PREDLOG VZPOSTAVITVE ŠPORTNO - TURISTIČNIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI IN NJENI OKOLICI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija PREDLOG VZPOSTAVITVE ŠPORTNO - TURISTIČNIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI IN NJENI OKOLICI DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Janez Vodičar SOMENTOR: asist. dr. Samo Rauter RECENZENT: doc. dr. Matej Majerič Avtorica dela: ŠPELA PURKART Ljubljana, 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se predvsem svoji družini, ki me je ves čas mojega študija spodbujala. Velika del zahvale pa namenjam tudi svojemu mentorju in somentorju, ki sta mi dala to izredno priložnost.

Ključne besede: šport, turizem, Ljubljana, športni programi, hoteli PREDLOG VZPOSTAVITVE ŠPORTNO - TURISTIČNIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI IN NJENI OKOLICI Špela Purkart IZVLEČEK Ključnega pomena je, da posamezniki želijo ohranjati del svoje rutine tudi, ko so zdoma in ta del imenujemo športna aktivnost. Zato se vse več ljudi odloča za aktivno preživljanje počitnic oz. si jih želijo preživeti v čim bolj športnem duhu. Tako povpraševanje po hotelih s športno ponudbo močno raste. Smoter te diplomske naloge je bil raziskati že ustaljene tirnice športnega turizma v Ljubljani in njeni okolici ter na podlagi teh predlagati nove možnosti, ki bi prisostvovale k razširitvi in izboljšanju dotedanje športne ponudbe. Predvsem pa nas je zanimalo kakšno vlogo imajo Ljubljanski hoteli v ponudbi športnih dejavnosti. V Ljubljani je veliko možnost za razvoj športnega turizma, ki do zdaj še ni bil izkoriščen. Pomemben posrednik športno turistične ponudbe so hoteli, ki v svojih obstoječih ponudbah ne ponujajo športnih aktivnosti ali pa je teh zelo malo. Zato ker je to področje ljubljanskega športnega turizma še dokaj ne raziskano, bomo izkoristili priložnost, da izpostavimo povezavo med hoteli in našo športno ponudbo, ki jo bo nudila Fakulteta za šport.

Key words: sport, tourism, Ljubljana, sports programs, hotels PROPOSAL TO ESTABLISH SPORTS - TURSTIC ACTIVITIES IN LJUBLJANA AND ITS SURROUNDINGS Špela Purkart SUMMARY It is crucial that individuals wish to keep part of their routine, even when they are away from home and this part is called sport activity. Therefore, more and more people are opting for active holidays or they want to spent them in the sporting spirit. Thus, the demands for hotels that offer sports are growing strongly. The aim of this study was to investigate the already established trcks of sports tourism in Ljubljana and its surroundings, and based on these findings to propose new alternatives, which will help with the expansion and improvement of existing sports avtivities. Above all, we wanted to know what role does Ljubljana hotels play in sports activities. Ljubljana has a great potential for the development of sports tourism, but hasn't yet been exploited. An important mediator of sports tourism activities are hotels which don't include sports activities or they offer very. Because this area of the Ljubljana sports tourism has not been quite studied, we will take this opportunity to highlight the link between our hotels and sport facilities, which will be offered by the Faculty of Sport.

Kazalo 1. UVOD... 1 1.1 Opis... 1 1.2 Cilji in hipoteze... 2 1.3 Metode dela... 2 2. DEFINIRANJE ŠPORTA, TURIZMA IN ŠPORTNEGA TURIZMA... 3 2.1 Definicija šport... 3 2.2 Športna rekreacija... 4 2.3 Turizem... 4 2.3.1 Turistična ponudba... 5 2.3.2 Turistično povpraševanje... 5 2.3.3 Turistična destinacija... 6 2.4 Športni turizem... 6 2.5 Športni turisti... 8 2.6 Povezanost športa in turizma... 8 3. LJUBLJANA... 9 3.1 Objekti, infrastruktura, pohodniške in kolesarske poti... 10 3.2 Športno turistična ponudba v Ljubljani... 17 4. PONUDBA FAKULTETE ZA ŠPORT... 19 5. PREDLOGI... 20 5.1 Programi tematsko obarvanih športnih kampov... 20 5.1.1 Pomlad poletje... 20 5.1.2 Jesen zima... 23 5.2 Meritve... 24 5.3 Hoteli s športno ponudbo... 25 5.3.1 Jutranja vadba... 25 5.3.2 Dopoldanska in popoldanska vadba... 25 5.3.3 Enodnevni športno obarvani izleti izven Ljubljane... 27 6. ZAKLJUČEK... 28 7. LITERATURA... 29 8. VIRI... 30

1. UVOD 1.1 Opis Ljubljana s svojo okolico je zaradi njene lepote, zgodovine ter naravnih danosti turistično pomembno mesto in vsako leto privablja vse več obiskovalcev. Ambasador, ki je zaslužen za velik delež prepoznavnosti naše dežele in posledično porasti turizma, je šport. Ta je vedno bolj nujen za dobro bit našega življenja, saj s svojimi pozitivnimi učinki v svetu kjer je tempo življenja hiter, ohranja naše notranje ravnovesje. Torej redna športna aktivnost krepi zdravje in preprečuje nastanek bolezni, katerih največji povzročitelj danes je stres. Zato se vedno več ljudi odloča za obisk destinacij, ki ponujajo kvalitetne športne dejavnosti. Nekateri med bivanjem v tujini ne želijo opustiti športnih aktivnosti, spet drugi pa zaradi vsakodnevnih obveznosti nimajo možnosti in tako s pridom izkoristijo take dneve. Vsi ti argumenti so razlog za vzpostavitev aktivnega turizma v Ljubljani in njeni okolici. Prednost naše prestolnice je, da smo Slovenci znani kot športni narod, kar nam omogoča pestra geografska lega. Ljubljana leži v osrednjeslovenski kotlini od koder poti vodijo v alpski, panonski in sredozemski svet, njeno predmestje pa zajema na severu Črnuče, Brinje in Ježica, proti severozahodu Dravlje, Brod, Vižmarje, Koseze, Stanežiče, Tacen in Šentvid, Šport in turizem sta tisti dve področji, ki lahko pomembno prispevata k mednarodni uveljavitvi Slovenije in k njenemu hitrejšemu vključevanju v evropske turistične tokove. Primerjalne prednosti športa in turizma, predvsem njuno povezanost, moramo zato v celoti izkoristiti in udejanjiti v praksi. Naravne danosti Slovenije omogočajo pospešen razvoj turizma, saj so njena krajinska bogastva - hkrati in menjaje modra, zelena in bela - gotovo vabljiva za tiste turiste, ki želijo preživeti svoj prosti čas na oddihu v neokrnjeni naravi. Turizem postaja vse pomembnejša gospodarska panoga, njegovo še večjo uveljavitev doma in v svetu pa med drugim pogojuje tudi kakovostna turistična ponudba (Berčič, Sila, Slak Valek in Pintar 2010, str. 15). Z motom šport bogati turizem in turizem bogati šport želimo postopno preoblikovati stereotipni miselni vzorec o vlogi in pomenu športa v turistični ponudbi Slovenije. Tako bi dvignili raven kakovosti turizma v slovenskem prostoru in dosegli boljšo in kvalitetnejšo povezavo športa in turizma. Vzajemni poslovni in ekonomski učinki bi morali biti vidni tako v turističnih kot tudi v športnih organizacijah (Berčič idr., 2010, str. 16). Turistična ponudba bi vsebovala športne aktivnosti turistov. Nekatere izmed njih že izvaja Fakulteta za šport preko Centra za šport, ki je namenjen prebivalcem vseh starosti v Ljubljani in njeni okolici. Za tiste, ki si želijo le dodatek k lastnim aktivnostim, bi se udeležili prilagojeni rekreativni vadbi, katero bi izvajali preko Centra za šport. Ostalim bolj zainteresiranim, ki želijo izpopolniti svoje sposobnosti, bi ponudili večdnevne tematske športne vadbe. Ti bi zajemali različne športne panoge: plavanje, 1

tek, kolesarjenje, triatlon, nordijska hoja in drugo. Program bi imel možnost izvedbe meritev, katere bi izvedli v laboratorijih Fakultete za šport. Spoznavanje in doživljanje Ljubljane in okolice bi izvedli skozi športne aktivnosti. Programi bi bili vodeni s strani usposobljenega kadra in bi potekali v angleškem ali drugem jeziku. Fakulteta za šport nudi tudi veliko športnih prostorov, v katerih se lahko organizirajo različne športne prireditve. Pridružili se bi hotelom, ki bi njihovim obiskovalcem nudili športne aktivnosti v Ljubljani in okolici. Športne aktivnost bi bile prilagojene glede na časovno nastanitev obiskovalcev. Ponudba bo vsebovala enodnevne, vikend in tedenske pakete. Aktivnosti bomo izvajali v okoliških športnih centrih ter športnih društvih, ki jih nudi Ljubljana. Nekatere določene aktivnosti, ki jih v naši okolici ne moremo ponuditi pa bomo izpeljali izven Ljubljanske regije. Med drugim se bomo povezali z lokalnimi turističnimi organizacijami in Oddelkom za šport Mestne občine Ljubljana. Namen te diplomske naloge je izoblikovati in predstaviti športne dejavnosti, ki jih lahko nudi Fakulteta za šport in ostali ponudniki za aktivne turiste, ti si bi skozi športno dejavnost lahko ogledali kulturne, zgodovinske ter naravne znamenitosti Ljubljane z okolico. Za to vsebino sem se odločila, ker že od nekdaj aktivno preživljam vsak svoj obisk v tujini, kjer v šport veliko vlagajo in je zato smiselno tako mentaliteto vzgojiti tudi pri nas. 1.2 Cilji in hipoteze Ugotoviti vrsto ponudbe športnih dejavnosti za turiste v Ljubljani. Analizirati ponudbo športnih dejavnosti za turiste Ugotoviti možnost razvoja ponudbe športnih dejavnosti 1.3 Metode dela Metoda dela bo deskriptivna. Za pisanje naloge si bom pomagala z domačimi ter tujimi viri in intervjuji. Znanje in informacije bom pridobila iz knjig in člankov, ki pišejo o športnem turizmu in različnim strategijam. 2

2. DEFINIRANJE ŠPORTA, TURIZMA IN ŠPORTNEGA TURIZMA Niti šport niti turizem nista ustrezno opisana kot industriji, ampak sta dejavnosti v kateri se ljudje vključujejo. Šport doživljamo kot fizično aktivnost, turizem pa izkusimo kot potovanje in destinacijo. Pri športnem produktu ne gre le za samo aktivnost, tudi pri turističnem ne gre samo za vožnjo ali destinacijo. Pravzaprav je njuna vrednost, vezana na kakovost in količino doživetji, ki jih nudita (De Knop in Standeven, 1999). Športna aktivnost ima različen pomen od človeka do človeka, niti njeno doživljanje ni enako za isto osebo v različnih obdobjih življenja. Enako tudi popotniki ne doživijo destinacij kot drugi. Vendar pa je njuna skupna značilnost, da vsak drugače dojema njun pomen in da ju ista oseba drugače dojema v različnih obdobjih življenja. Te razlike otežujejo vsesplošno definiranje športa, turizma in športnega turizma (De Knop in Standeven, 1999). Sodobni, dinamični in aktivni turizem je povezan z vsemi vrstami športa in rekreacije. Vse pogosteje se pojavljajo povpraševanja po destinacijah, ki ponujajo športno rekreacijske vsebine, od infrastrukture do oblikovanja ali organiziranja dogodkov. 2.1 Definicija šport V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je šport definiran kot, po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo. Splošna definicije, ki bi bila globalno priznana še ni. Nekateri šport pogosto opredeljujejo kot visoko tekmovalno in organizirano aktivnost. Zato se mnenja o vrstah aktivnosti, ki spadajo pod šport močno razlikujejo. Američani šport označujejo kot aktivnost, ki zahteva kompleksnost fizičnih sposobnosti in intenziven fizični napori, določena pravila ter organizirana in strukturirana razmerja, ki ohranjajo občutek svobode in spontanosti. Aktivnosti, ki ne sledijo tem trendom in niso tekmovalne, smatrajo kot rekreacijo (De Knop in Standeven, 1999). Evropska opredelitev je manj zahtevna, vendar se zavedajo, da so tradicionalne vrednosti vzorcev v športnem sistemu izgubile svoj homogeni namen urejenosti. Kot posledica procesa diferenciacije vrednosti se je izoblikovalo več različnih modelov športa. Na primer Svet Evrope formalno definira šport kot vse oblike telesnih dejavnosti, ki s pomočjo občasne ali redne udeležbe vodijo k izboljšanju telesne pripravljenosti, duševnega zdravja, družbenih odnosov ter k ohranjanju rezultatov na vseh ravneh tekmovanja (De Knop in Standeven, 1999). Vendar ta definicija ne ločuje med tekmovalnimi in netekmovalnimi aktivnostmi, ter ne razlikuje med profesionalnim in amaterskim udejstvovanjem - vse te kategorije spadajo pod šport. Ta širši pojem je priznan, kot legitimen s strani nekaterih avtorjev po Ameriki, Afriki, Aziji, Indiji in drugje po svetu (De Knop in Standeven, 1999). 3

V tej diplomski nalogi bomo šport obravnavali v najširšem pomenu besede, da bomo s tem zajeli vse tekmovalne in netekmovalne aktivnosti, ki vključujejo spretnosti, strategijo, in/ali priložnosti, kjer ljudje delajo po svojih zmožnostih ter se ob tem zabavajo in trenirajo, ali pa stremijo k najboljši fizični pripravljenosti. Prednost te definicije je, da zajema športno pravičnost, ki je prvo načelo Evropske Športne Listine in zahteva, da vse oblasti vsakemu posamezniku omogočajo sodelovanje v športu. V šport se lahko vključujemo na več načinov. Po navadi se deli na aktivno in pasivno udejstvovanje. Aktivna zahteva, da so udeleženci telesno aktivni. To je načeloma najbolj pogosta oblika športnega udejstvovanja, ne pa nujno prevladujoča. Pasivno pa vključuje spremljanje drugih, ki šport izvajajo. Ta zajema gledanje nastopov v živo in preko televizije ter tudi branje o športu (De Knop in Standeven, 1999). 2.2 Športna rekreacija ''Športna rekreacija je tista svobodna izbrana in igriva gibalna/športna dejavnost, ki človeka fizično, psihično in socialno bogati in sprošča ter ga od zgodnjega obdobja do pozne starosti vodi skozi veselje, užitek in zadovoljstvo, k celovitemu ravnovesju in zdravju''(berčič, 2002, v Kajtna in Tušak, 2005). Str23 Športna rekreacija je v sodobnem svetu pomembna sestavina vse bolj promoviranega zdravega življenjskega sloga in kakovosti življenja mnogih ljudi ter izjemno dinamičnega družbenega dogajanja. Evropski in svetovni trendi razvoja športne rekreacije kažejo, da je ta izjemno hiter in dinamičen. To sicer velja za šport nasploh, ki ga v strokovnem okolju obravnavamo kot sestavino posameznih različic, med katere tudi uvrščamo športno rekreacijo. Za področje športne rekreacije se je v evropskem prostoru in tudi pri nas uveljavil še izraz šport za vse (Kajtna in Tušak, 2005). 2.3 Turizem Zaradi pestrosti in velikega obsega vsebin je gospodarski in družbeni pojav imenovan turizem težko jasno definirati. Napisano je bilo že mnogo definicij, vendar nobena iz med njih še ni bila dovolj natančna. Zato je, zardi izjemno hitro razvijajočega trga in stalno novih trendov, težko združiti vse elemente v eno celoto (Zorko, 1999). Tako kot pri definiciji športa tudi pri turizmu ni splošne definicije. Beseda Turizem je izpeljanka angleške besede tour (potovanje), ta pa je izpeljana iz francoske besede tour (gibanje stran in vračanje nazaj k začetni točki). Prva značilnost turizma je, da vključuje potovanje. Zadosten pogoj za turizem ni samo potovanje. Ti besedi nista 4

sinonimni, saj je turizem relativno moderen koncept medtem ko je potovanje prisotno že od poselitve sveta (De Knop in Standeven, 1999). Švicarja Walter Hunziker in Kurt Krapf sta postavila strokovne temelje turistični vedi. Njuna definicija, ki ni najbolj primerna za današnje čase, ampak še vedno uporabna se glasi: Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, če to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni povezano s pridobitno dejavnostjo (Hunziker in Krapf, 1942 v Zorko, 1999) Mednarodno združenje znanstvenih strokovnjakov v turizmu je leta 1981 opredelila turizem: Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja v nekem kraju, če to bivanje ne povzroči stalne naselitve (Zorko, 1999). Inštitut za turizem in promet v St. Gallenu je turizem opredelila kot celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za katere kraj zadrževanja ni niti glavni niti stalni kraj bivanja ali zaposlitve (Zorko, 1999). Na mednarodnem srečanju strokovnjakov statistikov v Ottawi so zapisali novo definicijo, ki pravi: Turizem je splet odnosov in pojavov, povezanih z aktivnostjo oseb, ki potujejo in bivajo v krajih izven stalnega bivališča neprekinjeno do največ enega leta zaradi preživljanja prostega časa, poslovnih in drugih razlogov (Zorko, 1999). 2.3.1 Turistična ponudba Hunziker in Krapf (1942, v Zorko 1999) sta zapisala, da moramo turistično ponudbo dojemati v gospodarskem in tržnem pomenu kot količino turističnih dobrin, ki so jih ponudniki pri določeni ravni cen in določenem deviznem tečaju pripravljeni prodati. Bolj preprosto bi lahko rekli, da turistična ponudba tisto količino turističnih dobrin, ki so na voljo turistom po določenih cenah z namenom, da bi zadovoljile njihove turistične potrebe. Ker je turistična ponudba tržna kategorija in gre za prodajo materialnih dobrin in storitev, ki dobijo na trgu lastnosti blaga (tudi storitve so na trgu blago), bi lahko govorili o ponudbi turističnega blaga ali o blagu turistične ponudbe, vendar se je poimenovanje turistične dobrine in storitve že tako ukoreninilo, da ga ne kaže spreminjati (Zorko, 1999). 2.3.2 Turistično povpraševanje Za pojav turističnega povpraševanja je potrebno izpolniti vseh 5 pogojev, in sicer prosti čas, denar, potreba, motiv in zdravje, ki je temeljni pogoj za kakršnokoli početje (Veljković in Colarič-Jakše, 2014). 5

Torej zanimanje potencialnega turista za turistične proizvode imenujemo turistično povpraševanje, katerega potrebe zadovoljijo nosilci turistične ponudbe s svojimi storitvami. Turistična ponudba in turistično povpraševanje skupaj oblikujeta turistični trg (Zorko, 1999). 2.3.3 Turistična destinacija Turistična destinacija je lahko turistično mesto, lokalna turistična destinacija, turistična regionalna destinacija ali celotna država kot turistična destinacija. Vsaka od teh prostorski obsežnosti mora imeti določena naravna ali družbena sredstva, ki bodo popotnika prepričala, da jo obišče (Veljković in Colarič-Jakše, 2014). Za pravilno razumevanje pojma turistična destinacija moramo, poznati obseg potencialnega turističnega trga, ki se navezuje na turistične vire kraja, mesta, občine, območja, regije in drugih geopolitičnih enot. Poglaviten element identificiranja obsega turistične destinacije je razmerje med turistično destinacijo in turističnem trgom. Da razumemo razmerje med njima pa moramo vedeti, kakšno je povpraševanje in turistične ponudbe. Povpraševanje zajema dva elementa, in sicer potrebe turista in njegove zmožnosti. Turistično ponudbo prav tako sestavljata dva elementa, in sicer viri ter upravljanje z njimi (Juvan, 2010). Turistična destinacija je zaokroženo geografsko območje, ki ga definirajo sile turističnega povpraševanja in turističnega gospodarstva. Slednje skuša naravne in izvedene geografske značilnosti območja preoblikovati, reorganizirati ali prilagoditi tako, da bodo pozitivno delovale na turistično povpraševanje (Juvan, 2010). 2.4 Športni turizem Pojem športni turizem lahko opredelimo na več načinov, odvisno kaj je središče zanimanja. Ali so to aktivnosti turista, njihovi motivi obiska neke destinacije, učinki športnega turizma ali kaj drugega. Hall (1992, v De Knop in Standeven, 1999) v svoji teoriji športni turizem delijo na potovanje za udejstvovanje v šport in potovanje za ogled športa. Torej športni turizem opredelimo kot ne poslovno potovanje izven domačega okolja, kjer bomo tekmovali v športnih aktivnostih ali si jih ogledali. De Knop in Standeven (1999) sta športni turizem opredelila kot vse vrste aktivne in pasivne udeležbe v športnih aktivnostih, ki so organizirane ali priložnostne. Razlogi so lahko zasebnega ali poslovnega značaja, ki zahtevajo potovanje izven od domačega in delovnega okolja. 6

Ritchie in Adair (2002, v Berčič, Sila, Slak Valek in Pintar, 2010) sta zapisala, da športni turizem zajema aktivna športna potovanja (npr. potapljanje, golf in drugi športi) in pasivne udeležence (športni muzeji in športne prireditve) in zajema oba pojava, ki sta vodilna motiva za potovanje, tako šport kot turizem. Tudi profesionalen šport se šteje pod športni turizem, saj zahteva potovanja športnikov in njihovih spremljevalcev na treninge in tekmovanja (Mihalič in Gartner, 2003, v Berčič idr., 2010), vendar profesionalne športnike na potovanju bolj štejemo med poslovna potovanja. Gledalci so tisti, ki potujejo na različne turistične lokacije, na drugi strani pa je šport lahko aktiven počitek in za tega posameznik izbere najbolj primerno turistično destinacijo (Kurtzman, 2001, v Berčič idr., 2010). Športni turizem je opredeljen kot turizem ljudi, ki se predvsem zanimajo za kraje, kjer so lahko aktivni v želenem športu. Športni turizem ravno tako vključuje potovanja turistov, ki potujejo na ogled nekega športnega dogodka (UN WTO, 2004, v Berčič idr., 2010). Avstralska strategija razvoja športnega turizma pravi, da je športni turizem tržna niša, ki je lahko turistična aktivnost, kjer se odvija športna aktivnost. Ta aktivnost je lahko športni dogodek ali tekmovanje, potovanje s telesno dejavnostjo ali športni tabor. Posamezniki so lahko vključeni kot tekmovalci oz. aktivni udeleženci, službeno oz. poslovno ali kot gledalci. Športni turizem je sestavljen iz športa, potovanja in bivanja (Berčič idr., 2010). Fizično aktivna potovanja je Mintel (2003, v Berčič idr., 2010) opredelil kot aktivna potovanja, katerih poglavitni cilj je ukvarjanje s športom. Moramo razlikovati med športno aktivnimi potovanji, ki so zasnovana na telesni aktivnosti od aktivnih potovanj, ki so ravno tako aktivna, ampak spadajo na kulturno ali intelektualno področju. To je zelo pomembno, saj se v Sloveniji pojavlja izraz»aktivni turizem«, ki ga enačijo s športnim turizmom. Vse vrste turizma so»aktivne«, saj pasivnega turizma ni. Tako je kulturni, zdraviliški, verski in vse ostale oblike turizma - aktivni turizem. Pravilna raba izraza: športni turizem - za vse (pod)tipe športnega turizma in/ali športnoaktiven turizem - za tisti tip športnega turizma, kjer je posameznik na potovanju sam športno aktiven. Športni turizem je splošno opredeljen s tremi kategorijami: potovanje, potrebno za ogled športnih prireditev, ogled športnih znamenitosti in aktivno ukvarjanje s športom (Gibson, 1998). Prva kategorija je povezana z ogledom športnih prireditev, kjer moramo odpotovati in prenočiti izven svojega doma, kot so npr. svetovna prvenstva, olimpijske igre in ostala pomembna tekmovanja. Organizirana tekmovanja, ki so običajno povezana s krajšim potovanjem, kljub temu pa predstavljajo športno prireditev na visokem nivoju, kot so npr. olimpijske igre. Te predstavljajo na eni strani visoko javno potrošnjo, na drugi strani pa velike zaslužke (Higham, 1999, v Berčič idr., 2010). 7

2.5 Športni turisti Aktivni športni turisti se vključujejo v športno aktivna potovanja, kjer je šport glavna namera. V potovanjih s športnimi aktivnostmi pa je šport naključna dejavnost. Športno aktivna potovanja se delijo na počitnice s posamezno športno aktivnostjo, kjer prevladuje specifičen šport in na počitnice z različnimi športnimi aktivnostmi, kjer se ukvarjajo z več športi. Tako se tudi potovanja s športnimi aktivnostmi delijo na naključno udeležbo na organiziranih športnih dejavnostih ter na zasebno športno aktivnost. Na drugi strani so pasivni športni turisti razdeljeni glede na pomembnost športa na njihovem potovanju. Poznavalci so tisti, ki so precej vpleteni v športna tekmovanja, naključni opazovalci so pa tisti, ki zgolj samo iz užitka opazujejo športno tekmovanje ali pa so na tekmovanje prišli naključno (De Knop in Standeven, 1999). 2.6 Povezanost športa in turizma Povezanost turizma in športa prihaja v zadnjih časih turističnega razvoja vse bolj v ospredje. Prej je bila ta povezava bolj ali manj zabrisana, do izraza je prihajala le ob različnih tekmovanjih, igrah in turnirjih, kjer so bili turisti obravnavani kot pasivni opazovalci dogajanja na različnih tekmovališčih, tekmovalnih poligonih oz. v različnih tekmovalnih arenah (Berčič idr., 2010). ''Danes se šport v turizmu kaže v ponudbi turističnih oz. športnoturističih centrov, ki ponujajo številne športnorekreativne dejavnosti. Od obdobja, ko so le redki na dopustu ohranjali zdrav življenjski slog skozi različne športne oz. športnorekreativne aktivnosti se je do danes precej spremenilo. Sodobni in razvojni trendi turistov pri nas in v Evropi kažejo, da je šport oz. športna rekreacija del vsakdanjika pri vedno več ljudeh. Zato želijo sodobni turisti ta del rutine ohraniti med večdnevnem ali večtedenskem odmoru. Potem takem lahko zanesljivo rečemo, da sta šport in športna rekreacija vedno bolj ključna v razvoju turizma in imata v mnogih športno turističnih centrih celo prevladujočo vlogo. Danes si več ni mogoče predstavljati delovanja in razvoja npr. zimskošportna centra, ki ne ponuja celovite zimske ali dodatne športno-turistične ponudbe. To drži tudi za druga športno turistična centre, katerih glavna ponudba je igranje golfa, tenisa, pohodništvo, kolesarjenje, gorništvo, plavanje ali drugi športnorekreativne dejavnosti. Iz tega sklepamo, da je večina športno-turističnih centrov svoj renome ustvarila skoraj izključno s športno ponudbo, ki je najbolj privlačen del njihove turistične ponudbe. Glede na navedeno in ob sledenju razvojnim trendom na področju turizma in še zlasti na področju športnega turizma lahko rečemo, da se pomen in vloga športa v turizmu iz leta v leto postopno povečuje in da je torej krivulja razvoja usmerjena navzgor. Taka usmeritev in napredek pa pomembno oblikujeta turistično ponudbo, kjer rekreativni šport kot različica športa igra eno najpomembnejših vlog''(berčič idr., 2010, str. 27-28). 8

3. LJUBLJANA Današnja razvitost in razvejanost športa v Sloveniji omogočata vključevanje različnih turističnih vsebin in dejavnosti, s čimer se bogati tudi šport. Prav tako pa vključevanje športa v turistično ponudbo lahko pomembno prispeva k hitrejšemu razvoju turizma v posameznih slovenskih regijah in turističnih območjih. Ljubljana je na geografskem, jezikovnem, kulturnem in zgodovinskem razpotju med zahodno in vzhodno Evropo ter sredozemskimi državami. Lahko se pohvali z mondenim starim mestnim jedrom, z bogato kulturno dediščino in s prijetnim mestnim okoljem. Obenem pa je moderno univerzitetno mesto z bogatim poslovnim, političnim in kulturnim življenjem ter razvito infrastrukturo. Prestolnico bogati mnogo znanstveno-raziskovalnih in drugih ustanov ter dobro razvita kongresna in sejemska dejavnost. Dobro organiziran informacijski in promocijski center za turizem omogoča, da turistična sezona teče skozi vse dni v letu. Mesto je poleg številnih športnih prireditvah znano še po pestri kulturni in zabavni ponudbi (Kolenc, Počervina, Nahtigal in Fras, 2009). Naravne danosti Ljubljani omogočajo dobre pogoje za telesno in športno rekreativno aktivnost. Nekatere od teh so Pot spominov in tovarištva, mnoge poti po Rožniku, Golovcu, Šmarni gori in v nadaljevanju Rašici in Polhograjskih dolomitih, na Jančah, ob reki Savi in Ljubljanici. Največ pozornosti je posvečene hoji, teku in kolesarjenje tudi z organizacijo velikih športno rekreativnih prireditev. Najbolj poznana prireditev je Ljubljanski maraton, sledita kolesarska Maraton Franja, Tek trojk ter Pot okoli Ljubljane, kjer se vsako leto zberejo ljubitelji hoje. Vse športno rekreativne prireditve skozi vse leto vabijo prebivalce Ljubljane in tudi turiste k redni športno rekreativni dejavnosti (Kolenc idr., 2009). V Mestni občini Ljubljana ponujajo tudi pester in bogat program športne rekreacije. Animacijski programi so sestavljeni iz športnih aktivnosti, ki vključujejo osnovna gibanja. To so hoja, tek in kolesarjenje. Zato so primerni tako za športno aktivne kot tudi za tiste, ki šele začenjajo s telesno aktivnostjo in športnim udejstvovanjem. Programe izvajajo športna društva ob koordinaciji Športne zveze Ljubljana. Sofinancira jih Mestna občina Ljubljana, zato so za uporabnice in uporabnike nekateri programi brezplačni, nekateri pa dostopni po ugodnejši ceni (Kolenc idr., 2009). Ljubljana s svojo lego in mestnimi znamenitostmi ponuja raznolike možnosti za rekreacijo, sprehode, tek, kolesarjenje. Med njimi sta zagotovo najbolj obiskana ljubljanski park Tivoli in Rožnik, kjer lahko najdemo sprehajalne poti, tekaške in trim steze, park lahko obkrožimo s kolesom. Obiščemo lahko ljubljansko znamenitost Pot spominov in tovarištva (PST), ki obsega 33 km urejene poti, po kateri lahko tečemo, hodimo ali kolesarimo. V samem centru se lahko povzpnemo na grajski grič, na katerem kraljuje Ljubljanski in pohajkujemo po Golovcu, kjer so urejene sprehajalne poti. Rekreiramo se lahko ob Ljubljanici in Savi ter na Jančah, Rašici, Šmarni gori in Polhograjskih dolomitih. Veliko prednost pa predstavlja dostopnost, ne glede na časovne in finančne zmožnosti ali prevozno sredstvo, saj imamo dobro urejen mestni promet (Kolenc idr., 2009). 9

3.1 Objekti, infrastruktura, pohodniške in kolesarske poti Ljubljana in njena okolica ponuja mnogo pokritih in odprtih športno-rekreativnih površin, kar omogoča ukvarjanje s športom preko celega leta. Vključujejo različne športe od zimskih, kot je tek na smučeh do poletnih kot je plavanje. Površine so namenjene vsem, športnikom, meščanom in turistom. Tu so tiste, ki so najbolj priljubljene v Ljubljani: POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA Pot spominov in tovarištva, ki obkroža Ljubljano, je rekreacijska pot dolga 35 kilometrov. Namenjena je predvsem hoji in teku, na njej pa je dovoljeno tudi kolesarjenje. KOSEŠKI BAJER Umetno jezero na obrobju Ljubljane je danes naraven močvirnat prostor, kjer živijo redke in ogrožene živalske ter rastlinske vrste. Okoli bajerja je speljana sprehajalna pot s klopmi. V zimske času, ko zamrzne pa bajer postane priljubljeno naravno drsališče. GRAJSKI GRIČ IN ŠANCE Večji del griča je poseljen z gozdom, med katerim se vijejo sprehajalne poti. Vzpon do vrha traja približno 20 minut, kjer lahko nadaljujemo z vadbo na trim otoku s šestimi telovadnimi napravami s pogledom na mesto z vseh smeri ter na severni strani Kamniške Alpe. Pot ob obzidju na Šancah je sprehajališče v prijetni senci krošenj dreves, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik. MOSTEC Mostec je ena najbolj priljubljenih rekreacijskih točk v Ljubljani. Leži na severozahodnem pobočju Rožnika ob Večni poti in v neposredni bližini Živalskega vrta. Prepreden je z gozdnimi sprehajalnimi potmi, ki vključujejo sodobno opremljeno trim stezo. Z Mosteca vodi več pohodnih poti na Rožnik ter bližnji Šišenski hrib, nekatere pohodne poti prek pobočij Rožnika vodijo tudi do parka Tivoli in središča mesta. Možnost za oddih je v gostišču ob smučarskih skakalnicah Smučarskega kluba Ilirija, kjer so tudi nameščene telovadne naprave in igrišče za otroke, na voljo pa so še balinišče, igranje badmintona in namiznega tenisa. Iz Mosteca ena izmed poti vodi do Koseškega bajerja, od koder pridemo na Pot spominov in tovarištva, ki obkroža celotno mesto. Del te poti, ki vodi od Koseškega bajerja do Viča, velja za enega od najlepših, kjer so postavljene tudi telovadne naprave na prostem. PARK TIVOLI V samem središču mesta je največji in najlepši ljubljanski park Tivoli. Območje parka se z vrsto sprehajalnih poti in trim stezo, ob kateri so postavljene naprave za vadbo na prostem, nadaljuje v pobočje Rožnika. Od tu pa pridemo do Športnega parka Tivoli. Vsebuje veliko in malo dvorano Tivoli, v katerih potekajo hokejske, košarkarske in druge tekme in koncerti ter največji ljubljanski rekreacijski center s 10

kopališčem, savno, fitnesom, bovling centrom, gostinskim lokalom in vrsto organiziranih športnih dejavnosti. Kopališče Tivoli sestavljajo velik plavalni bazen (25x21m), poleg njega pa sta na voljo še manjša šolski in otroški bazen. Zunaj se nahaja kotalkališče, zimsko drsališče na prostem in deset teniških igrišč. ROŽNIK Rožnik (391 m) je priljubljena izletniška točka Ljubljančanov na katerega poteka mnogo sprehajalnih in rekreacijskih poti iz Tivolskega parka. Preko Rožnika lahko pot nadaljujemo čez sosednji Šišenski hrib vse do Mosteca, kjer sta priljubljen rekreacijski center in prireditveni prostor. Še prej si pa lahko ogledamo živalski vrt, ki se nahaja tik pod Rožnikom. ŠMARNA GORA Vrh Šmarne Gore (667 m) lahko dosežemo po več urejenih in označenih poteh, povečini relativno nezahtevnih. Na vrhu se naš pogled uzre na Kamniške in Julijske Alpe, po Ljubljanski kotlini in celo na Dolenjsko s Trdinovim vrhom. Zahodni del, ki je 7 metrov višji od vzhodnega, se imenuje Grmada, ki je ne smemo zamenjati s tisto v polhograjskem hribovju, je zahodni del Šmarne Gore katere vrh je 7 metrov višji. Prek Grmade vodi na Šmarno Goro krožna učna pot, dolga 4,5 km. ŠPORTNI PARK KODELJEVO Športni park Kodeljevo leži ob vznožju Golovca, kjer deluje tudi Fakulteta za šport. Poleg največjega bazenskega kompleksa v Ljubljani z letnimi bazeni na prostem in pokritim bazenom park obsega še atletski in nogometni stadion, športno dvorano, teniška igrišča, zunanja igrišča za košarko, rokomet in mali nogomet ter namiznoteniško dvorano. LUMPI PARK Športno zabaviščni park na prostem za otroke skozi celo leto prilagaja igrala in aktivnosti. Poleti ponujajo napihljiva igrala, drčo, proga z avtomobilčki, trampolin ter aktivnosti v bazenu. V zimskem času se na tem mestu odpre drsališče, na voljo pa je še nekaj drugih zimskih aktivnosti. GOLOVEC Na vhodu Ljubljane stoji hrib Golovec, po katerem se vije mnogo dobro urejenih kolesarskih in rekreacijskih poti. Na hribu stoji astronomski observatorij. ŠPORTNA DVORANA IN NOGOMETNI STADION STOŽICE Nova sodobno zasnovana športna dvorana je poleg stadiona del Športnega centra Stožice. Dvorana je namenjena predvsem košarkarskim in rokometnim tekmam, v njej pa se odvijajo tudi koncerti in druge večje prireditve. Stadion pa je namenjen izključno ljubiteljem nogometa. 11

ŠPORTNI CENTER KRIM V Športnem centru Krim je v največji večini namenjen rokometu, košarki in odbojki. Center sestavljajo velika športna in namiznoteniška dvorana ter igrišča na prostem. V centru delujejo različni klubi in društva, ki občasno organizirajo športna tekmovanja in rekreativne prireditve. ŠPORTNI PARK HORJUL Športni park Horjul je med najbolje opremljenimi rekreacijskimi centri v Sloveniji. Njihova športna dvorana je namenjena različnim skupinskim športom kot so nogomet, košarka, rokomet, odbojka, badminton in in line hokej. ŠPORTNI PARK LJUBLJANA Eden največjih vadbenih in rekreacijskih centrov v Ljubljani, kjer potekajo številna tekmovanja, predvsem atletska. Sestavljata ga atletska dvorano, atletski stadion, nogometni stadion s petimi igrišči, rokometno in košarkarsko igrišče, teniška igrišča, pokrito balinišče in igrišče za odbojko na mivki. MESTNO KOPALIŠČE KOLEZIJA Poleg zunanjih bazenov novo prenovljeni kopališki kompleks dopolnjuje ponudba športno-rekreacijskih površin, kot so mize za namizni tenis, košarkarsko igrišče ter igrišče za odbojko na mivki. Kopališče je dostopno tudi gibalno oviranim. ŠPORTNI PARK LOG Prosto plezanje Največja stena za balvansko plezanje v Sloveniji se nahaja Športnem parku Log, kjer se odvijajo državne in mednarodne tekme v plezanju. Poleg članov športnega društva je plezalna stena odprta tudi za druge ljubitelje plezanja. BOROVNIČEVA POHODNA POT Pot se začne v Podgradu in vodi skozi gozd po urejeni gozdni cesti do cilja na Jančah, pri Planinskem domu. Pot je namenjena pohodnikom in kolesarjem. DOLINA DRAGE PRI IGU Na severnem robu Ljubljanskega barja se nahaja Dolina Drage pri Igu, ki obsega sedem ribnikov, ki ležijo v močvirnem dnu doline in gozdna učna pot, ki poteka v gozdu nad njo. DOLINA REKE SOPOTE Pri Radečah reka Sopota izliva v Savo, večina njenih poti poteka po soteski z brzicami in tesnimi skalnimi prehodi. Pohodne poti, ki vodijo mimo slapov, kraških jam ter ostankov žag in mlinov so obdane z lepim naravnim okoljem. 12

GOZDNA NARAVOSLOVNA UČNA POT MALI VRH Izhodišče poti je pri Kamnikarjevi domačiji, dolga je dva kilometra. Namenjena je naključnim sprehajalcem, šolarjem, lastnikom gozdov, ljubiteljem narave, pa tudi tistim, ki so o gozdu bolje poučeni. GRADIŠČE Na vrhu hrib Gradišče (547 m) se odpira razgled na horjulsko dolino, na drugi strani pa na Ljubljansko barje vse od Vrhnike in Iga. Ob jasnem vremenu je videti tudi Julijske Alpe s Triglavom. Pot je manj zahtevna in je primerna za vse vrste pohodnikov. GRAD SMLEDNIK S KALVARIJO Vzpon na hrib v bližini Zbilj (515 metrov), kjer stojijo razvaline starega gradu Smlednik, vodi križev pot oziroma kalvarija iz leta 1772, ob kateri je postavljenih 14 kapelic. GRMADA Polhograjska Grmada (899 metrov) sodi med najvišje vrhove v Polhograjskem hribovju. Iz smeri Polhovega Gradca ali iz Medvod so poti razmeroma nezahtevne in položne, le vzpon na skalnat vrh je bolj strm. IŠKI VINTGAR Reka Iška teče po soteski Iškega Vintgarja. Njeno zanimivo podobo z deročo rečico, prodnimi sipinami, številnimi tolmuni in strmimi skalnatimi bregovi, ki ji ponekod dajejo videz pravega kanjona, so oblikovali močni tektonski prelomi. Ob sprehodu po soteski si je mogoče ogledati številne zanimive kamnine, rastlinstvo, drevje, ki se s koreninami oprijema strmin, ter številne alpske rastline. Od partizanske bolnišnice, ki je oddaljena približno eno uro, vodijo označene poti na Rakitno, Krim in Bloke. JANČE Vzhodno od Ljubljane v dolini Besnice, obdani z gozdnatimi hribi, so nanizane vasi, ki so znane po pestri turistični ponudbi. Iz hribovskega naselja Janče, ki je priljubljena izletniška točka Ljubljančanov, se odpre pogled na slovenske gore in hribovja, vse do Triglava, Karavank, Kamniških planin, pa tudi do Pohorja. Pešpoti v okolici Janč so: Sadna cesta med Javorjem in Jančami, Kostanjeva pohodna pot od Sadinje vasi do Malega vrha ter Borovničeva pot, ki se začne v Podgradu in konča na Jančah. JETERBENK Na Jeterbenk (774 metrov) deloma vodi Pot roparskih vitezov preko katere lahko pridemo na sosednji hrib Rog. Turistično društvo Žlebe-Marjeta po tej poti vsako leto organizira Pohod po poteh roparskih vitezov. 13

KORENO Na hrib Koreno (700 m) je mogoče priti po več različno zahtevnih poteh, ki vodijo do vrha kjer se razprostre pogled horjulsko dolino in na polhograjsko hribovje, v lepem vremenu pa je mogoče videti tudi alpske vrhove. KOSTANJEVA POHODNA POT Pot poteka čez Češnjico mimo nekaj kmetij s turistično ponudbo do cilja na turistični kmetiji Kamnikar na Malem vrhu. Pot je namenjena tudi kolesarjem. KRIM Razgled iz vrha Krima (1107 m) velja za enega najlepših v Sloveniji. Zaradi svoje lege je Krim pomembna točka za pohodnike in planince. Vzpon na Krim je mogoč kar po šestih različnih pregledno označenih planinskih poteh. KUREŠČEK Kurešček (833 m) slovi po romarskem središču s cerkvijo Matere božje. KURIRSKA POT DOLOMITOV Daljša planinska pot iz Medvod, povezuje vse višje vrhove Polhograjskih Dolomitov. Dolga je več kot 25 kilometrov in na več odsekih tudi dokaj zahtevna zato jo je mogoče prehoditi tudi v več etapah.. LIMBARSKA GORA Limbarska Gora v bližini Moravč je priljubljena točka pohodnikov. Nanjo med ostalim vodi tudi evropska pešpot E6. Na vrhu hriba nad vasjo stoji znamenita baročna cerkev sv. Valentina. LUBNIK Do vrha hriba Lubnik (1025 m) vodi približno dve uri hoje. Na poti, ki vodi skozi več vasi v okolici Škofje Loke, je mogoče videti več naravnih posebnosti, med njimi Lubniško jamo, Marijino brezno in Kevderc ter razvaline srednjeveške utrdbe imenovane Stari grad. MAGDALENSKA GORA Na vrh hriba poimenovanem po Cerkvi sv. Magdalene, ki je priljubljena razgledna točka vodi arheološka pohodna pot. Arheologi so na njem odkrili dobro ohranjeno naselje iz prazgodovinske železne dobe z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi ter številnimi grobnimi gomilami. 14

MUROVICA Murovica (740 m) je najvišji hrib v okolici Dola pri Ljubljani. Urejene pohodne poti vodijo iz več smeri do vrha, kjer se razprostira pogled na reko Savo, na dolino, v kateri leži Dol pri Ljubljani, ter na Ljubljano. OGLARSKA DEŽELA - DOLE PRI LITIJI V Dolah pri Litiji si lahko ogledamo oglarsko obrt. Oglarsko učno pot odlikujeta neokrnjena narava in izjemna kulturna krajina. OSOLNIK Osolnik (857 m) se razteza na skrajnem vzhodnem robu Polhograjskih Dolomitov. Vrh ponuja razgled na z gozdom poraščene hribe na eni ter vrhove Kamniških alp na drugi strani. Na vrhu stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata iz 16. stoletja. PLANINA NAD VRHNIKO Na zahodu Vrhnike na obrobju Ljubljanskega barja leži hrib Planina, katerega vrh ponuja 22 metrov visok lesen razgledni stolp. Planina spada med najbolj priljubljene pohodniške točke v tem delu Slovenije in velja za stičišče več planinskih poti. Med drugim preko njega poteka tudi Evropska pešpot E6. RAKITNA Rakitna leži v osrčju velike kraške planote, na nadmorski višini 800 metrov v osrčju Krimsko - Mokriškega hribovja. Jezero na Rakitni v zimskem času omogoča drsanje, poleti pa kopanje ter tudi ribolov. Jezero je izhodišče krožne sprehajalne (40 minut hoje) ter arheološke učne poti (ura in pol hoje), ki vodi do ostankov rimskega obrambnega stolpa in obzidja. Rakitna je tudi začetna točka daljših pohodov in kolesarskih poti. Najbolj priljubljena med njimi vodi na bližnji Krim (1107 m). Okoli Rakitne so tudi obširni tereni za tek na smučeh. REKREACIJSKA POT OB KAMNIŠKI BISTRICI Športno rekreacijska pot po bregovih reke Kamniške Bistrice v Domžalah je dolga 14 kilometrov. Ob poti stoji nekaj igrišč in drugih možnosti za rekreacijsko vadbo ter tudi dva fitnesa na prostem. SOTESKA PEKEL Pot v sotesko s slapovi, ki jo je izdolbel potok Borovniščica je urejena in zavarovana, med njenimi odseki pa je tudi nekaj precej zahtevnih. Slapov, visokih od 3 do 29 metrov je sedem poleg katerih teče potok še skozi številne strme brzice in žlebove. Pozimi pa je soteska priljubljen cilj ljubiteljev plezanja po zaledenelih slapovih. 15

SVARUNOVA POT Svarunova pot je krožna pohodna pot občine Škofljica dolga 23 km, obeležena s kažipoti. Pot poteka od središča Škofljice prek tamkajšnjega gričevja do Vrha nad Želimljami, se spusti do Želimelj in se po dolini Želimeljščice vrne na svoje izhodišče. SVETA TROJICA Na vrhu griča stoji istoimenska cerkev iz 16. stoletja. Cerkev je bila včasih romarska točka zdaj pa je priljubljena izletniška. Iz istoimenske vasi vodijo pohodne poti na Murovico (743 m), Cicelj (836 m) ali Sv. Miklavža (741 m). SVETI PRIMOŽ NAD KAMNIKOM Sveti Primož (826 m) je priljubljena pohodniška točka v Kamniški okolici. Pot na vrh Sv. Primoža ni zahtevna in traja približno eno uro. Z vrha Sv. Primoža je mogoče pohod podaljšati na Veliko Planino prek pobočij bližnjih hribov po označenih pohodnih poteh v dveh različnih smereh: čez Pirčev vrh ali čez Pasje pečine. V obeh primerih pot traja okrog dve uri hoje. SV. JAKOB Sv. Jakob (806 metrov) se nahaja v Polhograjskem hribovju in je zelo priljubljen pohodniški cilj v okolici Ljubljane. Najlažja pot je tudi najlepša in vodi iz smeri Topola. Vrh s cerkvijo Svetega Jakoba ob jasnih dneh ponuja čudovit pogled na Sorško polje, Ljubljansko kotlino, Karavanke, Julijske Alpe s Triglavom, Polhograjsko, zasavsko in notranjsko hribovje. SV. MIKLAVŽ Vrh sv. Miklavža (741 m) je razgledna točka s pogledom na celotno dolino reke Save, na okolico Moravč, pa tudi na Ljubljansko kotlino. Na hrib se je mogoče povzpeti po poteh iz Moravč ali Jevnice na dolski strani. Z Miklavža je mogoče nadaljevati pot do bližnjega Ciclja (836 m) ali do Zagorice, rojstne vasi Jurija Vege. TOŠČ Tošč (1021 metrov) je najvišji hrib Polhograjskega hribovja. Na vrhu se razprostira pogled na sosednje vrhove in na Škofjeloško hribovje. Na hrib vodi več različnih poti iz smeri Polhovega Gradca ali Medvod. Ob eni od poti iz smeri Medvod teče potok, ki na svoji poti navzdol po pobočju naredi kar pet slapov. TRBOJSKO JEZERO Trbojsko jezero leži na podeželju med Medvodami in Kranjem in meri 1km2 in je globoko do 17 metrov. 16

TRIM STEZA IN GOZDNA UČNA POT ŠUMBERK Griču Šumberk ob obrobju Domžal ponuja trim stezo kjer se lahko aktivno razgibamo ali pa si privoščimo zanimiv sprehod po gozdni učni poti dolgo 1,8 km. VEGOVA POT Vegova pot je poimenovana po slovitem matematiku in enemu najpomembnejših Slovencev Juriju Vegi in poteka iz dveh smeri. Dve pot vodita proti Zagorici ki trajata eno uro in pol, ena vodi iz Dolskega in druga iz Moravč. VELIKA PLANINA Velika planina je znana predvsem po visokogorskih pastirskih naseljih, ki so eno redkih še delujočih v Evropi. Ta slikovita planota v Kamniško Savinjskih Alpah slovi tudi po izjemni naravni lepoti in je prepredena s številnimi pohodnimi potmi. Na Veliko planino vse dni v letu vozi nihalka. Spodnja postaja nihalke je v Dolini Kamniške Bistrice, ob Taboru Alpe, zgornja pa na Šimnovcu, v bližini Gostišča Zeleni rob.nanjo se lahko povzpnete tudi peš, po vrsti priljubljenih planinskih poti. Velika planina je priljubljen izletniški cilj predvsem poleti, čudovita pa je tudi pozimi, ko je zasnežena. GOLF IGRIŠČE TRNOVO Golf igrišče Trnovo je prvo javno igrišče v Sloveniji in je namenjeno vsem obiskovalcem ne glede na znanje golfa. GOLF ARBORETUM Golf igrišče se nahaja ob največjem slovenskem parku, Arboretumu Volčji Potok. Poleg glavnega igrišča z 18 luknjami so na voljo še štiri vadbišča. Ob igranju nas spremlja razgled na naravno okolje in razgled na Kamniške Alpe. GOLF IGRIŠČE DINERS CLUB LJUBLJANA Igrišče Diners Cluba Ljubljana odlikujeta sodobna zasnova in ravninski teren, brez dreves ali drugih večjih naravnih ovir. Igrišče je zato primerno za izrazito dinamično igro. "Najdaljša" luknja na igrišču je druga (519 metrov za gospode in 465 metrov za dame). 3.2 Športno turistična ponudba v Ljubljani Javni zavod turizem Ljubljana Javni zavod Turizem Ljubljana bo letos dopolnil petnajst let svojega delovanja. V tem času se je zavod izkazal kot učinkovita in fleksibilna organizacijska oblika izvajanja javne službe, z notranjo organizacijo pa je doseženo, da imajo pokrite vse temeljne 17

aktivnosti, ki jih postavlja zakonodaja na tem področju. Na njihovi strani si lahko pogledamo aktivnosti, ki ponujajo športne dejavnosti. Te so: Supanje na Ljubljanici Veslanje po ljubljanskem barju do Tromostovja Pohod po deželi Jurija Vege Odkrivajte Ljubljano s kolesom Tivoli in rožnik - zelena pljuča Ljubljane S kolesi do izvira Kamniške Bistrice Podpeško jezero in ljubljansko barje s kolesom Raft 'n Free (Bled) Panoramski polet z malim letalom Športno plezanje na Bledu Polet z jadralnim padalom v tandemu v okolici Bleda Polet z motornim jadralnim padalom v tandemu v okolici Bleda Soteskanje, edinstveno doživetje v okolici Bleda Polet z balonom nad Ljubljano Tandemski skok s padalom - adrenalinska dogodivščina v okolici Bleda Skok šport center Center se nahaja na obrobju Ljubljane, ob reki Savi na Brodu pod Šmarno goro. Center je dobrodošel vsem, ki si želijo rekreacije, adrenalina ali druženja in zabave v naravnem okolju. Imajo pestro ponudbo športnih aktivnosti za vse generacije in nekatere so ob spremstvu staršev primerne tudi za najmlajše. Rafting po Savi od Medvod do Skok šport centra je primeren za vse generacije. Ponujajo še šolo kajaka (začetna, nadaljevalna, individualna) ter spust s kajaki sit on top, ki je namenjen predvsem tistim brez predhodnih izkušenj z veslanjem. Lahko si tudi izposodimo športno opremo. 18

4. PONUDBA FAKULTETE ZA ŠPORT Inštitut za šport Fakultete za šport sestavlja organizacijska enota Inštitut za šport. Njihovo delo je strokovno svetovanje in razvoj športnih dejavnost. Njihovi strokovnjaki z meritvami, kjer uporabljajo najbolj napredno tehnologijo, svetujejo in sodelujejo s športniki in njihovimi trenerji. Poleg njihovega glavnega interesa, ki je večinoma usmerjeni v vrhunski šport, pa so se zdaj usmerili tudi v šport otrok in mladine ter športno rekreacijo oziroma v šport za vse. Vse meritve in dejavnost Inštituta se odvijajo v laboratorijih Športno diagnostičnega centra, v Centru za vseživljenjsko učenje v športu ter Športnem centru (vadba). Športno diagnostični center Športno diagnostični center je oddelek Inštitut za šport, ki v sodelovanju z narodnimi športnimi zvezami in OKS načrtuje ter koordinira izvajanje narodnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem. Laboratorije vodijo priznani strokovnjaki z bogatim znanjem s področja, na katerem laboratorij deluje in dolgoletnimi izkušnjami z meritvami in svetovanji vrhunskim in rekreativnim športnikom. Športno diagnostični center sestavlja laboratorij za kineziologijo, biodinamiko, psihodiagnostiko, biomehaniko, fiziologijo, gibalno obnašanje, gibalni nadzor, diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja in športnomedicinsko diagnostiko in nutricistiko. Športni center Na Fakulteti za šport v organizaciji Inštituta za šport deluje tudi Športni center, katerega osnovna naloga je ponujanje storitev za vse starostne kategorije, od otrok do starostnikov kakor tudi z osebe s posebnimi potrebami. Programi so podprti s strani dobrih strokovnih kadrov na Fakulteti za šport. Trenutni program se imenuje Vadba za vse in je sestavljen iz vadba za odrasle, ki vključuje fit vadbo, funkcijsko vadbo, zumbo, jogo, pilates, nosečnice in mlade mamice, vadbo v družbi ujusansa kluba, svet teka, seniorji, vodno košarka, plavanje in aikido. Poskrbljeno je tudi za najmlajše, ki z vadbo za otroke ponuja kobacanje s starši, telovajček, gimnastiko, atletiko, ples, plezanje, žogarijo in plavanje. 19

5. PREDLOGI 5.1 Programi tematsko obarvanih športnih kampov Glede na to, da ima fakulteta za šport velik nabor dobro usposobljenih kateder v različnih športnih zvrsteh, bi z njihovo pomočjo nadgradili obstoječo ponudbo. Ponudili bi različne večdnevne tabore z različno športno tematiko, kot je plavanje, kolesarjenje, tek, triatlon, kajakarjenje, supanje, kanujanje, pohodništvo, plezanje, igre z žogo, igre z loparji, jahanje, ples, nordijsko, alpsko in turno smučanje. S tem bi lahko tisti športni navdušenci, ki hočejo nekaj več, pod budnim očesom naših strokovnjakov izpopolnili svoje znanje v določenem športu. Aktivnosti, bi po večini izvajali na prostem, da se gostje poleg tega seznanijo še z naravnimi znamenitostmi naše prestolnice, ki jih poprej ne bi nikoli spoznali. Medtem, ko bi izvajali aktivnosti bi, naredili koristno delo za zdravje svojega telesa in uživali v lepotah, ki jih Ljubljana ponuja. (Vodičar in Rauter, 2011) Tabori bi se začeli na Fakulteti za šport in trajali 2 ali 3 dni. Kot smo že omenili se, bi športne aktivnosti, ki spadajo pod športe na prostem, odvijale zunaj oz. po Ljubljani in njeni okolici. Pri sestavi programov bomo sledili najnovejšim trendom in znanstvenim raziskavam, kjer bi za posamezno športno panogo vključeni pristojni profesorji s svojimi sodelavci. Preko ustrezno težavnih programov bi spoznali turistično zanimive destinacije Ljubljane in okolice. Prek športnih aktivnosti si bi ogledali kulturne, zgodovinske ter naravne znamenitosti. Športni entuziast bi skozi svojo najljubšo prostočasno aktivnost spoznali našo deželo. (Vodičar in Rauter, 2011) Programi bi se večinoma izvajali v skupinah, prav tako pa bi ustrezno načrtovani programi bili prilagojeni tudi za posameznike, ki hočejo nadgraditi svoja znanja. Tem bi bile na voljo različne izpeljave programov v obliki individualnih meritev ter individualnega svetovanja na podlagi njihovih želja. Pri vseh programih bi se povezali socialne aktivnosti z lokalnimi turističnimi proizvodi. (Vodičar in Rauter, 2011) Vodičar in Rauter (2011) sta oblikovala naslednje programe tematsko obarvanih športnih kampov za obdobje pomlad-poletje in jasen-zima: 5.1.1 Pomlad poletje TEKAŠKI TABOR Skozi tekaški tabor bi doživeli in spoznali turistično zanimive lokacije v okolici Ljubljane preko tekaške vadbe. Izpopolnili bi svoje teoretično znanje o treniranju, ki ga bi lahko preizkusili v zanimivem okolju. Imeli bi tudi možnost individualnega programa z osebnim trenerjem in možnost opravljanja meritev in spremljanja napredka. 20