svetovanje, savne in bazeni, masaže, lepotni program, sprostitvene terapije). 35 % anketirancev občasno uporablja storitev rekreacija, 28 % nikoli, 23 % pogosto, 12 % skoraj nikoli in 2 % zelo pogosto. Večina anketirancev (74 %) nikoli ne uporablja storitve prehransko svetovanje, 16,5 % skoraj nikoli, 6,2 % občasno, 2,1 % pogosto in 1 % zelo pogosto. 36 % anketirancev zelo pogosto uporablja savne in bazene, 31 % pogosto, 26 % občasno, 6 % skoraj nikoli in 1 % nikoli. 39,2 % anketirancev občasno uporablja masaže, 19,6 % skoraj nikoli, 18,6 % nikoli, 15,5 % pogosto in 7,2 % zelo pogosto. Večina anketirancev (61,5 %) nikoli ne uporablja storitve lepotni program, 18,8 % skoraj nikoli, 13,5 % občasno, 4,2 % pogosto in 2,1 % zelo pogosto. 42,3 % anketirancev nikoli ne uporablja storitve sprostitvene terapije, 25,8 % skoraj nikoli, 22,7 % občasno, 7,2 % pogosto in 2,1 % zelo pogosto. 34

Zanimalo nas je, kako so anketiranci zadovoljni s posamezno wellness storitvijo (rekreacija, prehransko svetovanje, savne in bazeni, masaže, lepotni program, sprostitvene terapije). Z rekreacijo je zadovoljnih oz. popolnoma zadovoljnih 60,7 % anketirancev, 87,2 % s savnami in z bazeni, 71,1 % z masažami, 52,9 % s sprostitvenimi terapijami. 28,4 % anketirancev je zadovoljnih oz. popolnoma zadovoljnih s prehranskim svetovanjem, večina (58 %) pa ima glede prehranskega svetovanja nevtralno mnenje. Nato smo anketirance povprašali, kako so zadovoljni z dodatno ponudbo (gostinska ponudba, raznolikost vadbenih možnosti, ponudba krem za hlajenje in segrevanje mišic, shujševalni programi in dostop do spleta). Z gostinsko ponudbo je zadovoljnih oz. popolnoma zadovoljnih 63,9 % anketirancev. Z raznolikostjo vadbenih možnosti 42,5 %, z dostopom do spleta 55,6 %. S ponudbo krem za hlajenje in segrevanje mišic je zadovoljnih oz. popolnoma zadovoljnih 34,9 % anketirancev, 46,1 % je nevtralnega mnenja. S shujševalnimi programi je zadovoljnih oz. popolnoma zadovoljnih 28,4 % anketirancev, večina (59,1 %) pa je nevtralnega mnenja. Anketirance smo povprašali, ali so seznanjeni tudi z wellness ponudbo v tujini. Večina anketirancev (54,5 %) je seznanjenih le s ponudbo v Sloveniji. 26,7 % anketirancev je seznanjenih s ponudbo v tujini, vendar tujih centrov ne obiskujejo. 14,9 % je seznanjenih s ponudbo v tujini in občasno obiščejo tuje wellness centre. 4 % anketirancev so seznanjeni s ponudbo v tujini in jo tudi pogosto koristijo. Nato nas je zanimalo, kaj vpliva na to, da anketiranci obiskujejo wellness (pestra ponudba storitev, cene storitev, kakovost opravljenih storitev, pozitiven vpliv na zdravje, prijetno in pomirjajoče okolje, prijaznost in strokovnost osebja, brezplačni dodatki (brisače, prigrizki, pijača...), zelena in urejena okolica, ambient v predelu savn, prostoru za fitnes, masažnih sobah). 63,1 % anketirancev pravi, da pestrost ponudbe vpliva oz. popolnoma vpliva na to, da obiskujejo wellness. Ravno tako cene storitev (79,6 %), kakovost opravljenih storitev (90,5 %), pozitiven vpliv na zdravje (85,2 %), prijaznost in strokovnost osebja (87,2 %), brezplačni dodatki (brisače, 35

prigrizki, pijača...) (59,2 %), zelena in urejena okolica (80,8 %), ambient v predelu savn, prostoru za fitnes in masažnih sobah (89,3 %) vplivajo oz. popolnoma vplivajo na obisk wellneesa. Anketirance smo povprašali tudi, kako so zadovoljni z osebjem (receptorji, maserji, prehranski svetovalci, osebni trenerji, fizioterapevti). Večina anketirancev je z osebjem zadovoljna. 83,1 % je zadovoljnih oz. zelo zadovoljnih z receptorji, 72,9 % z maserji, 53,5 % z osebnimi trenerji, 60,5 % s fizioterapevti. Večina anketirancev (54,8 %) je nevtralnega mnenja glede prehranskih svetovalcev, 34,6 % anketirancev pa je zadovoljnih oz. zelo zadovoljnih. Anketiranci so nam povedali tudi, katere prednosti ima za njih wellness, in sicer: več možnosti za rekreacijo, več možnosti za zdravo življenje, več možnosti sprostitve, zdravstvene usluge, lepotne usluge ali drugo. 34,7 % anketirancev meni, da imajo več možnosti za rekreacijo, 51 % za zdravo življenje, 82,7 % jih meni, da imajo več možnosti sprostitve, 15,3 % jih meni, da ima wellness prednosti pri zdravstvenih uslugah, 13,3 % pa pri lepotnih uslugah. Le en anketiranec pravi, da ima wellness prednosti strokovne usmeritve. Ugotovili smo tudi, da smo na podlagi Pearsonovega hi-kvadrata zavrnili obe hipotezi, in sicer H1, 'Wellness v večini obiskujejo gostje z višjimi dohodki' (hi-kvadrat = 18,78, df = 15, p = 0,224), in H2, 'Wellness pogosteje obiskujejo gostje, ki menijo, da le-ta pozitivno vpliva na njihovo zdravje' (hi-kvadrat = 3,219, df = 3, p = 0,359). Kar pomeni, da med pogostostjo obiskovanja wellnessa in dohodkom ter med pozitivnim vplivom wellnessa na zdravje in pogostostjo obiskovanja ni statistično značilne povezanosti. Za prihodnje raziskave bo treba povečati vzorec, da bi bili rezultati relevantni in bi se s pomočjo njih dalo sklepati na populacijo. 36

Iz rezultatov analize vidimo, da je največ anketirancev starih od 21 do 40 let (62,2 %), z najvišjo formalno doseženo visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo (51,5 %). Gojčič (2002) in Rumbak (2010) ugotavljata, da večino demografije uporabnikov wellness storitev sestavljajo osebe, starejše od 35 let. V povprečju so torej uporabniki osebe srednjih let oz. starejši. Največkrat gre za osebe z visoko in višjo izobrazbo, kar bi lahko vplivalo na samo ozaveščenost (Gojčič, 2002; Rumbak, 2010). Rezultati ankete so pokazali, da imajo gosti, ki najpogosteje obiskujejo wellness, mesečni neto dohodek celotnega gospodinjstva od 900 do 1300 (27,4 %) ali več kot 2100 (24,29 %). To potrjuje dejstvo, ki ga navajata Repnik (2010) in Kirkland (2014), da je wellness postal precej bolj dostopen srednjemu sloju predvsem z implementacijo številnih wellness programov v večjih podjetjih in tudi na državni ravni, kljub temu pa načeloma wellness storitve ostajajo luksuz, ne pa standard za večino populacije (Repnik, 2010; Kirkland, 2014). Rumbak (2010) pravi, da ne glede na to, za kakšno vrsto uporabnikov gre, je vsem vsaj delno eden od motivacijskih dejavnikov skrb za zdravje oz. dobro počutje. Glede na rezultate ankete 89,4 % anketirancev meni, da pogosto obiskovanje wellnessa ugodno vpliva na njihovo zdravje. Kljub temu pa po analizi rezultatov ankete ne moremo sklepati, da je to motivacijski dejavnik, saj večina le-teh wellness obišče samo nekajkrat na leto. Rezultati ankete kažejo, da večina anketirancev (74 %) nikoli ne uporablja storitve prehransko svetovanje, 16,5 % skoraj nikoli, 6,2 % občasno, 2,1 % pogosto in 1 % zelo pogosto. To je nasprotno temu, kar pravi Palzer (2009), da se v moderni dobi 37

potrošniki vse bolj zavedajo vplivov pravilne prehrane na zdravje, posledično se povečuje povpraševanje po uravnoteženih jedilnikih in prehranskih produktih s specifičnimi koristmi za zdravje (Palzer, 2009). Anketiranci so nam povedali tudi, da jim wellness daje več možnosti za rekreacijo (34,7 %), za zdravo življenje (51 %) in več možnosti sprostitve (82,7 %). Na obisk wellness centra vplivajo tudi pestrost ponudbe (63,1 %), zelena in urejena okolica (80,8 %), ambient v predelu savn, prostoru za fitnes in masažnih sobah (89,3 %). Iz tega lahko sklepamo, da je wellness pomemben tudi z vidika turizma. Kot ugotavlja Rumbak (2010), so motivi turistov, ki uporabljajo wellness, nekoliko drugačni od motivov drugih uporabnikov. Pri wellness turistih je navadno glavni dejavnik prav sprostitev, torej sta jim zelo pomembna tudi urejenost okolice in nasploh ambient. (Rumbak, 2010). 38

6. SKLEP Namen diplomskega dela je bil pregled pojma in oblik wellnessa ter njegovega razvoja tako v Sloveniji kot po svetu. Osredotočili smo se na wellness kot način življenja in komponente, ki sestavljajo tovrsten življenjski slog. Zanimalo nas je, kakšna je demografska struktura uporabnikov wellnessa ter kako na pogostost obiska vplivata osebni dohodek in ozaveščenost o pozitivnih učinkih wellness storitev. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj zaprtega tipa. Anketirali smo osebe, ki obiskujejo wellness. Anketo je izpolnilo 127 oseb, torej naš vzorec obsega 127 obiskovalcev wellnessa. Podatke smo zbirali s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga kreirali z orodjem za izdelavo anket 1ka. Spletni vprašalnik je bil dostopen na povezavi, ki smo jo naprej posredovali po socialnih omrežjih in e-pošti. Ker so anketiranci sami izpolnjevali anketo, je šlo v tem primeru za samoanketiranje. Za analizo podatkov smo uporabili programa IBM SPSS in Excel. Pri predstavitvi vzorca smo uporabili le frekvenčno porazdelitev (relativne frekvence), ker gre v večini za nominalne in ordinalne spremenljivke. Hipoteze smo preverjali s pomočjo kontingenčnih tabel in Pearsonovega hi-kvadrata. Ugotovili smo tudi, da smo na podlagi Pearsonovega hi-kvadrata zavrnili obe hipotezi, in sicer H1, 'Wellness v večini obiskujejo gostje z višjimi dohodki', (p > α), in H2, 'Wellness pogosteje obiskujejo gostje, ki menijo, da le-ta pozitivno vpliva na njihovo zdravje', (p > α). Kar pomeni, da med pogostostjo obiskovanja wellnessa in dohodkom ter med pozitivnim vplivom wellnessa na zdravje in pogostostjo obiskovanja ni statistično značilne povezanosti. Wellness je in bo verjetno ostal še nekaj časa popularna storitev. Kljub vse večji dostopnosti za populacijo še vedno ostaja nadstandardna storitev (Rumbak, 2010). Obstoječa literatura ugotavlja mnoge prednosti in zdravstvene ugodnosti, ki jih 39

prinašajo wellness storitve. Kljub tem dejstvom smo ugotovili, da tudi ljudje, ki se zavedajo ugodnih vplivov na zdravje, nič pogosteje ne obiskujejo wellness centrov. Tudi osebni dohodek, če sklepamo po naših ugotovitvah, značilno ne vpliva na pogostost obiskov. Do naših ugotovitev moramo biti kritični, saj je bil vzorec naključen in precej majhen. Zato posplošitev ugotovitev ni primerna. Za nadaljnje raziskovanje priporočamo izbiro večjega vzorca uporabnikov wellness storitev. 40

7. VIRI IN LITERATURA Elliot, H., Bernstein, J., Bowman, D. M. (2014). Wellness as a Worldwide Phenomenon. Journal of Health Politics, Policy and Law, 39, 1067 1088. Pridobljeno 21. 6. 2016 s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25037835. Estetika. Terme Krka. Pridobljeno 21. 6. 2016 s http://www.termekrka.com/si/sl/ponudba/wellness/estetika/. Hannuksela, M. L., & Ellahham, S. (2001). Benefits and risks of sauna bathing. The American journal of medicine, 110(2), 118 126. Holey, E. A., Cook, E. M. (2012). Evidence-based Therapeutic Massage. North Yorkshire, UK: Elesevier Health Sciences. Gojčič, S. (2003). Profil uporabnikov wellness storitev v izbranih zdraviliščih v Sloveniji. Akademija MM, letnik 6 i. e. 7, številka 10, str. 97 106. Pridobljeno 21. 6. 2016 s http://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-0dpdya9w/. Kirkland, A. (2014). Critical Perspectives on Wellness. Journal of Helath Politics, Policy and Law, 39, 971 988. Pridobljeno 21. 6. 2016 s http://eds.b.ebscohost.com.nukweb.nuk.unilj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?sid=d8cdd231-854c-4963-977fc0aa970b68e1%40sessionmgr107&vid=25&hid=126. Palzer, S. (2009). Food structures for condition health and wellness. Trends in Food Science & Technology, 20, 194 200. Pridobljeno 21. 6. 2016 s http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/s0924224409001198. Rančić, M., Blešić, I., Đorđević, J., Bole, D. (2016). The motives for service users visiting the Wellness Centres in Slovenia. Acta geographica Slovenica, 56 2. Pridobljeno 21. 6. 2016 s http://ojs.zrc-sazu.si/ags/article/view/723. Rekreacija. Terme Krka. Pridobljeno 21. 6. 2016 s http://www.termekrka.com/si/sl/ponudba/aktivni-oddih/rekreacija/. Relaxation Techniques. Habif Health & Wellness Center. Pridobljeno 21. 6. 2016 s https://shs.wustl.edu/healthandwellness/healthtopics/pages/relaxation- Techniques.aspx. 41