I. RAUNALNIK... I-2 OSNOVNA ZGRADBA RAUNALNIKA...I-2 KODIRANJE PODATKOV V RAUNALNIKU...I-3 SESTAVNI DELI PC-JA...I-3 PROGRAMSKA OPREMA...

I. RAUNALNIK... I-2 OSNOVNA ZGRADBA RAUNALNIKA...I-2 KODIRANJE PODATKOV V RAUNALNIKU...I-3 SESTAVNI DELI PC-JA...I-3 II. PROGRAMSKA OPREMA...II-6 III. MICROSOFT WINDOWS 98... III-7 UPORABA MIŠKE... III-7 TIPKOVNICA... III-8 UPORABNIŠKI VMESNIK... III-9 GUMB - START... III-9 ELEMENTI WINDOWS OKOLJA... III-11 NASTAVITVE WINDOWS 98... III-14 ORGANIZACIJA DATOTEK IN MAP... III-17 SISTEMSKA ORODJA... III-20 RAUNALO... III-20 SLIKAR... III-20 VEOPRAVILNOST IN ODLOŽIŠE... III-22 IV. INTERNET...IV-24 RAUNALNIŠKA OMREŽJA...IV-24 GLOBALNA RAUNALNIŠKA OMREŽJA...IV-24 T C P / I P...IV-25 DNS...IV-25 SLIP/PPP...IV-26 STORITVE NA INTERNETU...IV-26

I-2 V okviru informacijske tehnologije imajo raunalniki vlogo avtomatskih obdelovalnikov podatkov. Operacije, ki jih lahko opravljajo so omejene z: zahtevami po celotnem in nedvoumnem opisu postopka, kapaciteto in uinkovitostjo raunalniške opreme, govornim vhodom in izhodom in raunalniško pismenostjo. Raunalniki se ukvarjajo s predstavitvijo informacije in ne z informacijo samo. Predstavitve, ki jih raunalnik lahko obdela in posreduje, so v obliki. V okviru informacijske tehnologije so lahko podatki predstavljeni v razlinih oblikah (govor, rokopis, fizina merila, glasba, itd...), toda najbolj uporabljan tip raunalnika - elektronski digitalni raunalnik- uporablja le obliko. Zahteva po digitalni obliki podatkov je posledica tehnine lastnosti elektronskih raunalnikov: obdelujemo lahko samo digitalne signale. Znotraj raunalnika morajo biti digitalni signali posebne vrste: binarni signali samo dveh vrednosti 1 ali 0, impulz ali brez impulza. Del digitalnega podatka ali digitalnega signala, predstavljen z 1 ali 0, se imenuje ( nary digi ). Raunalniki uporabljajo binarne signale zaradi cenenih elektronskih vezij. Pred mnogimi desetletji (1945) je nekega sonnega dne brez sopare gospod (velik matematik madžarskega rodu, ki je emigriral v ZDA) predstavil svoj model raunalnika in s tem neizbrisno stopil v zgodovino. Kdo bi si tedaj mislil, da bo njegova tako odloilno zaznamovala ves nadaljnji razvoj raunalništva vse do danes. V pomnilniku je shranjen program, ki se na raunalniku izvaja, kakor tudi vsi podatki, ki jih program obdeluje. Procesor iz pomnilnika jemlje inštrukcije in jih drugo za drugo izvršuje. S pomojo vhodno-izhodnih enot raunalnik komunicira z zunanjim svetom. Takšna zgradba raunalnika je prikazana na sliki. VHODNO IZHODNE NAPRAVE CENTRALNO PROCESNA ENOTA NOTRANJI POMNILNIK Von-Neumannov model raunalnika V nadaljevanju se bomo osredotoili na mikroraunalnike, oziroma ožje, na osebne raunalnike ( ), ki predstavljajo enega najvejih tehnoloških dosežkov. V manj kot desetletju so se razvili iz popolne anonimnosti v strateško izredno pomembno informacijsko tehnologijo. Osebni raunalnik je usmerjen h konnemu -enemu- uporabniku. Osnovna zgradba PC-ja je s stališa uporabnika skrajno enostavna. Pod pojmom PC razumemo centralno procesno enoto in razline vrste pomnilnikov (RAM, ROM, diski, diskete,...). To dvoje je navadno združeno skupaj s pripadajoimi vmesniki v ohišju raunalnika oz. sistemski enoti. Za prikazovanje podatkov se uporablja monitor, za izpis tiskalnik, za njihov vnos pa tipkovnico ali miško. Shematski prikaz glavnih delov PC-ja

I-3 Števila Ker raunalnik operira samo z nilami in enicami, je seštevanje dveh bitov informacije (dveh dvojiških cifer) relativno preprosta zadeva. Znaki Razen z števili operiramo tudi z znaki (ne samo abeceda). Ker pa lahko raunalnik obdeluje le binarno predstavljeno operacijo, je treba znake najprej pretvoriti v binarni zapis. V praksi se je uveljavil poseben dogovor, znan po imenu (!! ), po katerem je za vsak znak doloena binarna kombinacija, s katero je predstavljen v raunalniku. Grafika Ko želimo kodirati slike - grafiko, sliko razdelimo na mrežo tok - "# Gostejša je mreža lepša - natannejša je slika. *+, Kodiranje zvoka -. / 0 1 2 3 * + * %5"555" < " % % < " < => => < " &% % ++ + ++ + + * *+ + *+ * * + +* + +* * ** * ** * Tudi zvok v raunalniku kodiramo. Ve bitov uporabimo za kodiranje ene sekvence in im krajša je, naravnejši je zvok. Pri kodiranju zvoka uporabljamo standard $ % $ %!# 4"!555)!5 #676# 55-5")8 5")8 #676# *#+++(9*4(:*#+++#+++(9*#+++4(9*$( *#+++$(9*;( Procesor Procesor ali Centralna procesna enota - & ' ' ali mikroprocesor je osrednja enota vsakega raunalnika; raunalniški poeti radi poreejo, da je procesor za raunalnik to, kar so za loveka možgani. Mikroprocesor je po svoji zunanjosti velik približno 5 x 5 x 0,5 cm. Mo mikroprocesorja prepoznamo po oznaki odtisnjeni na vrhu. Prvi osebni raunalniki so bili opremljeni z mikroprocesorjem, ki ga je izdelala korporacija ( $ in ga poimenovala 8088 (leta 1981). Danes poznamo mikroprocesorje tipa, 64bitne, ki obdelujejo podatke s taktom nad 1GHz Notranji pomnilnik (RAM) Pomnilnik je ob procesorju druga vitalna enota vsakega raunalnika. Sestavljen je iz velike množice registrov, ki jim v tem primeru reemo ). Hitrost izvajanja programov je v veliki meri odvisno od koliine instaliranega pomnilnika. Ve ga imamo, boljše je, vsaj 64 MB. Matina ploša Osnovna oziroma matina ploša ( ) je srce PC-ja. Na njej se nahaja mikroprocesor in spremljajoa integrirana vezja s

I-4 pomnilnikom. Skrbi za povezavo med procesorjem in karticami, ki jih vtaknemo vanjo. Njena vezja urejajo promet podatkov med razlinimi deli raunalnika in skrbijo, da raunalnik ve, za toen datum in as. Omeniti velja še ( =, ki poskrbi za zagon raunalnika, ko ga vklopimo. Diskovni podsistem (HD IN FDD) Poznamo dve vrsti diskovnih enot: gibki diski - disketniki (FDD - Floppy Disk Drive) in trdi diski (HD - Hard Drive). Organizacija zapisa je na obeh enaka. Celo najpoasnejši trdi diski so vsaj 10 krat hitrejši od disketnikov, da o kapaciteti in zanesljivosti ne govorimo. Osnovna prednost trdega diska pred gibkim diskom je v hitrosti dostopa do podatkov, do katerih je mogoe pristopiti samo takrat, ko se pogon vrti s konstantno hitrostjo. Disketnik se vrti s hitrostjo 300 obratov na minuto in to samo takrat kadar na pogonu gori luka. Trdi disk pa se vrti konstantno s hitrostjo cca. 7.000 obratov na minuto. Disketniki oziroma diskete se zato uporabljajo le za distribucijo programske opreme in prenos podatkov. Njihova prednost je prenosljivost, slabost pa majhna kapaciteta. Trdi diski obiajno niso prenosljivi, (eprav obstajajo tudi takšni modeli), lahko pa shranijo veliko ve podatkov kot disketniki. Njihova kapaciteta je v razponu od 10GB in ve. ZIP diskete Nain delovanja? je v grobem enak disketnim enotam, loi se po veji kapaciteti cca.100mb in veji zanesljivosti podatkov. Optini diski Temeljna lastnost optinih diskov je uporaba fizikalnih lastnosti svetlobe pri vpisovanju in branju podatkov. Vir svetlobe je. Bralna glava bere odseve laserskih žarkov s površine optinega diska. Razlini dejavniki odboja svetlobe se tolmaijo kot razline informacije (logina 0 ali 1 ). Karakteristike CD-romov, kot jih vekrat poimenujemo so gostota podatkov, kar ima za posledico zmogljivosti cca 6.5KB in trajnost zapisa podatkov. Grafina kartica Grafina kartica ima v PC-ju eno samo nalogo; in sicer pretvoriti podatke iz digitalne oblike v signale, ki se jih da prenesti do monitorja, da izriše sliko. eprav je nalogo lahko opisati, je njena izvedba zelo kompleksna. Težave delno predstavlja sam obseg podatkov, ki jih je potrebno predstaviti. Srce grafine kartice je!, ki ga kartica uporablja za generiranje slike. Drug zelo pomemben del graficne kartice je pomnilnik, v katerem je spravljena bitna slika tistega, kar vidimo na zaslonu- vsaj 32MB. Tipkovnica Najpomembnejša vhodna naprava PC-ja je prav gotovo tipkovnica. Služi nam za vnos alfanumerinih znakov, posebnih znakov, pomikanje po zaslonu in vnos neposrednih ukazov. Razporeditev tipk je podobna, kot na pisalnem stroju @A&>B? (Ameriani imajo QWERTY). Pod tipkami se nahajajo stikala. Vsaki ko pritisnemo na tipko sklenemo stikalo. Raunalnik, ki neprestano pregleduje mrežo žik pod tipkami ugotovi ali je bilo kako stikalo sklenjeno ali ne. Iz konbinacije žik raunalnik prevede ustrezen signal v znak ASCII kode. Miška Osnovni namen miške je premikanje kazalka (5 )) po zaslonu in olajšano izbiranje objektov, ukazov ipd... Deluje na principu vrtenja kroglice po podlagi. Premikanju kroglice sledi tudi kurzor na zaslonu. e miško obrnemo in kroglico vrtimo z rokami imenujemo tako miško. Prednost pred klasino miško je v natannejšem vodenju kurzorja in potrebuje manj prostora. Monitor Zaslon (monitor) je namenjen osnovni komunikaciji med raunalnikom in uporabnikom. Služi nam za spremljanje poteka dela v raunalniku in od tod izvira tudi ime ( ). Zaslon ima enako velik vpliv na produktivnost dela kot zmogljivost procesorja ali diska. Napenjanje oi in glavoboli prav ni ne pripomorejo h kreativnemu delu. Izbira monitorja temelji predvsem na subjektivnih kriterijih, ki jih žal dosežemo šele z mnogimi preizkušanji. Monitorje delimo v dve glavni skupini: v katodne in LCDtekoi kristali. Danes uporabljamo vsaj *0C monitorje. *.C3*C 3*C pa so edina resna izbira za profesionalno delo. & 5# Pri monitorju se zaradi lastnosti zaslonske slike pojavljajo škodljiva sevanja. Tista, ki jih monitor odklanja proti nam, zadevajo predvsem obraz, kar lahko povzroi vnetje oi in kože. Najnevarnejše je elektromagnetno sevanje, ki ga monitor oddaja v okolico. Nastajanje elektromagnetnega sevanja se ne da prepreiti, lahko pa ga uspešno zmanjšamo s primerno konstrukcijo monitorja. Zaradi kvarnih vplivov, ki jih povzroa delo z raunalnikom (predvsem monitorjem), je švedski Nacionalni svet za mersko tehniko in preverjanje ($> $>, po novem A&%) razvil metode merjenj elektromagnetnih in elektrostatinih polj ob monitorju. Prva doloila so izdali leta 1987 pod oznabo MPR I, kmalu so merila poostrili in leta 1990 izdali nova - MPR II. Standard doloa maksimalne

I-5 vrednosti sevanj, ki jih monitor oddaja v okolico. Zaradi dognanosti metodologije so standard kmalu zaeli uporabljati po vsem svetu in je danes mera za ugotavljanje monitorjevih sevanj v okolico. Poleg standarda MPR II se uporablja tudi še strožji standard švedske organizacije B=B=,3B=,- =,31* B=,-, ki šiti pravice delavcev. <"5555")"# )"# "55D/1+E1-+-++E/++*+31E./-*3-+E*+31*/++E*3++"# <"55")""# "555)5D 5)5D 2/+E2/+1-+E1-+/++E/++.3+E1-+*3++E*3++*/++E*3++# 9)"" Tiskalniki Kljub razmahu sodobne tehnologije je ostal še vedno najpomembnejši medij za izmenjavo informacij papir. Prav zaradi tega je tiskalnik ( ) gotovo prva perifema naprava, ki si jo zaželi vsak uporabnik osebnega raunalnika. =555D 1. $"( E E) tiskalniki so najpreprostejši in se še le redko uporabljajo. Med seboj se matrini tiskalniki loijo glede na število iglic v pisalni glavi (7, 9, 12, 24, 48) in v hitrosti pisanja (do približno 600 znakov na sekundo). 2. ( " ( 5 5). Vrzel med matrinimi in laserskimi tiskalniki zapolnijo tiskalniki z brizgom rnila. Po dizajnu so zelo podobni matrinim. Znake in števila ravno tako sestavljajo iz serije tok. Namesto iglic, ki udarjajo po platnenem traku s rno barvo ( ), ink-jet tiskalniki pljuvajo rnilo na papir. Zaradi veje loljivosti se njihov izpis lahko primerja z laserskim izpisom. 3. < ( ). Med tiskalniki kraljujejo laserji. Odlikuje jih kvaliteta odtisa besedila in grafike. Obiajno so formata A4 (obstajajo pa tudi A3 in celo A0), hitrosti od 4 do 30 strani na minuto in loljivost od 300 do 600 tok na ino in ve ( ). Risalniki Že z navadnimi matrinimi tiskalniki lahko narišemo enostavnejše risbe. Kvalitetnejše in zahtevnejše pa delamo z risalniki ( ), ki rišejo s posebnimi peresi ali pisali, in to enobarvno ali vebarvno. Skenerji Skener deluje podobno kot fotokopirni stroj, vendar namesto, da bi izdeloval kopije v obliki papirja, pretvori sliko v binarni zapis in jo shrani v raunalnik. Poznamo " 5. Ploski - namizni skenerji so si na videz zelo podobni so takšni kot fotokopirni stroji. Na zgornji strani imajo pokrov, ki ga odpremo in predlogo položimo na steklo. Pod tem steklom je optika skenerja, ki dokument poskenira. Naprave za nemoteno napajanje ali UPS Kako UPS med izpadom omrežne napetosti zagotovi potrebno energijo za svoje delovanje in delovanje vseh porabnikov, ki so nanj prikljueni? Iz akumulatorske baterije! Torej je baterija kot vir energije najpomembnejši element vsakega UPS in jo je treba redno in vestno vzdrževati.

II-6 Raunalnik, kot smo ga opisali do sedaj, je izredno simpatina in spoštovanja vredna naprava, ki pa je kot takšna na žalost povsem neuporabna. Zakaj? Procesor sicer zna izvajati strojne programe, ki so v pomnilniku, toda vprašati se moramo, kako spraviti program v pomnilnik in kako prepriati procesor, da ga bo zael izvajati? Na raunalnik je priklopljena cela vrsta izredno raznolikih vhodno/izhodnih naprav. Vsaka izmed njih ima svoj, drugaen periferni vmesnik, s specifinimi statusnimi registri. Za zagotovitev prenosa podatkov med napravo in raunalnikom je treba nadzorovati stanje statusnih registrov perifernega vmesnika. To nalogo mora opraviti program ali pa ustrezni prekinitveni modul. Programiranje v strojnem jeziku je prava nona mora. Ljudje si želijo pisati programe v visokih programskih jezikih, kot sta Fortran ali Pascal. Kako dosei, da bo raunalnik lahko izvrševal tudi takšne programe? Kaj narediti, da bo lahko raunalnik hkrati na voljo ve programom, da bodo enakomerno izkorišene vse njegove vhodno/izhodne naprave, da ne bo nepotrebnega akanja, da bo procesor ves as v teku...? Zaradi tega se je pojavila in zaela rasti razlina (7!F). Njeno osnovo predstavlja 5 ( 7), kot komplementarni del pa uporabnikova ali ( ). Obe vrsti programske opreme lahko loimo tako po izvoru kot po namembnosti. Že ime sistemska programska oprema pove, da je namenjena reševanju sistemskih nalog, znailnih za doloen tip raunalnika in dela z njim, uporabniški programi pa se osredotoijo navadno na ozko specializirane rešitve posameznih raunalniških uporabnikov. Klub navidezni ostri razmejitvi pa med obema vrstama programske opreme obstoja neloljiva soodvisnost. Današnja aplikativna programska oprema je namre brez sistemskih programov neuporabna, saj sama ne zna upravljati z raunalniško strojno opremo. S tega stališa vidi uporabnik strojno opremo in sistemsko programsko opremo kot enovit sklop, s pomojo katerega razvija svoje aplikacije in z njimi prihaja do želenih rezultatov. Programi za urejanje besedil Programski jeziki Programi za urejanje tabel Programi za multimedijo Programi za urejanje baz podatkov Namenski programi Grafini programi Programi za zabavo 4555""GB5"5 5>=$5" 5" #?" D )" 5 8 8# 555 5 5555"")# 5555"")# %5AF,-AF$AF3+++<E'E#######

III-7 $!AF,- je operacijski sistem z izjemno bogatimi možnostmi. Sodobna, 32 bitna arhitektura Windows 98 ustreza zahtevam po preprostosti na površini, kar je posledica hitrosti in moi v jedru. Osvobojen omejitev iz okolja MS-DOS, ponuja Windows 98 ". To pomeni boljšo odzivnost PC-ja (tako na primer uporabniku ni ve potrebno akati, medtem ko sistem kopira datoteke) in poveano robustnost in zašito za programe. Ob spoznavanju Windows-ov, bomo morali zelo pogosto uporabljati miško, zato si poglejmo njeno uporabnost. Obiajno imajo miške tri tipke, ki imajo naslednji pomen: 1. Kratek pritisk ( ) na < tipko (8 8 ) pomeni, da želimo uporabiti ukaz ali izbrati opcijo, na kateri se nahaja kurzor miške. 2. Dvojni kratki klik na < tipko pomeni npr. hitrejši prehod iz mape v mapo ali hitrejše odpiranje datoteke, klicanje pogovornih oken itd... 3. Trojni klik na < tipko pomeni npr. oznaevanje celotne datoteke. 4. Poteg miške pomeni, da pritisnemo na < tipko in z miško potegnemo, nakar pritisk na tipko prekinemo. To tehniko uporabljamo za oznaevanje, premikanje, itd... 1. Klik na 5 tipko miške nima posebnega pomena v Windows-ih, razen e imamo npr. Logitech-ovo miško, kjer lahko programsko nastavimo pomen srednje tipke. Obiajno je to dvojni klik. 1. Klik na % tipko vedno prikaže menu, katerega vsebina je odvisna od položaja miškinega kurzorja. Tako nam npr. klik z desno tipko na namizje priklie menu, ki omogoa priklic pogovornih oken za nastavitev zaslona. 2. Poteg miške pomeni, da pritisnemo na % tipko in z miško potegnemo, nakar pritisk na tipko prekinemo. To tehniko uporabljamo npr. za oznaevanje ikon. Kurzor miške ima v razlinih položajih in opravilih razlino obliko in pomen: Obiajna oblika miškinega znaka imenovana 5. Za izbiro je merodajen vrh pušice. 5". e v pogovornem oknu kliknemo na gumb z vprašajem, dobi miška to obliko. %5 raunalnika 5 5. Poakaj, da raunalnik kona z opravilom! Raunalnik je. Poakaj, da raunalnik kona z opravilom! "5v grafinem nainu dela. 5. Oblika, ki je obiajna v urejevalnikih besedil. >. Oblika v grafinem prostoronem nainu dela. 5. Izbran premik objekta ni mogo na trenuten položaj miške. 5 "55slike, objekta, okna, itd... 55slike, objekta, okna, itd... % 55slike, objekta, okna, itd... % 55slike, objekta, okna, itd... 5slike, objekta, okna, itd... 5. Poznamo še nekatere druge oblike miške, ki pa so svojske posameznim programom.

III-8 & H* H3 H2 H1 H0 H/ H. H- H, H*+ H** H*3 < <<< I J K * L 3 M 2 N 1 O 0 P / Q. -, 9 + G R S T U ' < Q S V V @ W A V & > B? ' = X Y Z [ & % & %. -, T < % H ; U \ 4 ] < ^ _ ` a b c 1 0 /! d e f g h ( i j $ k : D # l! * 3 2 & ; + 5""G TT%(Pritisnemo tipko in V tem primeru si pomagamo z ustrezno kombinacijo tipk TT% nakar na kratko pritisnemo še tipko %in tipke spustimo). S pomojo smernih tipk ali miške izberemo ustrezen ukaz in poakamo, da dobimo sporoilo kako ravnati naprej. 5"G Vzrokov je lahko ve in presegajo okvir tega prironika. e se raunalnik vekrat ne odziva - zamrzne, pokliite vzdrževalca programske opreme, ki vam bo svetoval pri nadaljnjih korakih. 5")5G 5G V tem primeru si moramo pomagati s tipkovnico in ustrezno kombinacijo tipk. Do ustreznega menija, s katerim pridemo do stanja ko lahko varno ugasnemo raunalnik pridemo, e pritisnemo kombinacijo tipk T& (Pritisnemo tipko nakar na kratko pritisnemo na tipko &in obe tipki spustimo). S pomojo smernih tipk izberemo ustrezen ukaz in poakamo, da dobimo sporoilo, ko lahko varno izklopimo raunalnik.

III-9 Otvoritveno okno Ko prižgemo raunalnik, se nam po zaetnih procedurah, ki jih raunalnik opravi sam in vnosom gesla, v kolikor obstoja, prikaže naslednje otvoritveno okno, ki mu pravimo tudi 5# Ikona $5" za Ikona=8)" za pregledovanje PC-ja pregledovanje omrežja, v kolikor smo v njega povezani Ikona 4)za 4) recikliranje oz. povrnitev izbrisanih datotek na njihovo izvorno mesto Ikona 5 za pregledovanje in shranjevanje elektronske pošte iz omrežja, v kolikor smo v njega povezani Ikona B$!F za povezovanje v globalno raunalniško mrežo, v kolikor smo v njo povezani Ikona $5 za povezovanje s prenosnim raunalnikom - notesnikom = v kateri najdemo: Gumb B>B, B>B najpomembnejši gumb v opravilni vrstici. Z njim lahko izvajamo vse potrebne operacije z raunalnikom Gumbe trenutno odprtih programov. Obvestilno polje s sistemsko uro =) AF,- z nasvetom ### Za zaetnike zelo dobrodošlo okno, ki ga pa že izkušeni lahko odpravijo iz otvoritvenega okna, e kliknete na odloitveno polje, kamor kaže rta oblaka. Gumb 555) 555)na zaslonu. S pomojo gumba pridemo do vseh možnosti - programov, ki nam jih naš raunalnik omogoa. V kolikor kliknemo na gumb Start dobimo menu z naslednjimi izbirami:?...nudi? možnost izhoda iz Windows programa?8...?8 nudi možnost, da poženemo poljuben program, ki ni vsebovan v menuju "... " nudi možnost vpogleda v pomo 5... 5 nudi možnost iskanja datotek in map... nudi možnost nastavitev raunalnika %... % nudi možnost izbire med zadnjimi 15.datotekami, v katerih smo delali... nudi možnost izbire med programi, ki jih imamo inštalirane v raunalniku Zaustavitev sistema Ko želimo konati delo v operacijskem sistemu Windows 98 kliknemo Q?### in pokaže se naslednje pogovorno okno, kjer posamezne izbire od zgoraj navzdol pomenijo: 1. da želimo konati delo z raunalnikom in ga izklopiti. V tem primeru moramo po kliku na ukazni gumb % poakati tako dolgo, dokler na monitorju ne vidimo oranžnega napisa: &%\<U4=>=';&B&>_'< 4. 4 2. da bomo raunalnik samo programsko resetirali, kar je veliko boljše, kot tipka > 3. da želimo nadaljevati delo v operacijskem sistemu MS-DOS 4. da želimo priklicati svojo konfiguracijo Widows 98, za kar potrebujemo geslo. >.

III-10 Pomo Pomo v Windows 98 je organizirana v treh karticah in sicer po, po in po 5 pojmov. Najvekrat išemo pomo v kartici in 5. Najdi Menu Najdi je namenjen za iskanje izgubljenih datotek, map (direktorijev) in raunalnikov v omrežju. Datoteke in mape lahko išemo glede na ime datoteke oz. mape, datuma zadnje spremembe, niza znakov v datoteki in velikosti datoteke. NALOGE: 1) Poiši pomo, ki govori o pojmih, ki smo jih spoznali do sedaj o Windows 98! 2) Preglej vsebino kartice Pomo / Vsebine! 3) Prepiši temeljne postavke v Pomoi, ki govori o licenni pogodbi. 4) S pomojo sprotne pomoi, poskusi izvedeti, kdaj se je zael razvijati Internet. NALOGE: 1) Poiši vse datoteke tipa.txt 2) Poiši vse datoteke v mapi Windows, ki se prinejo s rko w 3) V mapi Moji dokumenti in njenih podmapah poiši vse datoteke, ki vsebujejo besedilo Windows 98. 4) Na HD poiši vse datoteke, ki so veje od 1MB 5) Na HD poiši vse datoteke tipa.bmp, ki so veje od 20 KB Nastavitve Menu Nastavitve vsebuje veliko pomembnih ukazov - opravil, zato si ga bomo ogledali v posebnem poglavju. Dokumenti Menu %vsebuje seznam zadnjih 15. datotek, ki smo jih imeli odprte (v delu). Datoteko izberemo s pomojo potega miške na izbrano datoteko. Najprej se odpre ustrezen program, nato pa še izbrana datoteka. V kolikor smo edini uporabniki raunalnika je ta metoda zelo primerna za odpiranje datotek. Programi Menu vsebuje seznam vseh uporabnih programov, ki jih imamo naložene (instalirane) v raunalniku. Program izberemo s pomojo potega miške na izbran program. V kolikor je seznam programov krajši, je izbira ustreznega programa hitra. V nasprotnem primeru se raje odloimo za izdelavo Bližnjic, o emer bo govora pozneje. NALOGE: 1. Poženi program Slikar in nariši nart tvoje poti v šolo! Datoteko shrani s tvojim priimkom imenom. Kje najdeš -"vidiš" datoteko? 2. Poženi program Word in opiši tvojo pot v šolo! Datoteko shrani s tvojim priimkom imenom. Kje najdeš- "vidiš" datoteko? 3. Poženi program Excel in naredi redovalnico. Datoteko shrani s tvojim priimkom imenom. Kje najdeš- "vidiš" datoteko?

III-11 Namizje Namizje ali kot bi tudi lahko rekli otvoritveno okno smo že opisali. Na zaetni zaslonski sliki programa Windows 98 je na izbranem ozadju nekaj ikon. V spodnji vrstici zaslona sta gumb in =. Ikone Poznamo ve vrst ikon, ki predstavljajo: sistemske mape, mape, datoteke, programov. Ikona, ki predstavlja bližnjico do Windows-ovega programa Explorerer (Raziskovalec). Ikona, ki predstavlja bližnjico do DOS-ovega programa Turbo Pascal. Ikone, ki predstavljajo bližnjico do sistemskih map Koš, Moj raunalnik, Moja avtovka in Nadzorna ploša. Ikona, ki predstavlja bližnjico do mapedirektorija Moji dokumenti z datotekami. Ikona, ki predstavlja bližnjico do Word-ove datoteke Prog_96a.doc. Ikone pravzaprav predstavljajo grafino - slikovno bližnjico do map, programov, datotek itd...ikone lahko premikamo (klikni in potegni), zbrišemo (oznaimo z miško in pritisnemo na tipko Delete), odpremo (dvokliknemo z miško na ikono), itd... e z desno tipko miške kliknemo na ikono dobimo menu, kot ga vidimo na sliki desno. Menu ponuja nekatera klasina opravila z ikonami in sicer: = )5 8 45 '85 ) 5 < =ikono, kar lahko dosežemo tudi z dvakratnim dvoklikom na ikono )5, novost ko lahko vsebino ikone kopiramo na drug medij 8, pomeni izbris iz namizja 45, pomeni shranitev v odložiše - vmesni pomnilnik '85, pomeni da želimo ustvariti bližnjico do mape ), pomeni izbris oznaene mape 5pomeni, da želimo spremeniti ime mape <priklie na zaslon pogovorno okno, ki ga lahko vidite skrajno desno. Glede na vrsto ikone ima razlino število kartic, v katerih zvemo osnovne lastnosti ikone in lahko spremenimo nekatere lastnosti. (55K Okna e na ikono dvakrat kliknemo se le ta odpre in dobimo odvisno od vrste ikone na katero smo kliknili. Najprej si oglejmo znailnosti okna. Optina razlika med oknom in pogovornim oknom je v menujski vrstici, ki je pogovorna okna nimajo. =. = e kliknemo nanjo dobimo roletni izbor z možnostmi minimiziranja, zapiranja, ipd... okna. VSEBINA Poznamo štiri vrste oken: OKNA vsebuje delujo program. V njem teejo programi. % se pojavi le znotraj delujoega programa in je namenjeno delu s programom. (Nadzorna ploša, Raziskovalec, ipd...) vsebuje programe za sistemske nastavitve raunalnika ali programov. 1. 2. % 3. Napisna vrstica z imenom okna. $5 z roletnimi (zavesnimi) menuji. V kolikor nam odpove miška, lahko do menujev dostopamo s tipko <BT, <BT ki je v imenu menuja izpisan drugae ali podrtan.. =, = katere pomen bomo podrobneje spoznali ob Raziskovalcu. = okna, ki jo lahko z miško (klikni in potegni), raztegujemo. okna, v kateri se izpisujejo tekoa obvestila. Gumb za 5okna. 5 Gumb za 5okna 5 ali gumb za prejšnje velikosti. Gumb za 5 5okna. 5

III-12 4., ki služi za "dogovarjanja" s programi o tekoem delu. Okna pravzaprav predstavljajo grafino ograjo ikonam. Okna lahko premikamo (klikni in potegni za napisno vrstico) in spreminjamo velikost (klikni in potegni za robove okna). S pomojo gumbov v desnem delu napisne vrstice lahko okno poveamo ez ves zaslon, jo zmanjšamo v normalno okno ali pa zmanjšamo v velikost majhne ikone. Menujska vrstica sistemskih oken Menujska vrstica sistemskih oken vsebuje naslednje standardne menuje z ukazi: %...Na voljo so znani ukazi: = % '55 =, '85 85, ), 5, <in? 5...Na voljo so ukazi iz skupine za delo z odložišem ( 8, 45 kasneje in dva ukaza in, ki oznaujeta ikone. 45, in 85 85), ki jih bomo podrobneje spoznali...menu Pogled v prvem razdelku ponuja dva izbirna ukaza in sicer = in 5, ki sta lahko ali pa ne vidna v oknu. V drugem razdelku najdemo ukaze, ki pomenijo nain prikaza ikon v oknu in sicer v obliki: $ V tretjem razdelku najdemo dva ukaza, ki urejata seznam in sicer >, ki ponuja urejen seznam in 5, ter ukaz 5, ki razvrsti ikone po abecednem vrstnem redu., V zadnjem razdelku sta dva ukaza. Prvi =8ponovno razporedi ikone glede na velikost okna. Drugi $8priklie na zaslon pogovorno okno s tremi karticami. V prvi kartici $ se odloamo med dvema možnostma ali bo po dvokliku na ikono vsebina ikone prikazana v novem ali istem oknu.?""585k 585K V drugi kartici se odloamo med možnostjo, katere datoteke želimo videti in možnostjo prikaza celotne poti, ter možnostjo, da ne vidimo registriranih.?""58k K V tretji kartici izberemo program, ki naj odpre datoteko, v kolikor nimamo instaliranega pravega programa za izbrani tip datoteke.?""58h= H= K45 K45555K55 555K55 5KKK "...V menuju najdemo dva ukaza in sicer ukaz B", ki priklie tematsko pomo v obliki, ki smo jo že spoznali in ukaz, ki priklie osnovne podatke o programu. Iz vizitke lahko razberemo, koliko pomnilnika imamo še na voljo.

III-13 NALOGE: 1. Odpri sistemsko okno Nadzorna ploša QQ)" in oznai ikono Miška in pritisni tipko Enter ali dvakrat klikni na ikono. Izberi menu %Q=. Kaj dobiš? spreminjaj ( nastavitev Miške v pogovornem oknu!!!!!) 2. Izberi menu %Q'85. Kaj dobiš? Kako se obnaša in kakšen uinek ima bližnjica? 3. Izberi menu Q=5. Kako ju izklopiš in kaj lahko razbereš iz Orodne vrstice in Vrstice stanja? Kakšen pomen in uinek imajo posamezne ikone? 4. Preglej možnosti menuja Q$ $. Kaj lahko iz posameznega pogleda razbereš? 5. Razporedi ikone v oknu po lastni presoji s tehniko klikni in potegni. 6. Izberi menu Q> 5 5 Q5. Kaj dosežeš s posameznim ukazom? 7. Izberi menu Q=8. Kaj dosežeš z ukazom? Spremeni velikost okna in ponovi ukaz! 8. Izberi menu Q$8in preglej pogovorna okna. koliko kartic imaš na razpolago? spreminjaj ( nastavitev Miške v pogovornem oknu!!!!!) 9. Preglej vsebino pomoi, ki se nanaša na delo z okni in delo z miško. 10. Pomanjšaj velikost okna, da dobiš drsnike in proui njihovo vlogo! Orodna vrstica sistemskih oken V kolikor smo v menuju Q= izbrali možnost prikaza orodne vrstice, dobimo v oknu pod menujsko vrstico še orodno vrstico. Orodna vrstica omogoa hitrejše doseganje nekaterih vroih ukazov. Zelo dobrodošla lastnost orodnih vrstic je, da se ob izbiranju z miško po orodni vrstici pod miškinim kazalcem pokaže kratek opis uinka ikone-orodja. V orodni vrstici najdemo samo nekatera orodja-ukaze, ki so vsebovani v menujih. Vrstica stanja sistemskih oken Vrstica stanja ali kot pravimo tudi statusna vrstica je vedno zadnja vrstica okna. V njej najdemo koristne podatke o izbranem predmetu. Podatki so lahko razlini, glede na vrsto izbranega predmeta. Drsniki V kolikor je okno premajhno, da bi lahko bili vidni vsi predmeti, v oknu samodejno nastane ali nastaneta drsnika. Vodoravni in navpini drsnik omogoita, da se lahko po oknu premikamo in dosegamo vse predmete okna. Pogovorna okna Pogovorna okna predstavljajo eno ali ve kartic z razlinimi, "in 5in. Okna lahko premikamo (klikni in potegni za napisno vrstico), velikosti pa jim ne moremo spreminjati. Pogovorno okno prikliemo z ustreznim ukazom, ko se želimo s programom dogovoriti o nainu dela, nainu prikaza na zaslonu, itd... Znailnost pogovornih oken je, da dokler so odprta, ne moremo delati s programom. Lahko pa prikliemo drug program. Poznamo dve vrsti odloitvenih polj: Zgornje omejevalo navpinega drsnika. Klik na omejevalo pomeni premik okna za eno vrstico navzgor. Vodilo navpinega drsnika. Klik na navpini drsnik pomeni premik okna za njegovo višino. Navpini drsnik. Klik in poteg drsnika pomeni zvezen premik okna po višini. Spodnje omejevalo navpinega drsnika. Klik na omejevalo pomeni premik okna za eno vrstico navzdol. Elementi horizontalnega drsnika imajo enako funkcijo v vodoravni smeri, kot elementi vertikalnega drsnika v navpini smeri. izbirno polje kvadrat omogoa ve izbir. Opcija polja je izbrana, e v kvadrat kliknemo. V kvadratu se prikaže znak x ali. V kolikor je v nizu ve izbirnih polj kvadrat, lahko izberemo poljubno število le teh. izbirno polje krogec omogoa le eno izbiro. Opcija polja je izbrana, e v krogec kliknemo. V krogu se prikaže rna pika. V kolikor je v nizu ve izbirnih polj krogec, lahko izberemo le eno. e kliknemo v drugo, se rna pika iz prejšnjega krogca preseli v novega.

III-14 z imenom pogovornega okna. Pogovorno okno ima lahko ve strani -. Posamezno kartico prikliemo s 5. 5 V kolikor kliknemo na pušico na desni klikom na uho kartice. strani izbirnega polja, dobimo roletni izbor možnosti, med katerimi izberemo ustrezno. ="5. ="5 V kolikor kliknemo v polje, se v kvadratku pokaže znak x ali, kar pomeni, da opcija velja. Opcijo izkljuimo s ponovnim klikom v polje. Ukazna tipka "nadomeša " funkcijo tipke Esc (Escape Preklii). 5 5# ', nadomeša funkcijo tipke &. & S klikom na tipko poleg potrditve nastavljenih vrednosti, tudi zapremo pogovorno okno. ;". ;" V kolikor kliknemo na gumb, dobi miškin kurzor znak iskanja pomoi. S klikom na objekt, se nam izpiše kratka pomo. Gumb s katerim lahko hitro zapremo pogovorno okno. Ukazna tipka, ki lahko priklie tudi dodatno pogovorno okno 5. 5 Vrednost spreminjamo s klikanjem na zgornjo ali spodnjo pušico. Ukazna tipka 'vnese ' spremenjene vrednosti v pogovornem oknu in okno ostane odprto. #="55#5 5 5"# >&4< _ &KKK KKK Menu Nastavitve ima tri podmenuje: )"- )" najpomembnejše za dodajanje novih tiskalnikov in (oblike in konfiguracije) Nastavitve v nadzorni ploši Datum in as in podrone nastavitve Ikona % " je namenjena vodenju sistemske ure raunalnika s pomojo pogovornega okna. Pogovorno okno ima dve kartici: za Datum in as in asovni pas. Izbira asovnega pasu je enostavna saj najdemo v seznamu mest tudi Ljubljano. S klikom na ikono " dobimo pogovorno okno s petimi karticami. Na prvi kartici " najdemo v seznamu držav tudi Slovenijo, kar ima za posledico, da se X,, % in _ avtomatsko prilagodijo našim zapisom. Miška NALOGA: Proui nastavitve, ki jih najdeš v pogovornih oknih za datum, as, podrone nastavitve in miško. "!5K Ikona Miška je namenjena za nastavitev osnovnih lastnosti miške, kot npr.: hitrost miške, hitrost dvoklika, obliko znaka miške itd... Pri miški uporabljamo predvsem levo tipko za izbiro in potrjevanje posameznih izbir (nadomeša tipko & in B na tipkovnici). Desno tipko uporabljamo za priklic hitrih orientiranih menujev, kar pomeni, da je menu odvisen od tega, kam kliknemo z

III-15 desno tipko. V kolikor ima miška še tretjo srednjo tipko ji lahko prosto doloimo funkcijo - pomen - s pomojo miškinega programa. Najvekrat definiramo srednjo tipko kot dvojni klik leve tipke. V etrti kartici ) lahko s klikom na ukazni gumb spremenimo tip miške in njen gonilnik. Izbiramo lahko med vsemi združljivimi napravami - miškami (najvekrat je na razpolago samo ena, že instalirana) in spiskom mišk, ki jih direktno podpira operacijski sistem Windows 98. Seveda se morata miška in njen gonilnik ujemati. Nekatere miške imajo že pripravljene - napisane gonilnike za Windows 98, kar ustreza ukaznemu gumbu. Zaslon Ikona?? nam priklie na zaslon pogovorno okno s štirimi karticami: V prvem oknu Ozadje definiramo ozadja zaslona. V kolikor imamo slabši Pc, se raje odreimo slikam v ozadju. Drugo okno je namenjeno zašiti monitorja in varevanju. Slika na monitorju je statina in v kolikor smo dalj asa neaktivni, to kvarno vpliva na fluorescenni premaz monitorja. Problem rešimo z nastavitvijo neaktivnega asa, po katerem se bo po zaslonu izrisovala dinamina slika. Boljše matine in grafine ploše omogoajo tudi samodejen izklop monitorja v stanje pripravljenosti - ekran se zatemni - in izklop monitorja na minimalno porabo elektrine energije po doloenem asu. Tretja kartica omogoa izbiro barvne kombinacije namizja etrta kartica je namenjena izbiri števila barv in resolucije monitorja. V kolikor imamo skromnejšo grafino kartico in raunalnik, je bolje izbirati manjše število barv npr.:16. Prav tako izbirajmo resolucijo - loljivost v normalnih mejah, glede na velikost monitorja. Tipkovnica V prvi kartici U nastavimo hitrost tipkovnice (utripanje kurzorja, hitrost ponavljanja znakov ipd.). V drugi kartici \ nastavimo jezik tipkovnice oz. razporeditev tipk, kar je pomembno v kolikor pišemo v drugih jezikih npr. nemšini (üöäüöä). V tretji kartici ) lahko izberemo drug tip tipkovnice, kot jo je prepoznal operacijski sistem Windows ob instalaciji. Zvoki NALOGA: Proui nastavitve, ki jih najdeš v pogovornih oknih za zaslon in tipkovnico in zvok. "!5K Pogovorno okno?je program, ki omogoa nastavitev posameznih zvonih efektov ob doloenih opravilih. Pisave e dvokliknemo na ikono dobimo okno s seznamom vseh pisav, ki jih imamo instalirane v raunalniku. V menuju % najdemo ukaz, ki nas vodi pri namešanju novih pisav. V kolikor želimo videti obliko pisave, izberemo pisavo in z ukazom

III-16 %Q=ali dvoklikom na ikono pisave, dobimo na zaslon okno s primerom pisave. Ikona vepredstavnost S klikom na ikono Vepredstavnost dobimo pogovorno okno s petimi karticami, ki omogoajo nastavitve Avdio, Video, MIDI in CD glasbe. V kartici Dodatno pa dobimo pregled naprav in instaliranih gonilnikov. Modemi Program - arovnik, ki nas samodejno vodi pri programski namestitvi modema. Potrebno je samo slediti navodilom, ki jih prebiramo v pogovornem oknu. V kolikor je modem že instaliran prikliemo pogovorno okno z dvema karticama, ki omogoata nastavitev, dodajanje in odstranjevanje modema. Gesla Priklie program, ki omogoa doloitev gesla in profilov uporabnikov, za dostop do raunalnika v lokalnem omrežju. Dodaj/odstrani programe priklie program - arovnik, ki nas samodejno vodi pri instalaciji novih programov. V kolikor je program napisan za operacijski sistem Windows 98 omogoa tudi deinstalacijo programa. Pogovorno okno ima tri kartice. Q= je namenjena za namestitev ali odstranitev poljubnega programa z nosilca podatkov. Kartica AF je namenjena za vzdrževanje (dodajanje/odstranjevanje) programov opracijskega sistema Windows 98. Kartica?? je namenjena za pripravo zagonske diskete, ki jo potrebujemo v kolikor se nam Windowsi podrejo. Dodajanje strojne opreme priklie program - arovnik, ki nas samodejno vodi pri programski namestitvi strojne opreme (grafina ali zvona kartica, trdi disk, ipd...). Potrebno je samo slediti navodilom, ki jih prebiramo v pogovornem oknu. Sistem priklie pogovorno okno, ki omogoa kontrolo in optimizacijo namestitve strojne opreme in njihovih gonilnikov. NALOGA: 1) Proui nastavitve, ki jih najdeš v pogovornih oknih za modem, gesla, hitro iskanje, dodajanje/odstranjevanje programov in dodajanje strojne opreme. Po konanem delu povrni originalne nastavitve po navodilu profesorja! 3 Proui nastavitve, ki jih najdeš v pogovornih oknih za pisave in vepredstavnost. "!5K 3) Dodaj Epsonov tiskalnik LX-400 po navodilih profesorja! 1 Proui nastavitve, ki jih najdeš v pogovornem oknu opravilne vrstice. "!5K

III-17 Nastavitve tiskalnikov e dvokliknemo na ikono B, dobimo na zaslon okno, ki ga vidimo desno. Dvoklik na ikono %5 je program, ki nas samodejno vodi (arovnik) pri programski namestitvi tiskalnika. Potrebno je samo slediti navodilom arovnika. Dvoklik na ostale ikone priklie pogovorno okno za globalno nastavitev tiskalnika. Nastavitve opravilne vrstice Osnovna vloga opravilne vrstice je, da imamo pregled nad naloženimi programi, mapami in dokumenti in da omogoa hitro preklapljanje med okni. Z ukazom QQ= ###, dobimo na zaslon pogovorno okno, ki omogoa spreminjanje nekaterih lastnosti. Pri delu v kartici 5 bodimo previdni in urejanje raje prepustimo izkušenemu poznavalcu Windows-ov. Enote raunalnika Vse, kar z raunalnikom delamo (pišemo, raunamo, itd...), se v resnici dogaja v pomnilniku in v centralni procesni enoti (mikroprocesor). V trenutku, ko ugasnemo raunalnik ali zapremo aplikacijo (program), raunalnik izgubi vse naše podatke, ki smo jih mukoma vnašali. Da lahko podatke, torej tisto, kar smo vnesli, izraunali ali obdelali, ponovno uporabimo, so na raunalnik prikljuene enote zunanjega pomnilnika, kot so trdi diski, diskete, trane enote itd... Enote so sistemsko poimenovane s rkami abecede. D...Prva disketna enota. (D#####################Druga disketna enota (kadar je vgrajena v raunalniški sistem). e ima raunalnik samo eno disketno enoto, je le-ta oznaena tako z A: D...Obiajno je to prva logina enota trdega diska. %D?D?D...Oznake nadaljnjih enot zunanjega pomnilnika, ki so lahko dodatni trdi diski, CD - enota, trana enota ali navidezni disk (simulacija diskete v bralno-pisalnem pomnilniku raunalnika). Enote našega raunalnika lahko vidimo, e dvokliknemo na ikono $5" na Namizju. Datoteke Na teh enotah zunanjega pomnilnika so podatki zapisani v, ki jih lahko kasneje, e je potrebno, ponovno vitamo v pomnilnik raunalnika za nadaljnjo obdelavo. Razlikujemo med dvema osnovnima tipoma datotek: V E# je zapisana programska koda, ki jo raunalnik bere in uporablja kot vir navodil, kaj naj izvede. B delom B pa vsebujejo alfa-numerine podatke oz. informacije, ki smo jih vnesli v datoteko ali so bile zapisane v datoteko med programa. Datoteke tega tipa lahko naredimo tudi sami z uporabo ustreznega urejevalnika besedil oz. 5 podatkovnih datotek je veliko, odvisno od posameznega programa. Npr.: txt, doc, wri, cdr, bmp, wb1, itd...itd... 5. Tipov Na posamezni enoti zunanjega pomnilnika je lahko shranjenih veliko podatkov in informacij. Da lahko med seboj razlikujemo razline zbirke podatkov, moramo vsaki podatkovni zbirki ali datoteki prirediti. Celotno ime datoteke je sestavljena iz štirih delov, in sicer iz: *#&5 3#5 2#!l!l 1#B!l7#!lE &DW W #B Ime in tip datoteke sestavljata polno ime datoteke, ki se v istem seznamu ne sme ponoviti., ki je prvi del polnega imena datoteke, ponavadi opiše vsebino datoteke, katere sestavni del je obravnavana datoteka, ter je lahko poljubno dolg, kar pa ni najbolj praktino. Ime daljše od približno 15 znakov nam povzroa ve preglavic, kot koristi.

III-18 B B oz. pripona imena datoteke je od samega imena datoteke loena s piko (#) in ima lahko 5" 2. Tipa datoteke ne doloamo, saj ga posamezni programi samodejno dodajo. Doloena imena in tipi datotek so rezervirana za uporabo v operacijskem sistemu in jih zato ni priporoljivo uporabljati. Zato bomo uporabljali za imena in tipe datotek takšna imena, ki nam nekaj povedo. Direktoriji - mape Osnovni seznam enote W> \B \A \B1 \B3 \A1 \A2 V operacijskem sistemu Windows 98 so datoteke organizirane v skupine, imenovane seznami - (7 7). Razlog za tako združevanje datotek je, da na diskete in trde diske lahko shranimo veliko podatkov v obliki datotek in e delamo z velikim številom datotek, lahko hitro zgubimo pregled nad njimi. Zato lahko datoteke uredimo (združimo) v posamezne sezname. S tem dosežemo boljši pregled nad datotekami, obenem pa tudi skrajšamo as, ki ga operacijski sistem porabi za pristop do posamezne datoteke. e si narišemo grafino predstavitev take strukture, ugotovimo, da je podobna rodovnemu drevesu. Vsak seznam, razen osnovnega (), ima samo enega predhodnika - roditelja ( ) in ni, enega ali ve naslednikov - potomcev - podseznamov. Struktura take oblike se imenuje ". Za uporabo podseznamov oz. datotek v podseznamih moramo vedeti, kaj je trenutni seznam ( 7). To je seznam, v katerem ta trenutek delamo na trenutno naslovljeni diskovni enoti, ali pa seznam, v katerem smo nazadnje delali na drugi diskovni enoti. Torej dejansko obstaja ve trenutnih seznamov, in sicer po eden za vsako diskovno enoto. Explorer - razsikovalec Program, ki nam omogoa raziskovanje hierarhine strukture raunalnika se imenuje >. Prikliemo ga z ukazom Q Q>. Program se odpre v klasinem oknu, z vsemi elementi okna, kot smo jih že spoznali. Vsebina okna je razdeljena v dva dela. Levi nam prikazuje hierarhino strukturo enot in map raunalnika, v desnem delu pa vidimo seznam map in datotek aktivne enote ali mape. Poglejmo si od blizu, kako Raziskovalec prikaže hierarhino strukturo enot in direktorijev. Najvišjo prioriteti ima 5, ki ni fizina enota raunalnika, ampak predstavlja grafino predstavitev zaslona, s pomojo katerega lahko kontroliramo vse ostale enote. Prve podrejene enote so $5 " " je seveda fizina enota, ) pa navidezna in predstavlja samo varovalo pri brisanju oz. odstranjevanju odvenih datotek. $5 predstavlja dislociran prenosni raunalnik. V kolikor bi bili povezani z našim raunalnikom v lokalno omrežje, bi imeli še eno prvo podrejeno enoto =8)". $5 ", 4) in $5. $5 Druga podrejena enota je $5 " z vsemi fizinimi podrejenimi enotami % 20D, % 030(D, U%*D *D, U%3%D in %&D &D. K Mojemu raunalniku spadajo še Bin navidezna enota )". To isto, kar nam raziskovalec prikaže hierarhino, lahko pogledamo tudi drugae - grafino. U" " % % D (D B )" $5" % D %D &D $5 4) =8 )"

III-19 Poglejmo, kaj nam pokaže >, e kliknemo na znak + pred oznako za Prvi trdi disk. Med posameznimi enotami raunalnika izbiramo oziroma se premikamo tako, da kliknemo na ikono pred nazivom enote. Pred posameznimi enotami vidimo v kvadratku znak + ali -. Znak + pomeni, da se za enoto skriva še nadaljnja hierarhina struktura. Znak - pa pomeni, da je hierarhina struktura že prikazana - odprta - vidna. Iz slike lahko razberemo, da so na prvem trdem disku naslednje mape: Audioson, Corel50 (+pomeni, da vsebuje še podmape), Dos, Moji dokumenti, Mause,..., Windows, Winword. Sedaj si podrobneje oglejmo še desni del aktivnega okna Raziskovalca. Rekli smo že, da se po posameznih enotah in mapah premikamo s klikanjem na ikono mape ali enote. V desnem delu Raziskovalca pa se nam izpisuje vsebina _))555 ustrezne enote ali mape. Na zgornji sliki smo kliknili na enoto prvega # trdega diska (C:), ki je poimenovan HD-1. Na levi strani vidimo, da se e smo pomotoma zbrisali datoteko, na namizju dvokliknemo v njem nahajajo mape (rumeno obarvane ikone) in datoteke (razline na ikono 4)oznaimo datoteke, ki jih želimo vrniti in slikovne ikone). izberemo ukaz %Q=. Oznaene datoteke se bodo vrnile v mape iz katerih smo jih izbrisali. Delo z mapami in datotekami Kreiranje nove mape Novo mapo ustvarimo po naslednjem postopku: 1. Odpremo program > 2. Oznaimo s klikom miške mapo, ki naj bo nadrejena Novi mapi 3. S klikanjem miške Izvedemo ukaz %QQ$. 4. Vpišemo želeno ime Nove mape Preimenovanje mape in datoteke 1. Odpremo program > 2. Oznaimo mapo ali datoteko 3. Izberemo ukaz Datoteka/Preimenuj 4. Vpišemo novo ime datoteke ali mape Brisanje mape ali datoteke 1. Odpremo program > 2. Oznaimo mapo ali datoteko Pritisnemo tipko %ali izberem ukaz %Q ) % Brisanje ve datotek v nizu %Q ) 1. Odpremo program > 2. Oznaimo prvo datoteko 3. Držimo tipko! in oznaimo zadnjo datoteko v nizu Pritisnemo tipko %ali izberem ukaz %Q ) % %Q ) Selektivno brisanje ve datotek 1. Odpremo program > 2. Oznaimo prvo datoteko 3. Držimo tipko in oznaujemo ostale datoteko Pritisnemo tipko %ali izberem ukaz %Q ) % Kopiranje map, oken in datotek %Q ) 1. Odpremo program > 2. Oznaimo mapo, datoteko ali okno, ki jo želimo kopirati 3. Izberemo ukaz '55Q45 4. Oznaimo mesto, kamor želimo dobiti kopijo Izberemo ukaz '55Q ali 1. Odpremo program > 2. Oznaimo mapo, datoteko ali okno, ki jo želimo kopirati 3. Pritisnemo tipko in jo držimo 4. Z miško ( ) odvleemo oznaeno mapo ali datoteke na novo mesto 5. Spustimo tipko Premikanje map, oken in datotek 1. Odpremo program > 2. Oznaimo mapo, datoteko ali okno, ki jo želimo premakniti 3. Izberemo ukaz '55Q 8 4. Oznaimo mesto, kamor želimo premakniti mapo, datoteko ali okno Izberemo ukaz '55Q ali 1. Odpremo program > 2. Oznaimo mapo ali datoteko, ki jo želimo premakniti 3. Z miško ( ) odvleemo oznaeno mapo ali datoteke na novo mesto

III-20 Defrag Defragmentiranje je postopek združevanja razdrobljenih datotek. Sled vekratnega brisanja - odstranjevanja posameznih datotek, nastanejo na disku prazni prostori, ki se sicer zapolnijo z novimi datotekami, so pa le te razdrobljene v teh praznih prostorih. V kolikor presega fragmentacija datotek razumno mejo (približno 10%), je dostop do teh datotek poasnejši. Drive Space je program, ki omogoa stiskanje podatkov na nosilcu podatkov. Dobrodošla rešitev v kolikor nam zmanjkuje praznega prostora za shranjevanje. ScanDisc je program, ki kontrolira nosilec podatkov in poiše - reši zgubljene datoteke in mape ter jih shrani na osnovni seznam nosilca podatkov v obliki datotek tipa.chk. Odkriva pa tudi fizine napake na površini diska in jih oznai. Oznaene - poškodovane dele program ve ne uporablja za shranjevanje novih datotek. Merilnik sredstev je program, ki grafino prikazuje zasedenost sistemskih sredstev - pomnilnikov. Nadzornik sistema je program, ki nam grafino prikaže obremenitev posameznih delov raunalnika. Program Raunalo na zaslon priklie kalkulator, kakršnega poznamo iz vsakdanjega življenja. Mogoi sta dve obliki:, ki prikaže samo osnovne raunske operacije in, ki prikaže tudi zahtevnejše matematine in statistine operacije NALOGA: S pomojo Pomoi proui uinek Sistemskih orodij. "!5K je program s pomojo katerega lahko izdelamo ali urejamo slike. Standardni tip - podaljšek imena datoteke je #($. Princip dela je enostaven. Z miško izberemo ustrezno orodje v orodni vrstici, na barvni paleti ustrezno barvo in s potegom miške rišemo ali klikanjem pršimo barvo. Konne like pa lahko tudi zapolnimo z barvo. = z orodji: ", za prostorono oznaevanje dela slike, za pravokotno oznaevanje >, za radiranje dela slike, lahko tudi barvno (, za barvanje zaprtih likov 4, za kapanje barvnih pik <, omogoa poveavo dela slike ", omogoa pisanje z miško _", omogoa barvno risanje rt razlinih debelin >), za razprševanje barvnih odtenkov (klikanje) (, omogoa pisanje besedil na poljubno mesto v sliki _, za risanje ravnih rt 45, za risanje pravilnih krivulj, za risanje pravokotnikov $, za risanje mnogokotnikov & za risanje elips in krogov (držimo tipko Shift)?5, za risanje zaobljenih pravokotnikov. Program Slikar se odpre v oknu, zato veljajo za okno vse znailnosti, ki smo jih spoznali ob spoznavanju elementov Windows okolja. V napisni vrstici razberemo ime programa in ime zaetne datoteke. $5 ( za izbiro barve risanje ali prelivanja

III-21 Ko smo sliko narisali, jo želimo shraniti ali pa še dodatno obdelati, zato si poglejmo, kakšne ukaze imamo na voljo v menujski vrstici in kako jih uporabljamo. Menu Datoteka...Odpre novo neimenovano datoteko =...Ponudi pogovorno okno, kjer iz ustrezne mape (npr. Windows) odpre oznaeno datoteko (npr. Gozd.bmp). Po hierarhini strukturi map nosilca podatkov se premikamo z ikono navzgor ali izbiramo mapo v izbirnem polju. Datoteko oznaimo s klikom miške. Ime datoteke se obarva modro....ponudi pogovorno okno, kjer izberemo ustrezno mapo, kamor želimo shraniti datoteko. Datoteki moramo dati tudi ime. Tip datoteke.bmp bo program dodal sam in ga ni priporoljivo pisati....v kolikor je datoteka 8 in jo želimo shraniti z drugim imenom, izberemo ta ukaz. e bi izbrali ukaz Shrani bi program datoteko samo ponovno shranil, ne da bi nam ponudil pogovorno okno, kjer bi lahko spremenili ime datoteke. 5 5...nam prikaže našo sliko na celotnem listu papirja tako, kot bi jo dobili iz tiskalnika....nam ponudi pogovorno okno, kjer lahko doloimo nenatisljive robove na listu papirja. Doloimo tudi velikost - format lista papirja in izberemo tiskalnik s katerim bomo tiskali sliko....ponudi pogovorno okno, v katerem doloimo možnosti tiskanja, število kopij, itd......ukaz uporabimo, ko želimo program zapustiti. Hitrejša možnost je, da kliknemo na gumb za izhod (x), v napisni vrstici. V kolikor datoteka še ni shranjena ali pa niso shranjene spremembe od zadnjega shranjevanja, nas program na to opozori v pogovornem oknu z besedilom: 8 #G Pod besedilom imamo na voljo tri ukazne gumbe: %...pomeni, da želimo shraniti spremembe ali datoteko, nakar nam ponudi pogovorno okno za shranjevanje oziroma samodejno shrani - ažurira datoteko v kolikor datoteka že ima svoje ime,...pomeni, da ne želimo shraniti zadnjih sprememb ali celotne datoteke v kolikor še ni bila shranjena. Vse spremembe ali celotna datoteke bodo 5. "...pomeni, da želimo delo s programom nadaljevati in ne bomo zapustili programa Urejanje >5...Ukaz razveljavi 5 spremembo slike....ukaz razveljavi zadnjo razveljavitev spremembe slike. 8... Ukaz izreže, zbriše oznaen del slike. V programu slikar lahko oznaimo - izberemo - z dvema orodjema ". Pomembna lastnost tega ukaza je, da se izrezana vsebina shrani v =8)"- 45 ". in =8)" - = - 45...Ukaz kopira oznaen del slike. V programu slikar lahko oznaimo - izberemo - z dvema orodjema Pomembna lastnost tega ukaza je, da se izrezana vsebina shrani v =8)"- - =...Ukaz vrne vsebino =8)" na mesto kurzorja. ) =8)" - - = - )...je ukaz za odstranitev oznab izbora - rtkane rte...ukaz izbere vse predmete - celotno risbo 45 45...Ukaz kopira izbran del slike - predmet v drugo datoteko...ukaz prilepi vsebino Odložiša na mesto kurzorja Pogled 8 45 in ". = -. =8)" =

III-22 Menu omogoa ali naj bodo vidna =5 =5, ( in Slika Menu vsebuje namenske ukaze za obdelavo slik, kot npr. zrcaljenje, obraanje, itd... Možnosti Menu omogoa nastavitev barvne palete ipd... Pomo Menu omogoa priklic pomoi. Prav tako omogoa izvajanje? - poveevanja slike. Delo z miško Nekatera opravila kot npr. kopiranje in premikanje lahko zelo enostavno in hitro izvedemo z miško. Ti dve, izredno pomembni lastnosti, si bomo ogledali na konkretnem primeru. Zadajmo si nalogo, da izdelamo podobno kombinacijo besedila in slike, kot je prikazana na sliki levo. Postopkov izdelave je ve, zato si poglejmo enega, korak za korakom. Postopek a) Kliknemo na gumb in izberemo menu Q$!A. S tem smo izbrali in pognali program za urejanje besedil, o katerem bomo podrobneje govorili v naslednjem teaju. b) Napišimo besedilo, ki bo nad sliko. c) Kliknemo na ikono, pod katero se izpiše tem smo odstavek postavili na sredino med levi in desni rob besedila.. S d) Pritisnemo npr. dvakrat ali trikrat na tipko &. S tem smo kurzor pomaknili za vrstice navzdol oziroma odprli nove vrstice. Doloili smo pa tudi razmak med besedilom in sliko. e) S tem smo zakljuili prvi del vnosa besedila. Besedilo - datoteko bi lahko shranili že sedaj, vendar to ni nujno, zato bomo to storili pozneje. Slike z urejavalnikom besedil ne moremo narisati. Za to potrebujemo drugo vrsto programov, grafini program. Programa Word ne bomo zapustili - zaprli. a) Kliknemo na gumb in izberemo menu Q"Q S tem smo izbrali in pognali program za risanje, ki smo ga že spoznali. V tem trenutku imamo odprta dva programa. Eden tee v ospredju, drugi pa v ozadju. Tej 85 """ " & _ = > < = B. V kolikor imamo veji monitor npr. 17 ali ve, si lahko oba programa prikliemo na zaslon istoasno. S klikom miške v okno nekega programa, postane ta aktiven in dovzeten za ukaze. V kolikor imamo manjši monitor in potrebujemo celotno delovno površino nekega programa, med programi preklapljamo s klikom na gumb programa v opravilni vrstici. Pri tem je gumb aktivnega programa svetlejši. b) Z ustreznimi orodji narišemo sliko hiše. c) Ko smo narisali sliko, jo moramo prenesti pod besedilo - datoteko v Wordu. Sliko - datoteko bi lahko shranili že sedaj, vendar to ni nujno, zato bomo to storili pozneje

III-23 a) Del slike, ki jo želimo prenesti oznaimo z orodjem ali " ". b) Izberemo ukaz '55Q45. Lahko bi izbrali tudi ukaz '55Q 8. Slednja kombinacija ukazov bi oznaen del slike izrezala - zbrisala. Željen uinek je v obeh primerih enak. Oznaen del slike se je shranil v trenutni pomnilnik, ki mu pravimo = % < = b X _ &. 8)"5 5"AF 5". 8)" '55Q45 '55Q 8 '55Q 8. Pojem Odložiša ima v razlinih literaturah razlino ime: Vmesni pomnilnik, Oglasna deska in Clipboard. c) Kliknemo na gumb Word v opravilni vrstici. S tem postane Word aktiven. d) Izberemo ukaz 'Q. Na mesto kurzorja smo prilepili sliko iz odložiša. e) Dopišemo preostalo besedilo. a) Z ukazom %Qnam Word ponudi pogovorno okno v katerem doloimo mesto in ime datoteke. a) Z ukazom %Qnam Slikar ponudi pogovorno okno v katerem doloimo mesto in ime datoteke. Pogovorno okno je podobno pogovornemu oknu v Wordu. b) Vendar pa )5A 5.