UVAJANJE TEHNOLOGIJE RFID V KNJIŢNICI LAŠKO

Size: px
Start display at page:

Download "UVAJANJE TEHNOLOGIJE RFID V KNJIŢNICI LAŠKO"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Špela Gobec UVAJANJE TEHNOLOGIJE RFID V KNJIŢNICI LAŠKO Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Celje, avgust 2011

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Špela Gobec UVAJANJE TEHNOLOGIJE RFID V KNJIŢNICI LAŠKO Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Mentor: doc. dr. Tone Lerher Somentor: red. prof. dr. Iztok Potrč Celje, avgust 2011

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Špela Gobec, študentka Fakultete za logistiko, Univerze v Mariboru, univerzitetnega programa Logistika sistemov, z vpisno številko , sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral Matej Jazbinšek. V Celju, dne Podpis avtorice: Špela Gobec

4 ZAHVALA Na tem mestu bi se zahvalila mentorju, doc. dr. Tonetu Lerherju, za vso strokovno in moralno pomoč, ki mi jo je namenil med pisanjem diplomskega dela, ter somentorju, red. prof. dr. Iztoku Potrču. Zahvalila bi se tudi Knjiţnici Laško in vsem zaposlenim, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri pripravi diplomskega dela. Zahvala je namenjena tudi Osrednji knjiţnici Celje in podjetju Managee d.o.o. za izdatno strokovno pomoč. Posebej bi se zahvalila tudi vsem domačim, ki so me spodbujali v času celotnega dodiplomskega študija.

5 UVAJANJE TEHNOLOGIJE RFID V KNJIŢNICI LAŠKO Tehnologija RFID se je v zadnjem času zaradi svojih prednosti razširila na tako rekoč vsa področja. Uporabljajo jo v skladiščih, logistiki in transportu, v proizvodnji, trgovinah, bolnišnicah, igralništvu itd. V vedno večjem razmahu jo vpeljujejo tudi v knjiţnice, saj le-te stremijo po prihranku časa in stroškov ter na sploh po bolj optimalnem delovanju. V diplomskem delu smo si postavili vprašanje o smiselnosti uvedbe tehnologije RFID v Knjiţnico Laško. Osredotočili smo se na časovne koristi, s procesnimi kartami predstavili obstoječe stanje in prikazali stanje ob morebitni uvedbi nove tehnologije, analizirali smo kompatibilnost programske opreme, na predlagano rešitev pogledali z vidika izposojevalcev in med drugim predstavili opremo oziroma komponente sistema RFID, ki bi po našem mnenju najbolj ustrezale potrebam Knjiţnice Laško. Podali smo tudi oceno investicije. Na eni strani smo predstavili prednosti uvedbe tehnologije RFID, na drugi pa njene slabosti. V diplomskem delu smo upoštevali vse vidike in na podlagi tega predlagali najbolj optimalno rešitev. Ključne besede: knjiţnično poslovanje, tehnologija črtne kode, RFID-tehnologija, knjigomat, RFID-nalepka INTRODUCTION OF RFID TECHNOLOGY IN THE LIBRARY LAŠKO Because of its advantages, the RFID technology has expended virtually to every field of activity. It is used in warehouses, logistics and transport, production, stores, hospitals, gambling In increasing extent it is being initiated also in libraries, because they strive for saving time, costs and for more optimal operation in general. The thesis deals with the question of reasons for initiating RFID technology in the Laško Public Library. We focused on time benefits and by using process cards presented the existing state in the library, showed the state if the new technology was initiated and analyzed compatibility of the computer software. We took a look at the proposed solutions from the borrower's point of view and among other things presented equipment or components of the RFID system, which would, in our opinion, at most meet the needs of the Laško Public Library. We have also made an estimation of the investment. There are advantages and disadvantages of RFID technology. In this thesis we took into consideration all aspects and suggested the optimal solution. Keywords: Library operation, Bar code technology, RFID technology, library self service machine, RFID tag

6 KAZALO UVOD... 1 Opredelitev področja in opis problema... 1 Namen, cilji in osnovne trditve... 2 Predpostavke in omejitve... 3 Predvidene metode raziskovanja KNJIŢNIČNO POSLOVANJE Splošno o knjiţničnem poslovanju Organiziranost knjiţnice Uporabniki in člani knjiţnice Članstvo in izposoja Izposojevalni roki gradiva na dom Knjiţnično poslovanje kot skladiščno poslovanje Proces evidentiranja gradiva Tehnologija črtne kode in tehnologija RFID za podporo evidentiranja gradiva Črtna koda Kaj je RFID? Sestavni deli RFID-sistema Delovanje tehnologije RFID Uporaba tehnologije RFID Funkcije tehnologije RFID v knjiţnicah Knjiţnični RFID-sistem OBSTOJEČE STANJE SISTEMA EVIDENTIRANJA GRADIVA V KNJIŢNICI LAŠKO Splošno o Knjiţnici Laško Prostori Knjiţnično gradivo Opredelitev procesov knjiţničnega poslovanja Izposoja gradiva Vračilo gradiva Vračilo in izposoja gradiva Velikost knjiţnične zbirke ter frekvenca izposoje in vračanja gradiva Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško V

7 2.3.1 Knjiţnična zaloga Prirast po vrstah gradiva Članstvo v knjiţnici Obisk knjiţnice Frekvenca izposoje in vračanja gradiva Izposoja gradiva in obisk knjiţnice po mesecih Evidentiranje gradiva v Knjiţnici Laško Kritična analiza Vzročno-posledični diagram Diskusija PREDLOG UČINKOVITEJŠEGA EVIDENTIRANJA GRADIVA V KNJIŢNICI LAŠKO Predlog uvedbe tehnologije RFID Prednosti in slabosti tehnologije RFID v knjiţnicah Povezava z lokalnim informacijskim sistemom Knjigomat Prenova procesa Sistemi RFID, ki ţe delujejo v Sloveniji Analiza učinkovitosti predlagane rešitve Časovna analiza Stroškovna analiza Analiza programske opreme Analiza predlagane rešitve z vidika izposojevalcev Diskusija ZAKLJUČKI Ocena učinkov Pogoji za uvedbo rešitve Moţnosti nadaljnjega razvoja Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško VI

8 KAZALO SLIK Slika 1: Knjigomat Slika 2: Varnostna vrata Slika 3: Inventurni čitalnik Slika 4: Tloris pritličja v Knjiţnici Laško Slika 5: Tloris prvega nadstropja v Knjiţnici Laško Slika 6: Grafični prikaz odstotnih deleţev posameznih procesov v Knjiţnici Laško Slika 7: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu izposoje gradiva Slika 8: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu vračila gradiva Slika 9: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu vračila in izposoje gradiva Slika 10: Izposoja gradiva in obisk knjiţnice po mesecih v letu Slika 11: Črtna koda Molj Slika 12: EAN-črtna koda Slika 13: Vzročno-posledični diagram Slika 14: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu izposoje gradiva na knjigomatu. 47 Slika 15: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu vračila gradiva na knjigomatu.. 49 Slika 16: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu vračila in izposoje gradiva na knjigomatu Slika 17: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu izposoje gradiva pri knjiţničarju na delovni postaji Slika 18: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu vračila gradiva s knjiţničarjem na delovni postaji Slika 19: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu vračila in izposoje gradiva s knjiţničarjem na delovni postaji Slika 20: Časovna analiza procesov pred in po prenovi procesa (uvedba knjigomatov) Slika 21: Časovna analiza procesov pred in po prenovi procesa (uvedba knjigomatov) v enem letu Slika 22: Časovna analiza procesov pred in po prenovi procesa (uvedba delovnih postaj) Slika 23: Časovna analiza procesov pred in po prenovi procesa (uvedba delovnih postaj) v enem letu Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško VII

9 KAZALO TABEL Tabela 1: Procesna karta za proces izposoje gradiva Tabela 2: Procesna karta za proces vračila gradiva Tabela 3: Procesna karta za proces vračila in izposoje gradiva Tabela 4: Knjiţnična zaloga v Knjiţnici Laško Tabela 5: Prirast po vrstah gradiva v Knjiţnici Laško Tabela 6: Članstvo v Knjiţnici Laško Tabela 7: Obisk Knjiţnice Laško Tabela 8: Izposoja gradiva na dom v Knjiţnici Laško Tabela 9: Zapis procesa izposoje gradiva na knjigomatu s procesno karto Tabela 10: Zapis procesa vračila gradiva na knjigomatu s procesno karto Tabela 11: Zapis procesa vračila in izposoje gradiva na knjigomatu Tabela 12: Zapis procesa izposoje gradiva pri izposojevalnem pultu s knjiţničarjem na delovni postaji Tabela 13: Proces vračila gradiva pri pultu za izposojo s knjiţničarjem na delovni postaji Tabela 14: Zapis procesa vračila in izposoje gradiva pri izposojevalnem pultu s knjiţničarjem na delovni postaji Tabela 15: Izračun začetne investicije uvedbe tehnologije RFID Tabela 16: Doba koristnosti Tabela 17: Oprema z nabavno vrednostjo (NV), stopnjo amortizacije (AMs) in letno amortizacijo (Letna AM) Tabela 18: Število izgubljenih in prihranjenih enot gradiva v enem letu Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško VIII

10 KRATICE IN AKRONIMI AMs EAN EAS KČ Letna AM N n izg N knj N neknj n pri n pri(neknj) NČ NUK NV PČ Q knj RFID UCC UDK UPC stopnja amortizacije European Article Number Electronic Article Surveillance koristen čas letna amortizacija celotno število enot izgubljenega gradiva v enem letu število izgubljenih enot knjiţnega gradiva v enem letu število enot izgubljenega knjiţnega gradiva v enem letu število izgubljenih enot neknjiţnega gradiva v enem letu prirast knjiţnega gradiva v enem letu [število enot] prirast neknjiţnega gradiva v enem letu [število enot] nekoristen čas Narodna in univerzitetna knjiţnica nabavna vrednost potreben čas odstotek izgubljenega knjiţnega gradiva v enem letu radiofrekvenčna identifikacija (angl. Radio Frequency Identification) Uniform Code Councill univerzalna decimalna klasifikacija Universal Product Code Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško IX

11 UVOD Logistika je veda, ki med drugim skuša prihraniti čas in stroške v izbranem procesu. Zato je treba v vsakem procesu vedno znova iskati moţnosti za bolj optimalno delovanje. S pomočjo tega diplomskega dela smo ţeleli poiskati rešitev za bolj optimalno delovanje Knjiţnice Laško. Tako smo skušali ugotoviti, ali je v Knjiţnici Laško smiselno uvesti novo tehnologijo, tehnologijo RFID, ali pa je bolj smiselno ohraniti obstoječi sistem, črtno kodo. Med pisanjem diplomskega dela smo ugotovili, da uvedba nove tehnologije iz takšnih ali drugačnih razlogov ne bi bila optimalna, zato smo poizkušali poiskati srednjo pot (uvedba zgolj delovnih postaj za izposojo in vračanje, ne pa tudi knjigomatov za samostojno izvajanje teh procesov s strani uporabnikov), saj smo prepričani, da prihodnost v knjiţnicah predstavlja tehnologija RFID, in ne črtna koda. Kot navaja Cigrovski (2005), je tehnologija RFID v stalnem porastu. Idealna je v panogah, kjer je prisotno veliko število enot, ki jih je potrebno nadzirati. Ravno zaradi tega ima v knjiţnicah velik pomen. Ţe uvedba črtne kode je v knjiţnicah pomenila pravo revolucijo na področju informatizacije, tehnologija RFID pa je z moţnostjo sledenja in zaščite velik korak naprej. Uvedbo nove tehnologije je potrebno skrbno načrtovati, kar je pomembno predvsem v neprofitnih organizacijah, kot so knjiţnice, kjer takšne novosti ne prinesejo dodatnega dobička. Pomembna je tudi informiranost, tako knjiţničarjev kot tudi uporabnikov knjiţnice. Le-te je potrebno ob uvedbi nove tehnologije poučiti o novostih in jih spodbuditi k samostojni uporabi (npr. knjigomatov za samostojno vračilo in izposojo gradiva). Opredelitev področja in opis problema Knjiţnica Laško je splošna knjiţnica, ki deluje na območju občin Laško in Radeče. Obsega osrednjo knjiţnico v Laškem, krajevni knjiţnici v Radečah in Rimskih Toplicah ter izposojevališča premičnih knjiţničnih zbirk v Jurkloštru, Šentrupertu in v Zidanem Mostu. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 1

12 V diplomskem delu smo se osredotočili na osrednjo knjiţnico, Knjiţnico Laško. Knjiţnica Laško spada med srednje velike knjiţnice. V letu 2010 je imela aktivnih članov. Le-ti so knjiţnico v tem letu obiskali krat in si izposodili enot gradiva. Knjiţnica Laško je razporejena v več nadstropjih. Za uporabnike sta pri procesih izposoje in vračila gradiva pomembna predvsem pritličje in prvo nadstropje. V pritličju se nahaja otroški in mladinski oddelek, čitalnica ter kotička z računalniki in igračami. V prvem nadstropju je oddelek za odrasle. V Knjiţnici Laško potekajo procesi izposoje in vračila gradiva preko sistema črtne kode. Ker je povsod, tudi v neprofitnih organizacijah, kot so knjiţnice, treba slediti novostim in prilagajati opremo, procese in tudi tehnologijo, bomo v diplomskem delu skušali ugotoviti, ali je tehnologija RFID prava rešitev za Knjiţnico Laško. V zadnjih letih razvoj in uporaba tehnologije radiofrekvenčne identifikacije oziroma tehnologije RFID izrazito narašča. Uporabljajo jo v trgovinah, skladiščih, podjetjih, bankah, v igralništvu, na letališčih, v bolnišnicah itn. Treba je poudariti, da je vedno več omenjene tehnologije prisotne tudi v knjiţnicah. Namen, cilji in osnovne trditve Glavni namen diplomskega dela je predstavitev in poglobljena analiza uvajanja in uporabe tehnologije RFID v knjiţnicah, pri čemer je bila pozornost usmerjena uvajanju tehnologije RFID v Knjiţnici Laško. Diplomsko delo med drugim obsega časovno analizo določenih procesov, ki se izvajajo v knjiţnici, analizo investicije, ki bi bila potrebna pri uvedbi nove tehnologije, in analizo vseh ugodnosti, ki bi jih prinesla uvedba tehnologije RFID. Seveda smo upoštevali tudi slabosti uvedbe, na koncu pa smo skušali ugotoviti, ali RFID v Knjiţnico Laško prinaša več prednosti kot slabosti. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, ali naj Knjiţnica Laško v poslovanje uvede tehnologijo RFID ali pa naj ostane pri obstoječem sistemu, torej pri uporabi tehnologije črtne kode. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 2

13 Cilji diplomskega dela: analizirati opis obstoječih procesov, ki se izvajajo v Knjiţnici Laško; preučiti obstoječo tehnologijo; predstaviti nov način dela in obdelave podatkov s tehnologijo RFID; podati primerjavo med obstoječim in novim sistemom; predstaviti prednosti uvedbe nove tehnologije; analizirati morebitne prihranke časa in denarja pri uvedbi tehnologije RFID; predstaviti optimalno rešitev za Knjiţnico Laško. Osnovne trditve: obstoječa tehnologija ne zagotavlja najbolj optimalnega delovanja; primerna rešitev za bolj optimalno delovanje bi bila uvedba tehnologije RFID; obstoječ sistem ne omogoča brezkontaktne identifikacije, zadostne zaščite in sledenja; uvedba RFID-tehnologije bi omogočila prihranek časa v procesih in dolgoročno tudi prihranek denarja. Predpostavke in omejitve Pri izdelavi diplomskega dela smo izhajali iz naslednjih predpostavk: obstoječi sistem oziroma tehnologija v Knjiţnici Laško ne zagotavlja optimalnega delovanja knjiţnice; v omenjeni knjiţnici se uporablja tehnologija črtne kode, ki sicer deluje dobro, vendar bi bilo z uvedbo nove RFID-tehnologije delovanje laţje in hitrejše; v praksi nekatere knjiţnice po Sloveniji ţe uporabljajo tehnologijo RFID; nova tehnologija bi omogočila večjo učinkovitost, večjo produktivnost zaposlenih, prihranek časa in manjše izgube gradiva. Omejitve pri izdelavi diplomskega dela so bile naslednje: v diplomskem delu smo se omejili na konkreten primer uvedbe tehnologije RFID v Knjiţnici Laško; omejen dostop do določenih podatkov in informacij. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 3

14 Predvidene metode raziskovanja Pri izdelavi diplomskega dela so bile uporabljene naslednje znanstveno-raziskovalne metode: analitična metoda oziroma metoda razčlenjevanja celote v posamezne dele; komparativna metoda primerjava pridobljenih podatkov s teoretičnimi koncepti; metoda deskripcije metoda opisovanja posameznih pojmov; metoda kompilacije oziroma metoda, pri kateri smo povzemali stališča, navedbe, citate drugih avtorjev. Vsebina diplomskega dela zajema teoretični in praktični del. V slednjem je uporabljena metoda analize. Zbiranje podatkov obsega obravnavo literature, ki smo jo pridobili v tiskani obliki in na internetu. V praktičnem delu smo opravili ogled Knjiţnice Laško in drugih knjiţnic, ki ţe uporabljajo tehnologijo RFID pri svojem delovanju (Osrednja knjiţnica Celje, Knjiţnica Ţalec). Opravili smo tudi razgovore z zaposlenimi. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 4

15 1 KNJIŢNIČNO POSLOVANJE Knjiţnično poslovanje Knjiţnice Laško ureja Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Knjiţnice Laško, ki ga je na podlagi Zakona o knjiţničarstvu, Uredbe o osnovnih storitvah knjiţnic in Zakona o varstvu osebnih podatkov sprejel Svet Knjiţnice Laško. 1.1 Splošno o knjiţničnem poslovanju»pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjiţnice (v nadaljevanju: pravilnik) ureja odnose med Knjiţnico Laško (v nadaljevanju: knjiţnica), uporabniki in člani knjiţnice. Določa etiko poslovanja, dolţnosti knjiţnice do uporabnika in člana, pravice in dolţnosti uporabnikov in članov knjiţnice do knjiţnice, dostopnost in pogoje uporabe knjiţnice, časovne in druge omejitve pri izposoji gradiva, storitvah in uporabi knjiţnice, nadalje jezik poslovanja ter vrste in cenik storitev«(knjiţnica Laško, 2007, str. 1) Organiziranost knjiţnice»knjiţnica Laško je splošna knjiţnica. Ima gradivo za mladino in odrasle. Dolţnost knjiţnice je zadovoljevati informacijske, kulturne, izobraţevalne in razvedrilne potrebe uporabnikov in članov«(knjiţnica Laško, 2007, str. 1). Mreţo Knjiţnice Laško sestavljajo naslednje enote: Knjiţnica Laško osrednja knjiţnica; Knjiţnica Radeče krajevna knjiţnica; Knjiţnica Rimske Toplice krajevna knjiţnica; Šentrupert izposojevališče; Zidani Most izposojevališče; Jurklošter izposojevališče. Osrednja knjiţnica je med šolskim letom odprta 45 ur tedensko, v juliju in avgustu pa se delovni čas skrajša za 8 ur na teden (»Knjiţnica Laško«[Enote in delovni časi, Knjiţnica Laško], b. d.). Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 5

16 1.1.2 Uporabniki in člani knjiţnice»uporabnik knjiţnice je fizična oseba, ki uporablja gradivo, storitve, prostore in opremo knjiţnice. Član knjiţnice je uporabnik, ki se včlani v knjiţnico. Član knjiţnice je lahko tudi pravna oseba. Uporabnik, ki si izposoja knjiţnično gradivo in redno koristi računalniške storitve, mora biti član knjiţnice«(knjiţnica Laško, 2007, str. 3) Članstvo in izposoja Član knjiţnice lahko postane vsak drţavljan Republike Slovenije, ki izpolnjuje pogoje, opredeljene v pravilniku. Ob vpisu novi član predloţi osebni dokument, podpiše izjavo o pristopu k članstvu knjiţnice in plača članarino, s strani knjiţnice pa dobi člansko izkaznico. Članarina se poravna za celo leto, ne glede na datum pristopa. Višina članarine je navedena v ceniku, določi pa jo Svet knjiţnice za vsako koledarsko leto posebej (Knjiţnica Laško, 2007, str. 5) Izposojevalni roki gradiva na dom V Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja Knjiţnice Laško so zapisani naslednji izposojevalni roki gradiva na dom (Knjiţnica Laško, 2007, str. 5): leposlovno gradivo 3 tedne; strokovno gradivo 4 tedne; serijske publikacije 7 dni (ni si moţno izposoditi zadnjih številk revij); slikovni posnetki 2 dni; zvočni posnetki 5 dni; CD-romi 14 dni; igrače 14 dni. Če uporabnik vrne gradivo po pretečenem določenem roku za brezplačno izposojo, mora poravnati zamudnino. Izposojevalno dobo je mogoče podaljšati največ dvakrat, in sicer le za gradivo, ki ni izposojeno. Podaljšanje gradiva je mogoče izvesti preko telefona, ustno ali preko interneta, to pa je potrebno storiti pred iztekom Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 6

17 izposojevalnega roka. Gradivo je moţno tudi rezervirati. Ko gradivo prispe nazaj v knjiţnico, knjiţničar po telefonu obvesti člana o omogočeni izposoji (ibid.). 1.2 Knjiţnično poslovanje kot skladiščno poslovanje V Knjiţnici Laško se spopadajo s prostorskimi teţavami. Te se kaţejo tudi pri skladiščenju gradiva, saj v knjiţnici trenutno ni urejenega skladiščnega prostora. Gradivo skladiščijo na dveh različnih mestih (Jazbinšek, osebna komunikacija, 13. april 2011): v podstrešnih prostorih poleg domoznanske zbirke in v prireditvenem prostoru. Poleg domoznanske zbirke se tam nahaja največ uskladiščenega gradiva, namenjenega odraslim. Gradivo je ločeno in urejeno po UDK skupinah 1. V prireditvenem prostoru je uskladiščenih pribliţno 700 knjig za otroke; v kleti se skladiščijo stari letniki tistega revijalnega tiska, ki ga knjiţnica shranjuje, in nekaj gradiva za odrasle. Gradivo, ki je s polic prestavljeno v skladišče, je starejše, ampak še vedno toliko pomembno, da ga knjiţnica ne odpiše. Ker na policah ni prostora za vse gradivo, v skladiščne prostore prestavijo tisto gradivo, ki ima najmanjšo frekvenco izposoje. Gradivo, ki je v skladiščnih prostorih, je še vedno evidentirano v sistemu Cobiss, uporabniki pa si ga prav tako, kot gradivo, ki je na policah, lahko izposodijo. Gledano z logističnega vidika, je takšen način neracionalen, saj gre pri iskanju za veliko porabo časa, ki bi ga v primeru večjih prostorov knjiţničar lahko porabil v druge namene (ibid.). Knjiţnica Laško namerava v čim krajšem času urediti skladiščne prostore, saj se zaveda, da bo z njimi veliko pridobila, poslovanje pa bo vsekakor laţje (ibid.). 1 UDK skupine: 0 enciklopedije, računalništvo; 1 filozofija, psihologija, etika; 2 verstva; 3 druţboslovje, ekonomija, pravo; 5 naravoslovje; 6 uporabne vede, medicina, tehnika, kmetijstvo, ; 7 umetnost, šport, videoposnetki, glasbeni posnetki; 82.01/09 literarna teorija in zgodovina; 82 leposlovje; 80 jezikoslovje; 9 zgodovina, zemljepis, domoznanstvo; skupina pod številko 4 ni zasedena (Knjiţnica Laško, 2011, str. 9). Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 7

18 1.3 Proces evidentiranja gradiva Evidentiranje gradiva v Knjiţnici Laško poteka računalniško od leta 1995, ko je knjiţnica prešla na poslovanje prek programa oz. sistema Cobiss. Takšno evidentiranje omogoča tehnologija črtne kode. S črtnimi kodami so opremljene članske izkaznice uporabnikov knjiţnice in knjiţnično gradivo. Evidentiranje v praksi tako poteka prek čitalca črtne kode in same črtne kode. Z odčitanjem črtne kode članske izkaznice se v Cobissu odprejo vsi v lokalno bazo shranjeni podatki o članu in seveda evidenca sposojenega gradiva. Z odčitkom črtne kode knjiţničnega gradiva in ustreznim ukazom (za vračilo ali izposojo) gradivo pri članu knjiţničar evidentira ali razdolţi (oz. vrne). Prav tako kot črtna koda članske izkaznice pa tudi črtna koda knjiţničnega gradiva z odčitanjem v programski maski izpiše vse vnesene podatke o gradivu (poleg podatkov, ki so ţe odtisnjeni ob črtni kodi): zaloţnik, letnica izdaje, predmetne oznake itd. 1.4 Tehnologija črtne kode in tehnologija RFID za podporo evidentiranja gradiva V procesu evidentiranja gradiva bi se črtna koda in tehnologija RFID dopolnjevali. Praksa kaţe, da knjiţnice, ki so ţe uvedle tehnologijo RFID, gradivo še vedno označujejo z nalepkami črtne kode, saj so na njih poleg črtne kode zapisani tudi podatki, ki knjiţničarjem olajšajo delo pri razporejanju gradiva na police. Hkrati pa je gradivo opremljeno z RFID-nalepkami (okrogle RFID-nalepke na CD-jih in DVD-jih ter pravokotne nalepke na drugem gradivu), kar omogoča hitrejše procese vračila in izposoje ter zagotavlja zaščito gradiva. Več o značilnostih črtne kode in tehnologije RFID je zapisano v nadaljevanju poglavja Črtna koda Ideja črtne kode sega v leto 1948 in prihaja iz ZDA. Leta 1973 so uvedli sistem UPC 2, s katerim so z 12-mestnimi numeričnimi kodami označevali artikle v trgovinah. Sistem je deloval pod okriljem organizacije UCC 3, ki je artiklom dodeljevala enotne kode in 2 Universal Product Code 3 Code Concil Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 8

19 zapise črtnih kod za te številke. Leta 1977 se je v Evropi razvila organizacija EAN 4, ki je začela uvajati kompatibilen sistem in 12-mestne številske kode preoblikovala v 13- mestne. Kasneje sta se ameriški in evropski sistem povezala v organizacijo, imenovano EAN-UCC. Kljub povezavi so se številke še vedno določale po obeh sistemih, vendar se je nadzorovalo, da se ista številka ni pojavila v obeh sistemih. Leta 2005 se je organizacija preoblikovala in preimenovala v sistem GS1, ki zdruţuje več kot milijon članov v 145 drţavah. GS1 je skupek standardov, ki omogočajo učinkovito upravljanje preskrbovalne verige. To zagotovijo z edinstvenim označevanjem proizvodov, transportnih enot, lokacij in storitev (»Kaj je črtna koda?«[leoss d.o.o.], b.d.). Skozi leta so se razvile različne oblike črtnih kod, ki so sestavljene iz niza vzporednih, različno širokih temnih črt in svetlih presledkov. Z različnimi kombinacijami zapisujemo ţelene podatke. Čitalniki kod so naprave, ki iz črtnih kod razberejo podatke in jih posredujejo naprej. Danes si ţivljenja brez črtne kode skoraj ne znamo več predstavljati, saj se uporablja tako rekoč povsod: v trgovinah, v logistiki, v transportu, proizvodnji, zdravstvu, šolstvu, kulturi, turizmu, Seveda pa je olajšala delovanje tudi v knjiţnicah (ibid.). V Knjiţnici Laško so leta 1998 prešli s fizične evidence na karticah na sistem črtne kode. Vsak član ob vpisu prejme člansko kartico z imenom in priimkom ter natisnjeno črtno kodo. S črtno kodo je označeno tudi vse gradivo, ki je članom na voljo. Tako je s povezavo z informacijskim sistemom zagotovljena avtomatizirana izposoja gradiva in papirno poslovanje ni več potrebno Kaj je RFID? RFID je kratica za radiofrekvenčno identifikacijo 5. Gre za tehnologijo, ki je namenjena brezkontaktni izmenjavi podatkov med RFID-transponderjem in čitalnikom. Deluje na osnovi elektromagnetnega valovanja. Tehnologija je podobna črtni kodi, vendar za razliko od nje RFID ne potrebuje vidnega polja transponderja. RFID-tehnologija obstaja ţe več kot 50 let. Njena osnovna lastnost je moţnost branja, shranjevanja in spreminjanja podatkov na transponderju. Valovi lahko prodrejo skozi različne materiale, 4 European Article Association 5 angl. Radio Frequency Identification Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 9

20 kot so papir, plastika in les. RFID potrebuje za osnovno delovanje tri komponente: transponder, čitalnik in anteno, ki jih bomo podrobneje opisali v nadaljevanju (»Kaj je RFID?«[Library intelligence], b.d.) Sestavni deli RFID-sistema RFID-sistem je sestavljen iz RFID-odzivnika/transponderja, RFID-čitalnika in RFIDantene. RFID-transponder imenujemo tudi RFID-tag, pametna nalepka, nosilec, značka, priponka, odzivnik ipd. To so komponente RFID-sistema, kamor s pomočjo elektromagnetnega polja zapisujemo in beremo podatke, ki so zakodirani v signalu. Transponderji so različnih oblik, lahko so zelo majhni in pritrjeni na različne predmete. Kermavner (2009) navaja tri tipe RFID transponderjev: pasivni transponderji. To so transponderji, ki nimajo lastnega vira napajanja, kar pomeni, da nimajo baterije, energijo črpajo iz vgrajene antene in magnetnega polja, ki ga ob branju ustvari RFID-čitalnik. Njihove pozitivne lastnosti so, da ne potrebujejo vzdrţevanja ter imajo dolgo ţivljenjsko dobo in nizko ceno. Imajo kratek domet, ki je odvisen od velikosti antene in delovne frekvence. To je vrsta transponderjev, ki so najbolj razširjeni; aktivni transponderji. Ti transponderji delujejo na lasten vir napajanja - baterijo. Leta omogoča večji domet branja, tudi do 100 metrov. Ţivljenjska doba aktivnih transponderjev je krajša, saj je omejena z ţivljenjsko dobo vgrajene baterije. Stroški izdelave so višji, kot pri pasivnih transponderjih, zato je višja tako končna cena transponderjev kot tudi sistemov, ki te transponderje uporabljajo; semi-pasivni transponderji oziroma delno aktivni. So baterijsko podprti z lastnim napajanjem. Pri njih izmenjava podatkov z bralnikom deluje po principu pasivnih odzivnikov. Uporabljajo se zelo redko (»Kako deluje RFID tehnologija?«[library intelligence], b. d.; Kermavner, 2009). RFID-čitalnik med drugim imenujemo tudi bralno-zapisovalna enota. Gre za radio frekvenčni oddajnik, ki deluje pod nadzorom vgrajene kontrolne enote za izvrševanje ukazov. Njegova naloga je zajemanje podatkov s transponderjev ter njihovo obdelovanje in posredovanje v lokalni informacijski sistem. Posredovanje poteka preko Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 10

21 vmesnika, ki je priključen na informacijski sistem (»Kaj je RFID čitalnik?«[library intelligence], b. d.). Čitalniki so različnih oblik, lahko so ročni ali fiksni. Uporabljajo se v različne namene. Njihov domet je v prvi vrsti odvisen od tega, ali gre za pasivne ali aktivne sisteme. Pri slednjih je domet zaradi vgrajene baterije bistveno večji. Domet čitalnikov pa je odvisen tudi od moči oddaljenega signala, velikosti antene, velikosti antene, ki jo ima priponka, in od okolja, v katerem se sistem nahaja (ibid.). RFID-antene imajo funkcijo sprejemanja in oddajanja radio frekvenčnega signala. Po navadi so izdelane iz aluminija ali bakra, razvoj pa poteka v smeri tiskanih anten. Lahko so vgrajene v čitalniku ali pa so samostojne. Na voljo so v različnih oblikah za različne namene (Habič, b. d., str. 25) Delovanje tehnologije RFID RFID-čitalniki berejo podatke iz RFID-transponderja na osnovi radijskih valov. Ko RFID-transponder vstopi v območje dometa RFID-čitalnika, le-ta prebere podatke, ki so zapisani na transponderju. V transponder lahko vpiše tudi nove podatke. V pasivnih sistemih oziroma sistemih brez lastnega vira napajanja RFID-čitalnik ustvari energijsko polje, ki transponder napaja preko vgrajene antene. Ko transponder dobi energijo, se vključi in poveţe s čitalnikom. Pri aktivnih sistemih baterija transponderju omogoča neprestano napajanje. Baterija pa je tudi vzrok za povečan domet branja in več funkcionalnosti kot pri pasivnih transponderjih. Zaznajo lahko na primer različno temperaturo. Prenos podatkov od čitalnika do informacijskih sistemov, ki te podatke sprejmejo, obdelajo in shranijo, poteka po ţičnih ali brezţičnih prenosnih poteh (»Kako deluje RFID tehnologija?«[library intelligence], b.d.). Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 11

22 1.4.5 Uporaba tehnologije RFID Moţnosti uporabe RFID-tehnologije so zelo velike. Uporablja se na različnih področjih, kot na primer v trgovinah, skladiščih, bolnišnicah, v igralništvu, v mehaničnih delavnicah, za inventar opreme, RFID-tehnologija je prisotna tudi v knjiţnicah. Transponder v obliki nalepke je primerne velikosti in oblike, da ga je moţno namestiti na različno knjiţnično gradivo. V obliki pravokotnih nalepk ga pritrdimo na knjige, revije, avdio- in videokasete, v obliki kroga pa na CD-je (»RFID tehnologija«[skupina RFID], b. d.; Cigrovski, 2005, str. 149) Funkcije tehnologije RFID v knjiţnicah Cigrovski (2005, str. 149) navaja, da tehnologija RFID v knjiţnicah prevzema tri glavne funkcije. Te so: identifikacija izvoda, zaščita gradiva in njegovo sledenje. Identifikacija izvoda Tehnologija RFID deluje brezkontaktno, zato je v knjiţnici posebej koristna, saj omogoča identifikacijo izvodov pri različnih procesih (pri izposoji, vračanju gradiva, pri inventurah itn.). Za odčitanje podatkov ne potrebuje vidnega polja, zato je dovolj, da postavimo gradivo v bliţino čitalnika, in sistem sam identificira posamezne proizvode. Na nalepki se nahaja čip, ki omogoča, da se nanj shranijo različni podatki poleg številke za identifikacijo lahko nanj zapišemo tudi podatke o gradivu. Standardizacija nosilca signala in njegove vsebine omogoča odčitavanje podatkov zunaj knjiţnice, zato je posledično mogoča tudi izmenjava gradiva med knjiţnicami (ibid.). Zaščita gradiva Pri tehnologiji RFID je na nalepki moţno spreminjati status gradiva, in sicer ali je gradivo izposojeno ali prosto. Če ţeli kdo iz knjiţnice odnesti gradivo, ki nima statusa»izposojeno«, bodo pri prenosu preko senzornih vrat le-ta sproţila alarm. Tehnologija RFID tako prepreči kraje in tudi nenamerne prenose gradiva z nepravilnim statusom iz Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 12

23 knjiţnice. Pri tem obstajajo tudi slabosti. Nalepko RFID je z gradiva moţno fizično odstraniti in gradivo nemoteno odnesti iz knjiţnice. Gradivo je moţno tudi izolirati, na primer v kovinski foliji, in ga odnesti mimo kontrole oziroma senzornih vrat, ne da bi se sproţil alarm (ibid.). Sledenje gradiva V knjiţnici, ki je pokrita z RFID-signalom, je moţno ugotoviti natančno lokacijo izgubljenega gradiva ali gradiva, ki je postavljeno na napačno mesto. Velika prednost tehnologije RFID je v tem, da se lahko s povezavo z lokalno podatkovno bazo naredi inventura knjiţničnega gradiva, kadarkoli je to potrebno v izjemno krajšem času, kot je potreben pri inventuri gradiva, označenega s črtno kodo (ibid.) Knjiţnični RFID-sistem Glavna komponenta tehnologije RFID je nalepka, ki je prilepljena na vse knjiţnično gradivo. Fritz in Kovačič (2006, str. 2-5) omenjata naslednje enote, ki lahko sestavljajo celoten RFID-sistem v knjiţnici: Enota za programiranje RFID-nalepk enota, s katero knjiţnično osebje ustrezno programira RFID-nalepke. Ker večina knjiţnic uporablja sistem črtne kode, gre po navadi le za prenos črtne kode na RFID-nalepke. Po potrebi lahko spreminja ali dopolnjuje podatke v bazi (ibid). Enota za izposojo gradiva naprava, ki omogoča obiskovalcem knjiţnice samostojno izposojo knjig in drugega gradiva. Enota za izposojo knjig je sestavljena iz računalnika z zaslonom, občutljivim na dotik, vgrajenim RFID-čitalnikom in čitalnikom črtnih kod ter programsko opremo za identifikacijo strank in izposojo (ibid.). Enota za vračilo gradiva. Preko te naprave lahko stranke same vrnejo izposojene knjige. Gre za zaboj, ki ima odprtino za knjige, kamor stranke knjige odloţijo. V zaboju se nahaja vgrajen RFID-čitalnik, ki zazna vrnjeno gradivo in to takoj označi v bazi Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 13

24 podatkov. Omenjene enote za vračilo gradiva so lahko nameščene kjerkoli. Najbolje je, da jih knjiţnica namesti v bliţino krajev, kjer se po navadi nahaja več ljudi, na primer v bliţino nakupovalnega centra, ţelezniške postaje ali blokovskega naselja (ibid.). Enoti za izposojo in vračanje pa sta lahko tudi zdruţeni v eno napravo (Slika 1). Najprej se obiskovalec knjiţnice s svojo člansko izkaznico na napravi identificira. Nato lahko izbira med dvema moţnostma izposojo ali za vračilom gradiva. Gradivo poloţi na za to namenjen prostor, ki je prekrit s signalom RFID-čitalnika, da prebere podatke, ki so shranjeni na nalepkah. Potrebna je povezava s programsko opremo, da izvede vse spremembe v bazi. Sledi izpis podatkov na zaslonu, na strankino ţeljo pa tudi fizični izpis potrdila (ibid.). Slika 1: Knjigomat Vir:»Tudi Medobčinska knjiţnica Ţalec z RFID knjigomatom«[novice skupine RFID], b. d. Senzorska vrata (Slika 2) se nahajajo na izhodu iz knjiţnice, da preprečijo krajo gradiva. Vse enote gradiva morajo imeti določeno zaščito pred krajo. Senzorska vrata morajo pokrivati celotno območje izhoda iz knjiţnice. Opremljena so z dvema ali več antenami. Le-te so povezane z modulom, ki sproţi alarm, če zazna enoto, ki ni imela»dovoljenja«za prehod oziroma statusa»izposojeno«. Poznamo več načinov zaščite pred krajo (ibid.): izvedba vključuje EAS-bit. Ta se ob izposoji deaktivira in ob vračilu aktivira; izvedba vključuje uporabo elektromagnetnih anten in magnetnih trakov, ki se ob izposoji razmagnetijo; Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 14

25 preverjanje statusa v bazi. Ob prehodu skozi senzorska vrata se preverijo vse nalepke. Preveri se njihov status v bazi. Če gre za status»izposojeno«se lahko izvede nemoten prehod, če gre za status»prosto«, pa se bo ob prehodu sproţil alarm. Prednost te izvedbe je, da se lahko preveri, katere enote so bile odtujene, slabost pa je dolgotrajno iskanje po bazi. Slika 2: Varnostna vrata Vir:»LiB RFID tehnologija za sodobne knjiţnice«[library intelligence], b. d. Enota za osebje pri izposojevalnem pultu je namenjena knjiţničnemu osebju. Opremljena je z RFID-anteno in modulom, ki je povezan z osebnim računalnikom. Vključuje lahko tudi čitalec črtnih kod. Knjiţnično osebje lahko to enoto uporablja za iskanje gradiva, ki ga ţeli stranka, ter za izposojo in vračanje gradiva, če stranka ne ţeli uporabiti enote za samostojno vračanje. Izvaja se lahko tudi programiranje nalepk, sortiranje gradiva itd. (ibid.). Inventurni čitalnik (Slika 3) gre za ročni čitalnik, ki je namenjen iskanju po policah. Sestavljen je iz RFID-antene z modulom, vključuje pa tudi terminal z ustrezno programsko opremo. Komunikacija med čitalnikom in baznim streţnikom je po navadi brezţična. Ročni čitalnik se uporablja pri iskanju in sortiranju gradiva ter pregledovanju inventure, zazna pa lahko tudi nepravilno vrnjeno gradivo in napake pri njegovi razporeditvi. Uporaba RFID-čitalnika olajša delo, saj gradiva ni potrebno vzeti s police, kot je to nujno pri čitalniku črtnih kod, ampak se samo sprehodimo med policami. RFID-čitalnik prebere podatke z gradiva, programska oprema pa te podatke zazna in jih sproti obdela (ibid.). Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 15

26 Slika 3: Inventurni čitalnik Vir:»LiB RFID inventura«[library intelligence], b. d. Sistem za sortiranje je enota, ki samodejno razvršča gradivo. Po navadi je povezana z enoto za vračilo gradiva. Ko stranka odloţi gradivo v to enoto, sistem prebere podatke z njegove nalepke in ga avtomatično razvrsti glede na določene kriterije. Obstaja več načinov razvrščanja. Najenostavnejši je način razvrščanja glede na rezervirano gradivo ter gradivo, ki ni rezervirano in ga je potrebno poloţiti nazaj na ustrezno mesto na določeni polici. Poznamo pa tudi bolj kompleksne sisteme, ki so draţji in uporabni le v knjiţnicah z velikim pretokom gradiva. Ti sistemi delujejo v vertikalni smeri. Gradivo se natančneje razvrsti in se pripelje v nadstropje kjer se nahaja polica, na katero mora biti odloţeno. Knjiţničarjem je delo močno olajšano, saj morajo gradivo le še umestiti na pravo mesto (ibid.). Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 16

27 2 OBSTOJEČE STANJE SISTEMA EVIDENTIRANJA GRADIVA V KNJIŢNICI LAŠKO 2.1 Splošno o Knjiţnici Laško Knjiţnica Laško je leta 1996 postala javni zavod, katerega ustanoviteljici sta Občina Laško in Občina Radeče. V letu 2010 je bilo v osrednjo knjiţnico v Laškem vpisanih aktivnih članov, ki so knjiţnico obiskali krat in si izposodili skupno enot gradiva (Knjiţnica Laško, 2011, str. 3, 10, 12). Knjiţnica Laško je bila ustanovljena leta Od takrat je delovala z več presledki in v različnih organizacijskih oblikah na različnih lokacijah do leta 1976, ko se je z uvedbo prve redne profesionalne zaposlitve začelo profesionalno delovanje knjiţnice. Leta 1980 je prišlo do zdruţenja knjiţnic takratne Občine Laško v tako imenovano Občinsko matično knjiţnico Laško, z namenom skupne nabave in obdelave knjiţničnega gradiva, finančnega poslovanja in strokovnega vodenja. Od leta 1996, ko je bil ustanovljen Javni zavod Knjiţnica Laško, je opaziti hitrejši razvoj na več področjih, tako v strokovnem, kadrovskem in tudi prostorskem smislu. Leta 1995 se je knjiţnica vključila v računalniško informacijski sistem Cobiss. (»Zgodovina Knjiţnice Laško«[Knjiţnica Laško], b.d.; Knjiţnica Laško, 2010, str. 3) Prostori Lokacija Knjiţnice Laško se je skozi preteklost spreminjala. Danes se nahaja v starem mestnem jedru, v Weichselbergerjevem dvorcu oziroma Laškem dvorcu, ki stoji v bliţini starega trga in cerkve sv. Martina. Trenutni prostori ne zadoščajo za potrebe knjiţnice, kot so preglednost gradiv, skladiščenje in izvajanje raznovrstnih knjiţničarskih dejavnosti, zato v knjiţnici razmišljajo o širitvi oziroma o dodatnih skladiščih. V pritličju stavbe, v kateri se knjiţnica nahaja, je otroški in mladinski oddelek, čitalnica, kotiček z računalniki in računalniškim gradivom, kotiček z igračami ter pult izposoje in vračanja. V prvem nadstropju je oddelek za odrasle in pisarne uprave, nabave in Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 17

28 obdelave knjiţničnega gradiva. V podstrešnih prostorih so domoznanska zbirka, e- učilnica, računovodska pisarna in večji prireditveni prostor. V pritličju in v kletnih prostorih sta manjši skladišči (»Prostori«[Knjiţnica Laško], b.d.; Knjiţnica Laško, 2010, str. 3). Slika 4 in Slika 5 prikazujeta okvirna tlorisa pritličja in prvega nadstropja Knjiţnice Laško. Slika 4: Tloris pritličja v Knjiţnici Laško Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 18

29 Slika 5: Tloris prvega nadstropja v Knjiţnici Laško Knjiţnično gradivo Knjiţničnega gradiva, ki vključuje knjiţno gradivo 6, revijalni tisk in neknjiţno gradivo 7, je bilo v vseh enotah Knjiţnice Laško ob koncu lanskega leta enot (v osrednji Knjiţnici Laško pa enot). Te enote gradiva so razporejene po enotah knjiţnice glede na število prebivalcev območja, ki ga posamezna enota pokriva. V osrednji knjiţnici je na voljo tudi gradivo, ki se kupuje le v enem izvodu. Pri tem je moţna medoddelčna izposoja, kar pomeni, da se gradivo po potrebi posodi drugim enotam v mreţi. V osrednji knjiţnici se nahaja več priročnega gradiva, revij in domoznanskega 6»Knjiţno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi itd.), ki so razmnoţene na papirju in obsegajo več kot 4 strani«(»definicija knjiţno gradivo«[bibsist Online, b.d.]). 7»Neknjiţno gradivo so publikacije, razmnoţene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani, ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjiţno gradivo na: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske in drugo«(»definicija neknjiţno gradivo«[bibsist Online, b.d.]). Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 19

30 gradiva 8. Domoznansko gradivo je zbrano v posebni zbirki, ki se nahaja v podstrešnih prostorih knjiţnice. Zbirka vsebuje gradiva, ki imajo povezavo z mestom Laškim in njegovo okolico, torej dela, ki govore o teh krajih ter dela avtorjev s tega območja. Gradivo domoznanske zbirke je namenjeno študiju in se le v izjemnih primerih izposodi na dom (»Knjiţnično gradivo«[knjiţnica Laško], b.d.). 2.2 Opredelitev procesov knjiţničnega poslovanja V Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja Knjiţnice Laško so opredeljene naslednje storitve, ki jih knjiţnica izvaja in omogoča (Knjiţnica Laško, 2007, str. 3):»vpogled v knjiţnične zbirke v prostem pristopu in njihovo uporabo, uporabo lokalnega knjiţničnega kataloga, vzajemnega kataloga in drugih podatkovnih zbirk in informacijskih virov, dostop do splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti in njihovo uporabo, posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva, izposojo knjiţničnega gradiva v knjiţnici in na dom, medknjiţnično izposojo, usposabljanje uporabnikov za uporabo knjiţnice, pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in pri uporabi knjiţnice, seznanjanje z novostmi v knjiţnici, preslikovanje iz knjiţničnega gradiva, ki je v lasti knjiţnice, rezerviranje knjiţničnega gradiva, uporabo tehnične opreme, namenjene uporabnikom, dostop do svetovnega spleta, dostop do dejavnosti in prireditev.«v diplomskem delu smo razčlenili najpogostejše procese, ki se izvajajo v knjiţnici, za katere menimo, da bi se čas trajanja njihove izvedbe z uvedbo tehnologije RFID 8»Domoznanska zbirka vključuje knjiţnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev, ki se navezujejo na območje, ki ga knjiţnica s svojo domoznansko dejavnostjo pokriva: gradivo se po svoji vsebini nanaša na to območje; avtor gradiva je ţivel in deloval oziroma ţivi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja; gradivo je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoţeno oziroma zaloţeno. Del domoznanske zbirke so lahko tudi zasebne knjiţnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo iz tega območja«(»definicija domoznanska zbirka«[bibsist Online, b.d.]). Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 20

31 skrajšal, hkrati pa bi bilo poenostavljeno izvajanje teh procesov. To so izposoja in vračilo gradiva ter povezan proces vračila in izposoje gradiva hkrati, ob enem obisku knjiţnice. Ker je za normalno poslovanje knjiţnice izjemno pomembna tudi inventura, za katero smo prav tako menili, da je uvedba tehnologije RFID koristna z več vidikov, smo tudi ta proces zajeli v našo analizo. Najprej smo ţeleli ugotoviti, koliko uporabnikov knjiţnice ob njihovem obisku opravi proces izposoje gradiva, koliko jih gradivo vrne in koliko jih opravi proces vračila in izposoje hkrati, ob enem obisku knjiţnice. Raziskava je potekala tako, da so knjiţničarji ob vsakem obisku uporabnika zabeleţili, katerega izmed omenjenih procesov je le-ta koristil. Da bi dobili čim natančnejše podatke, je beleţenje potekalo ob treh različnih dnevih (v torek, sredo in petek), saj je obisk ob različnih dnevih v knjiţnici različen. Rezultati so prikazani v sliki 6. Slika 6: Grafični prikaz odstotnih deleţev posameznih procesov v Knjiţnici Laško 15,8% 63,1% 21,1% vračilo izposoja vračilo in izposoja Pri pridobivanju podatkov za procesne karte smo upoštevali 30 obiskovalcev knjiţnice, ki so proces izposoje, vračila ter izposoje in vračila hkrati izvedli preko enakih opravil, ki smo jih opredelili v procesnih kartah. Tudi zaporedje opravil je bilo identično Izposoja gradiva 21,1 % obiskovalcev Knjiţnice Laško si ob svojem obisku gradivo samo izposodi. Postopek izposoje je lahko različen, v naši raziskavi pa smo zajeli štirinajst opravil, ki Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 21

32 so se ob našem opazovanju pojavila pri največ obiskovalcih. Tudi zaporedje teh opravil je lahko različno, v procesni karti pa smo navedli zaporedje, ki se je prav tako pojavilo pri največ obiskovalcih. Tabela 1: Procesna karta za proces izposoje gradiva OPRAVILO D KČ PČ NČ 1 Uporabnik vstopi v knjiţnico in stopi do polic z gradivom 30, Uporabnik samostojno izbira gradivo Uporabnik stopi do pulta informatorja in počaka knjiţničarja Pogovor med uporabnikom in knjiţničarjem glede ţelenega gradiva 137,9 D 10,0 13,2 5 Knjiţničar preveri gradivo v sistemu Cobiss 9 51,2 6 Knjiţničar in uporabnik stopita do polic z gradivom 3,7 7 8 Knjiţničar poišče ţeleno gradivo in uporabniku svetuje Uporabnik izbere gradivo, ki si ga bo izposodil 148,4 3, Uporabnik odide do pulta za izposojo gradiva Uporabnik počaka na knjiţničarja Knjiţničar s čitalcem odčita člansko izkaznico uporabnika Knjiţničar s čitalcem odčita gradivo, ki si ga uporabnik izposoja 28,4 D 16,5 1,7 14,1 13 Knjiţničar izda potrdilo z informacijo o izposojenem 2,0 9 Ta operacija je po modelu procesne karte kontrolna operacija, zato štejemo čas, porabljen za njeno izvedbo, kot nekoristni čas, se pravi nekoristni čas z logističnega vidika zaporedja opravil pri procesu izposoje, ne pa tudi s strani uporabnika in knjiţničarja. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 22

33 gradivu 14 Pogovor med knjiţničarjem in uporabnikom 10 7,1 15 Uporabnik pospravi gradivo in člansko izkaznico 8,0 16 Uporabnik odide iz knjiţnice 10,7 SKUPAJ ,9 72,8 84,8 SKUPNI ČAS 486,5 sek ali 8,1 min Legenda za procesno karto delovna operacija D zastoj transportna operacija KČ koristen čas kontrolna operacija PČ potreben čas skladiščna operacija NČ nekoristen čas Vsak izmed časov je merjen v sekundah, pot pa v metrih. Legenda procesne karte velja za vse procesne karte, ki se nahajajo v diplomskem delu. Model procesne karte (Tabela 1) je narejen za proces izposoje gradiva. Proces se začne, ko uporabnik vstopi v knjiţnico, konča pa se, ko uporabnik knjiţnico zapusti. V merjenju povprečnega časa vseh 16 opravil, ki smo jih vključili v analizo, je sodelovalo 10 uporabnikov knjiţnice. 10 Ker se knjiţničar in uporabnik v večini primerov pogovarjata o času izposoje gradiva, ki je ţe zapisan na potrdilu, ki ga je uporabnik dobil v predhodnem opravilu, smo šteli to operacijo kot kontrolno in posledično kot nekoristni čas. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 23

34 Slika 7: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu izposoje gradiva 67,6% 17,4% 15,0% koristen čas potreben čas nekoristen čas Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev (Slika 7): v procesu je 16 opravil; proces traja skupno 486,5 sekunde oziroma 8,1 minute; koristnega časa je v procesu izposoje gradiva 328,9 sekunde oziroma 5,5 minute (točke 2, 4, 7, 8, 11, 12, 13 in 15), torej 67,6 % skupnega časa; potrebnega časa je 82,8 sekunde oziroma 1,4 minute (točke 1, 3, 6, 9 in 15), torej 17,0 % skupnega časa; nekoristnega časa pa je 74,8 sekunde oziroma 1,2 minute (točke 5, 10 in 14), torej 15,4 % skupnega časa; za izvedbo izposoje sta potrebna dva knjiţničarja Vračilo gradiva 15,8 % obiskovalcev knjiţnice pri svojem obisku izvede samo proces vračila gradiva. Pri procesu vračila gradiva smo opredelili sedem opravil, ki jih uporabniki najpogosteje izvedejo v takšnem zaporedju, kot je navedeno v procesni karti zapisa procesa vračila gradiva. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 24

35 Tabela 2: Procesna karta za proces vračila gradiva OPRAVILO D KČ PČ NČ 1 Uporabnik vstopi v knjiţnico in odide do izposojevalnega pulta 12, Uporabnik na pult pripravi člansko izkaznico in gradivo, ki ga vrača Uporabnik počaka, da knjiţničar ni več zaseden Knjiţničar s čitalcem odčita člansko izkaznico uporabnika Knjiţničar s čitalcem odčita gradivo, ki ga uporabnik vrača Knjiţničar izda potrdilo z informacijo o izposojenem gradivu Pogovor med uporabnikom in knjiţničarjem 1,7 D 32,7 1,6 18,9 2,0 10,6 8 Uporabnik odide iz knjiţnice 9,1 SKUPAJ ,2 21,2 43,3 SKUPNI ČAS 88,7 sek ali 1,5 min Model procesne karte (Tabela 2) je narejen za proces vračila gradiva. Proces se začne, ko uporabnik vstopi v knjiţnico, konča pa se z njegovim odhodom iz knjiţnice. Pri izračunu povprečnega časa vseh osmih opravil, ki smo jih zajeli v tej procesni karti, smo upoštevali čase posameznih opravil desetih članov knjiţnice, ki so izvedli proces vračila gradiva po postopku, kot je zapisan v procesni karti. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 25

36 Slika 8: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu vračila gradiva 23,9% 48,8% 27,3% koristen čas potreben čas nekoristen čas Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev (Slika 8): v procesu je 8 opravil; proces traja skupno 88,7 sekunde oziroma 1,5 minute; koristen čas obsega 24,2 sekunde (točke 2, 4, 5 in 6), torej 27,3 % skupnega časa; potreben čas obsega 21,2 sekunde (točki 1 in 8), torej 23,9 % skupnega časa; nekoristnega časa pa je v procesu izposoje 43,3 sekunde (točka 7), torej 48,8 % skupnega časa; za izvedbo procesa je potreben en knjiţničar Vračilo in izposoja gradiva 63,1 % obiskovalcev knjiţnice pri svojem obisku opravi tako proces vračila gradiva kot tudi izposoje. Pri tem procesu smo zajeli dvajset opravil, ki so se v zapisanem zaporedju pojavljala pri največ uporabnikih. Tabela 3: Procesna karta za proces vračila in izposoje gradiva OPRAVILO D KČ PČ NČ 1 Uporabnik vstopi v knjiţnico in odide do izposojevalnega pulta 12,5 2 Uporabnik na pult poloţi člansko izkaznico in gradivo, ki ga vrača 7,2 Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 26

37 Uporabnik počaka, da knjiţničar ni več zaseden Knjiţničar s čitalcem odčita člansko izkaznico uporabnika Knjiţničar s čitalcem odčita gradivo, ki ga uporabnik vrača Uporabnik odide do polic z gradivom Uporabnik samostojno izbira gradivo Uporabnik stopi do pulta informatorja in počaka knjiţničarja Pogovor med uporabnikom in knjiţničarjem glede ţelenega gradiva Knjiţničar preveri gradivo v sistemu Cobiss Knjiţničar in uporabnik stopita do polic z gradivom Knjiţničar poišče ţeleno gradivo in uporabniku svetuje Uporabnik izbere gradivo, ki si ga bo izposodil Uporabnik odide do pulta za izposojo gradiva Uporabnik počaka na knjiţničarja Knjiţničar s čitalcem odčita člansko izkaznico uporabnika Knjiţničar s čitalcem odčita gradivo, ki si ga uporabnik izposoja Pogovor med knjiţničarjem in uporabnikom Uporabnik pospravi gradivo in člansko izkaznico D 34,2 1,7 16,0 18,1 162,2 D 9,7 6,2 33,6 4,0 183,0 1,9 19,4 D 12,5 1,7 15,0 9,5 7,6 Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 27

38 20 Uporabnik odide iz knjiţnice 14,1 SKUPAJ ,5 68,1 99,5 SKUPNI ČAS 570,1 s oziroma 9,5 min Model procesne karte (Tabela 3) je narejen za proces vračila in izposoje gradiva. Proces se začne z uporabnikovim vstopom v knjiţnico, konča pa se, ko uporabnik knjiţnico zapusti. V merjenju povprečnega časa vseh 20 opravil, ki so zajeta v omenjenem procesu, je sodelovalo 10 uporabnikov knjiţnice. Slika 9: Grafični prikaz časovnih deleţev v procesu vračila in izposoje gradiva 70,6% 17,5% 11,9% koristen čas potreben čas nekoristen čas Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza časovnih deleţev (Slika 9): v procesu je 20 opravil; proces traja skupno 750,1 sekunde oziroma 9,5 minute; koristni čas v tem procesu obsega 402,5 sekunde oziroma 6,7 minute (točke 2, 4, 5, 7, 9, 12, 13, 16, 17 in 19), torej 70,6 % skupnega časa; potrebnega časa je v tem procesu 68,1 sekunde oziroma 1,1 minute (točke 1, 6, 11, 14 in 20), torej 11,9 % skupnega časa; nekoristni čas pa obsega 99,5 sekunde oziroma 1,7 minute (točke 3, 8, 10, 15 in 18), torej 17,5 % skupnega časa; za izvedbo procesa vračila in izposoje sta potrebna dva knjiţničarja. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 28

39 2.3 Velikost knjiţnične zbirke ter frekvenca izposoje in vračanja gradiva Podatke o velikosti knjiţnične zbirke ter frekvence izposoje in vračanja sem pridobila iz Poslovnega poročila Knjiţnice Laško za leto Knjiţnična zaloga Zaloga gradiva v Knjiţnici Laško je na dan obsegala enot gradiva. Tabela 4 prikazuje število knjig, serijskih publikacij in neknjiţnega gradiva v knjiţnici. Tabela 4: Knjiţnična zaloga v Knjiţnici Laško Knjige Serijske publikacije Neknjiţno gradivo SKUPAJ Vir: Knjiţnica Laško, 2011, str Prirast po vrstah gradiva Tabela 5 prikazuje prirast gradiva po vrstah v letu V tabeli je navedeno število enot posamezne vrste gradiva. Tabela 5: Prirast po vrstah gradiva v Knjiţnici Laško Knjige Serijske publikacije 168 Neknjiţno gradivo 327 SKUPAJ Vir: Knjiţnica Laško, 2011, str. 8 Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 29

40 V letu 2010 je bilo kupljenih enot gradiva, podarjenih pa 239 enot. Skupen prirast je torej znašal enot gradiva Članstvo v knjiţnici V Knjiţnici Laško je bilo v letu 2010 povprečno 30,7 % prebivalcev aktivnih članov knjiţnice, kar je prikazano v Tabeli 6. Pri izračunu je bil uporabljen podatek, da je število prebivalcev, ki gravitirajo na Knjiţnico Laško Tabela 6: Članstvo v Knjiţnici Laško Število članov % prebivalcev, včlanjenih v knjiţnico 30,7 Vir: Knjiţnica Laško, 2011, str Obisk knjiţnice Laščan je v lanskem letu knjiţnico v povprečju obiskal 5,7-krat, za primerjavo pa navajamo podatek, da je Slovenec v letu 2009 v povprečju knjiţnico obiskal 3,3-krat, kar prikazuje tudi Tabela 7. Obisk zajema obisk knjiţnice zaradi izposoje gradiva na dom ali v čitalnico. Tabela 7: Obisk Knjiţnice Laško Število obiskov Število obiskov knjiţnice na prebivalca 5,7 Vir: Knjiţnica Laško, 2011, str Frekvenca izposoje in vračanja gradiva V Knjiţnici Laško so si uporabniki v letu 2010 na dom izposodili enot gradiva. Povprečna izposoja knjiţničnega gradiva na dom je v Laškem znašala 15,5 enote na prebivalca. Podatki so prikazani v Tabeli 8. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 30

41 Tabela 8: Izposoja gradiva na dom v Knjiţnici Laško Število izposojenih enot Število izposojenih enot na prebivalca 15,5 Vir: Knjiţnica Laško, 2011, str. 12 Knjiţnica Laško je bila v letu 2010 odprta ur. Povprečna frekvenca izposoje in vračanja skupaj je bila 138,4 enote gradiva na uro Izposoja gradiva in obisk knjiţnice po mesecih V letu 2010 so v Knjiţnici Laško zabeleţili obiskov za namen izposoje gradiva na dom in vračanja gradiva. Uporabniki knjiţnice so si izposodili enot gradiva. Slika 10 prikazuje izposojo gradiva in obisk knjiţnice po posameznih mesecih v letu Slika 10: Izposoja gradiva in obisk knjiţnice po mesecih v letu januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december izposoja obisk 2.4 Evidentiranje gradiva v Knjiţnici Laško Vsako gradivo, ki ga v Knjiţnici Laško na novo pridobijo, obdelajo po enotnem postopku. Najprej gradivo dobi zaporedno inventarno številko. Le-ta je sestavljena iz sedmih števk (Jazbinšek, osebna komunikacija, 18. april 2011): Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 31

42 pri knjiţnem gradivu iz števila 0 in iz šestih števk, ki so gradivu določene po zaporedju; pri serijskih publikacijah iz števila 1, dodanih pa je šest števk po zaporedju; pri neknjiţnem gradivu pa iz začetne številke 2 ter iz prav tako šestih števk, ki so določene kot zaporedna številka. V knjiţnici uporabljajo t. i. inventarne knjige v elektronski obliki, ki so nadomestile ročno vpisovanje gradiva. Vanje je treba vpisati vse gradivo, ki pride v knjiţnico. Če se gradivo odpiše, ga je treba iz inventarne knjige izbrisati. Vendar pa števila, ki ga je imelo izbrisano gradivo, ne zasede novo gradivo. Enkrat na leto se opravi izpis elektronske inventarne knjige (ibid.). Pred uvedbo sistema Cobiss, ki je v uporabi sedaj, se je testno uvajal sistem, imenovan Molj. Programski paket za vodenje knjiţnic Molj 2.0 je bil izbran preko natečaja s strani ministrstva za kulturo in je proizvod podjetja I-Rose iz Laškega (Bratoţ, 1994, str. 6).»Programski paket Molj je primeren za vsa knjiţnična opravila strokovnih, specializiranih, šolskih ter splošnoizobraţevalnih knjiţnic: pisan je tako, da je razumljiv in enostaven za uporabo. Avtomatizira ponavljajoča se opravila, izposojo, nabavo, izdelavo statistik, označevanje knjig, vodi inventarne in kataloške knjige, vodi evidenco periodike, skrbi za redno vračanje izposojenega gradiva, obračunava članarine, zamudnine, odškodnine in opomine, vodi knjige dobaviteljev, signatur itd. Avtomatsko oblikuje inventarno in kataloško knjigo in določi knjiţničnemu gradivu inventarne knjige in druge poljubno oblikovane izpise uporabnika (omogočeno je razvrščanje: Molj je prijazen in zna na primer članom knjiţnice, mlajšim od deset let, poslati vabilo na uro pravljic), upošteva pa tudi statusne razlike med knjiţničnim gradivom in statusne razlike med posameznimi uporabniki, člani knjiţnice. Podatkovnim bazam je mogoče dodajati variabilne zapise in spominska polja. Podatki so lahko sestavljeni iz slik, zvoka in teksta. Programski paket Molj prepozna zapis COBISS in omogoča neposredno povezavo s sistemom OPAC/COBISS, torej medknjiţnično komunikacijo, izmenjavo podatkov in podatkovnih baz, uporabniku pa je omogočen tudi prenos podatkov iz drugih programov, ki jih zdaj uporabljajo slovenske knjiţnice (SAOP, VIR, KIR). Knjiţnice, opremljene z Moljem, se bodo potemtakem lahko medsebojno povezovale praktično brez omejitev«(ibid.). Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 32

43 V Knjiţnici Laško so sistem Molj začeli uporabljati leta Testno se je uporabljal dve leti, ko so leta 1995 prešli na računalniški informacijski sistem Cobiss. Nalepke pri sistemu Molj so opremljene s črtnimi kodami, pod katerimi so zapisane štirimestne številke (Slika 11). Te številke oziroma črtne kode je čitalec pretvoril v inventarne številke. V Laškem je danes s črtnimi kodami Molj opremljenih pribliţno 10 % enot gradiva. Večina tega gradiva je opremljenega le z omenjenimi kodami, gradivo z večjo frekvenco izposoje pa je na zadnji strani opremljeno še z EAN-kodo. Molj kode so namreč pritrjene na notranjo stran gradiva, kar je neracionalno, saj podaljša čas procesov vračanja in izposoje, poleg tega dandanes večina čitalcev črtnih kod ne podpira čitanja Molj kode, zato je te treba vnašati ročno (Jazbinšek, osebna komunikacija, 18. april 2011). Slika 11: Črtna koda Molj 2.0 Vsaki enoti gradiva je treba dodati ustrezen zapis. Ta proces lahko poteka na dva načina (ibid.): kreiranje zapisov; zapis ustvari katalogizator sam. V Knjiţnici Laško je ta proces uporabljen zelo redko. Uporablja se na primer za članke iz časopisov ali revij, ki so domoznansko pomembni; prevzemanje zapisov; NUK (ali katalogizatorji drugih knjiţnic) ustvari zapise, ki jih knjiţnice prevzamejo. Same jih lahko dopolnijo ali popravijo ter dodajo zase specifične podatke, kot so inventarne številke, in podatke, ki so na nalepki. Na nalepki (Slika 12) so prikazani naslednji podatki (ibid.): enota knjiţnice (Laško, Radeče, Rimske Toplice, Potujoča knjiţnica); lokacija gradiva (Od oddelek za odrasle, Ot oddelek za otroke, Či čitalnica, Dom domoznanski oddelek, Sp serijske publikacije, CD, CDR ) in Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 33

44 postavitveni UDK (v zapisu NUK navede različne vsebinske UDK-je, knjiţnica pa se glede na svojo postavitev gradiva v prostoru sama odloči za postavitveni UDK); priimek in ime avtorja ali zapis drugih podatkov po pravilih katalogizacije. Priimek ali drugi podatki so zapisani z velikimi tiskanimi črkami. Na policah se gradivo razvrsti po abecednem redu značnice oziroma velikih tiskanih črk; naslov gradiva; splošni oziroma vsebinski UDK. Le-ta je širši kot postavitveni in vsebuje več podrobnejših podatkov; črtna koda; inventarna številka. Slika 12: EAN-črtna koda 2.5 Kritična analiza V Knjiţnici Laško so z načinom evidentiranja gradiva zadovoljni, to pa bomo poskusili še izboljšati. Zato smo preverili, pri katerih dejavnikih lahko doseţemo še boljšo učinkovitost. Pri tem smo obravnavali pet dejavnikov. Štirje izmed njih so za našo raziskavo manj pomembni, saj nimajo velike teţe in uvedba tehnologije RFID na njih ne bi vplivala, peti dejavnik, neučinkovita tehnologija, pa obsega največji del neučinkovitega knjiţničnega poslovanja, zato smo ga tudi nekoliko podrobneje predstavili. Ti dejavniki so prikazani v vzročno-posledičnem diagramu, na Sliki 13. Špela Gobec: Uvajanje tehnologije RFID v Knjiţnici Laško 34

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

UPORABA TEHNOLOGIJE RFID V LOGISTIČNIH PROCESIH

UPORABA TEHNOLOGIJE RFID V LOGISTIČNIH PROCESIH B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Transportna logistika UPORABA TEHNOLOGIJE RFID V LOGISTIČNIH PROCESIH Mentor: Mihael Bešter, univ. dipl. inž. tehnol. prom. Kandidat: Tilen

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

RFID TEHNOLGIJA IN NJENE KORISTI PRI UPORABI V IGRALNICAH

RFID TEHNOLGIJA IN NJENE KORISTI PRI UPORABI V IGRALNICAH Organizacija in management informacijskih sistemov RFID TEHNOLGIJA IN NJENE KORISTI PRI UPORABI V IGRALNICAH Mentor: doc. dr. Uroš Rajkovič Kandidatka: Petra Plecity Kranj, oktober 2011 ZAHVALA Za strokovno

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

SKLADIŠČENJE KONČNIH IZDELKOV PIVOVARNE LAŠKO D.D. OB PODPORI SAP

SKLADIŠČENJE KONČNIH IZDELKOV PIVOVARNE LAŠKO D.D. OB PODPORI SAP UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Rok Remic SKLADIŠČENJE KONČNIH IZDELKOV PIVOVARNE LAŠKO D.D. OB PODPORI SAP diplomsko delo Celje, februar 2011 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Rok

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

Zahvala Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Boštjanu Murovcu za nadvse koristne nasvete, pripombe, napotke ter potrpežljivo pregledovanje diplomskega del

Zahvala Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Boštjanu Murovcu za nadvse koristne nasvete, pripombe, napotke ter potrpežljivo pregledovanje diplomskega del UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Tilen Mokič Uvedba sledljivosti izdelkov v proizvodnji Iskratel Electronics DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Boštjan Murovec Ljubljana,

More information

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Igor Plavšić Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV Ljubljana, november 2005 TAJKA ŽAGAR IZJAVA Študentka Tajka Žagar izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Geodezija, Smer za prostorsko

More information

Igor Koselj

Igor Koselj ZAJEM REALNIH PROCESNIH PODATKOV KOT POMOČ ZA NATANČNEJŠE SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNE LINIJE IN S TEM POMOČ PRI PREVENTIVNEM VZDRŽEVANJU STROJEV Igor Koselj ikoselj@gmail.com Prikazana je logika

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN

UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Miran Šmid UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN Diplomska naloga

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Reprodukcija dejanskega okolja v virtualno resničnost s pomočjo para kamer ter Google Cardboard

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12.

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza Delavnica ADP, Ljubljana Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. april 2017 Vsebina predavanja Splošno o arhivu in mikro podatkih Sekundarna

More information

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA RAZLIČNIH PRISTOPOV PRI UVAJANJU DOKUMENTNEGA POSLOVANJA NA OSNOVI

More information

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Luka Golinar Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Šircelj Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Rok Janež RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Maribor, februar 2017 RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Študent: Študijski

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

SLOVENSKI GIMP-PORTAL

SLOVENSKI GIMP-PORTAL ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA SLOVENSKI GIMP-PORTAL Tematsko področje: RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE (IKT) Avtorja:

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

IZDELAVA OCENE TVEGANJA

IZDELAVA OCENE TVEGANJA IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta

More information

DIPLOMSKO DELO SKLADIŠČNO POSLOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA V NOVEM CELJU

DIPLOMSKO DELO SKLADIŠČNO POSLOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA V NOVEM CELJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO SKLADIŠČNO POSLOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA V NOVEM CELJU WAREHOUSE OPERATIONS OF DISTRIBUTION CENTRE NOVO CELJE Kandidatka: Simona

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

Ogrodje mobilne aplikacije mfri

Ogrodje mobilne aplikacije mfri Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Obrez Ogrodje mobilne aplikacije mfri DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV?

ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV? ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV? Tematsko področje: interdisciplinarno

More information

UČINKOVITOST NAČRTOV PREISKOVANJA IZBRANEGA OBMOČJA Z GEORADARJEM GLEDE NA NATANČNOST IN PORABLJEN ČAS

UČINKOVITOST NAČRTOV PREISKOVANJA IZBRANEGA OBMOČJA Z GEORADARJEM GLEDE NA NATANČNOST IN PORABLJEN ČAS UČINKOVITOST NAČRTOV PREISKOVANJA IZBRANEGA OBMOČJA Z GEORADARJEM GLEDE NA NATANČNOST IN PORABLJEN ČAS Diplomski seminar na bolonjskem študijskem programu 1. stopnje Fizika Rebeka Fakin Mentor: doc. dr.

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju)

PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju) Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Šegova ulica 112 8000 Novo mesto PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju) Avtorica: Tanja JERIČ, dipl. inž. rač. in inf. Novo mesto,

More information

PRENOVA SISTEMA OSEBNEGA KLICA Renovation of the Paging System

PRENOVA SISTEMA OSEBNEGA KLICA Renovation of the Paging System PRENOVA SISTEMA OSEBNEGA KLICA Renovation of the Paging System Marko Podberšič* UDK 621.395.92:614.8(497.4) Povzetek Članek opisuje prenovo sistema osebnega klica. Izvedena bo postopoma. Stari in novi

More information

NAČRTOVANJE NOTRANJEGA TRANSPORTA V PODJETJU SAVATECH

NAČRTOVANJE NOTRANJEGA TRANSPORTA V PODJETJU SAVATECH B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inţenirstvo Modul: Poslovna logistika NAČRTOVANJE NOTRANJEGA TRANSPORTA V PODJETJU SAVATECH Mentor: mag. Dragan Marić, univ. dipl. inţ. tehnol. prom. Lektorica:

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije.  četrtletje Uvodnik Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje pigmenta titanovega(iv) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo Priprava in vsebina strani Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

MANIPULACIJA IN SKLADIŠČENJE GUM

MANIPULACIJA IN SKLADIŠČENJE GUM B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Cestni promet MANIPULACIJA IN SKLADIŠČENJE GUM Mentor: Miha Bešter, univ. dipl. inž. tehnol. prom. Lektorica: Nataša Bele, prof. slov. Kandidat:

More information

Upravitelj opravil Task Manager

Upravitelj opravil Task Manager Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI

VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Poslovno Komercialna šola Celje VOLINI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Pri predmetu pravo Mentorica: go. Dagmar Konec Dijakinji: Sabina Geršak Barbara Mljač Celje, maj 2009 2 KAZALO: KAZALO:... 3 1 UVOD...

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

TRAFFICDESIGN PARKIRNISISTEMI. Parkirni sistemi

TRAFFICDESIGN PARKIRNISISTEMI. Parkirni sistemi 1 Parkirni sistemi Podjetje TRAFFIC DESIGN je kot eno vodilnih slovenskih podjetji na področju integracije Inteligentnih Transportnih Sistemov tudi zastop nik nemškega podjetja DESIGNA, ki se z izdelavo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

ANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE

ANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE Ljubljana, september 2012 BRANKO

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR DIPLOMSKA NALOGA ROBERT HORVAT Maribor 2007 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR PREDLOG IZBOLJŠAV AVTOMATIZIRANEGA PISARNIŠKEGA

More information

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Ljubljana, december 2007 JURE KOVAČIČ IZJAVA Študent Jure Kovačič izjavljam, da sem

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NACIONALNEGA STORITVENEGA CENTRA CARINSKE UPRAVE

NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NACIONALNEGA STORITVENEGA CENTRA CARINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jani Poljšak NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NACIONALNEGA STORITVENEGA CENTRA CARINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI

More information