Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij
|
|
- Ambrose Simpson
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij Zinka Kolarič NEPROFITNE ORGANIZACIJE V»SLUžBI«SPLOšNEGA DRUžBENEGA INTERESA Pojem/termin neprofitno, neprofitne organizacije, neprofitni sektor, neprofitni menedžment je eden tistih terminov, ki se pogosto uporablja, ga pa tisti, ki ga uporabljajo, praviloma ne definirajo. Če ga pa že definirajo, potem podajo iz termina samega izpeljano definicijo, ki pove, kaj neprofitne organizacije niso, ne pove pa, kaj so oziroma kakšne so. Ta definicija vzpostavlja diferenco med neprofitnimi in profitnimi organizacijami, in to tako, da pove, da osnovni cilj oziroma smisel obstoja in delovanja neprofitnih organizacij ni identičen smislu/cilju obstoja in delovanja profitnih-tržnih organizacij. Osnovni smisel obstoja in delovanja profitnih organizacij temelji namreč naindividualnem interesu homo oeconomicusa, ki je operacionaliziran kot maksimiziranje profitabilnosti kapitala za njegove lastnike (Monnier in Thiry 1997, 330). Zanikanje ne pomeni, da proces maksimiziranja profitabilnosti kapitala v okviru neprofitnih organizacij sploh ne poteka, pomeni le, da to ni osnovni cilj in da ne more biti v funkciji individualnega interesa lastnikov oziroma upravljalcev neprofitnih organizacij. Zapisana razlaga generira naslednje logično vprašanje: kaj potem je osnovni cilj obstoja in funkcioniranja NPO organizacij, če to ni na individualnem interesu homo oeconomicusa temelječe profitno ravnanje? Načelni odgovor na postavljeno vprašanje izhaja iz»nasprotnega pola«individualnega interesa, ki je splošni družbeni interes. Smisel obstoja neprofitnih organizacij je delovanje v splošnem družbenem interesu, delovanje v splošno družbeno koristne namene. Načelnost tega odgovora izhaja iz dejstva, da splošnega družbenega interesa zaradi številnih pomenov, ki jih vsebuje, ni mogoče tako eksaktno definirati, kot je definiran individualni interes ekonomskega človeka. Abstraktna in normativna opredelitev splošnega družbenega interesa je naslednja: v splošnem družbenem interesu so vsa tista rav- 29
2 Zinka Kolarič nanja, katerih rezultati (dobrine, storitve) koristijo vsem, ne glede na to, ali so sposobni in voljni v njih sodelovati ali ne (Monnier in Thiry 1997). Vprašanje, ki ga takšna opredelitev inicira, je seveda, katera ravnanja so to, oziroma kdo je tisti, ki operacionalizira pojem splošnega družbenega interesa. V realnosti sodobnih družb so to javne avtoritete na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni. Legitimiteto za svoje ravnanje črpajo iz»demokratičnega principa«. Ta princip pomeni, da so javne avtoritete same rezultat volje večine, rezultat volilnih odločitev večine državljanov (volilni glas pripada vsakemu državljanu). Splošni družbeni interes je tako operacionaliziran kot javni interes. Rezultati ravnanjinciljev,kisovjavneminteresu,so»javnodobro«,katerega bistvo je v tem, da je dostopno vsem pod enakimi pogoji (Ude 1994, 123). Tako so na primer pod enakimi pogoji (določenimi z javnimi akti zakoni, odloki) dostopni vsem vodni viri, viri energije in tudi določene količine kulturnih, zdravstvenih, izobraževalnih, varstvenih in drugih storitev. Vendar pa javne avtoritete ne definirajo le ravnanj in ciljev, ki so v javnem interesu, ampak te cilje in ravnanja tudi implementirajo; v ta namen ustanavljajo svoje, to je javne organizacije (javne šole, vrtce, javna podjetja). Druga možnost, ki jo imajo javne avtoritete, je ta, da sicer definirajo cilje, ki so v javnem interesu, da pa implementacijo teh ciljev»naročijo«pri privatnih organizacijah, to je organizacijah, katerih ustanovitelji oziroma lastniki so privatne fizične ali pravne osebe. Ker implementirajo javni interes, so to neprofitne organizacije. Za namen implementacije javnega interesa s strani privatnih NPO se praviloma uporabi instrument koncesijske pogodbe, v kateri je določeno, kaj in koliko tistega, kar je v javnem interesu, bo privatna organizacija na primer zagotovila lokalni vladi, in pod kakšnimi (finančnimi in drugimi) pogoji. Za implementacijo ciljev, ki so v javnem interesu, pa obstaja še ena možnost. Ta je v tem, da privatne organizacije same implementirajo cilje, ki so v javnem interesu, javne avtoritete pa jih zato posredno podpirajo prek sistemov davčnih olajšav in drugih ugodnosti. Pri tem način implementiranja javnega interesa ni določen. Kolikor je to komercialni način, ki generira tudi dobiček, toliko javne avtoritete, na temelju olajšav in bonitet, ki jih organizacijam priznavajo, te organi- 30
3 Različni znanstveno-teoretski pristopi zacije zavezujejo, da profit reinvestirajo v dejavnost in ga ne alocirajo lastnikom organizacij. Demokratični princip, ki daje javnim avtoritetam legitimiteto, da operacionalizirajo abstraktni splošni interes kot javni interes, pa vseeno ni brez pomanjkljivosti. Njegova pomanjkljivost je v tem, da kot javne interese legitimizira le interese večine, prezre pa interese manjšine, čeprav volilni glas pripada vsakemu državljanu. Iz te pomankljivosti izhaja legitimna možnost za to, da predstavljajo tudi s strani javnih avtoritet prezrti interesi državljanov»operacionalizacijo«splošnega družbenega interesa. To pomeni, da javne avtoritete nimajo monopola nad definiranjem tistih ravnanj in ciljev, ki so v splošnem družbenem interesu. Povsem legitimno pravico imajo tudi državljani, da svoje skupne interese postavijo v funkcijo splošnega družbenega interesa, pri čemer ni nujno, da je to narejeno na povsem ekspliciten način (Monnier in Thiry 1997, 324). Na primer člani skupine samopomoči skozi vzajemno medsebojno pomoč, kar je njihov skupni interes, krepijo družbeno kohezijo in preprečujejo anomijo, kar je v splošnem družbenem interesu. Ali člani plesne skupine/društva; ko skozi svoje aktivnosti uresničujejo skupni interes, ki je uživanje v plesu, istočasno prispevajo k razvoju»plesne kulture«, kar je v splošnem družbenem interesu. Ali socialno podjetje, ko na osnovi izvajanja povsem ekonomske dejavnosti na komercialni način zagotavlja plače zaposlenim, kar je njihov skupni interes,istočasno skrbi za skupino prizadetih oseb, kar ni le abstraktni splošni, ampak je tudi javni interes. Tudi te organizacije so posredno ali neposredno podprte s strani javnih avtoritet, in javne avtoritete jih tudi zavezujejo za reinvestiranje dobička. Iz povedanega izhaja, da nam uporaba pojma neprofitna organizacija (NPO) pokrije dve osnovni vrsti teh organizacij: ene so javne NPO s strani javnih avtoritet ustanovljene organizacije, ki»služijo«javnemu interesu, druge pa so privatne NPO s strani privatnih fizičnih in pravnih oseb ustanovljene organizacije, ki lahko»služijo«tako javnemu kot tudi skupnemu interesu (članov določenih skupin). V obeh primerih gre za legitimno operacionalizacijo splošnega družbenega interesa (risba 1). 31
4 Zinka Kolarič Individualni/partikularni interes ekonomskega človeka Maksimiziranje profitabilnosti kapitala za njegove lastnike Splošni družbeni interes Ravnanja, ki koristijo vsem, neglede na to, če so v njih sposobni in voljni sodelovati Načelo demokratičnosti Javne avtoritete Operacionalizirajo Javni interes Implementirajo Javne organizacije Zasebne organizacije Rezultat Javno dobro Dostopno vsem pod enakimi pogoji Državljani Operacionalizirajo Skupni interes Implementirajo Zasebne organizacije Rezultat Skupno dobro Vzajemno koristno Risba 1: NPO v»službi«splošnega družbenega interesa EKONOMSKI, POLITOLOšKI IN SOCIALNO-PSIHOLOšKI TEORETSKI PRISTOPI K PREUČEVANJU NEPROFITNIH ORGANIZACIJ Javne neprofitne organizacije so bile predmet ekonomskih, politoloških in tudi socioloških raziskovanj ves čas po drugi svetovni vojni v kontekstu pojasnjevanja razvoja oziroma ekspanzije države blaginje. Država blaginje je, kot vemo, država, ki ne zagotavlja državljanom le osnovne socialne varnosti (prek sistemov socialnih zavarovanj), ampak jim zagotavlja tudi tako imenovani»nacionalni minimum«storitev in 32
5 Različni znanstveno-teoretski pristopi dobrin. Te so vsem državljanom dostopne pod enakimi pogoji. Nad tem minimumom velja»zaslužnostno načelo«, ki pomeni, da tisti, ki več prispeva,tudivečdobi.natanačin država blaginje implementira princip socialne pravičnosti, s katerim se legitimizira. Za razliko od javnih NPO so bile privatne NPO s strani družboslovja»vnovič odkrite«šele v začetku 80-ih let. Če rečem, da so bile vnovič odkrite, želim opozoriti na to, da so na njihovo vlogo in pomen družboslovci v sklopu različnih teorij sicer opozarjali, so pa bile te teorije premalo operacionalizirane, da bi bila vidna dejanska vloga teh organizacij v razvoju sodobnih družb. Do»ponovnega«odkritja privatnih NPO je tako pripeljala šele kriza države blaginje, ki jo je, sredi 70-ih let povzročila zaustavitev ves čas po drugi svetovni vojni kontinuirane ekonomske rasti. Državi blaginje in njenim javnim inštitucijam so pričeli očitati na eni strani neučinkovitost, izraženo v prevelikem nesorazmerju med stroški, ki jih zahteva funkcioniranje teh organizacij, in rezultati, ki se pa ne povečujejo sorazmerno ne v kvantitativnem in še manj v kvalitativnem smislu. Na drugi strani pa je bila državi blaginje očitana tudi neuspešnost v smislu nesorazmerja med stroški in cilji, ki pomeni, da so javni servisi premalo responzivni na čedalje raznovrstnejše in spreminjajoče se potrebe državljanov. V kontekstu te kritike države blaginje je družboslovje»odkrilo«privatne NPO kot alternativo dragim, rigidnim, brezosebnim in birokratskim javnim NPO. Razloge za obstoj in funkcioniranje privatnih NPO so poskušali, v poznih 70-ih letih, prvi pojasniti mikroekonomisti ameriške šole (Teorija o pomanjkljivostih trga in države, Weisbrod 1977; Teorijazaupanja, Hansman 1980; Teorija povpraševanja, James 1987). Za njih so privatne NPO predvsem producentke kolektivnih oziroma javnih dobrin in storitev. Razlog za takšno njihovo vlogo se nahaja na eni strani v trgu lastni nesposobnosti zagotoviti zadostno količino kolektivnih dobrin in storitev in na drugi strani v državi lastni nesposobnosti zagotoviti potrebno raznovrstnost teh storitev. Trg odlično deluje, ko gre za produkcijo individualnih dobrin in storitev, kjer»se ve«, kakšno je povpraševanje in kdo so potencialni kupci, a»ne tvega«pri produkciji kolektivnih dobrin in storitev, to je tistih dobrin in storitev, ki jih vsi potrebujemo, ni pa jasno, ali smo vsi sposobni in voljni za njih 33
6 Zinka Kolarič tudi plačati. To dejsvo je v klasični ekonomski teoriji»opravičilo«, da nastopi država kot producentka kolektivnih dobrin in storitev ker ima država legitimno pravico, da pobere davke od vseh državljanov, naj tudi dobrine in storitve zagotovi vsem. V rokah države se kolektivne dobrine in storitve transformirajo v javne dobrine in storitve. Javne dobrine in storitve pa so, kot smo že dejali, dobrine in storitve, ki so po meri večine. Ta njihova lastnost je posebej problematična v družbah, ki so etnično, kulturno, religiozno itn. heterogene. Heterogenost družbe implicira heterogenostpotreb, ki jihpo merivečine s strani javnih NPO zagotovljene dobrine in storitve ne morejo zadovoljiti. In tukaj nastane»prostor«za privatne NPO kot producentke teh dobrin in storitev. Za razliko od ekonomskih so politološke teorije (Teorija posredniških struktur, Berger in Neuhaus 1990; Teorija o poliarhični družbi, Dahl 1982; Teorija kategoričnih pritiskov, Douglas 1987; Teorija tretje stranke, Salamon 1987; Teorije civilne družbe, Touraine 1985, Pierson 1985, Keane 1990, Cohen in Arato 1992) osredotočene na pojasnitev intermediativne/posredniške vloge privatnih NPO. Kot entitete v sferi civilne družbe te organizacije posredujejo med posamezniki in njihovim življenjskim svetom ter megastrukturami, med katerimi sta v modernih družbah najpomembnejši država in kapitalistično podjetje. V primeru odsotnosti teh posredniških struktur in organizacij postanejo javne politike ločene od vrednot in realitet individualnega življenja; s tem izgubijo svoje moralne temelje in postanejo nelegitimne. Posredniška vloga privatnih NPO in drugih entitet civilne družbe je tako conditio sine qua non za vitalno demokratično družbo. Omeniti velja tudi socialno-psihološke teorije (Teorije o motivaciji in hierarhijičlovekovih potreb, Maslov 1966;Teorija socialnegaizbora, Margolis 1982; Teorija socialne izmenjave, Homans 1968), ki izpostavljajo možnost samoaktualizacije in samorealizacije, ki jo privatne NPO omogočajo prek vključevanja volonterske akcije in dobrodelnosti. Vendar pa se tudi v osnovi teh ravnanj nahaja motivacijska multiplikativnost, kjer si altruizem in egoizem»podajata roko«. Iz tega, sicer fragmentarnega prikaza teoretskih pristopov, je razvidno, da vsak od njih izpostavlja in pojasnjuje le eno od vlog, ki jih privatne NPO imajo, oziroma jih igrajo v sodobnih družbah. Pri tem vsakposameznipristop,neledaprezrevsedrugevloge,temvečni- 34
7 Različni znanstveno-teoretski pristopi kakor ne more pojasniti empirično ugotovljenega dejstva, da sta tako vloga oziroma funkcija kot tudi pomen privatnih NPO v posameznih sodobnih družbah različna. TEORIJA O RAZVOJU/IZOBLIKOVANJU RAZLIČNIH TIPOV SISTEMOV BLAGINJE INTERDISCIPLINARNI PRISTOP Omenjeno empirično ugotovljeno dejstvo o različnosti vlog in pomenov, ki jih imajo privatne NPO v sodobnih razvitih družbah, nam v zadovoljivi meri pojasni teorija o vzpostavitvi različnih tipov sistemov blaginje. Ta teorija se je pričela oblikovati v poznih 80-ih letih skozi sodelovanje med zahodno- in vzhodnoevropskimi družboslovci, predvsem sociologi, katerih predmet preučevanja je socialna politika (Sik in Svetlik 1988). V osnovi te teorije se nahaja predpostavka, da oblikovanje/nastajanje in delovanje privatnih NPO kot entitet v sferi formalne civilne družbe ne poteka v»praznem prostoru«, temveč v interakciji (oziroma v soodvisnosti) z razvojem in delovanjem entitet v drugih družbenih sferah: to je v sferi trga, kjer dominirajo privatne profitne entitete, v sferi države, kjer se nahajajo javne NPO in tudi v sferi neformalne civilne družbe, kjer se nahajajo družina, sorodstvo, sosedstvo t. i. neformalne socialne mreže. Še več, izhodiščna tezate teorijeje, da so se v toku zgodovinskega razvoja posameznih družb in v odvisnosti od specifičnih pogojev vzpostavile specifične hierarhije treh sfer (trga, države in civilne družbe), sfer, iz katerih posamezniki pridobivamo dobrine in storitve, ki jih potrebujemo za zadovoljitev potreb. Različne hierarhije predstavljajo različni pomen oziroma težo, ki jo ima posamezna sfera za zadovoljevanje potreb ljudi v posamezni družbi. V realnosti sodobnih razvitih družb lahko identificiramo najmanj pet različnih hierarhij treh sfer, ki so se izoblikovale v odvisnosti od tega, kateri družbeni razred je (skozi daljše obdobje) kontroliral vzvode oblasti in kakšen je bil odnos med Cerkvijo (Cerkvami) in državo. Teh pet hierarhij nam reprezentira pet različnih tipov sistemov blaginje. To so: liberalni tip sistema blaginje, konzervativnokorporativistični tip, socialnodemokratski, katoliški in etatistični tip sistema blaginje (preglednica 1). Logika funkcioniranja vsakega posameznega tipa sistema blagi- 35
8 Zinka Kolarič nje direktno determinira vlogo, ki jo imajo privatne NPO vdoločeni družbi; to pomeni, da imajo v družbah z istim tipom sistema blaginje privatne NPO isto oziroma podobno vlogo. Še več, od tipa sistema blaginje, ki se je vzpostavil v posamezni družbi, so odvisni: stopnja razvitosti privatnih NPO (stopnja njihove profesionalizacije), dominantni vir financiranja in dominantno področje; to je področje, na katerem so privatne NPO najbolj prisotne (izobraževanje, socialno varstvo, kultura, rekreacija itn). Poglejmo, kako logika vsakega posameznega tipa sistema blaginje določavlogoindrugeznačilnosti privatnih NPO. Liberalni tip sistema blaginje Ta tip sistema blaginje, ki se je vzpostavil v ZDA, Avstraliji, delno tudi Angliji, temelji na predpostavki, da so si vsi posamezniki sposobni zagotoviti resurse, ki jih potrebujejo na trgu. Pomen trga, to je privatnih profitnih organizacij, je tukaj na prvem mestu v hierarhiji. Drugo možnost za vse tiste, ki ne morejo ali nočejo participirati na trgu, predstavljajo neformalne socialne mreže, predvsem pa lokalno organizirane mreže privatnih neprofitnih organizacij. Sferi civilne družbe oziroma njenim akterjem pripada drugo mesto v hierarhiji. Država s svojimi akterji, to je javnimi NPO, poskrbi le za tiste, ki»padejo skozi«neformalne socialne mreže in mreže privatnih neprofitnih organizacij. Njena vloga je rezidualna. Opisana logika liberalnega tipa sistema blaginje odpira širok manevrski prostor za delovanje in razvoj privatnih NPO. Pomembne so kot producentke kolektivnih dobrin in storitev, in to zato, ker jih v tem modelu ne trg in ne država ne zagotavljata v zadostnem obsegu. Gre za produkcijo oziroma ponudbo predvsem zdravstvenih in izobrazbenih storitev, ki jih privatne NPO ponujajo na komercialni osnovi. Konzervativno-korporativistični tip sistema blaginje Ta tip, ki ga najdemo v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, se od liberalnega modela razlikuje predvsem glede na vlogo oziroma pomen, ki ga ima država. Ta deluje v dveh smereh: na eni 36
9 Različni znanstveno-teoretski pristopi strani država»prisili«vse, ki se zaposlijo, da se vključijo v obvezne sisteme socialnih zavarovanj. Na ta način država podpre njihovo sposobnost, da si zagotovijo resurse na trgu. Na drugi strani pa država poskrbi za vse tiste, ki se ne morejo zaposliti ali iz trga dela izpadejo. Za te posameznike in skupine poskrbi tako, da»naroči«predvsem socialnovarstvene storitve zanje pri privatnih NPO. Privatne NPO sotakovtemtipusistemablaginjeproducentkepredvsem socialnovarstvenih storitev za državo oziroma za tiste marginalne skupine, ki jim država garantira socialno varnost in blaginjo. To seveda pomeni, da njihov razvoj temelji na javnem financiranju. Socialnodemokratski tip sistema blaginje Vtemtipu,kijeznačilen za skandinavske družbe, je sfera države na prvem mestu v hierarhiji. Njeni akterji v podobi močnih NPO javnega sektorja zagotavljajo praktično vse storitve, ki jih posamezniki potrebujejo. Vsekakor pa imajo posamezniki tudi možnost, da si zagotovijo storitve na trgu ali v sferi civilne družbe. Privatne NPO kot entitete v sferi civilne družbe v teh družbah niso pomembne kot producetke storitev, pomembne so kot tisti akterji, ki posredujejo v odnosu do države in njenih inštitucij»glas«tistih posameznikov in skupin, katerih specifične potrebe ostajajo vseeno nezadovoljene. Privatne NPO tako tukaj delujejo na vseh področjih, njihov razvoj pa temelji v pretežni meri na članarinah, pa tudi na drugih virih financiranja. Katoliški tip sistema blaginje Ta tip sistema blaginje, ki ga nekateri imenujejo tudi mediteranski (Italija, Španija, Portugalska), temelji na principu subsidiarnosti. V skladu s tem principom predstavljata prvo instanco za zadovoljitev potreb posameznika družina in sorodstvo. Drugo instanco predstavljajo mreže, predvsem s strani Katoliške cerkve ustanovljenih in reguliranih privatnih NPO. Sfera trga se nahaja na tretjem mestu v hierarhiji. Le v primeru, da si posameznik ne more zagotoviti resursov ne v civilni družbi niti na trgu, nastopi država. Tako kot v liberalnem modelu je tudi tukaj vloga države rezidualna. Pri principu subsidiarnosti vztraja predvsem Katoliška cerkev. Ta 37
10 Zinka Kolarič BDP na preb. v USD Velikost sektorja Država Struktura prihodkov Dominantna področja Nizozemska ,4 % 38 % 60 % 2 % Zdravstvo in izobraževanje Belgija ,5 % 18 % 77 % 5 % Izobraževanje in zdravstvo ZDA ,8 % 57 % 30 % 13 % Zdravstvo in izobraževanje Australija ,2 % 62 % 31 % 6 % Zdravstvo, izobraževanje in soc. varstvo Anglija ,2 % 45 % 47 % 9 % Izobraževanje in socialno varstvo Francija ,9 % 35 % 58 % 7 % Socialno varstvo in izobraževanje Nemčija ,5 % 32 % 64 % 3 % Socialno varstvo in zdravstvo Austrija ,5 % 44 % 50 % 6 % Socialno varstvo 38
11 Različni znanstveno-teoretski pristopi Španija ,5 % 49 % 32 % 19 % Socialno varstvo in izobraževanje Finska ,0 % 58 % 36 % 6 % Vsa področja Švedska ,5 % 64 % 27 % 9 % Vsa področja Argentina ,2 %??? Izobraževanje Peru ,4 % 68 % 19 % 13 % Izobraževanje Brazilija ,2 %??? Izobraževanje Češka ,8 % 40 % 43 % 17 % Rekreacija in kultura Madžarska ,3 % 55 % 27 % 18 % Rekreacija in kultura Slovaška ,9 % 56 % 21 % 23 % Rekreacija in kultura Slovenija ,7 % 38 % 32 % 30 % Rekreacija in kultura Romunija ,3 % 54 % 11 % 35 % Rekreacija in kultura Struktura prihodkov: 1 komercialni prihodki, 2 javni prihodki, 3 privatne donacije. Vir: Salomon in Anheier 1998, podatki za Slovenijo Kolarič
12 Zinka Kolarič princip namreč odpira širok manevrski prostor za razvoj in delovanje njenih neprofitnih organizacij. Te so na eni strani pomembne producentke predvsem izobrazbenih, pa tudi socialnovarstvenih storitev za prodajo, na drugi strani pa si Cerkev skozi njihovo delovanje pridobiva legitimiteto. Za inštitucijo Katoliške cerkve je seveda ta druga vloga privatnih NPO pomembnejša od prve. Etatistični tip sistema blaginje Ta tip sistema blaginje se je vzpostavil v specifičnih pogojih bivših socialističnih družb. V njem je bila sfera države dominantna. Država je bila ustanovitelj, financer in kontrolor vseh organizacij in inštitucij, ki so zagotavljale storitve posameznikom. Le-ti niso imeli veliko možnosti, da bi si zagotovili resurse iz drugih sfer. Vloga privatnih NPO je bila šibka zaradi določenih formalnih ovir za samoorganiziranje in samoaktivnosti državljanov, predvsem pa zaradi omejevane vloge Cerkve. Trg s svojimi akterji v sferi produkcije storitev legalno ni obstajal. Takšna hierarhija treh sfer in njihovih akterjev se je vzpostavila v vseh bivših socialističnih družbah; seveda so bile med družbami ogromne razlike v stopnji razvitosti predvsem sfere države in njenih javnih NPO, pa tudi v potencialih neformalnih socialnih mrež in neprofitnih oziroma prostovoljnih organizacij. Te so bile pomembne predvem zato, ker so podpirale sposobnosti družine za zagotavljanje storitev njenim članom. Zato ne preseneča, da so bile teorganizacijenajmočnejeprisotne na področjih rekreacije in športa, pa tudi kulture. Njihov razvoj je temeljil na eni strani na članarinah, na drugi strani pa na sponzorskih sredstvih podjetij in donacijah posameznikov. Iz tega orisa logik delovanja posameznih tipov sistemov blaginje izhaja, da imajo privatne NPO v sodobnih razvitih družbah najmanj pet različnih vlog. Povzeli bi jih lahko takole: V družbah z liberalnim tipom sistema blaginje producirajo oziroma zagotavljajo predvsem zdravstvene in izobrazbene storitve za prodajo. V družbah s konzervativno-korporativističnim tipom sistema blaginje producirajo predvsem socialnovarstvene storitve»za državo«. 40
13 Različni znanstveno-teoretski pristopi V družbah s socialnodemokratskim tipom sistema blaginje posredujejo v smeri proti državi in njenim organizacijam»glas«tistih posameznikov in skupin, katerih potrebe ostajajo nezadovoljene. V družbah s katoliškim tipom sistema blaginje zagotavljajo legitimiteto Katoliški cerkvi delujejo v sferi izobraževanja in socialnega varstva. In končno, v bivših socialističnih družbah še zmeraj v pretežni meri podpirajo sposobnost neformalnih socialnih mrež, da nudijo storitve svojim članom. Pet različnih vlog implicira pet različnih stopenj razvitosti oziroma profesionalizacije teh organizacij v posameznih družbah. Še več, različne stopnje profesionalizacije temeljijo na različnih dominantnih finančnih virih: v družbah z liberalnim tipom sistema blaginje so to komercialni viri, v družbah s konzervativno-korporativističnimtipomsotojavni viri, v družbah s socialnodemokratskim tipom sistema blaginje je to mešanica komercialnih virov, kamor sodijo tudi članarine, javnih virov in privatnih donacij posameznikov, podjetij in fundacij, v družbah s katoliškim tipom sistema blaginje je to kombinacija komercialnih virov in privatnih donacij in v bivših socialističnih družbah je to podobno kot v Skandinaviji mešanica virov. Podatki iz obsežne komparativne raziskave, ki so jo v letu 1995 izvedli raziskovalci iz ameriške Univerze Johns Hopkins in v katero je bilo vključenih več kot 20 držav, nam navedene teze potrjujejo (risba 2). Preglednica s podatki je priložena tekstu in si jo bo mogoče ogledati na domači strani Radia Študent. V preglednici je velikost privatnih NPO merjena s številom zaposlenih v privatnih NPO kot deležem vseh zaposlenih v državi. 41
14 Zinka Kolarič Civilna družba (religiozna) L KAT KK Trg Država SD E Civilna družba (manj religiozna) L KK SD KAT E? 1. T T D CD D 2. CD D T T (CD) 3. D CD CD D (T) Risba 2: Tipi sistemov blaginje NAMESTO ZAKLJUČKA Z vidika upravljanja neprofitnih organizacij ni pomembno le to, da vemo, da privatne NPO ne predstavljajo čiste pozitivne alternative dragim in neučinkovitim javnim neprofitnim ogranizacijam, oziroma da vemo, da imajo tudi te organizacije pomanjkljivosti. Pomembnejše je, da vemo, da so te organizacije zelo raznovrstne: Ene so po svojih lastnostih skoraj bolj javne kot privatne. To so tiste, ki producirajo storitve za državo. Druge so skoraj bolj profitne kot neprofitne. Te iščejo tržne niše kamor plasirajo storitve, ki jih producirajo. Tretje so skoraj bolj neformalne kot formalne. Te ostajajo blizu neformalnih socialnih mrež in podpirajo njihovo sposobnost, da zagotavljajo storitve za svoje člane. 42
15 Različni znanstveno-teoretski pristopi Najpomembnejše z vidika upravljanja neprofitnih organizacij pa je, da vemo, da ni slučaj, da v enih družbah gravitirajo privatne NPO bolj proti državi, v drugih bolj proti trgu in v tretjih bolj proti neformalnim socialnim mrežam. Šele če,oziromako,tovemo,lahkooblikujemo takšne misije, vizije in strategije, ki pomenijo uspešen razvoj za vsako posamezno privatno NPO. NAVEDENA LITERATURA Berger,P.inR.Neuhaus To empower people the role of mediating structures in public policy. V The nonprofit organizations, ur. Gies, Ott and Shafritz. Cohen, J. in A.Arato Civil society and political theory. Cambridge: The MIT Press. Dahl, R Dilemmas of pluralistic democracy. New Haven: Yale University Press. Douglas, J Political theories of nonprofit organizations. V The nonprofit sector: a research handbook, W. Powell. Hansmann, H The economic theories of nonprofit organizations. V The nonprofit sector: a research handbook, ur. W. Powell. New Haven: Yale University Press. Kolarič, Z The nonprofit sector as a service provider in different types of welfare systems. V Social policy, protection and practice the care for vulnerable groups in Bosnia and Herzegovina, ur. Stubbs and Gregson. Sarajevo: Svijetlost. Monnier, L. in B. Thiry The general interest: its architecture and dynamics. Annals of public and cooperative economics. Oxford: Blackwell Publishers. Sik, E. in I. Svetlik Shifts in the welfare mix: significant features in countries with planed economy; similarities and differences. V Shifts in the Welfare Mix, ur. Evers and Wintersberger. Vienna: European Center for Social Welfare Trainning and Research. Weisbrod, B The voluntary nonprofit sector. Lexington,Mass: Lexington Books. 43
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationNAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationPrenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA
More informationTransfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1
Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih
More informationODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor
More informationCopyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.
UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationVanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationIzbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije
Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Carmen Rajer Analiza oskrbe starejših na domu Center za socialno delo Krško Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationMAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU
More information15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM
15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.
More informationPoslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS
Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Zdravko Kozinc POMEN SOCIALNEGA KAPITALA ZA DELOVANJE SODOBNIH DRUŽB: PRIMER INTEGRACIJSKEGA PROCESA EU DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationPOLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI
Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Maja Bevc Mentor: izr. prof. dr. Andrej A. Lukšič POLITIKA TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI V SLOVENIJI Magistrsko delo Ljubljana, 2010 KAZALO SEZNAM TABEL...
More informationSOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA
More informationMLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST
MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:
More informationGENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO
Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA
More informationISSN september 2012 brezplačen izvod
ISSN 1581-8500 september 2012 brezplačen izvod u v o d n a b e s e d a Uvodnik Ko smo se odločili, da ob obeleževanju dvajsete obletnice delovanja Skupnosti občin Slovenije pripravimo in izdamo tudi posebno
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Vanja Sitar. Kriza predstavniške demokracije. Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Sitar Kriza predstavniške demokracije Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Sitar Mentor: red. prof.
More informationENOTNA DAVČNA STOPNJA
Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor DIPLOMSKO DELO ENOTNA DAVČNA STOPNJA Študent: Sandi Kolar Naslov: Marija Dobje 13a Številka indeksa: 81582200 Redni študij Program: univerzitetni
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polona Štumpfl Mentorica: doc. dr. Maja Garb STEREOTIPI O VOJAŠKI ORGANIZACIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 KAZALO 1. UVOD... 4 2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI
More informationSomentor/-ica: Član komisije: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Kandidat/-ka:
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2 1000 Ljubljana,Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE
More informationSLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)
1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationNAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
More informationPODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:
More informationSoseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Silvija Kostelec Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationSummi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.
Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki
More informationBrezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA
More informationDISPOZICIJA ZA POSVET: VLAGANJE V KULTURO IN NEVLADNE ORGANIZACIJE Naročnik: Društvo Asociacija Avtorja: Vesna Čopič in Andrej Srakar
Ljubljana, junij 2010 DISPOZICIJA ZA POSVET: VLAGANJE V KULTURO IN NEVLADNE ORGANIZACIJE Naročnik: Društvo Asociacija Avtorja: Vesna Čopič in Andrej Srakar»Pred več kot dvajsetimi leti so se pojavile besede
More informationVPRAŠANJE RESOCIALIZACIJE ZAPORNIKOV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deželak Irena Deželak Miha VPRAŠANJE RESOCIALIZACIJE ZAPORNIKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2002 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deželak Irena
More informationKvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji
Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:
More informationDiplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI
Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za
More informationKATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI
Irena BAČLIJA* in Marjan BREZOVŠEK** KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Kako močne naj bodo slovenske pokrajine IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 406 Povzetek: Regija 1 je vmesni prostor med državnim
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANDREJ ZADNIK
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANDREJ ZADNIK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Matematika in računalništvo Ekonomsko-politični sistem kot igra računalniške
More informationDIPLOMSKO DELO. Pomen in vpliv oblik socialnega podjetništva na razvoj sodobne družbe
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO DIPLOMSKO DELO Pomen in vpliv oblik socialnega podjetništva na razvoj sodobne družbe Študijski program: SOCIOLOGIJA Dvodisciplinarni program
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationPOGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni
More informationNADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Sodin Študent rednega študija Številka indeksa: 81586662 Program: visokošolski
More informationš t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v
delovni zvezki š t 2 l e t 2 0 1 0 Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke Bojan RADEJ Ustvarjalna gmajna Ljubljana, April 2010 S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v
More informationTrajnostni razvoj v luči demografskih sprememb
Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017
More informationPoročilo z delovnega posveta
Poročilo z delovnega posveta Austria Trend Hotel Ljubljana 17. junij 2014 The Active and Healthy Ageing in Slovenia has received funding from the European Union. Kazalo 3 4 8 56 96 97 Uvod Uvodni nagovor
More informationKORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB Ljubljana, september 2006 POLONA PAŠIĆ IZJAVA Študentka Polona
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA
More informationSPREMEMBA ZAKONA O RTV SLOVENIJA: ANALIZA JAVNIH RAZPRAV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Huš Mentorica: doc. dr. Sandra Bašić Hrvatin Somentor: doc. dr. Jože Vogrinc SPREMEMBA ZAKONA O RTV SLOVENIJA: ANALIZA JAVNIH RAZPRAV Diplomsko delo
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE E-VOLITVE SLOVENIJA V PRIMERJALNI PERSPEKTIVI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Brigita Potočnik E-VOLITVE SLOVENIJA V PRIMERJALNI PERSPEKTIVI MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Brigita Potočnik
More informationPodešavanje za eduroam ios
Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja
More informationDružbeni mediji na spletu in kraja identitete
UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar
More informationUČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka
More informationPOLITIČNI SISTEM REPUBLIKE SLOVENIJE. Marjan Brezovšek Miro Haček
POLITIČNI SISTEM REPUBLIKE SLOVENIJE Marjan Brezovšek Miro Haček Ljubljana, 2012 POLITIČNI SISTEM REPUBLIKE SLOVENIJE Marjan BREZOVŠEK in Miro HAČEK Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina
More informationEKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI Tjaša Borovnik Ljubljana, november 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrski
More informationRAZMISLEK O LUHMANNOVI SISTEMSKI TEORIJI V KONTEKSTU PROBLEMA DELOVANJA
Peter Stankovič RAZMISLEK O LUHMANNOVI SISTEMSKI TEORIJI V KONTEKSTU PROBLEMA DELOVANJA POVZETEK Izhodišče članka je ena ključnih dilem, ki označujejo sociologijo že od njenega nastanka : kontroverza struktura
More informationRAČUNOVODSKI VIDIK POSLOVNIH ZDRUŽEVANJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAČUNOVODSKI VIDIK POSLOVNIH ZDRUŽEVANJ Ljubljana, december 2002 CIRILA KOVAČIČ IZJAVA Študentka izjavljam, da sem avtorica tega magistrskega dela,
More informationMOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationOPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka
More informationINTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru
ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE. Anže Šinkovec. Deliberativna demokracija. Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE Anže Šinkovec Deliberativna demokracija Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETEA ZA DRUŽBENE VEDE Anže Šinkovec Mentor: izr. prof.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZANOST ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJU LJUBLJANA, februar 2003 ŠPELA ROBAS IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA
More informationEvalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Kumše Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationSistemi za podporo pri kliničnem odločanju
Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Danijela Zupan
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Danijela Zupan Vloga organizacijske strukture pri spodbujanju inovativnosti zaposlenih: primerjalna analiza Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationFINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,
More informationDvajset let kakovosti in odličnosti
Dvajset let kakovosti in odličnosti Dvajset let delovanja Združenja za kakovost in odličnost je vključilo v izpolnjevanje vizije kakovosti v Sloveniji na tisoče ljudi. Jubilej želimo zaznamovati s knjigo,
More informationReprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deja Štaher Reprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deja Štaher
More informationPOSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POSEBNOSTI OBLIKOVANJA PODJETIJ NA DALJNEM VZHODU Stopar Andreja Šumenjakova ulica 1, Limbuš Št. Indeksa: 81544833 Redni študij Univerzitetni
More informationDemokratično v nedemokratičnem: Singapur
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Pevec Demokratično v nedemokratičnem: Singapur Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Pevec Mentor:
More informationRevitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!«
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Zagoričnik Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra:»Šempeter oživljen!«magistrsko delo Ljubljana,
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationKreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev
Izvirni znanstveni članek UDK 316.74:001.891-051(497.4) Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev POVZETEK: Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SUZANA KAŠNIK. MENTOR: doc. dr. Gregor Petrič SOMENTOR: asist. dr. Matej Kovačič
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SUZANA KAŠNIK MENTOR: doc. dr. Gregor Petrič SOMENTOR: asist. dr. Matej Kovačič SODOBNE TEHNOLOGIJE NADZORA V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2006 Zahvaljujem
More informationMladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga
Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (nelektorirana verzija) Pripravila: izr. prof. dr. Metka Kuhar Ljubljana, 2015 1 1. POVZETEK Prispevek obravnava vlogo mladinskih organizacij pri
More informationSamozavestna Slovenija. Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu
Samozavestna Slovenija Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu Pravična družba zato v naši viziji ni oddaljen, nikoli uresničen ideal. Pravična družba je
More informationPOMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010
More informationPROTISLOVJA KOMUNICIRANJA:
Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI EKONOMIJI KOMUNICIRANJA Ljubljana, 2014 Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI
More informationKompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V
More information4. Metodične prvine pri pretvarjanju družbenih odnosov v pravna razm erja Literatura... 94
Kazalo I. Pravo v d r u ž b i... 15 1. Družbeni in pravni odnosi... 15 2. Diferenciacija družbenih n o rm... 17 3. Družbena področja pravnih n o rm... 18 4. Tipi pravno reguliranih družbenih odnosov...
More informationZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV 2012 LETNIK LXXII
ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV 2012 LETNIK LXXII 4 UDK 347.9:314/316 Dr. Albin Igličar* Sodstvo kot družbeni podsistem in javnost 1. Sodstvo kot socialni sistem 1.1. Sodno odločanje in sodni postopki z vidika
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Rok Biderman. Raven vključenosti državljanov v postopke e-participacije in uporaba zbranih informacij
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Rok Biderman Raven vključenosti državljanov v postopke e-participacije in uporaba zbranih informacij Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationSTRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationVPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE
VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo
More information