Letno poročilo 2012 Triglav Skladi, d. o. o. februar 2013

Transcription

1 februar 2013

2

3 1 POSLOVNO POROČILO 1.1 Splošni podatki o družbi Ustanovitev in lastništvo Triglav Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., Slovenska 54, Ljubljana, (v nadaljevanju Triglav Skladi oziroma družba) je bila ustanovljena s Pogodbo o ustanovitvi z dne 24. februarja V sodni register je bila vpisana 7. junija 1994 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod številko registrskega vložka 1/25451/00 in številko sklepa SRG 94/ Sprememba imena družbe je bila v sodni register vpisana s sklepom SRG 2011/31769 dne Osnovni kapital družbe znaša ,01 EUR. Lastniška struktura na dan je naslednja: Zavarovalnica Triglav, d. d. 67,50 %, Triglav Skladi 32,50 %. Dne je družba odkupila dodatni 2,5 % lastni poslovni delež družbe. Sprememba poslovnih deležev je bila vpisana v sodni register s sklepom SRG 2012/46654 dne Skrajšana firma glasi Dejavnost družbe Osnovna dejavnost družbe je upravljanje investicijskih skladov. Družba ima tudi dovoljenje za upravljanje premoženja dobro poučenih vlagateljev. Organi družbe in organizacijska struktura družbe Družba je imela do naslednje organe: skupščino, upravo in nadzorni svet. Zaradi spremembe lastniške strukture je z dnem naloge skupščine prevzel edini družbenik. Uprava družbe ima dva člana 1, ki sta izvoljena za mandatno obdobje 5 let. Upravo družbe predstavljata: predsednik uprave mag. Igor Kušar in član uprave dr. Samo Javornik. V pravnem prometu zastopata in predstavljata družbo oba člana uprave skupaj. Sprememba članov uprave je bila vpisana v sodni register s sklepom SRG 2012/25397 dne Nadzorni svet ima v skladu z Družbeno pogodbo tri člane, ki so izvoljeni za mandatno dobo štirih let. Nadzorni svet družbe predstavljajo: predsednik: Benjamin Jošar (od dalje), prej Igor Stebernak (do ) in člana: Uroš Ivanc in Meta Berk Skok (od dalje); prej Boštjan Vovk. Sprememba članov nadzornega sveta je bila vpisana v sodni register s sklepoma SRG 2012/42520 dne (predsednik) in SRG2013/6810 dne (članica). Družba je skladu s Pravilnikom o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest organizacijsko razdeljena na različne organizacijske enote, in sicer: 1 Uprava družbe je bila do dne tročlanska, v sestavi Igor Kušar, Samo Javornik in Miloš Čas. Dne je manadat prenehal Milošu Času. 3

4 upravo družbe, ki ima v svoji sestavi tudi svetovalce in pooblaščence uprave, štabne službe: službo za upravljanje s tveganji in službo za notranjo revizijo ter sektorje: sektor upravljanja premoženja, sektor individualnega upravljanja premoženja, sektor trženja, prodaje in razvoja, sektor analize, sektor financ in računovodstva, sektor informatike in sektor za pravne in splošne zadeve. Nekateri sektorji imajo v svoji sestavi tudi oddelke. Podatki o zaposlenih Družba je na dan imela 37 zaposlenih, od tega 1 doktorja znanosti, 9 magistrov znanosti, 18 zaposlenih s VII. stopnjo, 2 s VI. stopnjo in 7 s V. stopnjo izobrazbe. Povprečno število zaposlenih v letu 2012 je znašalo 36. Zunanji organi nadzora Zunanji organ nadzora je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana, Poljanski nasip 6 (v nadaljevanju Agencija). Letno poročilo družbe za upravljanje in krovnega sklada se vsako leto revidira. Revizor za leto 2012 je družba Ernst & Young, d. o. o., Dunajska 111, Ljubljana. Revizor za leto 2011 je bila družba KPMG Slovenija d. o. o., Železna cesta 8 A, Ljubljana. Ostali podatki o družbi Matična številka: Davčna številka: Šifra dejavnosti: Upravljanje finančnih skladov Velikost: velika po Zakonu o gospodarskih družbah Pravna oblika: družba z omejeno odgovornostjo Transakcijski račun: pri Banki Celje d. d Poslovno leto: koledarsko Podatki o obvladujočem podjetju Družba Triglav Skladi je v 67,5 % lasti družbe Zavarovalnica Triglav d. d., Ljubljana, Miklošičeva 19, torej njeno odvisno podjetje in spada v Skupino Triglav. Skupinsko letno poročilo je moč dobiti na sedežu Zavarovalnice Triglav d. d., Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana. Zavarovalnica Triglav d. d. ima, upoštevaje lastni delež, 100 % glasovalnih pravic v družbi Triglav Skladi. Iz naslova pravnih poslov odvisnega podjetja Triglav Skladi z obvladujočo družbo Zavarovalnica Triglav d. d., Ljubljana in z njo povezanih oseb, ki so bili sklenjeni oziroma realizirani v letu 2012, odvisno podjetje ni bilo prikrajšano, zato nismo zahtevali in tudi ne prejeli nobenih nadomestil s strani obvladujoče družbe in z njo povezanih oseb. Ostale kapitalske povezave: Triglav Skladi ima v lasti prevladujoče kapitalske deleže v naslednjih družbah: Društvo za upravljanje privatizacionim fondom Polara Invest A. D., Veselina Masleše 1/10, Banja Luka, Republika Srpska - BIH: družba je bila ustanovljena po pogodbi o ustanovitvi z dne , osnovni kapital družbe znaša KM, v tem delež Triglav Skladi 87,81 %. Upoštevaje lastni delež, ima Triglav Skladi 100 % glasovalnih pravic. 4

5 Letno poročilo 2012 Društvo za upravljanje fondovima PROF-IN d. o. o., Mehmed paše Sokolovića 15, Sarajevo, Bosna in Hercegovina: družba je bila ustanovljena po pogodbi o ustanovitvi z dne , osnovni kapital družbe znaša KM, v tem delež Triglav Skladi 62,54 %. Zatvoreni investicioni fond Polara Invest Fond A. D. Veselina Masleše 1/10, Banja Luka, Republika Srbska: družba je bila vpisana v sodni register dne , osnovni kapital družbe znaša KM in je razdeljen na delnic v nominalni vrednosti 56,00 KM, v tem delež Triglav Skladi 20,83 % oziroma delnic. Društvo za upravljanje dobrovoljnim penzijskim fondom Triglav penzijski fondovi A. D., Kralja Petra 45, Beograd, Srbija v likvidaciji: družba je bila ustanovljena po pogodbi o ustanovitvi z dne : osnovni kapital družbe znaša RSD, v tem delež Triglav Skladi 24,63 %. S sklepom skupščine družbe z dne je bil začet postopek likvidacije družbe, začetek postopka likvidacije je bil vpisan v sodni register dne Družba Triglav Skladi ima tudi lastniški delež v družbi Menadžment preduzeće HLT Invest A. D. v likvidaciji, Ul. Novaka Miloševa 6/II., Podgorica, Črna gora, ki je bila ustanovljena po pogodbi o ustanovitvi z dne z osnovnim kapitalom v višini EUR, v tem delež Triglav Skladi 40 %. Družba je od v postopku likvidacije, naložba bo izločena iz evidenc družbe po izbrisu iz sodnega registra. Podatki o družbah, v katerih imajo Triglav Skladi nad 20 % delež, na dan , so prikazani v spodnji tabeli (zneski so v EUR): Firma in sedež Polara Invest A. D., Veselina Masleše 1, Banja Luka, Rep. Srbska PROF-IN d. o. o., Mehmed paše Sokolovića 15, Sarajevo, Bosna in Hercegovina ZIF Polara Invest Fond A. D. Veselina Masleše 1, Banja Luka, Rep. Srbska Društvo za upravljanje dobrovoljnim penzijskim fondom Triglav penzijski fondovi A. D., Zmaj Jovina 15, Beograd, Srbija Delež lastn. Knjig. vred. naložbe Osnovni kapital Celotni kapital Posl. Izid 2012 Delež v cel. Kap. 87,81 % ,54 % ,83 % ,63 % Družba Triglav Skladi izdeluje konsolidirane računovodske izkaze na ravni Skupine Triglav Skladi. Odnosi do skupine Triglav Skladi so v računovodskih izkazih družbe izkazani ločeno. Družbe, v katerih imajo Triglav Skladi nad 50 % delež, so prikazane med družbami v skupini, kjer imamo prevladujoč vpliv, prikazujemo med pridruženimi družbami. 2 Zaradi lastnega deleža v družbi imajo Triglav Skladi 100% glasovalnih pravic, zato je delež v celotnemu kapitalu izkazan glede na višino glasovalnih pravic. 3 Naložba je izkazana po pošteni vrednosti, upoštevaje tržno ceno na dan , izvirna nabavna vrednost naložbe je znašala EUR. 4 Naložba je na dan oslabljena v celotni višini naložbe, izvirna nabavna vrednost naložbe je znašala EUR. Oslabitev je izkazana med finančnimi odhodki družbe. 5

6 1.2 Poročilo o poslovanju družbe Makroekonomsko okolje ter gibanje kapitalskih trgov v letu 2012 Leto 2012 je bilo za mnoge vlagatelje izjemno poučno, v njem pa so se hkrati postavili temelji upravljanja za leto Dogajanje, ki je zaznamovalo leto 2012, je zagotovo dolžniška kriza razvitega sveta, ki se je do konca leta razširila na večino evropskih in drugih svetovnih gospodarstev. Med krizo se je izkazala vsa kompleksnost in zapletenost procesa odločanja in ukrepanja v okviru EU. Na srečo je politika pri reševanju težav dobila močnega zaveznika v Evropski centralni banki. Slednja je v februarju ponovila program LTRO (dolgoročni program refinanciranja, s katerim ECB ponuja poceni posojila evropskim bankam), kasneje pa zagotovila neomejeno pomoč skupni valuti ter obveznicam problematičnih držav preko programa OMT. Podobne ukrepe so za spodbudo gospodarstev sprožile tudi ameriška, japonska in britanska centralna banka. Prav centralne banke, ki so kar tekmovale v izvirnosti pri ustvarjanju novih instrumentov in orodij, so dajale močno podporo vsem oblikam bolj tveganih in tudi manj tveganih naložb. Tako smo leto 2012 zaključili s pozitivnimi donosi na delniških in na obvezniških trgih. Centralne banke z novim načinom delovanja predstavljajo dejavnik, ki ga bo treba v prihajajočem letu podrobno spremljati, saj bistveno spreminja razmere za vlagatelje in v največji meri določa vrednosti naložb v portfelju. To še posebej velja za vlagatelje, ki se osredotočajo na obveznice. Z različnimi programi in orodji podpore javnofinančno nestabilnih držav se namreč vzpostavljajo razmere, v katerih lahko vlagatelji pričakujejo izredno nizke donosnosti do dospetja. V takih razmerah je realna donosnost, ki je prilagojena za višino inflacije, izredno nizka, lahko celo negativna. Še več, ob pomanjkanju otipljivega napredka na področju fiskalne politike, donosnosti do dospetja obveznic razvitih držav ne izkazujejo več pravilne informacije o njihovi temeljni vrednosti. Kljub omenjenim dejstvom je zaradi regulatornih zahtev (npr. Basel III v bančništvu ali Solvency II v zavarovalništvu) naložbeni razred državnih evropskih obveznic močno poudarjen kot temeljni gradnik portfelja največjih institucionalnih vlagateljev. Ti so po uskladitvi portfeljev z regulatornimi zahtevami primorani donosnost iskati v nekaterih novih naložbenih razredih, denimo obveznicah v lokalnih valutah izdajateljev iz regije rastočih trgov, kjer so temeljni kazalci še vedno zelo dobri, donosnost do dospetja pa približno 5 %. Drugače kot za obveznice razvitih držav lahko ocenimo obete za naložbeni razred delnic. Leto 2013 naj bi prineslo višjo gospodarsko rast ob hkratnem znižanju inflacije. Analize zgodovinskih zakonitosti kažejo, da se v takih razmerah najbolje odrežejo delnice z visokimi dividendnimi donosnostmi, delnice podjetij, ki se ponašajo z višjo rastjo dobičkov ter delnice majhnih podjetij. Če upoštevamo še bistvene sistemske spremembe v delovanju svetovnih centralnih bank, ki so opisane v zgornjih odstavkih in ki povišujejo nagnjenost k tveganim naložbam, je očitno, da so delnice za leto 2013 naložbeni razred, od katerega lahko pričakujemo dobre rezultate. Tudi slovensko gospodarstvo se je v letu 2012 še naprej soočalo z gospodarskimi težavami, čeprav so nekatera večja podjetja uspela obrniti trend poslovanja v pozitivno smer. Do konca meseca avgusta smo bili priča upadanju delnic na Ljubljanski borzi, potem pa se je trend septembra skokovito obrnil. Pridobivati so začele praktično vse pomembnejše delnice v prvi kotaciji. Drugi večji skok delnic Ljubljanske borze se je zgodil decembra. Pri iskanju razlogov za rast slovenskih delnic ne moremo trditi, da je prišlo do bistvenega izboljšanja poslovanja podjetij, temveč predvsem do špekulacij, da bo država končno sprejela program, ki vključuje prodajo državnega premoženja. K zaupanju pa so prispevale tudi nekatere sprejete reforme. 6

7 Kapitalski trgi po svetu so v letu 2012 izkazali naslednja gibanja: Evrska donosnost posameznih indeksov v % SBITOP Index Slovenian Blue Chip Idx 7,79 % SPGLOB Index S&P GLOBAL 1200 INDEX 11,53 % SPEURO Index S&P EUROPE 350 INDEX 13,75 % SPX Index S&P 500 INDEX 11,37 % NKY Index NIKKEI 225 7,78 % MXEF Index MSCI EM 13,08 % IB8A Index IBOXX Podjetniške obveznice 10,86 % QW1A Index IBOXX Državne obveznice 10,99 % Poslovanje podskladov krovnega sklada Triglav vzajemni skladi v letu 2012 Na zadnji dan leta 2012 je družba Triglav Skladi upravljala s sredstvi v višini 473,7 mio EUR. Glede na konec leta 2011 so se sredstva v upravljanju v Triglav vzajemnih skladih povečala za 53,8 mio EUR, kar predstavlja 12,8 % rast sredstev. K povečanju obsega upravljanih sredstev sta pripomogla tako pozitiven obseg neto prilivov, ki je v letu 2012 znašal 20,6 mio EUR, kot tudi pozitivno gibanje na kapitalskih trgih. Razlike v donosnosti posameznih regij ter naložbenih razredov so bile v letu 2012 manjše kot leto prej. Najvišjo donosnost je dosegel podsklad Triglav Balkan, sledijo Triglav EM Potrošne dobrine in med sektorskimi podskladi Triglav Zdravje in farmacija. Precej podobne donose so beležili podskladi, ki investirajo v svetovne razvite trge in trge v razvoju, najslabše pa sta se odrezala sektorska podsklada Triglav Energija ter Triglav Surovine in materiali. Ostali podatki o podskladih Krovnega sklada na dan : Podsklad Upravljavska provizija Število enot premoženja Čista vred. sredstev (TEUR) Št. imetnikov inv. kuponov Vrednost enote premoženja VEP (EUR) Letna donosnost sklada (%) Triglav Steber Global 2,5 % ,97 6,9 Triglav Renta 2,0 % ,79 5,4 Triglav Evropa 2,5 % ,96 10,0 Triglav Obvezniški 1,25 % ,13 5,9 Triglav Severna Amerika 2,5 % ,66 8,5 Triglav Svetovni razviti trgi 2,5 % ,02 10,3 Triglav Rastoči trgi 2,5 % ,82 10,1 Triglav Azija 2,5 % ,80 11,6 Triglav Balkan 2,5 % ,86 18,6 Triglav Hitro rastoča podjetja 2,5 % ,46 10,8 Triglav EM Bond 1,5 % ,83 9,0 Triglav EM Potrošne dobrine 2,5 % ,99 14,6 Triglav Energija 2,5 % ,23-5,0 Triglav Surovine in materiali 2,5 % ,57 2,7 Triglav Zdravje in farmacija 2,5 % ,10 11,4 Triglav Money Market EUR 0,5 % ,03 n.p. Triglav Top Brands 2,5 % ,88 n.p. 5 Število enot premoženja se izračunava na štiri decimalna mesta, v tej tabeli je zaokrožen na celo enoto. 7

8 Slovenska industrija vzajemnih skladov in tržni položaj družbe Čista vrednost sredstev v upravljanju slovenskih družb za upravljanje je konec leta 2012 znašala 1,8 mrd EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2011 povečala za 1,1 %. Na povečanje obsega sredstev v upravljanju je pozitivno vplivalo gibanje kapitalskih trgov, saj je celotna industrija v letu 2012 ustvarila za 109,5 mio EUR neto odlivov. Triglav Skladi smo v letu 2012 edina slovenska družba za upravljanje, ki je beležila neto prilive, in sicer v višini 20,6 mio EUR. Tržni delež družbe Triglav Skladi se je v letu 2012 povečeval in je konec decembra 2012 znašal 25,9 %. Tako je družba v letu 2012 še dodatno utrdila prvo mesto med slovenskimi upravljavci vzajemnih skladov. Ključne aktivnosti družbe v poslovnem letu Ključne aktivnosti družbe so bile v letu 2012 usmerjene v uskladitev poslovanja krovnega sklada in družbe novemu zakonodajnemu okviru, ki ga določa ZISDU 2 in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi. Tako smo v juniju 2012 na Agencijo oddali vlogo za spremembo pravil upravljanja Krovnega sklada, ki je obsegala celotno uskladitev poslovanja skladov. Odločbo Agencije smo prejeli v septembru Produktno linijo podskladov krovnega sklada smo v oktobru 2012 dopolnili z delniškim podskladom Triglav Top Brands in podskladom denarnega trga Triglav Money Market EUR. Naložbene kombinacije smo dopolnili še s kombinacijo Triglav Varni, ki poleg sklada denarnega trga, vključuje še oba obvezniška podsklada in predstavlja varno rešitev za namen varčevanja. Dodatne aktivnosti so bile usmerjene v razvoj novih segmentov storitev, ki jih omogoča nova zakonodaja. V letu 2012 so bile v ta namen opravljene prve prilagoditve notranje organizacije družbe, začetek opravljanja novih dejavnosti je predviden v prvi polovici tega leta. Konec leta 2011 smo začeli projekt optimizacije podpornih procesov. Nadgradili smo aplikacijo za spremljanje trgovanja skladov in spremljave tveganja skladov. Zaključili smo projekt elektronskega arhiviranja dokumentacije družbe in zamenjali računovodsko aplikacijo za spremljavo poslovanja družbe. Trženjske aktivnosti so bile povezane s trženjem novo oblikovanih skladov. Dodatne aktivnosti pa smo usmerjali tudi v oblikovanje modela zadrževanja sredstev vlagateljev. Na področju informacijske tehnologije smo pristopili k vzpostavitvi novih varnostnih standardov, ki smo jih prilagodili spremenjeni informacijski platformi, hkrati pa smo izvedli projekt implementacije nadgradnje podpornih sistemov za spremljanje poslovanja (E-arhiv). Finančni rezultat poslovanja Višina sredstev v upravljanju družbe neposredno vpliva na prihodke in s tem na poslovni izid družbe. V letu 2012 smo ustvarili za 9,7 mio EUR prihodkov od provizij, kar je za 2,6 % več od leta poprej ter za 5,6 % več, kot smo načrtovali. Tudi letos smo optimirali stroške poslovanja, predvsem tiste, na katere lahko aktivno vplivamo. Vsi stroški družbe so bili v letu 2012 nižji od načrtovane višine. V finančnem delu smo oblikovali dodatne odhodke iz naslova oslabitve naložbe v pridruženo družbo v višini 246 tisoč EUR. Poslovno leto 2012 smo zaključili s poslovnim izidom v višini 2 mio EUR in čistim poslovnim izidom v višini 1,6 mio EUR. Poslovanje družbe v letu 2012 ocenjujemo kot uspešno, saj smo navkljub neugodnim trendom v industriji uspeli ustvariti neto prilive v višini 20,6 mio EUR in povečati obseg sredstev v upravljanju iz 420 mio EUR na preko 470 mio EUR. S tem ohranjamo prvo mesto v industriji slovenskih upravljavcev merjeno z višino sredstev v upravljanju.. 8

9 Dolgoročna rast obsega sredstev v upravljanju in povečevanje tržnega deleža je strateški cilj družbe, ki ga želimo v prihodnje dosegati z dopolnjevanjem ponudbe v delu upravljanja premoženja, ki ga bomo v letu 2013 dopolnili s storitvijo individualnega upravljanja premoženja. Upravljanje s tveganji Družba ima vzpostavljen celovit nadzor nad obvladovanjem tveganj, ki ga izvaja na podlagi določil ZISDU-2 in podzakonskih predpisov izdelanega Načrta za obvladovanje tveganj krovnega sklada. V Načrtu za obvladovanje tveganj krovnega sklada so opredeljeni postopki ugotavljanja tveganj, postopki za merjenje in ocenjevanje izpostavljenosti različnim vrstam tveganj, tehnike, orodja in ureditve, s katerimi družba meri in obvladuje tveganja, opredeljene pa so tudi odgovornosti pri upravljanju tveganj ter sistem poročanja. Za obvladovanje tveganj krovnega sklada družba spremlja zlasti naslednja tveganja: tržno tveganje, likvidnostno tveganje, valutno tveganje, tveganja dolžniških vrednostnih papirjev, kot so obrestno tveganje in tveganje kreditne bonitete izdajatelja, tveganje nasprotne stranke, tveganje skrbništva, tveganja, ki so povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti ter operativna tveganja, ki zajemajo notranje poslovne procese, ravnanje zaposlenih, delovanje informacijskega sistema, postopke trgovanja, postopke poravnave, vrednotenje sredstev in obveznosti, pravno in dokumentarno tveganje in tveganja zaradi zunanjih dogodkov in dejanj. Tržno tveganje se obvladuje z razpršenostjo naložb, spremljanjem omejitev izpostavljenosti, z izračunavanjem kazalnika napaka sledi (tracking error) in kazalnika beta. Likvidnostno tveganje se uravnava s skrbnim izborom naložb, ki so, glede na velikost podsklada, ustrezno likvidne ter z načrtovanjem likvidnosti in načrtovanjem potreb po likvidnih sredstvih. Valutno tveganje je odvisno od ciljnih trgov podskladov. V primeru večjih valutnih nihanj lahko upravljavec del naložb preusmeri na trge z manjšim izkazanim nihanjem in tveganjem. Navedeno tveganje lahko obvladuje tudi s pomočjo zadolževanja podsklada v obliki kritnih posojil. Obrestno tveganje, ki je eno izmed ključnih tveganj, s katerim se sooča investitor na trgu dolžniških vrednostnih papirjev, družba obvladuje s spreminjanjem povprečnega časa vezave oziroma trajanja dolžniških vrednostnih papirjev (kazalnika WAL in WAM) glede na pričakovano gibanje obrestnih mer na trgu. Dodaten element je skrbno izbiranje poslovnih partnerjev na osnovi sprotnega preverjanja njihove bonitete. Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube podsklada zaradi neustreznih notranjih poslovnih procesov in nepravilnega ravnanja ljudi oziroma delovanja sistemov v družbi ali zaradi zunanjih dogodkov in dejanj. Za obvladovanje operativnih tveganj ima družba predpisane ključne notranje poslovne procese, ki jih sestavljajo delovni postopki ter v njih vgrajene notranje kontrole, ki zagotavljajo, da se poslovni procesi izvajajo na predpisan način. Družba z vidika upravljanja s tveganji poslovnih procesov ugotavlja in meri predvsem tista tveganja, ki se nanašajo na premoženje podskladov, kot so postopki odobravanja in izvrševanja poslov, postopki poravnave, postopki poročanja javnosti in vrednotenja sredstev in obveznosti. 9

10

11

12 3 RAČUNOVODSKO POROČILO V nadaljevanju so podani računovodski izkazi družbe s pojasnili k računovodskim izkazom za leto Kot primerljivi so prikazani računovodski izkazi družbe za leto Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez centov (v nadaljevanju EUR). Zaradi zaokroževanja so možna odstopanja v znesku 1 EUR. 3.1 Bilanca stanja na dan v EUR pojasnila SREDSTVA A. DOLGOROČNA SREDSTVA I. Neopredmetena dolgoročna sredstva in razmejitve a Dolgoročne premoženjske pravice II. Opredmetena osnovna sredstva b Zemljišča in zgradbe Zgradbe Druge naprave in oprema IV Dolgoročne finančne naložbe c Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil Enote premoženja skladov v upravljanju Delnice in deleži v podjetjih v skupini Delnice in deleži v pridruženih podjetjih Druge delnice in deleži VI. Odložene terjatve za davek d B. KRATKOROČNA SREDSTVA III. Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročna posojila IV. Kratkoročna posojila drugim Kratkoročne poslovne terjatve e Kratkoročne poslovne terjatve do skladov v upravljanju Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Kratkoročne poslovne terjatve do drugih V. Denarna sredstva f C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

13 v EUR pojasnila OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. KAPITAL I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Kapitalska rezerva III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Rezerve za lastne deleže Lastne delnice kot odbitna postavka IV. Presežek iz prevrednotenja Presežek iz prevrednotenja Popravek presežka iz prevrednotenja za odloženi davek V. Preneseni čisti poslovni izid VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE g Rezervacije za pokojnine in podobe obveznosti Druge rezervacije C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI h I. Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini III. Odložene obveznosti za davek Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI i II. Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini Kratkoročne finančne obveznosti do bank III. Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti do podjetij v skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne poslovne obveznosti do drugih D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE j ZABILANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI k

14 3.2 Izkaz poslovnega izida za leto 2012 v EUR pojasnila Čisti prihodki od prodaje a Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev a. Stroški porabljenega materiala b. Stroški storitev c Stroški dela d a. Stroški plač b. Stroški socialnih zavarovanj c. Drugi stroški dela Odpisi vrednosti e a. Amortizacija b. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Finančni prihodki iz deležev a. Finančni prihodki iz deležev v skladih 0 0 a. Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini c. Finančni prihodki iz drugih deležev Finančni prihodki iz danih posojil a. Finančni prihodki iz danih posojil, danih družbam v skupini 0 0 c. Drugi finančni prihodki iz posojil, danih drugim Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb c a. Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini Finančni odhodki iz finančnih obveznosti a. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini b. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank č. Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Drugi prihodki Drugi odhodki Davek iz dobička f Odloženi davki Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (vsota 1 do 18) Izkaz drugega vseobsegajočega donosa (v EUR): Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini (devizni tečaji) Druge sestavine vseobsegajočega donosa Celotni vseobsegajoči donos ( )

15 3.3 Izkaz denarnih tokov za leto 2012 v EUR A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Čisti poslovni izid Poslovni izid pred obdavčitvijo Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Prilagoditve za Amortizacijo (+) Prevrednotovalne poslovne prihodke (-) Prevrednotovalne poslovne odhodke (+) Finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-) Finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+) c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk Začetne manj bilance končne stanja poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odložene terjatve za davek Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Začetne manj končne zaloge 0 0 Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odložene obveznosti za davek č) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b + c) B. Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev 0 0 Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb Izdatki za nakup lastnega deleža c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 0 0 b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku 0 c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) Č. Končno stanje denarnih sredstev x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) y) Začetno stanje denarnih sredstev

16 3.4 Izkaz gibanja kapitala za leto 2012 Postavke Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerve za lastne deleže Lastni deleži Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti dobiček Čisti dobiček posl. leta v EUR Kapital skupaj I II III/1 III/2 III/3 IV V VI VII A.1. Stanje a) Preračuni za nazaj b) Prilagoditve za nazaj A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja B 1. Spremembe lastniškega kapitala transakcije z lastniki B. 2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja č) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb B.3 Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala D. Stanje Osnovni kapital družbe znaša EUR. V skladu s sklepom skupščine družbe z dne ostane bilančni dobiček družbe, ki je na dan znašal ,78 EUR, nerazporejen. Presežek iz prevrednotenja zajema prevrednotenje finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo, kot razlike med nabavno in pošteno vrednostjo naložb na dan v višini EUR, za katerega je oblikovan popravek za odloženi davek po stopnji 17 % v višini EUR. Presežek iz prevrednotenja sestavljajo okrepitve oz. oslabitve naslednjih finančnih naložb (v EUR): Triglav Steber Global (prej Steber I) Triglav Renta Triglav Evropa Triglav Obvezniški Triglav Severna Amerika (prej Top Sektorji) Triglav Svetovni razviti trgi (prej Svetovni) Triglav Rastoči trgi Triglav Azija Triglav Balkan Triglav Hitro rastoča podjetja Triglav EM Bond Triglav EM Potrošne dobrine Triglav Energija Triglav Surovine in Materiali Triglav Zdravje in Farmacija Triglav Top Brands Triglav Money Market EUR ZIF Polara Invest Fond A. D ZIF Prof-Plus A. D Skupaj

17 Zaradi povečanja poštenih vrednosti naložb se je presežek iz prevrednotenja v letu 2012 povečal, tako da je v skupni višini za EUR višji od preteklega leta. V letu 2012 so se poštene vrednosti naložb v investicijska sklada, ki kotirata na borzi v Sarajevu in v Banja Luki, povečale. Ker gre za pomembna lastniška deleža, katerih knjigovodska vrednost sorazmernega deleža v kapitalu presega (oziroma je na ravni) izvirne nabavne vrednosti naložbe, za tržno vrednost pa pričakujemo, da bo v prihodnjih letih pridobila na vrednosti, naložb nismo oslabili. Negativni presežek iz naslova teh naložb izkazujemo v okviru kapitala. Postavka kapitalske rezerve zajema vplačani presežek kapitala iz naslova vplačila družbenika za pridobitev dodatnih pravic v deležih v višini EUR in prenos splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala na dan v postavko kapitalske rezerve v višini EUR. V novembru 2012 je družba, zaradi nakupa lastnega poslovnega deleža v družbi, pred plačilom nakupa, oblikovala rezerve za lastni poslovni delež. Vir za oblikovanje rezerv za lastni poslovni delež je bil čisti poslovni izid leta Vrednost lastnih poslovnih deležev, kot odbitne postavke od kapitala, je na dan znašala EUR. Bilančni dobiček družbe na dan znaša (v EUR): Čisti poslovni izid obračunskega obdobja iz izkaza poslovnega izida Preneseni dobiček Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv 0 0 Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička ločeno po vrstah teh rezerv 0 0 Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po vrstah teh rezerv Bilančni dobiček Uprava družbe ni razporejala čistega poslovnega izida leta 2012 v druge postavke kapitala, tako ta le-ta v celoti sestavlja bilančni dobiček. Kot primerljiv izkaz podajamo izkaz gibanja kapitala v letu 2011 (v EUR): Postavke Vpoklicni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerve za lastne deleže Lastni deleži Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti dobiček Čisti dobiček posl. leta I II III/1 III/2 III/3 IV V VI VII Kapital skupaj A.2. Stanje B 1. Spremembe lastniškega kapitala transakcije z lastniki B 2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja č) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb B 3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala D. Stanje

18

19 4 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 4.1 Predpisi, splošni akti in temeljne računovodske usmeritve Podlaga za sestavljanje računovodskih izkazov Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov (SRS) 2006, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo, s spremembami in dopolnili SRS (2006), ki so začele veljati s Pri sestavi računovodskih izkazov sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in časovna neomejenost delovanja. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Pri izdelavi računovodskih izkazov družbe so upoštevana tudi določila posebnih zakonov, podzakonskih predpisov ter pojasnil in stališč, ki se nanašajo tako na vrednotenje, kot na izdelavo računovodskih izkazov in letnih poročil družb za upravljanje: Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur. l. RS, št. 77/11 s spremembami in dopolnili; v nadaljevanju ZISDU-2), Podzakonski predpisi, izdelani s strani Agencije na podlagi ZISDU-2, predvsem v delu, ki se nanašajo na računovodske izkaze družbe za upravljanje, izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada, razen v delu, ko so v začasni uporabi podzakonski predpisi, izdani s strani Agencije na podlagi ZISDU-1. Stališča strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev. Družbe za upravljanje morajo uskladiti poslovanje z določili ZISDU-2 in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi v roku 18 mesecev po uveljavitvi ZISDU-2, to je do Družba je v skladu z določili ZISDU-2 uskladila poslovanje krovnega sklada, poslovanje družbe pa do ni v celoti usklajeno z določbami ZISDU-2, zato se za letno poročilo uporabljajo določbe podzakonskih predpisov Agencije po ZISDU-1. Tečaji in način preračuna v domačo valuto Terjatve in obveznosti, izkazane do partnerjev iz tujine ter denarna sredstva, izkazana v tuji valuti, so preračunana v EUR s tečajem Evropske Centralne banke na dan , medletne transakcije se preračunavajo po vsakokratnem veljavnem tečaju Evropske Centralne banke. Sestava področnega in območnega odseka Družba ne izkazuje računovodskih podatkov po področnih in območnih odsekih, ker dosega prihodke samo z upravljanjem vzajemnih skladov, ustanovljenih v Republiki Sloveniji. Spremembe računovodskih usmeritev in računovodskih ocen Družba je v letu 2012 povečala amortizacijsko stopnjo za vozila iz 12,5 % na 20 %, drugih računovodskih politik in ocen ni spremenila. Učinek spremembe amortizacijske stopnje za vozila znaša EUR. 19

20 Temeljne računovodske usmeritve pri sestavljanju računovodskih izkazov a) Neopredmetena dolgoročna in opredmetena osnovna sredstva Letno poročilo 2012 Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena in vsi ostali stroški in dajatve, ki jih je moč pripisati njegovi usposobitvi za uporabo, vključno z davkom na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nabavna vrednost osnovnega sredstva se lahko razporedi na njegove dele. Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva imajo končne dobe koristnosti. Družba uporablja model nabavne vrednosti za vrednotenje osnovnih sredstev. Družba oslabi pomembno osnovno sredstvo takoj oziroma najkasneje v računovodskih izkazih, ko njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost za več kot 10 %. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost sredstva pri uporabi, in sicer tista, ki je višja. V primeru, da bo družba sredstvo še uporabljala, popravi njegovo dobo koristnosti glede na preostalo dobo uporabnosti sredstva. Zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev zaradi oslabitve povečuje prevrednotovalne poslovne odhodke družbe. V primeru odtujitve se razlika med čistim donosom in knjigovodsko vrednostjo sredstva evidentira med prevrednotovalne poslovne prihodke oziroma odhodke družbe. Amortizacija Osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo. Amortizacijske stopnje temeljijo na ocenjeni življenjski dobi sredstev. Uporablja se metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje znašajo (v %): Zgradbe 3 % 3 % Računalniška oprema 50 % 50 % Ostala oprema 20 % in 25 % 20 % in 25 % Pohištvo 12,5 % in 20 % 12,5 % in 20 % Avtomobili 20 % 12,5 % Drobni inventar 33,3 % 33,3 % Programska oprema 33,3 % in 20 % 33,3 % in 20 % Vlaganja 20 % 20 % b) Finančne naložbe Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v: finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila in terjatve ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Finančna sredstva se pripoznajo na dan trgovanja (sklenitve posla). Nabavno vrednost finančnih sredstev, razen finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, sestavlja nakupna cena in stroški posla, ki izhajajo iz nakupa sredstva. Po začetnem pripoznanju se finančna sredstva vrednotijo: naložbe v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu po dokazani pošteni vrednosti; naložbe v posojila, po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; naložbe v posesti do zapadlosti, po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; 20

21 Letno poročilo 2012 finančne naložbe v vrednostne papirje in druge kapitalske instrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštenih vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti. Za dokazano pošteno vrednost se šteje objavljena cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev ali vrednost, ki izhaja iz modela vrednotenja, pri katerem vložki podatkov izhajajo iz delujočega trga (kot je npr. vrednost enote premoženja vzajemnega sklada). Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, so razporejeni med finančna sredstva razpoložljiva za prodajo. Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, so razporejeni med razpoložljive za prodajo in so izmerjeni po nakupni ceni. Finančne naložbe, ki zapadejo v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenesejo med kratkoročne finančne naložbe. Prevrednotovanje finančnih naložb Naložbe v tržne vrednostne papirje in enote premoženja vzajemnih skladov, ki so razvrščene v skupino naložb, razpoložljivih za prodajo, so vrednotene po dokazani pošteni vrednosti. Prevrednotenje finančnih naložb po pošteni vrednosti se izkazuje neposredno v kapitalu kot povečanje ali zmanjšanje presežka iz prevrednotenja. V primeru, da dokazana poštena vrednost naložbe v obdobju pade za več kot znaša padec primerljivega borznega indeksa v istem obdobju, družba tako znižanje evidentira kot trajno oslabitev naložbe. Zaradi oslabitve se prevrednotijo le pomembne naložbe. Za pomembno naložbo se šteje tista naložba, ki presega 20 % vrednosti finančnih naložb oziroma znaša vsaj 5 % vrednosti sredstev družbe. Naložbe v netržne vrednostne papirje se zaradi oslabitve prevrednotijo v primeru, da njihova dokazana poštena vrednost odstopa od knjigovodske vrednosti za več kot 20 % in v primeru pomembne naložbe. Naložb v novoustanovljene družbe ni treba prevrednotovati zaradi oslabitve, če se njihov rezultat poslovanja ne razlikuje pomembno (za več kot 20 %) od načrtovanega ter v primeru, da je realno pričakovati, da naložba dolgoročno ne bo izgubljala na vrednosti. Prevrednotenje povečuje finančne odhodke. Izgub zaradi oslabitve ni dovoljeno razveljaviti. Finančne naložbe v tujih valutah so preračunane v domačo valuto na dan nastanka naložbe. Povečanje oziroma zmanjšanje finančnih naložb, zaradi sprememb tečaja tuje valute, se pripozna v skladu z razvrstitvijo naložbe. c) Terjatve Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve se slabijo na podlagi individualne presoje izterljivosti terjatev. Obresti od terjatev so finančni prihodki. Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike. Odložene terjatve za davek so dolgoročne terjatve in se ne diskontirajo. Terjatve do skladov iz naslova upravljavske provizije izvirajo iz pravil upravljanja med Triglav Skladi ter podskladi krovnega sklada, ki jih družba upravlja. Provizija je določena v odstotku od povprečne čiste vrednosti sredstev posameznega podsklada. Provizija se obračunava dnevno, računi se izstavljajo mesečno in plačujejo do 15. v mesecu za pretekli mesec. Višina provizije je pojasnjena v točki 1.3. tega poročila. d) Denarna sredstva Družba med denarnimi sredstvi izkazuje knjižni denar, ki zajema denar na računih pri banki ali drugi finančni instituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Sestavljajo ga takoj razpoložljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic. Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrši v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj in predstavlja redni finančni prihodek oziroma odhodek. 21

22 e) Kapital Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, prenesena čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se vodi v domači valuti (EUR). Od prejšnjih lastnikov odkupljeni lastni deleži so sestavni del celotnega kapitala in se odštevajo od njega. Prevrednotenje kapitala je sprememba njegove vrednosti kot posledica prevrednotenja sredstev, ki se izkaže kot presežek ali primanjkljaj iz prevrednotenja. f) Rezervacije in dolgoročne časovne razmejitve Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno. Rezervacije se v bilanci stanja pripoznajo z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, če je verjetno, da bodo v prihodnosti nastali takšni stroški oziroma odhodki in je zanje treba rezervirati sredstva. Družba dolgoročne rezervacije meri skladno z vsebino, ki izhaja iz listin oziroma preteklih dogodkov na podlagi katerih je družba oblikovala dolgoročne rezervacije. Družba oblikuje rezervacijo za dolgoročne zaslužke zaposlenih, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter dolgoročno vnaprej vračunane odhodke iz naslova tožb in ostalih obveznosti, ki se jih da zanesljivo izmeriti in za katere z gotovostjo pričakuje, da jih bo morala plačati v roku, ki je daljši od enega leta od datuma računovodskih izkazov. Način izračuna dolgoročnih rezervacij je pojasnjen v točki g. g) Dolgovi Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni. Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Dolgoročni dolgovi se povečujejo za pripisane pogodbene obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Odložena obveznost za davek se pripozna za vse obdavčljive začasne razlike, ki so povezane s prevrednotenjem sredstev. Obveznost se praviloma ne diskontira. Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju. Obresti so finančni odhodki. h) Kratkoročne časovne razmejitve Kratkoročno odloženi stroški zajemajo zneske, ki so se pojavili v tekočem letu, vendar bremenijo stroške šele za naslednja leta. Kratkoročno vračunani stroški zajemajo vračunane stroške, ki so nastali v tekočem letu, za katere pa družba do datuma izdelave računovodskih izkazov ni prejela računov. Kratkoročno se vračunavajo tudi stroški za nagrade upravi in zaposlenim, ki izhajajo iz veljavnih pogodb in pravilnikov družbe. i) Pripoznavanje prihodkov Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku. 22

23 Poslovni prihodki: Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov, se merijo po določilih pogodb o upravljanju v skladu z ZISDU-2. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad knjigovodsko. Finančni prihodki: Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami in v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku in prevrednotovalni finančni prihodki, ki se pojavijo ob odtujitvi finančnih naložb, v primeru spremembe poštene vrednosti naložb po pošteni vrednosti preko poslovnega izida na podlagi okrepitve in ob izplačilu dividend. j) Pripoznavanje odhodkov Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodki: Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju. Med odhodki družbe so izkazani tudi odhodki skladov, ki na podlagi ZISDU-2 ne smejo bremeniti poslovanje sklada, temveč so stroški oziroma odhodki družbe za upravljanje. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavijo pri sredstvih zaradi njihove oslabitve ali pri odtujitvi opredmetenih osnovnih in neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Finančni odhodki: Finančni odhodki so odhodki za financiranje in za naložbenje. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, v zvezi s spremembo poštene vrednosti naložb po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ter v zvezi z okrepitvijo dolgov. k) Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto. V izkazu denarnih tokov so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali v poslovanju, naložbenju in financiranju. Podatki iz izkaza denarnih tokov se pridobijo iz računovodskih izkazov družbe za leti 2012 in 2011 in z dopolnjevanjem postavk prihodkov in odhodkov iz poslovnih knjig družbe. Izkaz denarnih tokov je pripravljen po različici II. l) Odloženi davki Družba izkazuje terjatve in obveznosti iz naslova odloženih davkov. Terjatve za odložene davke se oblikujejo iz obdavčljivih začasnih razlik, za katere je ob oblikovanju verjetno, da bo prihodnji obdavčljiv dobiček omogočil uporabo teh terjatev. Terjatve za odložene davke iz naslova obdavčljivih začasnih razlik, ki izhajajo iz finančnih naložb v podjetja v skupini in pridružena podjetja, se ne pripoznajo. Obveznosti za odložene davke se pripoznajo iz naslova obdavčljivih začasnih razlik iz naslova prevrednotenja sredstev. Terjatev za odložene davke povečuje ali znižuje čisti poslovni izid poslovnega leta, obveznost za odloženi davek pa znižuje ali povečuje kapital družbe. Odloženi davki so vsakokrat obračunani po davčnih stopnjah, za katere se pričakuje, da se bodo uporabljale, ko bo terjatev realizirana oziroma obveznost poravnana. m) Davki Družba Triglav Skladi je davčni zavezanec: po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDDPO-2), 23

24 Letno poročilo 2012 po Zakonu o davku na dodano vrednost uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDDV-1); v skladu s 4. f točko 44. člena ZDDV-1 so storitve upravljanja investicijskih skladov oproščene plačila davka, po Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06 s spremembami in dopolnitvami), po Zakonu o davčnem postopku uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2 s spremembami in dopolnitvami) in po Zakonu o davčni službi (Uradni list RS, št. 114/06, v nadalje ZDS-1B). Po Zakonu o davčni službi opravlja davčni nadzor, to je kontrolo in inšpekcijske preglede po določilih Zakona o davčnem postopku, pristojni davčni urad. n) Tožbe in potencialne obveznosti Družba Triglav Skladi je tožeča stranka v upravnem postopku zoper Davčno upravo Republike Slovenije, Glavni urad, Ljubljana. Predmet postopka je tožba zoper odločbo tožene stranke št /99, zaradi vračila davka od dobička pravnih oseb za leto V postopku je pritožba na Ustavno sodišče, vložena dne zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 632/2002 z dne Družba Triglav Skladi je tožena stranka v naslednjih postopkih: Tožba za upravičenje za nakup lastnega poslovnega deleža tožene stranke, ki jo je tožeča stranka vložila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne Triglav Skladi je sodišču dne posredovala odgovor na tožbo, s katerim prereka tožbeni zahtevi tožeče stranke po temelju in višini. Na prvi stopnji je bil tožbeni zahtevek zavrnjen kot neutemeljen, tožeča stranka je zoper sodbo dne vložila pritožbo, na katero je pravna zastopnica družbe vložila odgovor. Višje sodišče v Ljubljani dne v celoti zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča I. stopnje. Tožeča stranka je na sodbo vložila revizijo postopka na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tožba za plačilo denarnega nadomestila, ki jo je tožeča stranka vložila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani dne Družba Triglav Skladi je sodišču dne posredovala odgovor na tožbo, s katerim prereka tožbeni zahtevek tožeče stranke po temelju in višini. Višina oblikovanih rezervacij za tožbe je pojasnjena v točkah j in g. tega poročila. 24

25 4.2 Pojasnila postavk v računovodskih izkazih Pojasnila postavk v bilanci stanja a) Neopredmetena dolgoročna sredstva Premoženjske pravice Sredstva v pridobivanju v EUR Skupaj NABAVNA VREDNOST: Stanje nakupi prenos v uporabo odtujitve in odpisi Stanje POPRAVEK VREDNOSTI: Stanje amortizacija odtujitve in odpisi Stanje NEODPISANA VREDNOST: Stanje Stanje Doba koristnosti premoženjskih pravic večjih vrednosti je 5 let, preostalih 3 leta. Premoženjske pravice večjih vrednosti zajemajo programsko opremo za podporo ključnih procesov v družbi, kot so vodenje evidence imetnikov, upravljanje vzajemnih skladov, ipd. Nakupi v letu 2012 zajemajo predvsem posodobitve obstoječe programske opreme. Družba nima finančnih obvez za pridobitev neopredmetenih sredstev. a) Opredmetena osnovna sredstva Zgradbe Pisarniška oprema Prevozna sredstva Računalniška oprema Drobni inventar Oprema v pridobivanju v EUR Skupaj NABAVNA VREDNOST: Stanje popravek nakupi odtujitve in odpisi Stanje POPRAVEK VREDNOSTI: Stanje popravek amortizacija odtujitve in odpisi Stanje NEODPISANA VREDNOST: Stanje Stanje

26 Zgradbe zajemajo poslovne prostore družbe na Slovenski 54 v Ljubljani. Leto 2012 ni bilo tako investicijsko pomembno, kot pretekla leta. Družba je opravila le dodatne posodobitve obstoječe zgradbe, ostali nakupi predstavljajo obnovo računalniške in ostale opreme ter nakup prevoznih sredstev. Družba nima sredstev in obveznosti iz naslova finančnega najema ter hipotek in zastav nad osnovnimi sredstvi, kot tudi ne finančnih obvez za pridobitev osnovnih sredstev. b) Dolgoročne finančne naložbe Nabavna vrednost: Enote premoženja skladov v uprav. Deleži podjetij v skupini Deleži pridruženih podjetij Druge delnice in deleži v EUR Skupaj Stanje povečanje zmanjšanje prevrednotenje Stanje Popravek vrednosti: Stanje povečanje zmanjšanje Stanje Neodpisana vrednost: Stanje Stanje Prevrednotenje finančnih naložb zajema preračun finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo, zaradi sprememb poštenih vrednosti, izkazano v okviru kapitala družbe. Trajne oslabitve finančnih naložb v netržne vrednostne papirje so izkazane v okviru popravkov vrednosti finančnih naložb. Dolgoročne finančne naložbe v enote premoženja skladov v upravljanju Št. enot premoženja VEP Nabavna vrednost Spremembe pošt.vred. v EUR Triglav Steber Global , , Triglav Renta 125, , Triglav Evropa ,0672 4, Triglav Obvezniški ,7168 4, Triglav Svetovni razviti trgi ,1012 3, Triglav Rastoči trgi ,4438 4, Triglav Severna Amerika ,9059 3, Triglav Balkan ,5101 2, Triglav Azija ,1210 3, Triglav Hitro rastoča podjetja ,7159 4, Triglav EM Bond ,0000 9, Triglav EM Potrošne dobrine , , Triglav Energija , , Triglav Surovine in materiali , , Triglav Zdravje in farmacija , , Triglav Money Market EUR , , Triglav Top Brands ,4183 9, Skupaj

27 Naložbe v enote premoženja skladov v upravljanju se vrednotijo po pošteni vrednosti, z upoštevanjem vrednosti enote premoženja skladov na dan V letu 2012 so bile naložbe v enote premoženja, zaradi sprememb poštenih vrednosti, okrepljene za EUR. Povečanje vrednosti predstavlja vplačilo v nove podsklade enot premoženja podsklada Triglav Steber Global je zastavljeno kot jamstvo za prejeto posojilo. Dolgoročne finančne naložbe v družbe v skupini in pridružene družbe Delež v % Izvirna nabavna vrednost Spremembe poštenih vrednosti Trajne oslabitve vrednosti v EUR Polara Invest d. d., Banja Luka 87, PROF-IN d. o. o., Sarajevo 62, ZIF POLARA INVEST FOND 20, Triglav penzijski fondovi A. D., Beograd 24, Skupaj Naložbe v povezane družbe, v katerih imajo Triglav Skladi med 20 % do 50 % delež, so v računovodskih izkazih prikazane kot pridružena podjetja, ostale naložba pa kot podjetja v skupini. Triglav Skladi so v letu 2012, zaradi znižanja kapitala odvisne družbe, povečali udeležbo v družbi Polara Invest d.d., Banja Luka na 87,81 %, upoštevaje lastni delež v družbi imajo Triglav Skladi 100 % glasovalnih pravic. Popravek vrednosti naložbe v družbo PROF-IN d. o. o., Sarajevo je bil oblikovan v preteklih letih in predstavlja trajno oslabitev naložbe. Družba je v letu 2012, zaradi začetka postopka likvidacije družbe, trajno oslabila naložbo v Triglav penzijski fondovi A.D., Beograd v višini EUR. Oslabitev povečuje finančne odhodke družbe. Naložba v ZIF Polara Invest Fond A. D. je vrednotena po pošteni vrednosti z upoštevanjem tržne cene na dan Sprememba poštene vrednosti je evidentirana v breme kapitala družbe. Podatki o poslovanju podjetij v skupini so pojasnjeni v Poglavju 1.1. Drugi dolgoročni deleži in delnice Znesek zajema 64 delnic KDD d. d. v vrednosti EUR in delnic družbe ZIF PROF- PLUS, A. D., Sarajevo v vrednosti EUR. Naložba v ZIF PROF-PLUS, A. D., Sarajevo je vrednotena po pošteni vrednosti z upoštevanjem tržne cene na dan Sprememba poštene vrednosti naložbe, kot razlika med izvirno nabavno vrednostjo in pošteno vrednostjo naložbe je izkazana v breme kapitala družbe. Naložba v delnice KDD d. d. je vrednotena po nabavni vrednosti. Za varovanje pred tveganji družba ne uporablja finančnih instrumentov. c) Odložene terjatve za davek Znesek zajema terjatev iz naslova odloženega davka za oblikovane dolgoročne rezervacije po davčni stopnji 17 %. Družba ne oblikuje odloženih terjatev za davek za neobdavčljive začasne razlike iz naslova oblikovanja trajnih oslabitev finančnih naložb v povezane družbe. d) Kratkoročne poslovne terjatve Glavnino poslovnih terjatev, EUR, predstavljajo terjatve za upravljavsko in vstopno provizijo do podskladov krovnega sklada, ki so bile poravnane v januarju Družba na dan nima oblikovanih popravkov vrednosti terjatev, kot tudi ne na dan Na dan družba nima zapadlih terjatev, prav tako ne na dan

28 e) Denarna sredstva Znesek na zajema denarna sredstva na računih družbe v višini EUR in dane depozite pri bankah v državi v višini EUR. Znesek zajema depozite, vezane na obdobje 1 meseca v višini EUR, po obrestni meri 2,2 % p. a. in depozite na odpoklic, po obrestni meri 1,4 in 1,5 % p. a. Terjatve za obresti danih depozitov so izkazane med kratkoročnimi finančnimi naložbami. f) Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve v EUR Tožbe Jubilejne nagrade in Skupaj odpravnine Stanje oblikovanje odprava črpanje Stanje Rezervacija za tožbo zajema v letu 2006 oblikovano rezervacijo za obveznosti iz naslova tožbe proti družbi. Višina rezervacije izhaja iz ocene višine obveznosti in verjetnosti njenega poplačila, upoštevaje zahtevan delež v kapitalu in velikost kapitala družbe. V letu 2012 je bila rezervacija prevrednotena na novo ocenjeno višino sorazmernega deleža kapitala družbe, ki je predmet tožbe. Vsebina tožbe je pojasnjena v točki 4.1.n tega poročila. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine zaposlenim izhajajo iz aktuarskega izračuna, upoštevaje podatke o zaposlenih družbe na dan v višini EUR. Pri izračunu rezervacij so bile upoštevane demografske in finančne predpostavke. Pri demografskih je upoštevana umrljivost in fluktuacija glede na dejanske podatke v Republiki Sloveniji, pri finančnih pa je uporabljana diskontna stopnja v višini tržnega donosa državnih obveznic, ki jo objavlja Evropska Centralna Banka, na dan Razlika med stanjem rezervacije na začetku leta in tako izračunano vrednostjo je bila odpravljena. g) Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti Znesek zajema prejeto dolgoročno posojilo v višini 3,7 mio EUR po pogodbi z dne z rokom odplačila 3 leta, po fiksni obrestni meri. Posojilo je zavarovano z zastavo enot Triglav Steber Global, ki je izkazana v zabilančni evidenci. Obresti za december 2012 so izkazane med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. Odložene obveznosti za davek Znesek zajema obveznost za obdavčljive začasne razlike iz naslova prevrednotenja sredstev (finančnih naložb), ki so izkazana v kapitalu družbe, po davčni stopnji 17 %. h) Kratkoročne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Obveznost do podjetij v skupini zajema obveznost do Zavarovalnice Triglav d. d. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih zajemajo predvsem obveznosti iz naslova plače za december 2012 ter druge obveznosti. 28

29 i) Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Znesek zajema kratkoročno vračunane stroške iz naslova dela, ki se nanašajo na pogodbene obveznosti do zaposlenih za leto 2012, kratkoročno vračunane stroške tožbe ter ostale kratkoročno vračunane stroške, ki zajemajo stroške leta 2012, za katere do datuma izdelavo izkazov še nismo prejeli računa ter odložene prihodke. Vračunani stroški za tožbo so bili oblikovani v višini ocenjenih stroškov tožbenega zahtevka in stroškov postopka. Stroški so bili v letu 2012 povečani za zamudne obresti. Odloženi prihodki zajemajo odložene prihodke od vstopnih stroškov, ki pripadajo vlagateljem Investicijskega varčevanja Triglav Pr[a]va naložba. j) Zabilančna sredstva in obveznosti Znesek zajema zastavljene enote premoženja Triglav Steber Global po pošteni vrednosti, upoštevaje VEP na dan Zastava enot je pojasnjena v točki 4.2.1c Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida a) Čisti prihodki od prodaje Znesek zajema prihodke od provizij. Prihodki so v celoti ustvarjeni na domačem trgu. v EUR Triglav Steber Global Triglav Renta Triglav Evropa Triglav Obvezniški Triglav Svetovni razviti trgi Triglav Severna Amerika Triglav Rastoči trgi Triglav Balkan Triglav Azija Triglav Hitro rastoča podjetja Triglav EM Bond Triglav EM Potrošne dobrine Triglav Energija Triglav Surovine in materiali Triglav Zdravje in farmacija Triglav Top Brands Triglav Money Market EUR Skupaj čisti prihodki od prodaje b) Stroški po funkcionalnih skupinah v EUR Stroški prodajanja (z amortizacijo) 0 0 Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) a. Normalni stroški splošnih dejavnosti b. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

30 c) Stroški storitev v EUR Stroški transportnih storitev Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev Stroški najemnin Stroški storitev finančnih institucij Stroški intelektualnih storitev Stroški reklame in reprezentance Stroški avtorskih, podjemnih pogodb in študentskega dela Stroški drugih storitev Stroški storitev skupaj Stroški storitev finančnih institucij zajemajo predvsem stroške provizij za trženje vzajemnih skladov. Stroški revizije računovodskih izkazov družbe in skupine Triglav Skladi so v letu 2012 znašali EUR. Poleg revizije revizijska družba, ki je revidirala računovodske izkaze družbe in vzajemnih skladov, ni opravljala drugih storitev za družbo in vzajemne sklade v upravljanju družbe. d) Stroški dela Stroški dela zajemajo stroške plač in ostale stroške dela za leto Stroški prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja znašajo EUR. v EUR Stroški plač Stroški pokojninskih zavarovanj Stroški socialnih zavarovanj Drugi stroški dela Stroški dela skupaj e) Davek od dobička v EUR a. Odhodek za odmerjeni davek b. Odhodek za odloženi davek Skupaj odhodek za davek, pripoznan v izkazu poslovnega izida Odloženi davek, pripoznan v kapitalu Računovodski dobiček Zakonska stopnja davka 18 % 20 % Odhodek za davek po predpisani davčni stopnji Uskladitev računovodskega dobička z odhodki za davek a. Davčni učinek odhodkov, ki niso davčno priznani b. Davčni učinek prihodkov, ki niso obdavčeni c. Davčne olajšave d. Drugi davčni učinki Skupaj davek v izkazu poslovnega izida

31 Poslovni izid družbe pred davki znaša EUR. Obveznost za davek od dobička je obračunana po davčnem obračunu in za leto 2012 znaša EUR. Davčna stopnja je 18 %. Razmerje med odhodkom za davek od dobička in računovodskim izidom družbe znaša 19,5 %. Na podlagi odbitnih začasnih razlik iz naslova oblikovanja rezervacij je družba v letu 2012 znižala terjatev za odloženi davek v višini EUR, ki znižuje poslovni izid družbe, v tem učinek spremembe davčne stopnje EUR. Družba ima na dan odbitne začasne razlike iz naslova oslabitve naložbe do družb v skupini v višini EUR, obračunanih po davčni stopnji za leto 2013, za katere ni oblikovala terjatve za odložene davke. Znesek bo zniževal davčno obveznost v letu, ko bo odpis davčno priznan. Odložene obveznosti za davek zajemajo obveznosti iz naslova prevrednotenja finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo, v skupni višini EUR in znižujejo kapital družbe. Družba nima drugih odbitnih začasnih razlik in neizrabljenih davčnih izgub in dobropisov, za katere bi morala oblikovati terjatve in obveznosti za odložene davke, razen zgoraj navedenih. Preračun vseh postavk kapitala, razen poslovnega izida poslovnega leta 2012 z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin znaša EUR (za leto 2012 znaša indeks 102,7), kar pomeni, da znaša preračunan čisti poslovni izid poslovnega leta družbe EUR. Pri preračunu je upoštevan vpliv preračuna kapitala na obračun davka od dohodkov pravnih oseb Ostala pojasnila a) Podatki o skupinah oseb Uprava nadzorni svet družbe: pojasnilo v točki 1.1. Zaposleni v družbi na podlagi individualnih pogodb: uprava družbe. b) Prejemki in zaslužki skupin oseb Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu te skupine oseb: člani uprave družbe so v letu 2012 prejeli za EUR prejemkov, člani nadzornega sveta družbe v letu 2012 niso imeli prejemkov. c) Poslovne terjatve do skupin oseb in dana posojila Družba na dan nima poslovnih terjatev do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov. d) Dogodki po datumu računovodskih izkazov Od datuma računovodskih izkazov do datuma izdelave tega poročila ni bilo dogodkov, ki bi pomembno vplivali na predstavljene računovodske izkaze družbe. 31

32 4.3 Priloge k računovodskim izkazom Kot priloge k računovodskim izkazom prikazujemo priloge, izdelane v skladu s Sklepom o vrstah in shemah računovodskih izkazov, vsebini prilog in analitičnem kontnem načrtu družbe za upravljanje (Ur. l. RS, št. 80/2003). 1. Prikaz strukture prihodkov od upravljavskih provizij Investicijski sklad, ki ga DZU upravlja Upravljavska provizija Vstopna v denarju v delnicah provizija Izstopna provizija Skupaj v EUR = Triglav Steber Global Triglav Renta Triglav Evropa Triglav Obvezniški Triglav Svetovni razviti trgi Triglav Severna Amerika Triglav Rastoči trgi Triglav Balkan Triglav Azija Triglav Hitro rastoča podjetja Triglav EM Bond Triglav EM Potrošne dobrine Triglav Energija Triglav Surovine in materiali Triglav Zdravje in farmacija Triglav Top Brands Triglav Money Market EUR SKUPAJ Prikaz sredstev dobro poučenih vlagateljev v upravljanju Število dobro poučenih vlagateljev Znesek sredstev v upravljanju Obračunana upravljavska provizija SKUPAJ v EUR 3. Prikaz terjatev, obveznosti in naložb po skupinah povezanih oseb V EUR Povezana oseba Terjatve do povezane osebe Obveznosti do povezane osebe Naložbe v osebe, povezane z DZU iz poslovanja iz financiranja iz poslovanja iz financiranja E1-ČLANI UPRAVE E2-ČLANI NS B1-NEPOSREDNA KAPITALSKA UDELEŽBA SKUPAJ

33 5 DODATEK K POROČILU REVIZORJA Mnenje revizorja o izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj Mnenje revizorja o obvladovanju pravil varnega in skrbnega poslovanja Mnenje revizorja o ustreznosti delovanja sistema notranjih kontrol Mnenje revizorja o kakovosti informacijskega sistema Mnenje revizorja o pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil Agenciji 33

34

35

36

37

38