UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN

Size: px
Start display at page:

Download "UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Miran Šmid UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN Diplomska naloga Maribor, november 2009

2

3 I UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Smetanova ulica 17, 2000 Maribor EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, Razlagova ulica 14, 2000 Maribor Diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Študent: Študijski program: Smer: Miran Šmid univerzitetni, gospodarsko inženirstvo elektrotehnika Mentorja: doc. dr. Aleš Hace doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek Somentor: doc. dr. Martin Terbuc Lektorica: Anita Dobrotinšek Maribor, november 2009

4 II

5 III ZAHVALA Zahvaljujem se profesorjema dr. Alešu Hace in dr. Andreji Lutar Skerbinjek ter dr. Martinu Terbuc za dobronamerne pripombe pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se prav tako lektorici Aniti Dobrotinšek in mojim prijateljem za vso ponujeno pomoč pri opravljanju diplomske naloge. Prav posebna zahvala gre staršem za moralno in finančno podporo v času študija.

6 IV UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN Ključne besede: spletne vsebine, stroškovna analiza, sistemi za upravljanje spletnih vsebin, portal, Društvo avtomatikov Slovenije UDK: : (043.2) Povzetek: Glavna prednost sistemov za upravljanje spletnih vsebin WCMS (angl. Web Content Management System) je poenostavitev in pohitritev postopkov kreiranja oziroma izdelave novih spletnih strani ter bistveno zmanjšanje obsega vzdrževanja. V diplomskem delu sem predstavil vpliv vsebine spletnih aplikacij na uspešno predstavitev, prodajo ali servis izdelkov v podjetju, kako lahko sodelujejo posamezni uporabniki ter kako se podjetja povezujejo v globalne organizacije. Izbral in predstavil sem nekaj vodilnih CMS sistemov, jih med seboj primerjal ter izbral najprimernejšega za izdelavo portala Društva avtomatikov Slovenije (DAS). Podal sem tudi stroškovni vidik pri izdelavi, uporabi in vzdrževanju portala med lastno programiranim sistemom za upravljanje spletnih vsebin in izbranim odprtokodnim sistemom za upravljanje spletnih vsebin.

7 V USE AND COST ANALYSIS OF WEB CONTENT MANAGEMENT SYSTEM Keywords: web content, cost analysis, web content management systems, portal, Društvo avtomatikov Slovenije UDK: : (043.2) Summary: The main advantage of web content management systems - WCMS is the simplification and acceleration of the procedures of creating or designing new web pages and a considerable reduction of the extent of maintenance. The thesis presented the influence of the content of web applications on a successful presentation, sale or maintenance of products in the company, the participation of individual users and the connection of companies into global organisations. A few leading CMS systems were selected and presented, compared with each other and then the most suitable CMS system for designing the portal of Društvo avtomatikov Slovenije (DAS) was selected. The cost aspect in the production, use and maintenance of the portal between the manually programmed and selected open-code web content management system was also ascertained.

8 VI KAZALO VSEBINE KAZALO 1. UVOD SISTEMI ZA UPRAVLJANJE VSEBIN Razvoj sistemov za upravljanje spletnih vsebin Statična spletna stran Spletne stran s CSS Dinamična spletna stran Značilnosti sistemov za upravljanje spletnih vsebin Informacijsko upravljanje Optimizacija Zniževanje stroškov Potreba po uvedbi sistemov za upravljanje spletnih vsebin ZGRADBA SISTEMOV ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN Življenjski cikel spletne vsebine Načini objavljanja spletnih vsebin Struktura sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami Zbirka podatkov Delovni postopki Uporabniški dostop Vhodni in izhodni vmesniki Vmesnik uporabniškega programa Tehnologije sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami IZBIRA IN PRIMERJAVA ODPRTOKODNIH SISTEMOV Odprtokodni sistemi za upravljanje vsebin Prednosti in slabosti odprtokodnih sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami Sestavi odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin Izbira sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami Primerjava sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami Drupal e Joomla! Plone... 33

9 VII Typo Xoops Rezultati analize CMS sistemov DRUŠTVO AVTOMATIKOV SLOVENIJE Osnovni podatki o društvu Namen in naloge društva Dejavnost društva Študentska sekcija v strokovnih konferencah v Mariboru Strokovne ekskurzije Predavanja in okrogle mize ter soorganiziranja drugih dogodkov Slovar strokovnih izrazov Društvo avtomatikov Slovenije in IFAC Spletni portal Društva avtomatikov Slovenije Zahteve Izvedba Značilnosti portala Zgradba portala Sestavni deli portala Komponente Moduli Predloge STROŠKOVNA ANALIZA PORTALA Kalkulacija stroškovne cene lastno programiranega sistema za upravljanje spl. vsebin Kalkulacija stroškovne cene odprtokodnega sistema za upravljanje spletnih vsebin Ugotovitve SKLEP SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV PRILOGA UPORABNIŠKI DEL Prijava Vstavljanje prispevkov, povezav in urejanje profila Prevod vsebine UPRAVLJAVSKI DEL Prijava Globalne nastavitve portala... 72

10 VIII 2.3 Upravljanje z uporabniki Izdelava in upravljanje menijev Izdelava področij Izdelava kategorij Izdelava vsebine Arhiviranje Upravljanje medijev Množična pošta Upravljanje naslovne strani (Front Page) Prevod vsebine v tuji jezik Upravljanje s predlogami Upravitelj razširitev Upravitelj modulov Upravitelj vtičnikov Pomoč in informacije SEZNAM SLIK SEZNAM TABEL ŽIVLJENJEPIS IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA... 97

11 IX UPORABLJENE KRATICE KRATICA SLOVENSKI PREVOD ANGLEŠKI IZRAZ API Vmesnik uporabniškega programa Application Programming Interface ASP Aktivne strežniške strani Active Server Pages CGI Skupni prehodni vmesnik Common Gateway Interface CMS Sistem za upravljanje vsebin Content Management System CSS Predloge, ki določajo zunanji videz spletnih strani Cascading Style Sheet DAS FERI Društvo avtomatikov Slovenije Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko FTP Protokol za prenos datotek File Transfer Protocol GPL Veliko uporabljena licenca za prosto programje General Public License GSM Svetovni standard mobilne komunikacije Global System for Mobile communications HTML Označevalni jezik za izdelavo spletnih strani HyperText Markup Language HTTP Protokol za prenos informacij na spletu HyperText Transfer Protocol JSP Skriptni jezik, ki temelji na Javi Java Server Pages LAMP Celovit nabor prostega programja Linux, Apache, MySQL, PHP Mac OS Macintoshov operacijski sistem Macintosh Operating System OEM Izvirni izdelovalec opreme Original Equipment Manufacturer PDF Elektronska oblika datoteke s stalno postavitvijo Portable Document Format RSS Tehnologija za obveščanje o posodobitvah na spletni strani Really Simple Syndication SQL Struktur. povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami Structured Query Language TCP/IP Protokol za nadzor prenosa / Internetni protokol Transmission Control Protocol / Internet protocol W3C Konzorcij združenja za nadzor in razvoj svetovnega spleta World Wide Web Consotium WCMS Sistem za upravljanje spletnih vsebin Web Content Management System WLAN Brezžično lokalno omrežje Wireless Local Area Network WYSIWYG Kar vidiš, boš tudi dobil What You See Is What You Get XAMPP LAMP paket (akronim iz začetnih inicialk X-cross-platform, Apache, MySQL, PHP in Perl) XML Razširljiv označevalni jezik Extensible Markup Language

12

13 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 1 1. UVOD Spletna predstavitev je ključnega pomena za vsako podjetje ali neprofitno organizacijo, čeprav je postavljanje spletne strani lahko zelo zahteven podvig. Potrebno je veliko časa, denarja in tehničnega znanja, česar pa pogostokrat primanjkuje. Tudi ko je spletna stran ţe narejena, še ne pomeni, da je delo zaključeno. Spletno stran je še vedno potrebno vzdrţevati, posodabljati in oblikovno nadgrajevati, da le-ta ne postane zastarela in neuporabna. Ključ do uspešne predstavitve in prodaje na spletu je vsekakor vsebina spletne strani in ne toliko njena grafična podoba ali tehnične zmoţnosti, ki jih spletna stran omogoča. S povečano uporabo elektronskega poslovanja v sodobnih podjetjih nenehno raste tudi količina informacij. Vsi si ţelijo pravočasnih informacij, ne glede na to, kje se te informacije nahajajo ali kako so nastale. Odprtokodni sistemi za vzdrţevanje spletnih vsebin WCMS (angl. Web Content Management System) nam v takšnih primerih zelo pomagajo. CMS nam pomaga hitro in enostavno zgraditi spletno stran brez posebnega tehničnega znanja. Te sisteme so ustvarili razvijalci, ki so hoteli poenostaviti objavljanje večje količine podatkov na spletu. Ker so ti sistemi poleg vsega še brezplačni, so postali izjemno zanimivi za neprofitne organizacije, kot tudi za večja podjetja. Ker ţivimo v dobi informacijske druţbe in smo podvrţeni procesu globalizacije, je svetovni splet postal eden najpomembnejših virov informacij. Pojavil se je trend izgradnje spletnih portalov, ki pa niso le običajne spletne strani, ampak nudijo uporabnikom nekaj več. Ponudba takšnih portalov je danes zelo pestra. Čeprav so si izjemno raznoliki, ostaja njihov cilj enak: omogočiti uporabniku objavo vsebin na spletu, ne da bi ga pri tem skrbel način in oblika prikaza. Takšni sistemi se odlikujejo po tem, da lahko uporabnik s pomočjo spletnega brskalnika enostavno vnaša različne vsebine na spletno mesto in jih vzdrţuje. Sistem mu pri tem ponuja različne obrazce, s katerimi lahko upravlja spletne strani, povezave, avdio in video vsebine, slike in članke v različnih formatih.

14 2 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Z diplomskim delom sem ţelel ugotoviti in poiskati najprimernejši odprtokodni sistem za upravljanje spletnih vsebin, ki bo zamenjal trenutno obstoječi portal društva avtomatikov Slovenije - DAS. Cilj diplomskega dela je analiza in primerjava na trgu obstoječih sistemov za upravljanje spletnih vsebin za izgradnjo spletnega portala manjših ali večjih podjetij, ugotoviti stroškovni prihranek izdelave portala in nadaljnje uporabe ter vzdrţevanje izbranega odprtokodnega sistema pred lastno programiranim sistemom za upravljanje spletnih vsebin. V drugem in tretjem poglavju sem skušal poiskati najpomembnejše osnovne značilnosti, prednosti in slabosti, zgradbo ter splošno delovanje sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami. Opisana je tudi uporaba sistemov v malih in velikih podjetjih, prednosti uvedbe sistemov, poslovne moţnosti in podobno. V četrtem poglavju sem podal šest različnih odprtokodnih sistemov, jih opisal ter primerjal med seboj in na podlagi rezultatov analize izbral najprimernejši odprtokodni sistem za upravljanje s spletnimi vsebinami za izgradnjo spletnega portala. V petem poglavju sem navedel osnovne podatke o Društvu avtomatikov Slovenije, zgodovini društva in njihovi dejavnosti. Razdelil sem zahteve za izdelavo prenovljenega spletnega portala, zapisal korake izvedbe ter značilnosti, ki jih bo imel prenovljen spletni portal. Le-ta bo obiskovalcem prikazoval točne, zanesljive in urejene informacije, nudil moţnost včlanitve in dostop do slovarja. V šestem poglavju sem ţelel ugotoviti stroškovni vidik pri izdelavi, uporabi in vzdrţevanju portala med klasičnim in izbranim odprtokodnim sistemom za upravljanje spletnih vsebin.

15 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 3 2. SISTEMI ZA UPRAVLJANJE VSEBIN Upravljanje z vsebinami je svoj pomen dobilo v 2. polovici 90. let prejšnjega stoletja. Takrat se je na spletu dramatično spremenil način objavljanja spletnih strani. Ko so podjetja začela proizvajati velike količine elektronske vsebine, so ponudniki programske opreme začutili priloţnost in potrebo po okoljih, ki bi znala teţko obvladljivo količino vsebine upravljati. Zagotoviti so ţeleli primeren dostop do dokumentov in učinkovit nadzor nad nastajajočo in zaključeno dokumentacijo. Narejeni so bili sistemi, ki so ločevali med upravljanjem statičnih in dinamičnih vsebin. Sistemi namenjeni statičnim vsebinam se osredotočajo predvsem na zajem, klasificiranje in dostop do dokumentov, medtem ko je bilo pri dinamičnih zapisih bolj pomembno zagotoviti funkcije ustvarjanja, urejanja, revidiranja in zdruţevanja dokumentov ter upravljanja delovnega toka [1]. To je bila osnova za razvoj sistemov za upravljanje vsebin Razvoj sistemov za upravljanje spletnih vsebin Obstajata dva pogleda na spletno stran: vsebina in oblikovni slog vsebine (npr. velikost in oblika črk). V zadnjem desetletju je prišlo do prave evolucije interakcije teh dveh delov [2]: Statične spletne strani Vsebina in oblikovni slog sta v isti datoteki. Spletne strani s predlogami, ki določajo izgled spletnih strani (CSS) Vsebina in oblikovni slog sta ločena. Dinamične spletne strani Vsebina in oblikovni slog sta ločena od spletne strani Statična spletna stran Statična spletna stran je spletna stran s fiksno vsebino, katera je zapisana direktno v datoteko spletne strani. Spletno stran lahko tako ureja le programer oziroma tisti, ki je vajen jezika, iz katerega spletna stran sestoji, in ima pravice za dostop do datotek. Za

16 4 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin pripravo statične spletne strani zadošča samo osnovno znanje označevalnega jezika HTML. Če bi na primer zapisana koda narekovala»napiši naslov This is my web page, ga raztegni in napiši s krepkimi črkami.«, bi spletni prikaz izgledal nekako tako, kot prikazuje slika 2.1 [2]. Slika 2.1: Rezultat zapisa spletne kode na spletni strani. To je osnovni način kreiranja spletnih strani, ki se ga še vedno posluţuje veliko izdelovalcev spletnih strani. Na ta način postavljene spletne strani imajo dve ključni pomanjkljivosti [2]: zahtevno urejanje in vzdrţevanje, obseţne datoteke Spletne stran s CSS CSS (angl. Cascading Style Sheets) je spletni standard, ki je logičen napredek v tehnologiji izdelave spletnih strani. CSS je s svojim prihodom pomenil velik preobrat tako pri izdelovalcih, kot pri uporabnikih, saj je na eni strani omogočal laţjo in prijaznejšo

17 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 5 izdelavo, na drugi pa lepše, kvalitetnejše in prijaznejše spletne strani s strani uporabnikov in iskalnikov [12]. Poglejmo nekaj prednosti, ki jih prinaša CSS: Odlična fleksibilnost pri oblikovanju. - Ker je CSS ločen od ostalih dokumentov, nam to omogoča odlično kontrolo nad izgledom spletnega mesta. Z enim CSS dokumentom imamo kontrolo nad postavitvijo elementov, ureditvijo spletne strani, različnimi pisavami, barvami ter informacije o ostali obliki na celotni spletni strani. Hitrejši prenos spletnih strani na uporabniški računalnik. - Zaradi velike "lahkosti" CSS dokumenta, se bo spletna stran na uporabnikov računalnik prenesla veliko hitreje. Avtomatično višje pozicije spletnih strani v rezultatih iskanj v iskalnikih. - CSS omogoča absolutno pozicioniranje elementov na spletni strani. To je koristno predvsem zato, ker iskalniki najpomembnejšo vsebino preberejo najprej (to je tudi eden izmed kriterijev, po katerem iskalniki vrednotijo vsebino - tj. po mestu na katerem se vsebina nahaja). Druga prednost, ki jo avtomatično dobite je ta, da je HTML koda veliko čistejša. Tako iskalnikom ni treba ločevati kode od vsebine. Rezultat je veliko natančnejše indeksiranje (branje) iskalnikov vaše spletne strani. Kompatibilnost spletnih strani z večino novejših brskalnikov. Enostavno ustvarjanje tiskanju prijaznih spletnih strani.

18 6 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin CSS standard je bil ustvarjen z namenom, da bi naredil stvari laţje, boljše, z veliko večjo razširitveno sposobnostjo, predvsem pa, da bi svetovni splet in izdelavo spletnih strani poenotil. Omogoča nam veliko večjo kontrolo nad izdelovanjem in optimiranjem spletnih strani, uporabnike pa pri deskanju po svetovnem spletu naredi zadovoljnejše (slika 2.2). Slika 2.2: Prikaz spletne strani, ki je nastala z uporabo CSS Dinamična spletna stran Dinamična spletna stran je spletna stran z lahko spreminjajočo se vsebino, ki je zapisana ločeno od spletne strani v podatkovni bazi. Spletno stran lahko preko ustreznega vmesnika ureja vsak informacijsko pismen uporabnik. Za pripravo dinamične spletne strani je poleg znanja označevalnega jezika HTML potrebno še znanje enega od zahtevnejših spletnih programskih jezikov (npr. PHP, ASP, ) ter znanje enega od podatkovnih jezikov SQL (npr. MySQL) [2].

19 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 7 Če ponovno vzamemo naš konkretni primer, navodilo»put some content here«pove CMS, da vzame nekaj spremenljivk iz podatkovne baze in neoblikovano vsebino ter ju s pomočjo PHP ukaza vstavi na točno določeno mesto na spletnem portalu. Slika 2.3: Struktura CMS spletne strani. Ta ukaz je pravzaprav zelo močan, saj omogoča ločevanje vsebine od oblikovanja in postavitve spletne strani. To pomeni, da lahko tudi ljudje brez posebnega tehničnega znanja oblikujejo vsebino spletne strani (tekst, grafika, video, avdio), brez obremenjevanja s končno podobo le-te. Velika večina CMS ima ţe vgrajena orodja za objavljanje spletne vsebine. CMS naredi spletno stran dinamično. Stran oz. novica na strani pravzaprav ne obstaja, dokler je registriran uporabnik ne objavi. Pred objavo je omogočen predogled in spreminjanje oblikovnega sloga (slika 2.3). Večina CMS sistemov ponuja obširne moţnosti razširitve z dodajanjem vtičnikov in modulov. Iz tehničnega vidika CMS postane zelo obseţen, saj vključuje skripte, ki delujejo medsebojno, in vsebino iz podatkovne baze. Vse skupaj pa daje spletni strani lepšo, prijaznejšo in vsebinsko preglednejšo zunanjo podobo.

20 8 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Tabela povzema koncept»teţka postavitev toda enostavno vzdrţevanje«(tabela 2.1). Tabela 2.1: Primerjava statične spletne strani in CMS Statična spletna stran Kreiranje prvotne spletne strani je enostavno. Vsebina je statična; spreminjanje vsebine zahteva strokovno znanje ustreznega spletnega jezika, urejanje vsake posamezne strani pa poteka ročno. Dodajanje novih funkcij je zahtevno, saj običajno zahteva poglobljeno znanje zapisa kode. CMS sistem z upravljanjem vsebine Kreiranje prvotne spletne strani je časovno potratno, saj pred tem zahteva namestitev streţniškega okolja, podatkovne baze ter izbiro oblikovnega sloga. Vsebina je dinamična; spreminjanje vsebine ne zahteva posebnega strokovnega znanja, ena oblikovna sprememba je lahko vidna na več vključenih straneh. Večina CMS sistemov ponuja obširne moţnosti razširitve z dodajanjem vtičnikov in modulov. 2.2 Značilnosti sistemov za upravljanje spletnih vsebin Sistemi za upravljanje s spletnimi vsebinami (CMS) so programska oprema, ki podpira prikazovanje in urejanje spletnih vsebin. Uporabnikom omogočajo, da se izognejo programiranju in urejanju kode HTML, hkrati pa nudijo tudi kompleksne rešitve za dodajanje, posodabljanje, strukturiranje, povezovanje, arhiviranje, iskanje in posodabljanje spletnih vsebin. Osnovna ideja in prednost CMS je poenostavitev postopkov za izdelavo in vzdrţevanje spletnih strani. CMS omogoča učinkovito ustvarjanje vsebin na svetovnem spletu, saj uporabniku izredno poenostavlja standardna opravila, kot so npr. dodajanje, spreminjanje in urejanje novic, obveščanje uporabnikov, pošiljanje sporočil in podobno.

21 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 9 Namesto, da bi vsako spremembo pošiljali tehničnemu osebju, ki bi to spremembo na spletnih straneh udejanjilo, uporabniki spletno stran lahko spreminjajo sami in nato v trenutku vidijo spremembe. Glavna dilema pri vzpostavitvi določenega spletnega mesta je torej izbira ustreznega CMS, kar se na prvem koraku reducira na odločitev o lastnem razvoju individualnega CMS ali uporabi meta orodij za izdelavo CMS, kjer se na drugem koraku odločamo med odprtokodnimi in komercialnimi rešitvami [11] Informacijsko upravljanje Temeljna značilnost sistemov za upravljanje spletnih vsebin je ločevanje vsebine od strukture in prikaza, s čimer lahko doseţemo učinkovito upravljanje z razpoloţljivimi informacijami. Pri spletni strani, ki je bila narejena s pomočjo WCMS, lahko na podlagi tega ločevanja enostavno spremenimo oz. oblikujemo grafično podobo spletne strani. Pri tem vsebina spletne strani ostane nedotaknjena, saj se spremeni samo predloga. Tako lahko avtorji in oblikovalci vsebine in oblike spletne strani delujejo neodvisno drug od drugega. Vsebinski elementi so sestavljeni iz mnogo medsebojno razlikujočih informacij. WCMS omogoča centralno zbiranje informacij v zbirki podatkov preko vmesnikov in aplikacij spletne infrastrukture podjetij. Centralizacija vsebine v zbirki omogoča dostop do vseh uporabnih aplikacij iz enega mesta. V splošnem se tako lahko poveča proces obdelovanja informacij, še posebej pa se poenostavijo modeli elektronskega poslovanja v podjetjih Optimizacija Glavna prednost sistema za upravljanje spletnih vsebin je optimizacija procesa objave. Optimizacija spletnih strani je postopek, ki zahteva vsebinsko in tehnično optimizacijo spletne strani z namenom izboljšanja njenih pozicij na iskalnikih. Optimizacija spletnih strani dobiva v zadnjih letih na pomenu, saj se podjetja vedno bolj zavedajo pomena dobrih pozicij na iskalnikih, od koder prihaja na spletne strani večina

22 10 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin obiskovalcev. Ključ do uspešne optimizacije je pravilen izbor ključnih besed, ki predstavlja temelj celotne optimizacije (vsebinska prilagoditev, poimenovanje povezav, slik, dokumentov, meta oznake, notranje in zunanje povezave itd.) Zniževanje stroškov Z WCMS lahko tudi znatno zmanjšamo stroške obdelave informacij. Od vseh skupnih stroškov, ki nastopijo pri izdelavi, kot tudi pri obratovanju procesa in oskrbi spletne strani, je 75 % namenjenih za oskrbo spletne strani. WCMS lahko preko avtomatizacije ponavljajočih procesov in nujnih vzdrţevalnih del pri procesu objave, predvsem pri oskrbi spletne strani, prihrani čas in denar. Pri običajnem spletnem objavljanju pa stroški oskrbe ekspontecialno naraščajo z obsegom spletne strani. Z uvedbo WCMS lahko vzpostavimo linearen porast stroškov upravljanja spletnih vsebin (slika 2.4) [3]. Slika 2.4: Stroški pri upravljanju s spletnimi stranmi V primerjavi z običajnim spletnim objavljanjem lahko WCMS znatno skrajša čas objave spletnih aplikacij. V kratkem času lahko tako naloţimo in objavimo aktualno vsebino in hitro reagiramo na aktualna dogajanja na trgu, s tem pa pripomoremo tudi k večji prepoznavnosti in konkurenčnosti.

23 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Potreba po uvedbi sistemov za upravljanje spletnih vsebin Strategija podjetja o spletnem razvoju, specifične zahteve o funkcionalnosti ter zmoţnosti osebja in procesa objave spletne vsebine so vplivni faktorji, ki določajo kdaj uporabiti sistem za upravljanje spletnih vsebin. Kadar se v krajšem časovnem obdobju objavi več novih vsebin, pri tem pa sodeluje več avtorjev, je skrajni čas za uporabo sistema za upravljanje spletnih vsebin. Količina vsebine na spletni strani torej ključno vpliva na uvedbo sistemov za upravljanje spletnih vsebin. Kadar je enostavno preveč vsebinskih komponent na spletni strani in le-te ni več mogoče urejati statično, je WCMS nujno potreben. Do tega običajno pride pri velikih spletnih straneh, pri katerih upravljavec ni zmoţen hitro poiskati mesto shranjene določene komponente vsebine ali kadar ne more slediti toku informacij. CMS rešitev uporabimo tudi kadar je na spletni strani veliko število različnih tipov vsebinskih komponent ali če se spletna stran tedensko ali dnevno spreminja v obliki dodajanja, nadgradnje ali brisanja vsebin. Z dinamičnim spreminjanjem spletne strani lahko z enostavno izdelavo predlog preprosto spremenimo podobo celotne spletne strani. Običajno spletno stran moramo nujno posodobiti s sistemi za upravljanje spletnih vsebin, kadar je zanesljivost in kvaliteta predstavitve močno padla (pretrgane povezave, manjkajoče slike, neveljavni elektronski naslovi), kadar se zahteva skrajšan čas nalaganja spletne strani, kadar narašča potreba po različnih medijskih tipih in elementih, ki bodo upravljali nad osnovnim tekstom in predstavitvami, in kadar je potrebno različne oblike iste vsebine pretvoriti v različne kanale. Za zagotovitev dinamičnosti spletnih strani, ki rastejo z velikostjo in zahtevnostjo, zahteva spreminjanje in dodajanje vsebine na spletnih straneh tesno sodelovanje urednikov in drugih sodelavcev, ki so zadolţeni za objavo spletne vsebine. Metoda brez WCMS zahteva sodelovanje oblikovalca spletne predstavitve, medtem ko WCMS omogoča uredniku vsebine samostojno objavo na podlagi vnaprej pripravljenih predlog [12]. Grafični oblikovalec in upravljavec spletne strani sodelujeta le občasno, kadar ko je potrebna nova grafična podoba ali namestitev novih sestavnih delov na spletni portal.

24 12 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 3. ZGRADBA SISTEMOV ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN 3.1 Življenjski cikel spletne vsebine Bistvo sistemov za upravljanje spletnih vsebin je popolna ločitev tekstovnega dela vsebine od prikaza na spletni strani, kar posledično omogoča avtorjem spreminjanje in dodajanje izključno samo vsebine, medtem ko oblika spletne strani ostaja poenotena. Če se pri vsebini obravnava samo tekst, se bo ta pri mnogih WCMS strukturiral v različne dele in posamezno shranil v zbirko podatkov. Vsa vsebina se bo v obliki tabele shranjevala na skupno mesto v zbirki podatkov, kjer se bo aktualizirala, strukturirala, organizirala, izbrisala ter ponovno uporabila. Sprememba ene vsebine posledično ne bo vplivala na spremembo drugih. Zunanja podoba je pri večini WCMS določena v obliki predloge (angl. Template), kar pomeni, da je za vsako stran ena oblika grafičnega prikaza, ki je v osnovi sestavljena iz različnih elementov. Grafična podoba spletne strani pa še zdaleč ni tako pomembna komponenta uspeha spletne predstavitve, kot je vsebina. Vsak uporabnik namreč pripisuje velik pomen informacijski vrednosti sporočil, zato je zelo pomembno, da se na spletni strani objavijo zanimive in predvsem uporabne informacije. Najbolj obremenjene spletne strani z visokim številom uporabnikov prikazujejo hitre, nepretrgane in ustrezne vsebine. Popolno upravljanje z vsebino je zasnovano iz petih različnih faz, ki so del ţivljenjskega cikla spletne vsebine, preko katerih mora vsaka objavljena vsebina. Ker ima vsaka vsebina neko ţivljenjsko dobo (nastane, se razvija, uporablja in pogosto tudi postara), postajajo statične spletne vsebine nekoristne, saj nimajo moţnosti razvijanja. Slika 3.1 prikazuje pet aktivnih faz ţivljenjskega cikla upravljanja z vsebinami z različnimi procesi in aktivnostmi. Te faze so: izdelava, nadzor, pregled in odobritev, objava in

25 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 13 arhiviranje. Pri vsaki fazi so moţne tudi aktivnosti, ki pripadajo upravljanju, ustvarjanju in razvoju vsebine. Slika 3.1: Življenjski cikel spletne vsebine Sistemi za upravljanje z vsebinami omogočajo podjetjem, da vključujejo in uspešno upravljajo poslovne vsebine na globalni stopnji preko celotnega ţivljenjskega cikla, z uporabo zbirke aplikacij, orodij in komponent. Te aplikacije omogočajo podjetjem upravljanje skoraj vseh tipov vsebin, znotraj in zunaj podjetja, prav tako pa omogočajo povezavo z naročniki, dobavitelji, partnerji, zaposlenimi in drugimi [3]. IZDELAVA V fazi izdelave iz ideje nastane digitalna oblika teksta. Avtor pri pisanju največkrat uporablja tekstovne urejevalnike z moţnostjo urejanja vsebine in dodajanja različnih večpredstavnostnih elementov. Ker se v sistemih za upravljanje z vsebinami pogosto uporabljajo grafični vmesniki, je tehnično znanje programskih jezikov odveč. Takšni grafični vmesniki omogočajo vizualno urejanje vsebine in sproten prikaz sprememb, zato lahko izdelovalec spletne strani spremlja končno podobo spletnega mesta med samim kodiranjem in obratno.

26 14 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin NADZOR Sistem za upravljanje z vsebinami na vsakem koraku nadzira in upravlja status spletnih strani, sporoča vpletene ljudi v projekt in potrebna opravila. To omogoča vključitev večjega števila avtorjev v upravljanje spletnih strani, strog nadzor nad kvaliteto, natančnostjo in doslednostjo informacij pa se ohranja. PREGLED IN ODOBRITEV Ta stopnja odloča, ali bo vsebina objavljena ali bo posredovana nazaj k avtorju v popravek. Ko avtor spletnih strani dokončno uredi vsebino v svojem dokumentu na spletni strani, se ta avtomatično pošlje vodji oz. uredniku v pregled in odobritev. Če urednik meni, da dokument ni primeren za javno objavo, ga pošlje nazaj k avtorju na predelavo. OBJAVA Ko urednik dokončno sprejme primerno vsebino, jo lahko avtor objavi na internetu ali intranetu znotraj podjetja. Sistemi za upravljanje spletnih vsebin imajo močna orodja za objavljanje, ki omogočajo prikaz zunanje podobe in strukture posamezne spletne strani avtomatično kar med objavo. ARHIVIRANJE Ko vsebina izgubi svojo aktualnost, jo moramo odstraniti s spletne strani. Lahko jo izbrišemo ali pa arhiviramo, vendar je arhiviranje bolj smiselno, saj lahko stare strani pregledujemo ali ponovno objavimo. Pri arhiviranju obstajajo moţnosti notranjega arhiva (arhivirana vsebina bo uporabljena znotraj sistema) in javnega arhiva (arhivi so na razpolago vsem obiskovalcem spletne strani).

27 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Načini objavljanja spletnih vsebin Načeloma obstajata dve moţnosti prikaza in objave vsebine na spletu: statična spletna stran, dinamična spletna stran. Pri statični spletni strani (slika 3.2) se mora vsebina za vsak dokument vnašati ročno. Ker se vsebina na strani spreminja samo v primeru urejanja ali obnavljanja, sta vsebina in oblika statične spletne strani neločljivi enoti. Prednost statične spletne strani je ta, da se naloţi hitreje, njeno vodenje je cenovno ugodnejše. Slaba stran teh strani je, da so vse strani napisane v HTML skriptnem jeziku in lahko tako z vsebino upravlja le osebje, ki je vešče pri programiranju HTML kode. Obnavljanje mnoţice datotek je teţko in časovno zamudno. To je osnovni način kreiranja spletnih strani. Slika 3.2: Cikel objave statične spletne strani Pri dinamičnih spletnih straneh (slika 3.3) se vsebina shranjuje v zbirke podatkov, kot so MySQL, Access, PostgreSQL, Oracle, itd. Med spreminjanjem in nadgrajevanjem vsebine v podatkovnem skladišču se spreminja tudi vsebina na spletni strani, kar omogoča pooblaščenim osebam pisanje, urejanje in obnavljanje vsebine brez predznanja skriptnih ali programskih jezikov [4].

28 16 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Slika 3.3: Cikel objave dinamične spletne strani Uporaba sistemov za upravljanje spletnih vsebin lahko poenostavi delo z izdelavo in obnavljanjem spletnih vsebin ter zmanjša število potrebnih ljudi z znanjem HTML jezika. Tako se bo število datotek zmanjšalo osebje se bo lahko osredotočilo na kvalitetnejše pisanje dokumentov, dostavo in izobraţevanje. S primerno uporabo sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami lahko zagotovimo, da bo vsebina zapisana enkrat, objavljena oz. obnovljena poljubno kje in uporabna za različne uporabniške skupine ter različne elektronske naprave. 3.3 Struktura sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami Število kvalitetnih in pomembnih vsebin je nujno potrebno za uspešno delovanje spletne strani. Objavljanje neaktualnih vsebin je nesmiselno, prav tako pa nima smisla objavljati vsebine, katere objavljajo druge spletne strani. Za učinkovito upravljanje vsebin je potrebno poznavanje sestavnih delov WCMS (slika 3.4) [5], opisanih v nadaljevanju. Slika 3.4: Sestavni deli WCMS

29 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Zbirka podatkov V zbirki podatkov se skladiščijo in odlagajo vsebine spletne strani. Vsi elementi se shranijo centralizirano v neko urejeno strukturo. Poleg običajne vsebine je moţno shraniti tudi podatke o avtorju, datumu, XML podatke, meta informacije in druge oblike. Prednost podatkovnih zbirk je v tem, da so pri centraliziranem skladiščenju vsebine zgoščene na enem mestu, do katerega imajo dostop vsi upravljavci. Pri skladiščenju bo varnost podatkov in administracija sistema znatno poenostavljena. Zbirki podatkov je potrebno določiti zgradbo sistema glede na ločitev vsebine od oblike, preden se vzpostavi WCMS, kar pomeni, da je za vsako posamezno vsebino potrebno ustvariti prazno polje. Pri ločitvi vsebinskih komponent v zbirki podatkov lahko uporabnik informacije večkrat in enostavno išče po ţelenih kriterijih. Dostop do teh podatkov je omogočen samo preko ţe vgrajenih orodij (npr. nekatere aplikacije ali obrazci v spletnem brskalniku) Delovni postopki Sistem upravljanja delovnih postopkov za vsebine portala (angl. Workflow Management) je po definiciji [1] odgovoren za koordinacijo, planiranje, objavo planov in nalog osebja. Pomembni upravljavski procesi so predvsem raziskovanje, izdelava in objava uredniških vsebin, kontrola kakovosti in objava na spletu. Ti procesi so bistveni elementi ţivljenjskega cikla spletne vsebine. Postopek torej definira in avtomatizira delovne postopke v procesu objavljanja, jih nadzira in pošilja sporočila sodelujočim. Šele delovni postopek omogoča decentralizirano delo na spletni strani v manjših ali večjih skupinah Uporabniški dostop Z uporabniškim dostopom se uporabnikom sistema za upravljanje z vsebinami dodelijo pooblastila in vloge na različnih področjih upravljanja. Vsaka WCMS rešitev ima svoj način dostopa in registracije. Ponavadi so sistemi sestavljeni tako, da je upravljanje z vsebinami ločeno glede na uporabniški dostop, in vlogami, ki jih imajo osebe.

30 18 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Ločimo: uporabniško upravljanje na spletnem brskalniku (dostopen do vseh uporabnikov, preko njega se lahko vnašajo, urejajo in objavljajo vsebinski elementi), upravljavsko upravljanje na spletnem brskalniku (dostop imajo samo upravljavci oz. administratorji spletne strani, ki lahko upravljajo s stranjo oz. portalom v celoti). Da bi zagotovili dostop vsakega posameznika samo do tistega dela spletne strani, za katerega je osebno odgovoren, mora upravljavec spleta določiti uporabniške skupine, katerim dodeli skupinske pravice oz. pravice posameznega uporabnika. Skupine se lahko določijo glede na specifične naloge na spletni strani (npr. trţenje, tisk) ali glede na funkcijo v podjetju (npr. menedţer, urednik, upravljavec), kar prikazuje slika 3.5. Ta zgradba je hierarhična in zagotavlja upravljavčevo nadzorovanje dela avtorjev in vseh registriranih uporabnikov [3]. Slika 3.5: Uporabniški dostopi v sistem Dokončno urejene in narejene vsebinske spremembe na spletni strani mora avtor poslati vodji oz. uredniku v pregled in odobritev. Na vsakem koraku sistem nadzira, upravlja status spletnih strani, prikazuje vpletene ljudi in potrebna opravila. Tako je v delovni

31 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 19 proces lahko vključeno večje število avtorjev pri upravljanju spletnih strani, strog nadzor nad kvaliteto, natančnostjo in doslednostjo informacij pa se ohranja Vhodni in izhodni vmesniki Interaktivne funkcije, ki jih dandanes ponujajo spletne strani, so lahko v sistemih za upravljanje vsebin vključene ali posredovane drugim sistemom, ki podpirajo te funkcije. Večje organizacije potrebujejo večje število razpoloţljivih podatkovnih skladišč zaradi velikega števila vsebinskih dokumentov. Za učinkovito delovanje je potrebna medsebojna komunikacija teh skladišč v povezavi s sistemi za upravljanje spletnih vsebin. Skupno uporabo informacijskih elementov na različnih spletnih straneh omogoča spletno gostovanje (sindikacija). Portali s spletnimi novicami lahko preko NewsML ali ICE syndication protokolov nudijo novice drugim spletnim stranem, ki podpirajo moţnost gostovanja. Popularna sta dva različna formata XML gostovanja: RSS in Atom. Uvoz in izvoz strukturiranih oblik surovih podatkov, kot sta XML ali SGML, omogoča izmenjavo podatkov med WCMS in drugimi sistemi (e-poslovanje, ERP, DMS). Tako se lahko vsebina izvozi iz podatkovnih skladišč v različnih podatkovnih formatih, kot so PDF, XML, WML, RDF, RSS, DOC in XLS. Upravljavcem se tako prihrani čas ročne priprave in izpisa teh podatkov v ţelenem formatu. Spreminjanje formata se lahko vrši tudi na grafičnih elementih Vmesnik uporabniškega programa Kadar postanejo aplikacije zelo kompleksne ali pa se morajo ţe narejene aplikacije integrirati, so potrebni strokovnjaki za izdelavo takšnih komponent. V takšnem primeru je najlaţje in najučinkovitejše uporabiti vmesnik uporabniškega programa - API (angl. Application Programming Interface). API definira način priklopa aplikacije na zbirko podatkov in prenosa ukazov do zbirke

32 20 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Značilnosti API: objektni model API je večinoma neodvisen od programskega jezika in vključuje niz objektov, lastnosti in vmesnikov, preko API vmesnika lahko aplikacija dostopa do podatkov in jih spreminja, z različnimi ukazi lahko kreira in spreminja različne objekte, odvisno od pravic, ki jih ima posamezen uporabnik aplikacije, API je tudi knjiţnica, ki vnaša v aplikacije določeno funkcionalnost (omogočeno pisanje programov, ki avtomatizirano iščejo podatke), večina sistemov za upravljanje spletnih vsebin ima v svojem jedru ţe vključen API vmesnik Tehnologije sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami Sistemi za upravljanje s spletnimi vsebinami se razlikujejo predvsem pri delovanju in kompleksnosti, kar posledično vpliva tudi na različno uporabo strojne in programske opreme. Za uspešno delovanje potrebujemo poleg običajnega WCMS programa nujno še sledeče programske komponente: streţniški operacijski sistem, podatkovno skladišče, streţniški program, programsko opremo in programsko opremo s strani odjemalca. Operacijski sistem je najpomembnejši del programske opreme streţnika, na katerem je nameščen WCMS. Njegova naloga je, da različnim programom, ki se izvajajo v računalniku, omogoči urejen in nadzorovan dostop do teh sestavnih delov. Večina sodobnih operacijskih sistemov tako omogoča sočasno izvajanje različnih programov. Najpogostejši operacijski sistemi, ki se uporabljajo pri sistemih za upravljanje s spletnimi vsebinami, so: GNU/Linux, Microsoft Windows, MacOS, BSD in drugi. Za shranjevanje podatkov v podatkovna skladišča ali zbirke podatkov lahko uporabimo različne vrste podatkovnih zbirk: od relacijskih, objektnih, objektno-relacijskih do raznih

33 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 21 drugih. Razvoj podatkovnih zbirk gre v smeri objektno orientiranih podatkovnih zbirk. Velik pomen ima tukaj format XML [15]. Dosedanji WCMS dajejo prednost relacijskim podatkovnim zbirkam, ki omogočajo učinkovito in varno odlaganje podatkov, varen dostop, podatkovna zaščito in redundantnost. Relacijske podatkovne zbirke so v primerjavi z objektnoorientiranimi zmogljivejše, kar se tiče večjih spletnih strani in s tem večjim številom podatkov. Tukaj prevladajo proizvodi od MySQL, PostgreSQL, Oracle, IBM in Microsoft. Streţniški program po protokolu HTTP usmerja in interpretira podatke, ki jih dobi po svetovnem omreţju ali pa jih tja pošilja. Diagram prikazuje statistiko uporabe streţniških programov na internetu od novembra leta 1995 do avgusta leta 2009 [16]. Slika 3.6: Razširjenost spletnih strežnikov od novembra 1995 do avgusta 2009 Danes Apache uporablja več kot 45 % streţnikov (slika 3.6). Tudi nekoč zelo popularen in razširjen brezplačen streţniški program Netscape-Enterprise Server je padel pod Apache tehnologijo. Tukaj sta še Microsoft in Sun, kamor spadajo vsi streţniški programi, ki jih je prevzel Sun Microsystems (SunONE, iplanet-enterprise, Netscape-Enterprise in vsi Netscape streţniki). Najpogosteje uporabljeni skriptni programski jeziki pri sistemih za upravljanje spletnih vsebin so PHP, Perl in Python. Obstajajo tudi druge oblike skriptnih

34 22 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin jezikov, kot sta JSP in ASP. Za obdelavo spletnih aplikacij so primernejši prostodostopni in odprtokodni PHP, Perl in Python. Spletni brskalnik je računalniški program, ki omogoča brskanje po spletu in prikazovanje HTML dokumentov ter večpredstavnih vsebin. Spletni brskalniki omogočajo dostop do svetovnega spleta in so hkrati tudi najlaţja in najpogostejša moţnost za upravljanje z WCMS z odjemalčeve strani. Brskalniki ponujajo grafični vmesnik do informacije na internetu. Brskalnik HTML dokument prebere in ga prikaţe kot grafični dokument, ki lahko vsebuje slike, video, zvok in hipertekstne povezave do drugih dokumentov. Spletni brskalnik lahko z uporabo sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami postane delovno orodje podjetij, ki se ukvarjajo s storitvami preko spleta. Najbolj razširjeni brskalniki so Microsoft Internet Explorer, Netscape Navigator, Mozilla Firefox, Opera, Safari in Lynx.

35 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin IZBIRA IN PRIMERJAVA ODPRTOKODNIH SISTEMOV 4.1 Odprtokodni sistemi za upravljanje vsebin Na odprtokodnih modelih je bilo narejenih mnogo novosti iz področja informatike. Če se podjetja odločijo, da bodo razvijali svoj CMS po korakih ali če bodo gradili doma rastoče rešitve, potem je izbira odprtokodnega sistema prvi korak. Ker lastniške oblike zbirk podatkov, kot sta Oracle ali SQL Server, stanejo celo premoţenje, predstavlja to za manjša podjetja precejšen strošek. Odprta koda (angl. Open source) je razvojna metodologija, ki ponuja praktično dostopnost do kode produkta (ugodnosti in znanje). Nekateri odprto kodo dojemajo kot enega izmed mnogih moţnih pristopov načrtovanja, drugi pa jo smatrajo kot kritičen strateški element svojega delovanja. Preden je odprta koda postala širše sprejeta, so razvijalci in proizvajalci uporabljali različne fraze za opis tega koncepta. Izraz odprta koda je postal priljubljen z vzponom interneta, ki je omogočil dostop do različnih modelov produkcije, komunikacijskih poti in interaktivnih skupnosti. Odprtokodni model delovanja in sprejemanja odločitev omogoča hkraten vnos dela, pristopov in prioritet ter se razlikuje od bolj zaprtih, centraliziranih modelov razvoja. Principi in prakse se po navadi nanašajo na razvijanje izvorne kode programov, ki so razpoloţljivi za javno sodelovanje odprto programje [17]. Tabela 4.1: Primerjava odprte in lastniške kode Odprta koda Uporabniku dovoljuje uporabo, razmnoţevanje, razširjanje, razumevanje, spreminjanje in izboljševanje programov. Licence ni potrebno plačati. Dostop do izvorne kode. Podporo je moţno kupiti. Minimalna podvrţenost virusom, črvom in ostalim hibam Lastniška koda Uporabniku je prepovedano kopiranje, razmnoţevanje in posojanje. Licenco je potrebno plačati. Ni dostopa do izvorne kode. Podpora je običajno vključena v ceno nakupa. Večja podvrţenost virusom, črvom in ostalim hibam

36 24 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 4.2 Prednosti in slabosti odprtokodnih sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami Največja prednost nekaterih odprtokodnih rešitev je popolna odstranitev licenčnih sroškov, kar pomeni da je koda prosto dostopna in tudi brezplačna. Lastniške CMS rešitve namreč stanejo tudi do milijon ameriških dolarjev. Odprtokodni sistemi so za manjše spletne strani, neprofitne organizacije in vladne oddelke zanimivi zlasti zaradi nizkih stroškov [18]. Ker se odprte programske kode lahko prosto delijo, omogoča to organizacijam zdruţenje sredstev oziroma virov ter deljenje izkušenj o upravljanju vsebinskih rešitev. CMS rešitve, ki so najbolj priljubljene, so podprte z mnoţico skupnosti in stotine razvijalcev, ki imajo veliko tehničnega znanja. Prednost odprtokodnih rešitev je tudi v praktičnem preizkusu sistema pred samim nakupom. Celotna kopija CMS se lahko namesti in preizkusi še preden se dokončno odločimo za dejansko izvedbo. Če pri uporabi odprtokodnega CMS pride do teţav, lahko le-te popravimo sami ali pa obvestimo skupnosti, ki bodo odpravile teţavo le v nekaj dneh. Pri lastniških sistemih pa je v takšnem primeru potrebno obvestiti prodajalca sistema in počakati na rešitev, kar pa lahko traja tudi več mesecev. Največja pomanjkljivost pri uporabi odprtokodnih rešitev je predvsem ta, da gre za zbirko različnih vrst objektov, ki jih je ustvarilo več različnih razvijalcev. To pomeni, da je teţko dobiti servis ali garancijo za določen izdelek. Odprtokodnim CMS rešitvam tako lahko očitamo, da so ostale osredotočene le na tehnično zgradbo in manj na poslovno uporabnost. Odprtokodni sistemi so slabše dokumentirani kot lastniški, saj interni standardni eksplicitno zahtevajo pisanje dokumentacije. Da bi organizacija zniţala stroške podpore, mora biti dokumentacija lastniških sistemov napisana pregledno in po standardih ter tudi razumljivo za uporabnike, ki so tehnično slabše podkovani. Kadar uvajamo novo programsko opremo v podjetje, moramo računati tudi na stroške uvajanja in stroške, ki jih povzročajo začetne teţave ali napake pri uporabi rešitve. To pomeni, da uvajanje odprtokodnega sistema ni povsem brez stroškov.

37 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 25 Vprašljiva pa je tudi varnost odprtokodne programske opreme in posledično tudi varnost odprtokodnih CMS. Te bojazni so v večji meri neopravičene, saj v ozadju deluje velika skupnost razvijalcev programskih rešitev z ogromno tehničnega znanja, kar omogoča varnost in nadgradnjo obstoječih sistemov. 4.3 Sestavi odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin V spetu obstaja mnoţica brezplačnih CMS rešitev, pri katerih gre skoraj v celoti za odprtokodne aplikacije. Posebej priljubljeni so Drupal, e107, PostNuke, WordPress, Typo3 in Joomla. Le ta velja za enega boljših in razširjenih odprtokodnih sistemov. Joomla je dosegla laskavo nagrado»best Linux Open Source Project«na UK Linux and Open Source Awards kar dve leti zapored. Leta 2006 je bila na Desktop Linux Summit-u izbrana za enega izmed 50 najbolj pomembnih odprtokodnih projektov. Od prejetja tega častnega naziva se je Joomla še bolj nadgradila in razširila, zato lahko upravičeno rečemo, da bo tudi v prihodnosti zagotovo ostala ena izmed najbolj priljubljenih odprtokodnih CMS rešitev [4]. Danes uporabniki največkrat posegajo po WAMP modelu. Namesto tega modela pa lahko uporabijo tudi LAMP model (Apache, PHP, Linux, MySQL), ki je hkrati tudi odprtokoden. Obstajajo pa tudi takšni, ki bazirajo na osnovi Zope aplikacijskega streţnika (npr. Plone), delujejo na Zope spletnem streţniku in Zope vgrajeno zbirko podatkov (ZODB). So pa tudi takšni odprtokodni CMS, kot je PHP-Nuke, kjer je potrebno za pridobitev izvorne kode plačati. PHP-Nuke je še vedno dosegljiv pod GNU GPL licenco, vendar avtor pobira prispevke za uporabo izdelka. Morda bodo ponudbo lastniških sistemov v prihodnje nadomestili odprtokodni CMS-i, kljub plačljivosti. Proces izbire mora biti v vsakem primeru pogojen s poslovnimi zahtevami, nato pa so sistemi ocenjeni glede na specifične potrebe, ne glede na to ali gre za odprtokodni ali lastniški CMS [18].

38 26 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 4.4 Izbira sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami Na izbiro CMS v podjetjih vpliva velikost podjetja, področje uporabe, oblike vodenih podatkov in ciljno osebje. Izdelek, ki bi zadovoljeval vsem naštetim parametrom, je nemogoče najti. Na spletu obstaja veliko primerjalnih metod, ki pomagajo izbrati ţelen sistem. Ena izmed teh je CMS Matrix, ki omogoča primerjavo odprtokodnih in tudi lastniških sistemov. Posebej za odprtokodne sisteme pa je namenjena spletna stran Open Source CMS. Za izdelavo spletnega portala Društva avtomatikov Slovenije sem izbral odprtokodni sistem Joomla, saj je brezplačen, nudi široko podporo raznih vmesnikov in modulov, je enostaven za uporabo in hkrati dovolj varen in zanesljiv sistem. Tehnologija streţnika temelji na LAMP modelu, ki pomeni začetnice skupin prostih programov za vodenje dinamičnih spletnih strani ali streţnikov: Linux - operacijski sistem, Apache - spletni streţnik, MySQL - zbirka podatkov in PHP, Perl ali Python - skriptni jezik. Forumi, ki sem jih omenil v prejšnjem odstavku so sluţili k oţjemu izboru za podrobnejši pregled, ki je temeljil na funkcionalnih značilnostih sistemov iz naslednjih področij: opis in postavitev sistema, varnost in enostavnost uporabe, upravljanje in fleksibilnost, ţe pripravljeni gradniki in uporabniški vmesnik. o Opis in postavitev sistema Tukaj zasledimo tehnične značilnosti CMS: programski jezik, zbirke podatkov, spletni streţnik in licenca. Pomembna je tudi zgradba sistema, postopek namestitve, koliko prostora zahteva, obremenitev streţnika, prilagodljivost in dobra dokumentiranost sistema.

39 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 27 o Varnost in enostavnost uporabe Za varnost spletne strani skrbi avtorizacija prijave preko uporabniškega imena in gesla ter verifikacija elektronskega naslova ob registraciji novega uporabnika. Zgodovina prijav in odjav se beleţi v log datoteki. Enostavnost uporabe omogoča razvijalcem, da razširijo obstoječe funkcije in dodajo svoje procese za poslovno uporabo. o Upravljanje in fleksibilnost Trţenje in oglaševanje ponuja spletni strani prostor za oglaševalne pasice ali informiranje preko elektronske pošte. Uporabnost se kaţe tudi v krajevni prilagoditvi in večjezikovni podpori za vse dokumente in procese ter zmogljivih iskalnikih, ki omogočajo pregledno iskanje preko različnih vsebin. Pri izbiri prave CMS rešitve smo vedno pozorni na to, da upravljanje sistema omogoča naslednje karakteristike: upravljanje s predlogami (angl. Themes), vodenje statistike obiskanosti, podporo RSS, FTP in UTF-8, ponovna uporaba vsebine in lokalizacija uporabniškega vmesnika. o Že pripravljeni gradniki Gradniki, ki so vgrajeni v sistem, omogočajo laţjo prilagodljivost in enostavno uporabo. Pri izbiri sem upošteval naslednje karakteristike: upravljanje kontaktov, razvrščanje povezav, hitra anketa, FAQ in koledar dogodkov. Dodatno razširljivost je mogoče razširiti z brezplačnimi dodatki. o Uporabniški vmesnik Uporabniški vmesnik ni le uporabnikov vizualni izgled. Je zbirka značilnosti vmesnikov, ki pomaga uporabniku ali upravljavcu učinkovito upravljanje sistema. Vmesniška orodja povečajo nadzor nad procesom. Uporabniški vmesniki omogočajo tudi višje in niţje stopenjsko urejanje, kar pomeni urejati kodo neposredno ali uporabiti vmesnik, ki to kodo ustvari.

40 28 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 4.5 Primerjava sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami Sisteme za upravljanje s spletnimi vsebinami sem izbral in primerjal na podlagi kriterijev, ki sem jih omenil v prejšnjem poglavju. Za primerjavo sem izbral šest CMS rešitev za nadaljnjo analizo, ki so prikazane v tabeli 4.2. Tabela 4.1: Izbrani CMS-i za nadaljnjo primerjavo CMS Uradna spletna stran Zadnja verzija 1 Drupal e Joomla! Plone Typo Xoops Drupal Drupal je v slovenskem spletu neznan a sicer odličen odprtokodni sistem upravljanja vsebin, ki uporablja bazo podatkov MySQL ali PostgreSQL, od verzije 4.6 dalje pa je kompatibilen s PHP5. Fleksibilnost, kvalitetna in razumljiva koda, modularna zgradba in prilagodljivost so poglavitne kvalitete, ki jih navajajo uporabniki omenjenega sistema. Drupalu se še danes pozna, da je bil na svojem začetku predvsem kot orodje za gradnjo spletnih skupnosti, saj ima mnogo funkcionalnosti, ki podpirajo ta tip spletnih strani. Drupal je še posebej dober tudi za vzdrţevanje novičarskih spletnih strani in spletnih dnevnikov (blogov), seveda pa se lahko uporablja tudi za vzdrţevanje običajnih spletnih strani. 1 Zadnja dostopna verzija sistema z dnem

41 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 29 Med najbolj uporabne funkcionalnosti sistema Drupal sodijo: moţnost spreminjanja vsebine v PDF format, izgradnja interaktivnih obrazcev (npr. forma za povpraševanje) prek administrativnega vmesnika, URL filter, ki omogoča samodejno filtriranje vseh URL in e- poštnih naslovov ter njihovo spreminjanje v povezave, RSS agregator vsebin, arhiviranje starejših vsebin, moţnost komentiranja vsebine s strani obiskovalcev in še bi lahko naštevali. Osnovna namestitev ponuja štiri preproste in funkcionalne teme, ki so osnovane na XHTML-ju in CSS-u, kar pomeni, da jih lahko enostavno spreminjamo in kreiramo lastne oblikovne predloge. Uporabniki pravijo, da omogoča Drupal veliko laţje spreminjanje oblikovnih predlog, menijev in navigacije kot Mambo, v primerjavi s Plonom pa je pisanje razširitvenih modulov za Drupal veliko preprostejše [14] e107 Sistem za upravljanje spletnih vsebin e107 je napisan v PHP skriptnem jeziku in uporablja odprtokodno zbirko podatkov MySQL. e107 ne podpira API funkcij za razvijalce. Oglaševanje s pasicami omogoča poseben vmesnik s podrobnimi nastavitvami, med drugim tudi datum in čas objave in odstranitve oglasa. e107 ne podpira več-jezikovnega načina in ne podpira moţnost prevajanja vsebine, je pa lokalno podprt in preveden v mnogo jezikov. e107 podpira tudi časovno nastavljanje objave vsebin. Ne omogoča elektronskega poslovanja ali razširljivosti v tem smislu. Sistem vsebuje vmesnik za upravljanje z datotekami in zmore prenos izključno s FTP storitvijo. Močno je razvit sistem komunikacije z uporabniki spletne strani: forumi, klepetalnice, ankete, komentarji pod novicami, članki, recenzije, ankete, pošiljanje privatnih sporočil, klepetalnice Meta informacij za posamezne vsebine sistem ne podpira, prav tako ne podpira pretvorbe podatkov v PDF ima pa moţnost prijaznega tiskanja. Omogočeno je tudi XML spletno gostovanje preko RSS novic.

42 30 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Osnovni sistem uporablja enostavni WYSIWYG urejevalnik, brez moţnosti grafičnega urejanja besedila. Besedilo lahko urejamo kvečjemu z uporabo HTML sistemskih ukazov. Spletno urejanje preko HTML šablon ni moţno. e107 ima vgrajen sistem varnosti in zaščite, kjer si lahko delovanje določimo ročno. Omogoča izbiro SSL certifikata, nadzor in prepoved dostopa uporabnikom, filtriranje in spremembo besed ter omejitev hitrosti objave vsebin. Uporabnikom se lahko določijo razredi in pravice dostopa ter uporabe spletne strani. Splošno pa je moţno uporabnike razdeliti na moderatorje in registrirane uporabnike. Moderatorji imajo moţnost nadzora nad sistemom, upravljanje forumov ter nadzor nad uporabniki. Registrirani uporabniki pa npr. sodelovanje v forumih in klepetalnicah Joomla! Joomla temelji na t.i. trojčku AMP (Apache, MySQL, PHP), aplikacija pa je dostopna pod licenco GNU/GPL. Sistem Joomla se je razvil iz spletnega sistema Mambo [20]. Podobnost dokazuje, da je mogoče predloge in razširitve implementirati v oba spletna sistema. Z razvojem sistema Joomla je podpora Mambu, ki je bil predhodnik sistema Joomla, dokaj padla, kar je razvidno iz grafa na sliki 4.1 [21]. Slika 4.1: Primerjava uporabe sistemov za upravljanje z vsebinami Mambo in Joomla

43 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 31 Joomla je spletni sistem, ki ponuja uporabnikom namestitev enostavnih spletnih strani do kompleksnih spletišč oz. spletnih portalov. Uporabnost sistema dokazuje, da sistem Joomla uporabljajo velika podjetja za postavitev svojih spletnih strani. Najbolj znana je slovenska spletna stran podjetja Tuš Telekom (slika 4.2). Slika 4.2: Primer spletne strani narejene s pomočjo sistema Joomla. Spletni sistem ob namestitvi ponuja osnovno stran za prikazovanje vsebine in vmesnik za urejanje vsebine in spletne strani. Spletni sistem Joomla je zgrajen modularno, kar pomeni, da omogoča dodajanje različnih razširitev. Komponente, moduli in vtičniki, dajejo spletnemu sistemu dodatno razseţnost pri njegovi uporabnosti. Primer uporabe sistema Joomla z dodatnimi razširitvami [22]: predstavitev spletnih multimedijskih gradiv, galerija slik, spletni forum in klepetalnica,

44 32 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin spletni dnevniki (blogi), skladišča različnih vsebin, spletni koledarji, spletne trgovine, objavljanje aktualnih novic in spletnih anket. Tako kot sistem Moodle ima tudi Joomla uporabnike razdeljene na dve glavni skupini: upravljavci in ostali uporabniki. Upravljavci skrbijo za podobo spletne strani. Urejajo tudi vsebino spletnih strani, s predlogami skrbijo za grafični prikaz in postavitev vsebine. Upravljavci tako nadzirajo in upravljajo celoten spletni sistem. Ostali uporabniki imajo manj pravic. Omogočeno jim je dodajanje spletne vsebine in prikaz določenih vsebin, ki so neprijavljenim uporabnikom oz. gostom lahko skrite. Glavne prednosti sistema Joomla so [22]: hitra in enostavna namestitev s pomočjo čarovnika, enostavna uporaba (sistem je uporabniku prijazno zasnovan z meniji), urejanje prek spletnega brskalnika (vsebino lahko dodajamo kjerkoli je internetna povezava), dodeljevanje pravic upravljanja (moţnost imamo dodeliti več nivojev pravic), upravljanje brez potrebnega predznanja spletnih jezikov in enostaven vmesnik za dodajanje vsebine, hitra sprememba zunanje podobe spletne strani (na voljo imamo več predlog, med katerimi lahko izbiramo), neodvisnost od operacijskega sistema (vseeno je, kateri operacijski sistem uporabljamo na računalniku), zmanjševanje stroškov vzdrţevanja (ne potrebujemo drage pomoči podjetij, ki se ukvarjajo s spletno trgovino). Joomla je na voljo v arhivirani datoteki, kjer se nahaja celoten program. Za namestitev je potrebno arhivsko datoteko predhodno odpakirati in prenesti na streţnik. Joomlo lahko namestimo tudi na lasten računalnik, vendar moramo predhodno vzpostaviti virtualen

45 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 33 streţnik (angl. localhost), ki podpira PHP in bazo MySQL. Moţna je uporaba paketa XAMPP, ki preprosto namesti spletni streţnik na računalnik. Napisan je za operacijske sisteme Windows, Linux in Mac OS X. XAMPP vsebuje arhivni paket na strani Sistem Joomla ima tudi večjezikovno podporo, v slovenski jezik je preveden tudi administratorski vmesnik. Uporabnik si lahko sam ustvari nov račun, ali pa mu ga priskrbi skrbnik strani s pomojo upravitelja. Ob tem ko je postal član spletne strani, je ta uporabnik pridobil določene pravice na spletni strani oz. postal član določene skupine (access level group). Joomla razlikuje med skupinama, ki imata dostop do ospredja strani (frontend) in nadzorne plošče (backend). Sistem Joomla ima tudi zelo dober uporabniški vmesnik za dodajanje vsebine. Vsebino lahko dodajamo na dva načina: preko nadzorne plošče ali javne strani. Vsebino lahko dodajajo uporabniki, ki imajo dodeljene določene pravice. Uporabnik s pravicami avtorja lahko doda vsebino, vendar je ne more objaviti. Urednik (editor) lahko spreminja vsebino in zaloţnik (publisher) lahko objavi vsebino. Ravno tako kot avtor lahko vsebino dodata tudi urednik in zaloţnik. Funkcionalnost sistema Joomla lahko razširimo z različnimi razširitvami. Veliko jih je na voljo na uradni strani sistema Joomla Plone Plone temelji na omreţnem programskem streţniku Zope, ki je bil sprva razvit kot samostojni CMS, a se kot tak za uporabnike ni najbolje izkazal. Pozneje je podjetje Zope svojo programsko kodo "odprlo" in program s tem spremenilo v ogrodje za izdelavo internetnih aplikacij; to ostaja še danes. Zope je mogoče namestiti kot del namestitve Plona. Plone najbolj blesti v vlogi spletnih dveri, na katerih imamo veliko najrazličnejših vsebin, po moţnosti ločenih za prijavljene člane in splošno javnost. Deluje tako v okenskih sistemih kot tudi v Linuxu, Mac OS X, FreeBSD, Solaris... Najlaţja je seveda namestitev v Windows.

46 34 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Za Plone je na voljo silno veliko dodatkov - od orodij za izdelavo in upravljanje spletnih dnevnikov do anket, upravljalnikov dokumentov, fotoalbumov in dodatkov za prikazovanje večpredstavnih datotek (ki jih lahko uporabniki gledajo v brskalniku ali v zunanjem predvajalniku). Nekaj zanimivih dodatkov je namenjenih tudi postavitvi forumov, ki so del strani, tako da je uporabnik ob prijavi na stran prijavljen tudi v forum. Na voljo so tudi dodatki za podcasting (torej si lahko prosto naredimo spletno radijsko oddajo ali celo postajo), za organizacije pa so primerni predvsem dodatki za koordiniranje projektov, razni koledarji in podobno. Ko je Plone nameščen, ga zaţenemo prek nadzorne konzole, ki nam odpre privzeti brskalnik. V njem vidimo svojo novo stran. Uporabljen je privzeti videz (ki je razmeroma preprost, a učinkovit), pred seboj imamo nekaj osnovnih začetnih informacij (slika 4.3). Prijavimo se z uporabniškim imenom in geslom, ki smo ju izbrali ob namestitvi. Nato nas Plone pripelje do začetnih nastavitev strani, kjer lahko nameščamo dodatke (na voljo nam jih je sprva le nekaj, a se jih veliko najde v internetu, več o tem v nadaljevanju), upravljamo uporabnike (ustvarjamo, brišemo, dodeljujemo pravice ipd.), se poigramo z videzom (Plone uporablja preobleke, t. i. skine, ki jih, tako kot dodatke, dobimo prek interneta), imamo tudi nastavitve dveri, nastavitve navigacije ipd. Sprva imamo na voljo štiri vsebinske strani: domov, člani, novice in dogodki. Vsebinske strani zlahka dodajamo ali odstranjujemo. Ob izbiri katerekoli izmed vsebinskih strani se nam nad njo prikaţejo zavihki z več moţnostmi. Vsebino lahko objavimo, oziroma ji poleg objave določimo, kdo ima do nje dostop. Določimo lahko tudi datum objave, tako da postane vse skupaj javno dostopno šele ob nekem določenem datumu in času. Na voljo je tudi zahteva za pregled s strani recenzenta (ki je seveda vnaprej določen v nastavitvah uporabnikov). Za izdelavo osebne strani je večinoma dovolj preprost skupek kode HTML, velikokrat narejen z enim izmed bolj priljubljenih urejevalnikov (kakršna sta MS Front Page ali Mozilla Composer). A ko potrebujemo stran, na kateri je veliko spreminjajočih se vsebin, postane vse skupaj manj enostavno. Tu pomagajo orodja CMS. Plone med njimi izstopa tako po ceni (ki je seveda nična), kot po prilagodljivosti in dostopni dokumentaciji (ki je je

47 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 35 v omreţju vse polno), še najbolj pa po preprostosti namestitve in vzdrţevanja. Njegova poglavitna hiba je seveda pomanjkanje enovite podpore, ki jo imajo plačljivi izdelki. To pomeni, da nam nihče ne zagotavlja tehnične podpore ob morebitnih teţavah. Kljub temu ostaja Plone odlično orodje za postavitev in uporabo najrazličnejših dveri in spletišč. Slika 4.3: Plone omogoča enostavno urejanje vsebine Typo3 Typo3, katerega korenine segajo v leto 1998, velja za eno najzmogljivejših odprtokodnih rešitev na področju urejanja spletnih vsebin. Namenjen tako malim kot tudi velikim podjetjem, ki potrebujejo prilagodljiv in razširljiv sistem, ter veliko število ţe pripravljenih modulov, s katerimi lahko dodatno povečajo uporabnost sistema, kot tudi funkcionalnost lastne spletne strani. Poleg celovitega upravljanja vsebin omogoča Typo3 tudi večnivojsko urednikovanje, enostavno izdelovanje grafičnih menijev, dinamično obdelovanje slik, upravljanje večjega števila spletnih mest, ipd. Med bolj tehnično naravnanimi podatki na

48 36 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin omenimo, da ima Typo3 svoj deklaracijski jezik TypoScript, s katerim lahko nastavite vse parametre sistema in da je Typo3 narejen z zelo popularnim odprtokodnim skriptnim jezikom PHP, kar omogoča neslutene moţnosti prilagodljivosti in nadgradnje [14]. Sistem je tako kot Mambo razdeljen na dva neodvisna dela. To je uporabniški in upravljavski del, v katerega ima dostop samo administrativno osebje za potrebe upravljanja spletne strani. Ima zelo obseţno spletno skupnost in preko 100 registriranih nadgradenj sistema. Vsa izvorna koda je ovita v razrede, kateri se lahko enostavno razširijo z znanjem PHP jezika. Oglaševanje je nadzorovano preko upravljanja z oglaševalskimi pasicami. Iskanje po strani omogoča indeksirani stroj, ki podpira iskanje tudi zunaj medija. Ponavadi se vsebina shranjuje v dve tabeli; tabelo z imenom»pages«in drugo imenovano»tt_elements«, ki vsebuje pripadajoče elemente strani. Nadzor revizij vsebine je popolnoma podprt. Vsa vsebina se shrani z vzporednimi različicami in vse spremembe se beleţijo v nadzorni arhiv. Povrnitev popravljenih vsebin je podprta preko neomejenih stopenj. Ponuja kompletno podatkovno neodvisnost s podporo za PDA, WML za mobilne telefone, XML izmenjavo podatkov, SGML za tiskanje. Sistem temelji na predlogah (uporabimo obstoječe ali pa se naredijo nove z uporabo TypoScript jezika). Uporabniški vmesnik podpira HTML obliko preko generatorja oblike. Typo3 ponuja WYSIWYG urejevalnik, ki temelji na RTE vmesniku. Omogoča tudi funkcijo»povleci in spusti«kar poenostavi urejanje modulov na spletni strani. Povezovanje med dokumenti je podprto preko notranjega upravljanja s povezavami. Delovni proces omogoča odobritev vsebin ter razvrščanje avtorjev, urednikov in recenzentov. Upravljanje z uporabniki se vrši preko spletnega vmesnika, ki postane pri večjem številu uporabnikov zelo zahteven za uporabo. Primer spletne strani izdelane s pomočjo odprtokodnega sistema Typo3 je portal Slovenske vojske (slika 4.4).

49 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 37 Slika 4.4: Slovenska vojska je svojo spletno stran naredila s sistemom Typo Xoops Xoops je prilagodljiv, objektno orientiran portalni sistem napisan v PHP jeziku. Ker uporablja template engine Smarty, lahko uporabnik po ţelji menjava izgled strani/portala. Xoops je najprimernejši za hitro izgradnjo spletnih skupnosti, saj ponuja zelo dobra orodja za delo z uporabniki. Njegova prednost je tudi integrirana relacijska zbirka vsebin. Namestitev sistema je dokaj enostavna. Za začetek uporabe Xoopsa je potrebno le uporabniško ime in geslo podatkovne zbirke. Sistem bazira na PHP skriptnem jeziku in uporablja MySQL zbirko podatkov, ki pa je tudi edina izbira. Moč Xoopsa leţi v modularni implementaciji. Napisan je v objektno-orientiranem načinu, kar prinaša boljšo nadgradljivost, razširljivost in prilagodljivost glede na zahteve uporabnika. Xoops podpira popoln API za razvijalce. Omogoča upravljanje z oglaševanjem in trţenjem preko vmesnika. Iskanje po strani je razširjeno za vse module, omogočeno pa je tudi določanje časovno nastavljivih dogodkov.

50 38 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Xoops-ova zbirka podatkov je omejena na MySQL brez moţnosti povezovanja z drugimi relacijskimi zbirkami. Prav tako ne more shranjevati XML podatkov. Xoops razlikuje med temami in predlogami. Predloge je moţno urejati preko upravljavskega vmesnika, medtem ko tem ni moţno spreminjati. Z dodatno razširitvijo omogoča tudi pretok informacij na WAP in PDA. CMS rešitev Xoops nudi pretvorbo tekstovnih podatkov v PDF ali obliko primerno za tiskanje z dodatnimi moduli. Nudi moţnost podrobnega urejanja meta informacij, ţal pa ni moţno pisati meta informacij za vsako vsebino posebej. Spletno gostovanje poteka preko RSS kanala. Uporabniški vmesnik omogoča enostavno urejanje z vstavljanjem HTML oblik. WYSIWYG urejevalnika ne podpira, moţno pa ga je nadgraditi z dodatnimi moduli. Dostop in administrativne pravice so vzpostavljene preko prilagodljivega sistema prijave, ki temelji na uporabniških skupinah. Upravljavci imajo moţnost iskati registrirane uporabnike po različnih kriterijih, pošiljati elektronsko pošto in sporočila. Zunanje overjanje je podprto z LDAP, omogoča pa tudi uporabo SSL certifikata. 4.6 Rezultati analize CMS sistemov Analiza šestih različnih CMS sistemov je temeljila na različnih področjih, od namestitve in obremenitve streţnika do uporabnosti in upravljanja, trţenja ter poslovanja, povezovanja podatkov in upravljanja z uporabniki. Sisteme sem izbral na podlagi lastne presoje z uporabo forumov na Open Source CMS [23] in CMS Matrix [24] spletnih straneh. Največ opcij prilagodljivega, hitrega in zanesljivega CMS nudijo Joomla, Drupal in Typo3. Pri Joomli je na razpolago na stotine različnih modulov, od iskalnih orodij do koledarja dogodkov, malih oglasov, forumov, klepetalnic, grafikonov in galerij slik. Ta CMS je namenjen tako manjšim kot tudi večjim spletnim stranem, ne samo za predstavitev podjetja ali objave vsebine, temveč tudi za druţenje in izmenjavo mnenj ter iskanje informacij. Joomla je enostavna za namestitev in z osnovnim znanjem aplikacij tudi enostavna za uporabo, česar pa za Drupal in Typo3 ne morem trditi.

51 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 39 Drupal je zelo prilagodljiv sistem, vendar ga je na začetku zelo teţko uporabljati predvsem zaradi njegovih značilnih funkcij klasifikacije in vozličenja. Preden upravljavec osvoji vso potrebno konfiguracijo, ki jo omogoča Drupal pri izdelavi spletne strani, mine veliko časa. Slabost Typo3 je predvsem visoka zahtevnost sistema, še posebej relativno visoka zmogljivost spletnega streţnika, visoka učna krivulja upravljavca ter dokaj zahtevno uporabniško okolje. Medtem ko je za vzpostavitev in učinkovito delovanje sistema pri Joomli CMS potrebno le nekaj ur, to pri Typo3 zahteva kar nekaj dni uvajanja. Tako kot Xoops je tudi e107 namenjen bolj za osebne spletne strani, kjer lahko obiskovalci izraţajo svoja mnenja preko forumov, klepetalnic, anket itd. Namestitev je enostavna, uporaba sistema ne zahteva znanja tehničnih jezikov, razen osnovnih oblikovnih sintaks HTML kode potrebne pri oblikovanju besedila. Sistem ima močno podporo preko skupnosti, varnost sistema pa je šibka točka tega CMS. Upravljanje z revizijami je največje pomanjkanje odprtokodnih CMS. Ta kategorija bi lahko bila pri mnogih podjetjih odločilen faktor za uvedbo odprtokodnega CMS. To velja predvsem za podjetja, ki se ukvarjajo z veliko količino vsebinskih komponent in podjetja s številnimi razvojnimi skupinami. Pri analiziranih sistemih je tudi slabo organizirano upravljanje z uporabniki. V večini so sistemi zgrajeni iz treh ali štirih uporabniških skupin, kar pa podjetjem, ki vodijo poslovanje preko intranet ali preko partnerjev in strank zunaj podjetja, ne zadostuje. Podjetje mora samo presoditi o nakupu ali lastni izgraditvi sistema za upravljanje s spletnimi vsebinami. Če je lastniški CMS dovolj poceni in opravi s celotnimi zahtevami posamezne organizacije, potem je nesmiselno graditi lasten sistem. Če se organizacija odloči, da bo sistem vsekakor zgradila z lasnim razvojem, pa mora ustvariti majhen razvojni IT oddelek znotraj organizacije za gradnjo in vzdrţevanje sistema. Vodja projekta mora z dobro podlago na področju upravljanja z vsebinami in programskimi orodji voditi razvojno skupino. S pomočjo tabele na naslednji strani lahko hitro presodimo prednosti in pomanjkljivosti posameznega odprtokodnega sistema in na podlagi te analize izberemo sistem, ki najbolj ustreza našim zahtevam in potrebam.

52 40 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Tabela 4.2: Primerjalna tabela izbranih odprtokodnih sistemov CMS IME SISTEMA Drupal e107 Joomla! Plone Typo3 Xoops spletni streţnik Apache Apache Apache Apache Apache Apache programski jezik PHP PHP PHP Python PHP PHP podatkovni streţnik MySQL MySQL MySQL Zope MySQL MySQL VARNOST avtorizaciaj vpisa z e- DA DA DA DA DA DA pošto prijave skozi SSL NE NE DA brezplačen DA DA SSL strani NE NE DA NE brezplačen DA različice dokumentov DA NE brezplačen DA DA DA ENOSTAVNOST UPORABE samodejno povečevanje / brezplačen DA DA DA DA brezplačen mnoţični prenos datotek brezplačen NE DA DA brezplačen brezplačen črkovalnik brezplačen NE NE brezplačen DA NE DELOVANJE replikacija baz omejeno NE NE DA brezplačen izvoz statičnih vsebin NE NE NE brezplačen brezplačen UPRAVLJANJE NE NE upravljanje oglasnih brezplačen DA DA brezplačen brezplačen DA akcij časovna objava vsebin brezplačen DA DA DA DA DA teme, preobleke DA DA DA DA DA DA statistika obiskanosti DA DA DA brezplačen PODPORA brezplačen brezplačen podpora RSS DA DA DA DA DA DA podpora FTP omejeno NE DA DA DA DA podpora UTF-8 DA DA DA DA DA omejeno

53 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 41 FLEKSIBILNOST podpora CGI-mode DA NE DA DA DA NE ponovna uporaba vsebine omejeno DA DA DA DA brezplačen lokalizacija DA DA DA DA DA DA uporabniškega večjezičnost DA DA brezplačen DA DA brezplačen hkratno upravljanje DA NE brezplačen DA DA NE večih spletnih mest ŽE PRIPRAVLJENI GRADNIKI spletni dnevnik (blog) DA brezplačen DA DA brezplačen brezplačen klepetalnice (chat) brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen mali oglasi brezplačen NE brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen forumi DA brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen DA koledar dogodkov brezplačen brezplačen brezplačen DA brezplačen brezplačen pogosta vprašanja in DA brezplačen DA brezplačen brezplačen DA odgovori FAQ grafikoni NE NE brezplačen brezplačen brezplačen NE upravljanje povezav brezplačen brezplačen DA DA brezplačen DA prijava na e-novice brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen DA brezplačen galerija slik brezplačen brezplačen brezplačen DA brezplačen brezplačen hitre ankete DA brezplačen DA brezplačen brezplačen DA iskalnik DA brezplačen DA DA DA DA mapa strani brezplačen brezplačen brezplačen DA DA brezplačen ankete brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen DA RSS DA brezplačen DA DA brezplačen DA TRGOVANJE sledenje partnerskega programa upravljanje s plačili nakupovalni voziček brezplačen brezplačen brezplačen NE NE brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen NE brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen DA brezplačen brezplačen

54 42 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 5. DRUŠTVO AVTOMATIKOV SLOVENIJE 5.1 Osnovni podatki o društvu Društvo avtomatikov Slovenije je nepolitična, prostovoljna in strokovna organizacija občanov, ki se ukvarjajo z avtomatiko. V njej se lahko srečujejo, sodelujejo in delajo vsi, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s problematiko avtomatizacije, informatizacije in robotizacije strojev, naprav, procesov, proizvodnje, itd., oziroma širše rečeno tisti, ki se ukvarjajo s tehnologijo vodenja tehničnih sistemov in procesov. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1989 in ima svoj formalni sedeţ na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Delovni sedeţ društva pa je po dosedanji praksi organizacija, v kateri je zaposlen trenutni predsednik društva, torej Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, kjer predseduje izr. prof. dr. Tovornik Boris, univ. dipl. inţ. elektrotehnike. Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki ga zastopa njegov predsednik. Glasilo društva je Elektrotehniški vestnik in revija Avtomatika, društvo pa ima tudi svojo domačo stran, ki sluţi informiranju javnosti in izmenjavi informacij med člani. Naslov domače strani društva je: Članstvo društva je v pogledu organizacij iz katerih prihajajo posamezni člani, zelo heterogeno. Med člani najdemo strokovnjake, ki prihajajo iz različnih podjetij uporabnikov avtomatizacije, strokovnjake iz inţenirskih podjetij, ki ponujajo storitve in opremo na tem področju, strokovnjake iz drţavne uprave in tudi raziskovalce in profesorje iz inštitutov ter univerz. Trenutno šteje društvo okrog 150 članov. Društvo avtomatikov Slovenije je del širše svetovne skupnosti strokovnjakov na tem področju, saj je član Mednarodne federacije za avtomatsko vodenje (International Federation of Automatic Control IFAC). Zdruţenje IFAC trenutno povezuje 49 drţav članic.

55 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Namen in naloge društva Namen društva je povezovanje ljudi, ki se ukvarjajo s problematiko avtomatizacije in sorodnih dejavnosti, zato da bi skupaj uresničevali določene cilje in naloge. Najvaţnejše naloge društva so: prispevati k razvoju in napredku avtomatizacije kot znanstveno-tehnične discipline, skrbeti za dvig strokovne ravni svojih članov, stimulirati zanimanje javnosti za avtomatiko s pomočjo različnih medijev in sredstev sodobnih komunikacij, vzpodbujati vzgojo kadrov s področja avtomatike in sodelovati pri načrtovanju vzgojno-izobraţevalnih programov, vzpodbujati sodelovanje raziskovalnih institucij, univerz, delovnih organizacij in posameznih strokovnjakov pri strokovnih raziskavah s področja avtomatike, poglabljati sodelovanje med člani društva ter sodelovati z drugimi strokovnimi organizacijami doma in v tujini, vzpodbujati tehnično ustvarjalnost, izumiteljstvo, racionalizatorstvo, konstruktorstvo in raziskovalno dejavnost, podpirati objavljanje strokovnih člankov in izdajanje strokovne in znanstvene literature s področja dejavnosti društva. Zastavljene cilje in naloge društvo realizira na različne načine, kot npr.: z mobilizacijo članov za dosego postavljenih ciljev in s koordinacijo njihovega dela, z organizacijo strokovnih sestankov, predavanj, konferenc, posvetovanj, razprav, seminarjev, razstav in tečajev, s stalnimi in občasnimi komisijami za proučevanje in reševanje strokovne problematike s področja avtomatike, s sodelovanjem v akcijah, ki jih organizirajo sorodna društva, s sodelovanjem s sponzorji, itd.

56 44 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Dejavnost društva Dejavnost društva izhaja iz njegovega namena in nalog, ki sem jih opredelil ţe v prejšnjem poglavju. Z leti delovanja pa so se utrdile nekatere stalne aktivnosti, ki predstavljajo okostje delovanja društva in na nek način tudi označujejo njegovo identiteto. Med temi so najbolj pomembne organizacija strokovnih konferenc, organizacija strokovnih ekskurzij, organizacija predavanj, okroglih miz in drugih dogodkov, delo na slovarju strokovnih izrazov in pa seveda soorganizacija domačih in mednarodnih znanstvenih konferenc Študentska sekcija v strokovnih konferencah v Mariboru Vloga društva je skrb za razvoj stroke ter skrb za vzgojo in izobraţevanje mladega rodu avtomatikov. Da bi pomagali vzpostaviti kontakt med študenti avtomatike in njihovimi potencialnimi delodajalci, smo v program konference vključili študentsko sekcijo, kjer študenti avtomatike iz obeh slovenskih fakultet za elektrotehniko, v obliki študentskih referatov predstavijo svoja dela, rezultate študentskega raziskovanja, seminarjev in diplom. Z ozirom na to, da so na konferenci prisotni ljudje iz industrije in študenti ter profesorji iz fakultet, so na konferenci vpeljali borzo kadrov. Na njej podjetja predstavijo študentom in tistim, ki iščejo sluţbo, svoje podjetje, vizijo in potrebe po kadrih. Študenti imajo priloţnost iz prve roke slišati, kaj vodilni ljudje iz gospodarstva od inţenirjev avtomatike pričakujejo in kaj jim nudijo. Višek druţabnega ţivljenja na konferenci je konferenčna večerja, na kateri v prijetnem vzdušju podelijo priznanja in zahvale najbolj prizadevnim partnerjem ter razglasijo in nagradijo najboljši študentski prispevek Strokovne ekskurzije Strokovne ekskurzije so pomemben del aktivnosti društva. V prvi vrsti so namenjene seznanjanju članov društva s stanjem avtomatizacije in informatizacije v slovenskih podjetjih ter medsebojnem spoznavanju članov društva iz različnih območij Slovenije. Osrednji del ekskurzij so zato ogledi podjetij in tovarn, običajno pa jih poveţejo tudi z

57 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 45 organizacijo občnega zbora, izvedbo predstavitev sponzorjev pa tudi z različnimi predavanji Predavanja in okrogle mize ter soorganiziranja drugih dogodkov Društvo je precej aktivno tudi na področju organizacije različnih predavanj, organizacije okroglih miz in soorganizacije drugih dogodkov. Organizacija predavanj je bila pomemben del aktivnosti društva predvsem v prvih letih po ustanovitvi in tudi kasneje. S predavanji so ţeleli predvsem razširjati najnovejša strokovna in znanstvena spoznanja s področja avtomatike med članstvom. V tem smislu je bil poudarek pri izbiri predavateljev predvsem na mladih doktorjih znanosti, ki so predstavili svoje doseţke v okviru doktorskega dela. Po drugi strani pa so k predavanjem pritegnili tudi veliko število tujih strokovnjakov, večinoma profesorjev oziroma znanstvenikov, ki so bili na daljših ali krajših obiskih na univerzah ali institutih v Sloveniji. Do sedaj je društvo organiziralo več kot 20 različnih predavanj domačih in tujih predavateljev, ki so bili večinoma izvedena v Ljubljani in Mariboru. Z ţeljo, da društvo čim več prispeva k usmerjanju razvoja na različnih področjih dejavnosti, ki se dotikajo strokovnega področja društva, je bilo društvo precej aktivno tudi pri organizaciji okroglih miz. Tudi ta aktivnost je bila bolj izrazita v začetnih letih delovanja društva, ko se je društvo še uveljavljalo in je ţelelo opozoriti na določeno problematiko. Društvo je bilo zelo aktivno tudi pri organizaciji drugih dogodkov. Tukaj moramo na prvem mestu omeniti organizacijo mednarodnih konferenc pod pokroviteljstvom IFAC Slovar strokovnih izrazov Ideja o slovarju s področja avtomatike ima precej dolgo zgodovino in je pravzaprav še starejša od društva samega. Pripisujejo jo mag. Petru Šegi, ki je pričel z zbiranjem izrazov po vzoru IFAC-ovega slovarja. Z ustanovitvijo društva pa je postal njegova stalna in vedno

58 46 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin nekoliko obrobna aktivnost. Leta 2002, v času, ko so imeli iniciativo v rokah Mariborčani, je dr. Nenad Muškinja poskrbel, da se je slovar v elektronski obliki znašel na spletni strani društva (direktna povezava: Ko je krmilo prešlo v roke prof. dr. Stanka Strmčnika, pa so pričeli z iniciativo prenove in dopolnjevanja in sicer so se odločili, da se zadeve lotijo postopno. Leta 2003 so člane društva spodbudili k sodelovanju s knjiţico Splošni pojmi vodenja sistemov, ki je izšla v papirni obliki. Leto kasneje so slovarček dopolnili robotiki pod vodstvom prof. dr. Tadeja Bajda. Ob vsakoletnem srečanju so knjiţico z naslovom Robotika razdelili udeleţencem tradicionalne ekskurzije in dopolnili tudi elektronsko različico. Takoj je sledil odziv z dopolnitvijo slovarja z nemškimi izrazi, ki so v prvotni obliki manjkali. Pri prevodu sta se trudila dr. Peter Cafuta in dr. Miran Rodič. Zasnova slovarja je sestavljena iz naslednjih poglavij: Splošni pojmi vodenja sistemov Načini delovanja Členi sistemov vodenja Spremenljivke, signali, območja Modeliranje in simulacija Teoretične osnove vodenja Moderni algoritmi in metode vodenja Robotika Gradniki sistemov vodenja Optimizacija in načrtovanje Društvo avtomatikov Slovenije in IFAC Društvo avtomatikov Slovenije je bilo formalno sprejeto kot»ifac National Member Organization«na Svetu IFAC dne 17. junija 1993 v Sydneyu.

59 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 47 Slovenski strokovnjaki na področju avtomatskega vodenja so se v aktivnosti IFAC vključevali predvsem preko članstva v različnih tehničnih komitejih. V tem okviru so imeli po eni strani ključno vlogo pri organizaciji ţe omenjenih znanstvenih srečanj v Sloveniji, po drugi strani pa tudi pri organizaciji znanstvenih srečanj v drugih drţavah, ki jih je pripravljal posamezni tehnični komite. 5.2 Spletni portal Društva avtomatikov Slovenije Da bi članom Društva avtomatikom Slovenije in vsem obiskovalcem zagotovili točne, zanesljive, urejene in aktualne informacije o dogodkih društva ter jim hkrati omogočili izobraţevanje preko spleta, je bilo potrebno zgraditi spletni portal. Ker CMS nudi enostavne postopke za izdelavo in vzdrţevanje spletnih strani, hkrati pa omogoča tudi urejanje, nadzor, zdruţevanje, obveščanje in varnost je bil prava izbira za izdelavo spletnega portala DAS. Izdelava zadnje različice spletne strani DAS sega ţe v leto 2004, ker je bil prvotni namen predstaviti delo društva tako članom kot tudi širši javnosti. Omogočen je bil dostop do osnovnih podatkov društva, novic, statuta, podatkov o članstvu, informaciji o občnih zborih in konferencah ter drugih podatkov. Ker je prvotna postavitev strani bila napisana ročno, je postajala obseţna, nepregledna in oblikovno zastarela, zato se je porodila ideja o postavitvi spletnega portala, ki bo v jasni strukturirani obliki in z novejšo tehnologijo ponujal vse informacije predhodne strani in z enostavnim upravljanjem. 5.3 Zahteve Ţelja je bila izdelati spletni portal z vgrajenim CMS, ki bi omogočal hitro in enostavno spreminjanje vsebine spletne strani, dodajanje novic, povezav, anket in moţnost vključevanja zunanjih spletnih strani v CMS. Urejanje vsebine bi potekalo preko upravljavskega vmesnika, ki omogoča vnos teksta, povezav, slik, grafike, avdio in video komponent preko spletnega brskalnika. Dopolnjevanje in osveţevanje spletnih vsebin bi bilo moţno brez posega spletnih oblikovalcev ali programerjev, temveč s preprostim znanjem o upravljanju z vsebino. Edina pogoja spreminjanja spletne vsebine kjerkoli po svetu bi bila dostop do interneta ter dodeljeno uporabniško ime in geslo.

60 48 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Nova oblika spletnega portala bi omogočala hierarhično obliko menijev ter urejanje oblike strani iz ene datoteke neodvisno od vnesene vsebine. Celotna grafična podoba portala bi temeljila na podlagi oblikovane predloge ter stilskih elementov, kar bi omogočalo enoten videz vsebin na portalu. Zahteve za izdelavo spletnega portala Društva avtomatikov Slovenije: urejanje in posodabljanje spletnega portala iz različnih lokacij, urejanje vsebine preko spletnega brskalnika, poljubna izdelava oblike spletne strani, dodajanje vsebin, razvrščenih po kategorijah, upravljanje z registriranimi uporabniki, pošiljanje novic registriranim uporabnikom, urejanje različnih jezikovnih različic, ki se v vseh pogledih ujemajo z originalno vsebino, upravljanje z datotekami v različnem formatu, moţnost prijaznega tiskanja in pošiljanja posameznih vsebin preko elektronske pošte, vključevanje zunanjih spletnih strani in statičnih spletnih strani na streţniku, prevod osnovnih vsebin v angleški jezik. Kadar ţelimo postaviti spletni portal s pomočjo CMS, moramo upoštevati tudi tehnične zahteve in zmogljivosti streţniškega sistema. Za nemoteno delovanje spletne aplikacije se moramo prilagoditi modelu, ki ga streţnik ponuja. Izbira in izdelava CMS rešitve je odvisna od tehnologije spletnega streţnika na katerem bo sistem nameščen. Na Linux operacijski sistem so nameščeni Apache spletni streţnik, MySQL zbirka podatkov ter PHP modul. Vsi ti sistemi sodijo v zbirko prosto dosegljivih programov za poganjanje dinamičnih spletnih strani na streţniku. 5.4 Izvedba Med sistemi, ki sem jih primerjal v četrtem poglavju, se je za najbolj primerno rešitev prenove spletnega portala DAS izkazala Jommla. Joomla izpolnjuje vse zahteve in

61 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 49 pričakovanja glede posameznih funkcionalnostih CM sistemov. Tako omogoča uporabo sodobne spletne tehnologije, enotnega in enostavnega orodja za upravljanje vsebin, neomejeno nadgradnjo in preprosto uporabo. Vse to pa omogoča tudi bogat nabor funkcij in lastnosti sistema, kar spletno stran naredi še bolj privlačno, pregledno in lahko dostopno. Sistem za upravljanje spletne vsebine Joomla se lahko uporablja za različne tipe spletnih strani: portali, spletne trgovine, intranet, ekstranet, neprofitne organizacije, osebne spletne strani in drugo. Vsak registriran uporabnik s privilegiranimi pravicami lahko doda in ureja vsebino preko spletnega brskalnika, za kar ne potrebuje predhodnega znanja o nalaganju datotek na streţnik. 5.5 Značilnosti portala Portal Društva avtomatikov Slovenije je sestavljen iz dveh delov, ki delujeta med seboj popolnoma neodvisno. Prvi del je uporabniški del in je dostopen vsem obiskovalcem spletnih strani. Preko njega lahko obiskovalec pregleduje ali dodaja vsebino spletne strani. Drugi del portala je upravljavski del, do katerega imajo dostop samo registrirani uporabniki, ki imajo pravico upravljati z obliko spletne strani in urejati vsebino. Načeloma velja, da nadrejene skupine prevzamejo lastnosti podrejenih skupin. Tako si skupine za uporabo uporabniškega dela portala sledijo v sledečem vrstnem redu: registriran uporabnik, avtor, urednik in zaloţnik. Registrirani uporabniki imajo moţnost prijave preko uporabniškega dela strani, dostopajo lahko do javnih informacij, posebnih strani ter do vsebinskih predmetov za prenos. Avtor ima poleg vseh pravic, ki jih ima registriran uporabnik, še dodatne pravice, kot so dodajanje in urejanje vsebine, ki jih sam ustvari. Urednik lahko vnaša vse vsebine in jih tudi ureja. Ko poslano vsebino upravljavec portala objavi, jo lahko urednik začne urejati. Zaloţnik lahko vsebine dodaja, ureja in tudi lastno objavi. Tukaj ni potrebe po upravljavcu portala. Poleg upravljanja nad svojimi objavljenimi vsebinami, lahko zaloţnik ureja tudi avtorjeve in urednikove objavljene vsebine.

62 50 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Upravljavski del portala skrbi za spreminjanje oblike spletne strani in objavo napisanih vsebin uporabniških skupin. Člani teh skupin imajo dostop do upravljavskega dela spletne strani. Tudi tukaj se skupine delijo na posamezne lastnosti: upravitelj, administrator, sistemski administrator. Upravitelj lahko upravlja z vsemi vsebinami, dodaja nove elemente menijev ali sekcije vsebin, pregled ima tudi nad sistemom in statistiko obiskov. Administrator ima poleg vseh upraviteljevih funkcij še dodatne funkcije urejanja in dodajanja modulov in komponent ali upravljanja z registriranimi uporabniki. Sistemski administrator ima najvišjo prioriteto, saj lahko dostopa do vseh upravljavskih orodij, upravlja s konfiguracijo sistema, zbirko podatkov, predlogami, sporočili in jezikom. Za določene menije, posamezne vsebine, module ali komponente je moţno določiti čas in način prikazovanja. Trenutno obstaja moţnost med javno, registrirano in posebno stopnjo. Vsi obiskovalci strani, ki niso registrirani, lahko vidijo elemente, ki so označeni z javno. Registrirani člani iz skupine registriran uporabnik lahko vidijo elemente, označene z registrirano in vsi člani, ki so nadrejeni skupini registriran uporabnik, lahko vidijo elemente označene s posebno. V upravljavskem delu portala je na voljo tudi nadzorna plošča za upravljanje z večpredstavnostnimi elementi. Do nje se lahko dostopa preko upravljavske strani, kjer je omogočeno dodajanje, urejanje ali brisanje vseh tekstovnih ali slikovnih datotek. Vsebino na uporabniškem delu strani lahko enostavno (s pritiskom na ikono) pretvorimo v PDF datoteko, prav tako pa lahko poljuben članek pošljemo preko e-pošte ali natisnemo. Vmesnik na upravljavski strani omogoča upravljavcem pregled nad statistiko spletne strani. Moţen je tudi pregled nad spletnimi brskalniki, nad operacijskim sistemom obiskovalca in iz katerih domen je obiskovalec prišel. Vpogled v najbolj obiskane elemente na spletni strani nam omogoča statistika. To so lahko kliki na menije ali na vsebino spletne strani. Na spletni strani je omogočen tudi modul za iskanje po vsebini, kjer se preko statistike lahko preveri, katere besede so uporabniki iskali ter njihovo število vnosov, prav tako pa je moţno videti, koliko rezultatov je iskalnik vrnil. Tako se iskalni algoritmi spletne strani s pregledom nad temi rezultati lahko izboljšajo.

63 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 51 Prednost pri vključevanju sistema Joomla za izgradnjo portala DAS je dejstvo, da ta sistem omogoča vstavljanje zunanjih spletnih strani z modulom»wrapper«v jedro upravljavskega sistema. Tako se lahko vsebina zunaj spletnega portala (kot so HTML strani, različne spletne aplikacije, vsebine drugih spletnih strani) naloţi znotraj portala DAS. Tak primer so statične HTML strani za publikacije, izobraţevanje itd. 5.6 Zgradba portala Postavitev drevesne strukture, ki bo odraţala vsebinsko strukturo za vsako podkategorijo, je bila najpomembnejša pri izdelavi portala in uvedbe sistema za upravljanje z vsebinami. Portal je vizualno razdeljen na šest delov (slika 5.1). V zgornjem levem delu je prikazano ime in logotip društva, desno pa se naključno izmenjujejo fotografije iz področja avtomatike. Slika 5.1: Oblika in grafična podoba portala Društva avtomatikov Slovenije

64 52 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Pod zgornjim delom se nahaja navigacijski meni po portalu. Na levi strani je glavni del portala, kjer se izpisujejo ali dodajajo nove vsebine (novice). Na desni strani se pod iskalnikom nahaja vertikalni oz. osnovni meni, ki je namenjen hitrim skokom pri pregledovanju obseţnejših vsebin. Pod osnovnim menijem se nahaja tudi spletna anketa. Navigacija po strani mora nuditi preglednost in predvsem nuditi moţnost hitrega skoka na ţelene strani. Zemljevid strani je sestavljen iz treh delov: osnovnega, uporabniškega in zgornjega menija. Uporabniški meni je namenjen samo registriranim uporabnikom in nudi moţnosti urejanja ter objave novic, projektov ali povezav. Zemljevid strani je sestavljen iz naslednjih enot: Osnovni meni Izkaznica društva Statut Novice o Strokovna ekskurzija in občni zbor 2009 o Delavnica pre-iceimt'09 o Spletna konferenca AIG'09 o Dnevi industrijske robotike DIR'09 o Predavanja iz mobilne robotike o... Anketa Izobraževanje Spletne povezave Zemljevid strani Domov Uporabniški meni (na voljo le registriranim uporabnikom) Vaši podatki Dodajte prispevek Dodajte spletno povezavo Odjava Zgornji meni O društvu Članstvo Občni zbori Konference Slovar

65 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 53 Vse na portalu dostopne informacije imajo moţnost spreminjanja in dopolnjevanja. Predvidoma bo tudi vedno več informacij, ki se bodo avtomatsko obnavljale iz baze, dodajale pa se bodo tudi različne nove funkcionalnosti, glede na potrebe uporabnikov in Društva avtomatikov Slovenije. Strani namenjene registriranim uporabnikom, ki spadajo pod uporabniški meni, bodo dostopne samo s prijavo v portal. Glede na pravice uporabnika bo uporabnik dostopal le do določenega nabora informacij, objavljenih na članskih straneh. Uporabniki, ki imajo dodeljene posebne lastnosti in moţnosti, pa lahko preko administrativnega menija dostopajo v upravljavski del portala, kjer lahko upravljajo z vsebino in obliko. 5.7 Sestavni deli portala Sistem Joomla kot gonilo portala Društva avtomatikov Slovenije uporablja PHP skript, ki je v celoti shranjen na streţniku, kar pomeni, da se tudi tam izvaja. Odjemalec običajno pošlje streţniku zahtevo, streţnik pa zahtevo prejme in uporabi potrebne skripte za izvršitev zahteve. Rezultat je poslan nazaj k odjemalcu, vendar brez skripta, temveč v standardni XHTML kodi. Modularna zasnova naredi Joomlo tako prilagodljivo. Modularno zasnovo predstavljajo posamezni elementi in komponente, ki jih lahko po potrebi dodajamo ali omogočimo njihovo spreminjanje in tako spremenimo osnovne značilnosti sistema Joomla in s tem tudi portala (slika 5.2). Slika 5.2: Sestavni deli portala Joomla

66 54 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Za shranjevanje vsebin uporablja sistem relacijsko zbirko podatkov, ki ima podatke shranjene v tabelah, ki so sestavljene iz vrstic in stolpcev. Vrstica ustreza zapisu, stolpec pa polju v zapisu. Vsako polje v zapisu lahko vsebuje eno samo vrednost. Napreden sistem predpomnenja (Cache) omogoča kvalitetnejšo in predvsem hitrejšo nalaganje spletne strani na uporabnikov zaslon Komponente Vsebinsko določene elemente ali aplikacije, ki so kot dodatki priloţeni k osnovnim funkcijam sistema, imenujemo komponente. Sistem Joomla lahko objavlja tekst, naloţi slike, upravlja z uporabniki, z uporabo komponent pa lahko te funkcije nadgradi in s tem opravlja dodatne naloge. Primeri teh komponent so: forumi, galerije, ankete, spletne povezave, oglaševalne pasice, kontakti, sporočila, spletno gostovanje ipd. Komponente so sestavljene iz programske kode, ki jo lahko uporabnik uredi in namesti v sistem, so modularne. Joomla vsebuje nekatere komponente ţe v sami osnovni obliki (slika 5.3), obstaja pa moţnost nadgradnje z dodatnimi komponentami, ki jih lahko prenesemo preko različnih spletnih strani, ki so povezane s skupnostjo Joomla. Slika 5.3: Izbira in urejanje komponent v upravljavskem delu spletnega portala

67 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 55 Komponente se ponavadi nameščajo in upravljajo preko spletnega brskalnika v uporabniškem vmesniku. Joomla vsebuje Package Management System (PMC), s katerim poenostavi namestitev tako komponent, modulov kot tudi predlog. Pri nekaterih komponentah pa je potrebno poseči v samo jedro kode Moduli Moduli so skriptni programi oz. enote, katerim določimo različne poloţaje na spletni strani. Portalu določajo prikaz spletne strani: glavni meni, vnosno polje za prijavo, ankete, iskalnik, seznam povezanih uporabnikov. Moduli so postavljeni kot enote na izbran poloţaj v predlogi in oblikovalec spletne strani se lahko odloči, kam bo te enote postavil. Najpogosteje se uporabljajo mesta, kot so left, right kar pa ne pomeni da bo enota na levi oz. desni strani predloge. Obstaja še več vgrajenih pozicij modulov: top, bottom, left, right, inset, banner, header, footer, newsflash, legals, pathway ipd. Uporabnik si jih lahko tudi spremni oz. si doda svoje skupaj s komentarji. Upravitelj modulov (slika 5.4) določa ime modula, stran, kjer se pojavi, področje, kjer bo postavljen in uporabniški dostop. Slika 5.4: Upravitelj modulov

68 56 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Predloge Preko predlog na spletni strani je definirana vsa razporeditev in zunanja podoba portala. Vsebina, meniji in navigacijski gumbi so prikazani glede na ukaze, zapisane v predlogi (slika 5.5). Kadar ţeli grafični oblikovalec spremeniti obliko spletne strani, potem mora spremeniti ukaze samo v predlogi, brez posega v vsebino spletne strani. Osnovna izdelava predlog ne zahteva tehničnega znanja programiranja s PHP jezikom, temveč znanje uporabe osnovnih HTML ukazov za izdelavo oblike spletne strani. PHP ukazi se samo vstavijo v HTML kodo in tako omogočijo prikaz modulov, komponent ali kakšnih drugih elementov [2]. Slika 5.5: Upravitelj predlog

69 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin STROŠKOVNA ANALIZA PORTALA V tem poglavju je podana stroškovna analiza dveh načinov izgradnje portala. V prvem delu sem analiziral izgradnjo lastnega sistema za upravljanje spletnih vsebin. V drugem delu pa sem analiziral odprtokodni CMS. Cena programerske in oblikovalske ure je povzeta po povprečni urni postavki programerja začetnika Kalkulacija stroškovne cene lastno programiranega sistema za upravljanje spletnih vsebin Lastno programiran sistem za upravljanje spletnih vsebin je lahko naročniku prilagojen do vsake mere. Omejitvi sta tukaj le tehnične zmoţnosti programerja in finančne zmoţnosti naročnika. Za izdelavo oz. programiranje portala bi programer porabil 108 ur, dodatnih 10 ur potrebuje za oblikovanje portala in 2 uri, da portal postavi na streţnik. Pri kalkulaciji je upoštevan strošek porabe električne energije (računalnik z monitorjem s povprečno odjemno močjo 0,5 kw/h). Po ceniku lokalnega dobavitelja električne energije znaša cena kw/h ure skupaj z DDV 0,07. Mesečni strošek dostopa do interneta pri lokalnem ponudniku znaša 30, kar nanese 1 /dan. Za programiranje portala je programer porabil 120 ur, kar je enako 5 dni, zato je dostop do interneta znašal 5. Upošteval sem tudi druge stroške (pisarniški material, barva za tiskalnik...). Tabela 6.1: Kalkulacija stroškov pri lastno programiranem portalu izdelava/programiranje portala 108 h * 10 /h = 1.080,00 + oblikovanje portala 10 h * 10 /h = 100,00 + postavitev na streţnik 2 h * 10 /h = 20,00 + stroški porabe električne energije 120 h * 0,07 / 2 = 4,20 + dejanski stroški dostopa do interneta 1 /dan * 5 = 5,00 + drugi stroški 25,00 Skupaj stroški 1.234,20

70 58 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Lastno programiranje portala zahteva osnovno znanje označevalnega jezika HTML in skriptnega jezika PHP, zato je potrebnih veliko programerskih ur za izdelavo in programiranje portala, kar se seveda odseva tudi v visokih končnih stroških izdelave portala. Pri izdelavi klasično programiranega portala so bili upoštevani tako stroški programerskih ur kot tudi posredni stroški Kalkulacija stroškovne cene odprtokodnega sistema za upravljanje spletnih vsebin Pri odprtokodnem sistemu je odprta koda uporabniku na voljo brezplačno. Dovoljeno je sistem dograjevati, spreminjati in ga oblikovno preurejati po lastnih ţeljah. Tukaj je prihranek pri začetnem programiranju ţe na prvi pogled očiten. Vendar pa so lahko odprtokodne rešitve včasih prezapletene in prezahtevne za naše ţelje. Pri naslednji kalkulaciji so prav tako upoštevani stroški električne energije, dostop do interneta ter drugi stroški (tabela 6.2). Tabela 6.2: Kalkulacija stroškov pri odprtokodnem portalu namestitev portala 6 h * 10 /h = 60,00 + implementacija modulov in vtičnikov 8 h * 10 /h = 80,00 + oblikovanje teme portala 8 h * 10 /h = 80,00 + postavitev na streţnik 2 h * 10 /h = 20,00 + stroški porabe električne energije 24 h * 0,07 / 2 = 0,84 + dejanski stroški dostopa do interneta 1 /dan * 1 = 1,00 + drugi stroški 25,00 Skupaj stroški 266,84 Kljub temu, da je tudi v primeru izdelave portala s pomočjo odprtokodnih sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami povprečna urna postavka programerja začetnika 10, so v tem primeru stroški izdelave precej niţji. Za namestitev portala porabi programer v povprečju le 6 ur, za implementacijo modulov in vtičnikov, oblikovanje teme portala in

71 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 59 postavitev na streţnik pa skupno 18 ur. Skupni stroški izdelave portala, skupaj s posrednimi stroški, so tako le 266, Ugotovitve Če primerjamo stroške izdelave klasično programiranega portala z odprtokodnim CMS sistemom, pridemo do spoznanja, da je uporaba odprtokodnega CMS sistema bistveno cenejša in dolgoročno primernejša izbira. Laţje in cenejše je nadaljnje vzdrţevanje, nadgrajevanje in upravljanje s sistemom. Na voljo nam je tudi brezplačna pomoč preko raznih spletnih forumov. Za namestitev portala, implementacijo modulov in vtičnikov, oblikovanje teme portala in postavitev na streţnik porabi programer pri odprtokodnem portalu bistveno manj časa, kot bi ga isti programer porabil za izdelavo klasično programiranega portala. Posledično se zmanjšajo tudi stroški porabe električne energije in stroški dostopa do interneta, medtem ko drugi stroški ostanejo enaki. Prihranek pri izdelavi portala s pomočjo odprtokodnega CMS je skoraj 80 % (tabela 6.3). Tabela 6.3: Izračun primerjave predvideni stroški lastno programiranega CMS 1.234,20 stroški izdelave portala s pomočjo odprtokodnega CMS 266,84 Razlika + 967,36 Pri tem je potrebno upoštevati, da bo odprtokodni sistem nudil vse zahtevane lastnosti naročnika. V nasprotnem primeru je lasten CMS edina izbira, saj omogoča popolno prilagajanje zahtevam naročnika.

72 60 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 7. SKLEP Ţivimo v dobi informacijske druţbe in hitrih sprememb, ki nas silijo, da jim sledimo, preizkušamo novosti in uţivamo v lajšanju tehničnih del s sodobnimi sistemi. Nove tehnologije spodrivajo stare, saj nam zagotavljajo prihranek pri času in denarju, poleg tega pa se odraţajo s svojo enostavnostjo uporabe in številnimi novitetami, ki nam jih stare tehnologije niso omogočile. Uporaba sistemov za upravljanje vsebin zadnja leta skokovito narašča. CSS je s svojim prihodom pomenil velik preobrat tako pri izdelovalcih, kot pri uporabnikih, saj je na eni strani omogočal laţjo in prijaznejšo izdelavo, na drugi pa lepše, kvalitetnejše in prijaznejše spletne strani s strani uporabnikov in iskalnikov. Podjetja se odločajo za CMS predvsem zaradi pridobivanja poslovnih informacij, komuniciranje, nabavo ter izobraţevanje zaposlenih. Kompleksnost okolja, v katerem delujejo, povzroča vse večjo odvisnost ne samo od materialnih virov in tehnologije, pač pa predvsem od svoje predstavitve in sodelovanja s strankami, zaposlenimi, dobavitelji in poslovnimi partnerji. Prilagajanje potrebam sodobnega poslovanja je torej nujno za preţivetje podjetja v vse bolj tekmovalnih okoliščinah. Diplomska naloga zajema osnovne pojme spletne vsebine in sistemov, ki s temi vsebinami upravljajo. Ključna prednost teh sistemov je hitrejše in enostavnejše kreiranje novih spletnih strani ter bistveno zmanjšan obseg vzdrţevanja. Ugotovil sem, da je pri izgradnji spletnih strani oz. portalov potrebno upoštevati precej dejavnikov, največkrat so to časovne in finančne omejitve ter raven usposobljenosti znotraj organizacije. S primerjavo različnih sistemov za upravljanje spletnih vsebin sem ugotovil, da nekateri CMS-i sluţijo bolj skupinski uporabi za druţenje, izmenjavo mnenj na forumih ali klepetalnicah in drugi izključno za objavljanje in upravljanje vsebin. Obstajajo pa tudi takšni, ki zdruţujejo vse zgoraj omenjeno in so navsezadnje še enostavni za uporabno. S pomočjo primerjave različnih odprtokodnih sistemov za upravljanje spletnih vsebin sem izbral primernega za prenovo portala Društva avtomatikov Slovenije. Sistem Joomla mi je omogočil

73 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 61 poljubno grafično izdelavo spletne strani, neodvisno postavitev modulov, uvoz statičnih spletnih strani ter ogromno spletno podporo. Stroškovna analiza izdelave, uporabe in vzdrţevanja klasičnega in izbranega odprtokodnega sistema za upravljanje spletnih vsebin je pokazala izjemen prihranek pri izdelavi portala s pomočjo izbranega CMS. Zaradi teh ključnih karakteristik CMS sistemov lahko pričakujemo, da se bo njihova uporaba v prihodnosti še razširila in popolnoma nadomestila lastno programirane sisteme za upravljanje spletnih vsebin.

74 62 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV Literatura in viri: [1] B. Boiko: Content Management Bible, Metatorial Services Inc. & Hungry Minds Inc., New York, 2002 [2] Barrie M. North, Joomla! 1.5: A User's Guide Building a Successful Joomla! Powered Website 2nd Edition, 2009 [3] O. Zschau, D. Traub, R. Zahradka: Web Content Management: Websites Professionell planen und betreiben, Galileo Press GmbH, Bonn, 2002 [4] D. Rahmel: Beginning Joomla! Second Edition, New York (Apress), 2009 [5] S. Dimpfl, R. Ellermann, S. Erdle: Content Management System, Höhere Berufsfachschule Medien, Neustadt, 2003 [6] Andreas Mauthe, Peter Thomas, Professional Content Management Systems: Handling Digital Media Assets [7] Peršin, Stojan, Uvod v avtomatizacijo, 1997 (Svet elektronike: revija za elektroniko, avtomatiko, računalništvo in telekomunikacije) [8] H. Yu, Content And Workflow Management For Library Web Sites: Case studies, Idea Group Inc., Los Angeles, 2005 [9] O. Zschau, D. Traub, R. Zahradka: Web Content Management: Websites Professionell planen und betreiben, Galileo Press GmbH, Bonn, 2002 [10] Koletnik, Franc, Računovodstvo za notranje uporabnike informacij, 2007 [11] Frye, Curtis, Microsoft Office Excel 2007 hitro in jasno: preprost, slikovit in pregleden priročnik za Excel, Ljubljana (Pasadena), 2007 [12] Valentič, G. Izdelava spletnih strani s CSS 2 spletnim standardom. (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: [13] Uršič, M. Dinamična spletna stran (online). (citirano ). Dostopno na naslovu: [14] Skrt, R. Odprtokodni sistemi za samostojno upravljanje spletnih vsebin (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: [15] Krajnc, A. in Welzer, T. XML in podatkovne baze (online) (citirano ). Dostopno na naslovu:

75 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 63 [16] Mutton, P. August 2009 Web Server Survey (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: [17] Gap. Odprta koda (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: [18] Robertson, J. How to evaluate content management system (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: [19] Robertson, J. Open source content management systems (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: [20] Osredkar, V. in Levka, J. Slojoomla Hitro, enostavno, učinkovito (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: [21] Google trends. Avarage worldwide traffic od Joomla in all years (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: [22] Osredkar, V. in Levka, J. Kaj je Slojoomla CMS? (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: [23] Goodwen, S. Welcome to opensourcecms.com (online) (citirano ). Dostopno na naslovu: [24] Unknown Author: CMS Matrix (online) (citirano ) Dostopno na naslovu:

76 64 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin PRILOGA Priloga A: Uporaba portala Društva avtomatikov Slovenije Priloga B: Seznam slik Priloga C: Seznam tabel

77 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 65 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Smetanova ulica 17, 2000 Maribor EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, Razlagova ulica 14, 2000 Maribor UPORABA PORTALA DRUŠTVA AVTOMATIKOV SLOVENIJE Maribor, november 2009

78 66 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 1. UPORABNIŠKI DEL 1.1 Prijava Za dostop in sodelovanje na portalu Društva avtomatikov Slovenije potrebujete uporabniško ime in geslo. Po uspešni registraciji in aktivaciji uporabniškega računa se lahko prijavite na portal (slika 1.1), kjer nato lahko dostopate do vsebin in elementov, ki so vam bili dodeljeni od upravljavca spletnega portala. Polje za avtentikacijo uporabnika se odpre po kliku na povezavo»login«poleg ključavnice Slika 1.1: Avtentikacija uporabnika na vstopni strani portala

79 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Vstavljanje prispevkov, povezav in urejanje profila Registriran uporabnik lahko doda prispevek ali povezavo ter si uredi profil preko uporabniškega menija, ki mu je na voljo takoj po uspešni prijavi na portal (slika 1.2). Novico lahko objavijo samo določene skupine uporabnikov. Uporabniška skupina Avtor lahko dodaja vsebino, ki jo upravljavec objavi, nato pa jo lahko tudi ureja. Urednik lahko dodaja vsebino, ki jo upravljavec objavi, nato pa lahko ureja svojo vsebino in tudi tisto, ki jo je objavil uporabnik skupine Avtor. Skupina Založniki lahko dodaja vsebino, ureja objavljeno vsebino skupine Avtor in Urednik. To lahko storijo samo skupine upravljavskega dela. Skupine Upravitelj, Administrator in Super administrator vsebino objavijo in preko upravljavskega dela objavijo vsebine, ki sta jih oddali skupini Avtor ali Urednik. Urejanje profila uporabnika Dodajanje prispevkov Ob kliku na to ikono se odpre vmesnik za urejanje prikazane vsebine Slika 1.2: Dodajanje prispevkov in urejanje profila Poleg naslova vsebine se nahaja ikona za urejanje in oznaka za prikaz vsebine uporabnikom. S klikom nanjo lahko urejate vsebino, ki pripada naslovu. Raven dostopa do vsebine ponazarjajo oznake Javno, Registriran ali Posebno.

80 68 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Vsebino označeno s Javno vidijo vsi obiskovalci spletnega portala, tudi tisti, ki nimajo uporabniškega imena oz. niso prijavljeni. Registrirano označuje vsebine, ki so na voljo vsem registriranim uporabnikom. Do teh vsebin lahko uporabniki portala dostopajo samo s prijavo v portal. Posebno pa je na voljo registriranim uporabnikom, ki spadajo v skupine Avtor, Urednik, Založnik, Upravitelj, Administrator in Super administrator. Ko kliknemo na meni»objavite prispevek«se odpre vmesnik z urejevalnikom besedila za izdelavo spletni novic (slika 1.3). Vmesnik omogoča pisanje naslova, jedro vsebine, izbiro področja in kategorije, uporabniški psevdonim, začetek in konec objave, raven dostopa, meta podatke ter ključne besede. K prispevku lahko dodamo tudi fotografijo. Naslov novice Izbor področja Vnosno polje Po vnosu podatkov shranite vsebino s klikom na ta gumb za besedilo Izbor kategorije Začetek in konec objave Slika 1.3: Urejevalnik za izdelavo vsebine Razne slikovne elemente lahko v vsebino vnesemo na dva načina. Prvi način je z uporabo WYSIWYG urejevalnika. Če kliknemo na ikono za slike v upravljavski vrstici urejevalnika, se odpre vmesnik za nalaganje in izbiro ţelene slike (slika 1.4). Slike lahko naloţite in jih poljubno urejate v svojih mapah na streţniku, določite lahko tudi velikost posamezne slike, poravnavo z besedilom in razne dodatne funkcije.

81 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 69 Splošne nastavitve velikosti, obrob, oblike in položaja slike Izbira slik v mapah na strežniku Prenos slike na spletni strežnik Slika 1.4: Vmesnik Image Manager za izbiro in vnos slike Slikovne elemente lahko vnašamo v vsebino tudi s klikom na ikono»slika«v vmesniku z urejevalnikom besedila za izdelavo spletnih prispevkov. Potrebno je izbrati slike na streţniku v izbranih mapah ter jim določiti opis, naslov ter naziv (slika 1.5). Izbira slike, nameščene na spletnem strežniku Slika 1.5: Zavihek za vstavljanje slikovnega materiala v prispevek

82 70 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 1.3 Prevod vsebine Uporabnik lahko s klikom na zastavico v navigacijski vrstici portala izbira med nameščenimi jeziki. Privzeti je slovenski jezik. V portal Društva avtomatikov Slovenije je nameščen modul, namenjen prevodu napisane vsebine v tuji jezik. Modul se imenuje JoomFish, njegovo delovanje pa je predstavljeno v poglavju Ko avtor napiše svoj prispevek in mu upravljavec vsebino objavi in omogoči prevod na naslovni strani spletnega portala, lahko to vsebino tudi prevede v tuji jezik (v našem primeru je to angleščina). Ob kliku na angleško zastavo portal spremeni jezičnost. Portal v primeru, da vsebina ni prevedena v angleški jezik, izpiše naslednje besedilo: There are no translations available. To pomeni, da vsebina ni prevedena oz. dosegljiva v izbranem jeziku (angleščina).

83 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin UPRAVLJAVSKI DEL 2.1 Prijava Za dostop v upravljavski del Joomla uporabite spletni naslov: Prikaţe se pogovorno okno za prijavo (slika 2.1). V ustrezno okence vnesite uporabniško ime in geslo in s klikom na gumb Prijava vstopite v upravljavski del Joomla. Slika 2.1: Avtentikacija za upravljavski del portala Upravljavski del Joomle se imenuje tudi nadzorna plošča. Navigacijski meni Ikone za hitre skoke Hitri skoki na povezave prijavljenih uporabnikov, priljubljene, nedavno dodani članki in status menijev Slika 2.2: Nadzorna plošča Joomla portala DAS

84 2.2 Globalne nastavitve portala V globalnih nastavitvah portala lahko spreminjate nastavitve, pri katerih morate biti previdni, ker se lahko zgodi, da zaradi nepravilnih nastavitev spletne strani ne bo moţno prikazati. Do nastavitev sistema dostopate preko ikone za hitre skoke»globalne nastavitve«. Odpre se vmesnik z zavihki, ki določajo posamezne nastavitve: Spletna stran, Sistem in Strežnik. Vsi zavihki so v nadaljevanju opisani s slikami. Nastavitev optimizacije iskanja Nastavitve strani spletne Nastavitve shranimo s pritiskom na gumb Shrani Nastavitev meta ključnih besed in oznak Slika 2.3: Zavihek za nastavitve spletne strani

85 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 73 Nastavitve sistema Nastavitve uporabnika za Nastavitve pomnilnika Nastavitve za medijske datoteke Slika 2.4: Zavihek za globalne nastavitve Sistema Nastavitev baze podatkov Nastavitev časovnega pasu strežnika Nastavitve pošte Nastavitve za FTP Slika 2.5: Zavihek za globalne nastavitve Strežnik

86 74 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 2.3 Upravljanje z uporabniki Z vmesnikom upravljanja z uporabniki lahko izdelate nov račun uporabnika in dodeljujete pravice uporabnikom, ki so se registrirali preko uporabniškega dela spletnega portala. Do tega vmesnika dostopate preko ikone za hitre skoke Uporabniki. S klikom na ikono Nov se lahko izdela nov uporabniški račun, nakar se odpre vmesnik za vnos potrebnih podatkov naziva, uporabniškega imena, e-pošte in gesla ter drugih parametrov. Potrebno je izbrati tudi uporabniško skupino, kateri bo pripadal registriran uporabnik (slika 2.6). Dodaj novega uporabnika Stanje uporabnika Naziv uporabnika Slika 2.6: Upravljane z uporabniki Uporabniška skupina, ki jo določi Super skrbnik Vsakemu uporabniku, ki se registrira preko uporabniške strani, se avtomatsko dodelijo pravice skupine Registriran. Super skrbnik določi nove pravice in skupino, kamor bo pripadal. S klikom na uporabnika se odpre vmesnik z vsemi potrebnimi podatki, kjer lahko Super skrbnik določi pravice posameznega registriranega uporabnika (slika 2.7). Podatki o uporabniku Dodeljena skupina Izbira dodatnih parametrov Slika 2.7: Vmesnik za opis uporabnika

87 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Izdelava in upravljanje menijev Za dostop do vsebine uporabnik potrebuje menije, ki preusmerijo obiskovalca strani na ţeleno vsebino. Sistem Joomla omogoča več skupin menijev, vendar se bom zaradi razumevanja osredotočil na osnovni meni. Dejansko delujejo vse skupine menijev podobno, razlikujejo se predvsem po svojem namenu in cilju. Način prikaza menija upravlja predloga in postavitev modula za meni. Najenostavnejši način dodajanja povezav dokumenta v menije je z vmesnikom naprednega upravljanja vsebine. Naprednejši način upravljanja z meniji pa je preko upravitelja menijev: Meniji > Upravitelj menijev. Z vmesnikom Upravitelj postavk menija lahko upravljate elemente menijev v skupini Osnovni meni (slika 2.8). Če ţelite dodati nov element menija, potem kliknite na ikono Nov in preusmerilo vas bo na vmesnik za izbiro vrste menija. Položaj menija Dodaj nov meni Stanje menija Različni tipi menija Postavke menija Slika 2.8: Upravitelj postavk menija Dostopne pravice Joomla sistem omogoča tri vrste menijev. Te skupine omogočajo organiziranost in večjo preglednost nad elementi v posamezni skupini menijev.

88 76 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Joomla ima tri skupine menijev: osnovni meni, zgornji meni in uporabniški meni. Spodnja slika prikazuje skupine menijev, do njih lahko dostopamo preko ikone za hitre skoke Meniji ali skozi navigacijski meni: Meniji > Upravitelj menijev (slika 2.9). Upravljanje postavk menija Slika 2.9: Upravitelj menijev Število postavk v posameznem meniju 2.5. Izdelava področij Izdelava področij je najvišji nivo vsebine, ki bo kasneje razdeljena še na kategorije. Za izdelavo novega področja je potrebno klikniti na meni: Vsebina > Upravitelj področij (slika 2.10). Izdelava novega področja Dostop do Upravitelja področij Slika 2.10: Upravitelj področij Urejanje področij Če ţelite katero od področij urediti, jo označite in kliknite na ikono Uredi. S klikom na gumb Kopiraj lahko preprosto skopirate celotno vsebino in povezave izbranega področja v novo

89 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 77 izdelano področje. S klikom na ikono Nov lahko preprosto dodamo novo področje. Trenutno sta ustvarjena področja Novice in Statut. Za naslov novega področja običajno izberemo krajše enobesedno ime. Pri novi sekciji je moţno določiti tudi raven dostopa in sliko (slika 2.11). Naslov področja novega Raven dostopa WYSIWYG urejevalnik besedila za opis sekcije Slika 2.11: Izdelava novega področja 2.6 Izdelava kategorij Postopek izdelave kategorije je popolnoma enak postopku izdelave področja z razliko, da je kategorija niţji nivo kot področje. Do Upravitelja kategorij dostopamo preko menija (slika 2.12): Vsebina > Kategorije. Izdelava nove kategorije Urejenost kategorij Naslov kategorije Slika 2.12: Upravitelj kategorij Kategorija se nahaja znotraj izbranega področja

90 78 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin S klikom na ikono Nov se odpre vmesnik za izdelavo nove kategorije, ki je podoben vmesniku za izdelavo področij (slika 2.11). Edina razlika je, da je potrebno pri izdelavi kategorije izbrati še področje, kamor bo kategorija pripadala. 2.7 Izdelava vsebine Do področja za upravljanje prispevkov dostopamo preko nadzorne plošče s klikom na ikono Prispevki ali preko navigacijskega menija: Vsebina > Upravitelj prispevkov. Odpre se nam vmesnik za urejanje prispevkov. Tukaj lahko uredimo prispevke, določimo objavljenost prispevka na naslovni strani, pregledujemo število ogledov posameznega prispevka in podobno. S klikom na posamezni razdelek lahko spremenimo organiziranost prispevkov. Iskanje posameznega prispevka Objavljenost prispevka na naslovni strani. Primer: Novice Dodaj nov prispevek Objavljenost prispevka Spreminjanje globalnih nastavitev za prispevke Urejenost prispevkov Slika 2.13: Upravitelj prispevkov Izbrano področje Kategorija znotraj področja Za objavo prispevka je najprej potrebno določiti področje in kategorijo, kamor bo prispevek razvrščen (o tem sem govoril ţe v prejšnjem poglavju). Ko je kategorija ustvarjena, lahko prispevek preprosto dodamo s klikom na ikono Nov. Odpre se vmesnik za izdelavo novega prispevka (slika 2.14).

91 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 79 Predogled prispevka Prispevek shranimo s pritiskom na gumb Shrani Naslov prispevka Izbira področja Izbira kategorije WYSIWYG urejevalnik, kamor napišemo/ vstavimo besedilo Slika 2.14: Dodajanje novega prispevka Ko je vsebina napisana in kategorija v področju izbrana, imate na desni strani portala dodatne moţnosti upravljanja z vsebino. To so parametri za napredno upravljanje, ki so sestavljeni iz treh zavihkov: Parametri Prispevki (slika 2.15), Parametri Napredni (slika 2.16), Informacije o meta podatkih (slika 2.17). Izbira avtorja objave Izbira nivoja dostopa Slika 2.15: Parametri - Prispevki

92 80 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Slika 2.16: Parametri - Napredni Nastavitve prikaza vsebine lahko s pomočjo naprednih parametrov še dodatno ponastavimo. Tukaj lahko uporabimo globalne nastavitve, ki so vezane na sistem ali pa za posamezni prispevek določimo točno določen prikaz posameznih parametrov. Zavihek metainformacije določa dokumentu kratek opis, meta ključne besede, ključne besede za iskalne robotke ter ime avtorja v okviru metapodatkov (slika 2.17).

93 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 81 Slika 2.17: Informacije o metapodatkih 2.8 Arhiviranje Če je elementov vsebine toliko, da postane upravljanje nepregledno ali pa je vsebina izgubila svojo aktualnost, jo je potrebno izbrisati ali bolj priporočljivo arhivirati. Z arhiviranjem vsebine se ta shrani v posebno skladišče namenjeno arhivom strani. Do skladišča arhiva lahko dostopate preko vmesnika Upravitelj prispevkov, kjer na skrajni desni strani izberete status Arhivirano (slika 2.18). Če vsebina postane ponovno aktualna, jo je moţno obnoviti in ta se shrani ponovno na mesto poleg ostalih aktualnih prispevkov v svojo dodeljeno kategorijo. Arhiviraj vsebino Ponovna obnovitev arhivirane vsebine Izbira statusa Arhivirano Slika 2.18: Upravljanje arhiva prispevkov

94 82 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 2.9 Upravljanje medijev Z večpredstavnostnimi datotekami lahko upravljamo s pomočjo vmesnika Upravitelj medijev (slika 2.19). Do njega dostopamo preko ikone za hitre skoke Mediji v nadzorni plošči ali preko navigacijskega menija: Spletna stran > Upravljanje medijev. Ko ţelite v urejevalniku besedila vstaviti sliko, vas vmesnik napoti v imenik z večpredstavnostnimi datotekami. Prenašajo se lahko slikovne datoteke formatov GIF, JPG, PNG in BMP, Flash datoteke, XLS preglednice in PPT predstavitve. Velikost datoteke ne sme presegati 10 MB. Upravitelj medijev ima dva različna vpogleda datotek: Male slikice ter Podrobni pogled. Vmesnik prikazuje predogled in naziv slike, dimenzije, velikost in brisanje slike. Izdelava nove mape pomeni organiziranje in pregled nad večpredstavnostnimi datotekami na spletnem streţniku. V prazno polje vpišite ţeleno ime mape in potrdite s klikom na ikono Ustvari mapo. Polje za vpis imena nove mape Izbira mape z večpredstavnost nimi datotekami na strežniku Podatki o posamezni večpredstavnostni datoteki Izbira slike za prenos na spletni strežnik Slika 2.19: Vmesnik za upravljanje z mediji Brisanje datotek

95 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Množična pošta Sistem Joomla omogoča pošiljanje internih sporočil posameznim upravljavcem sistema. Do vmesnika Množična pošta dostopate tako, da v navigacijskem meniju izberete opcijo: Orodja > Množična pošta. Ta vmesnik vam omogoča pisanje in pošiljanje sporočil določenim uporabniškim skupinam. Sporočilo lahko pošljete upravljavcem skupine: Upravitelj, Skrbnik ali Super skrbnik. Prejeta sporočila lahko preberete s klikom na Orodja > Preberite sporočila. Za pošiljanje zasebnih sporočil pa izberite opcijo Napišite sporočilo, kjer lahko pošljete zasebno sporočilo posameznemu uporabniku portala. S klikom na gumb Pošlji pošljemo sporočilo Izbira uporabniške skupine Slika 2.20: Vmesnik za množično pošiljanje pošte med uporabniškimi skupinami 2.11 Upravljanje naslovne strani (Front Page) Do upravitelja naslovne strani dostopamo preko ikone za hitre skoke Naslovna stran v nadzorni plošči ali preko navigacijskega menija: Vsebina > Upravitelj naslovne strani. Odpre se vmesnik za upravljanje s prikazom naslovne strani, koliko vsebinskih elementov bo izpisanih in v kakšnem vrstnem redu bodo objavljeni. Določitev parametrov je prikazana na sliki (slika 2.21).

96 84 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Določanje vrstnega reda objavljenih vsebin Iskanje Izbira področja Slika 2.21: Upravitelj naslovne strani Vmesnik nam prikazuje objavljenost posameznih prispevkov, omogoča pa nam tudi odstranitev in arhiviranje le-teh. Vrstni red prikaza vsebine lahko spreminjamo z razvrščanjem vsebine po kategorijah, starosti, priljubljenosti, imenu ali avtorju vsebine Prevod vsebine v tuji jezik Večjezična podpora na portalu je dobrodošla, če le-tega obišče mnoţica ljudi iz različnih koncev sveta. Ena takšnih komponent, ki daje moţnost sprotnega prevajanja v poljubni jezik, je JoomFish. To je komponenta, ki je namenjena Joomla sistemu od zunanjih razvijalcev in je prosto dostopna preko spleta. Do nje dostopate preko menija: Komponente > Joom!Fish. Odpre se nadzorna plošča JoomFish za upravljanje s prevodi (slika 2.22). Slika 2.22: Nadzorna plošča večjezikovnega vsebinskega upravljavca

97 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 85 Kadar ţelite prevesti napisano vsebino, je potrebno izbrati zavihek Prevodi, nato na desni strani izberete jezik ter vsebinski element. V našem primeru je to Contents (vsebina). Odpre se vmesnik, ki shranjuje vse napisane vsebine (slika 2.23). Jezik v katerega je vsebina prevedena Preveden naslov Nedokončan ali spremenjen prevod Naslov vsebine Slika 2.23: Izbira vsebine za prevajanje Objavljen oz. neobjavljen prevod S klikom na določeno vsebino se vam odpre vmesnik z originalnim besedilom in oknom, kamor vnesete preveden tekst. Ko je prevod končan, s pritiskom na kljukico Objavljeno ter Shrani potrdite in objavite prevod. Če prevajate slovensko vsebino v angleško, potem nastavite v zavihku moţnost English. Prevod se shrani v zbirko podatkov in je na razpolago takoj ob kliku na sliko zastavice v uporabniškem delu portala Upravljanje s predlogami Vmesnik Upravitelj predlog vam omogoča dodajanje, popravljanje ali brisanje predloge na spletni strani. Do tega vmesnika dostopate preko navigacijskega menija: Razširitve > Upravitelj predlog (slika 2.24). Moţno je urejati in spreminjati tudi predlogo skrbniške strani, za dostop do te izberite podzavihek Skrbnik.

98 86 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Izbira nameščenih predlog Izbrana predloga ima status Privzeto S klikom na Uredi lahko posamezno predlogo urejamo Slika 2.24: Upravitelj predlog Določene predloge nudijo moţnost urejanja HTML oz. CSS kode preko spletnega vmesnika. Spreminjamo lahko parametre v kolikor je datoteka params.ini zapisljiva (slika 2.25). Predogled predloge Urejanje predloge s pomočjo HTML kode Urejanje predloge s pomočjo CSS kode Nastavljanje parametrov. Datoteka params.ini mora biti zapisljiva Slika 2.25: Urejanje predlog 2.14 Upravitelj razširitev Vmesnik Upravitelj razširitev vam omogoča nameščanje komponent, modulov, vtičnikov, jezika in predlog. Do tega vmesnika dostopate preko navigacijskega menija: Razširitve >

99 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 87 Namesti/Odstrani (slika 2.26). Da je namestitev dovoljena je potrebno imeti nastavljen FTP račun znotraj Globalnih nastavitev v podzavihku Sistem (glej poglavje 2.2, slika 2.5) in dovoljeno pisanje v namestitvene direktorije (chmod 777). Nalaganje in namestitev paketnih datotek Namestitev je mogoče opraviti tudi iz mape na strežniku Slika 2.26: Upravitelj razširitev - Namesti V podzavihku Komponente se nahajajo komponente, ki so ţe del sistema Joomla in nekaj takšnih, ki so nameščene kasneje. Vsako posamezno komponento je mogoče odstraniti, razen sistemskih, le-te so obarvane sivo (slika 2.27). Gumb za odstranitev komponent Komponente knjiga gostov, galerija slik... Sistemske komponente Slika 2.27: Upravitelj razširitev - Komponente

100 88 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin V podzavihku Moduli se nahajajo moduli spletne strani in skrbniški moduli. Le-ti prikazujejo posamezne elemente portala na uporabniški strani. Prav tako tudi tukaj zaradi varnosti določenih modulov ni mogoče odstraniti (slika 2.28). Slika 2.28: Upravitelj razširitev - Moduli V podzavihku Vtičniki se nahajajo vtičniki spletne strani. Le-ti lahko delujejo samostojno ali kot kakšne izmed komponent. Odstranjeni so lahko le vtičniki, ki so dostopni. Nekateri vtičniki, ki predstavljajo jedro Joomle, ne morejo biti odstranjeni (slika 2.29). Slika 2.29: Upravitelj razširitev - Vtičniki V podzavihku Jeziki se nahajajo jeziki spletne strani. Prikazani so nameščeni jeziki spletne in skrbniške strani. Privzetega jezika ni mogoče odstraniti (slika 2.30).

101 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin 89 Slika 2.30: Upravitelj razširitev - Jeziki V podzavihku Predloge se nahajajo predloge spletne in skrbniške strani. Dostopne so samo tiste predloge, ki se lahko odstranijo. Privzeta predloga se ne more odstraniti (slika 2.31). Slika 2.31: Upravitelj razširitev - Predloge 2.15 Upravitelj modulov Vmesnik Upravitelj modulov vam omogoča dodajanje, urejanje, brisanje, omogočanje in kopiranje modulov. Do tega vmesnika dostopate preko navigacijskega menija: Razširitve > Upravitelj modulov (slika 2.32).

102 90 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Upravljanje modulov na spletni strani Dodajanje novega modula Omogočanje oz. neomogočanje modula Dostop modula, ki je na voljo samo Registrirani skupini uporabnikov Slika 2.32: Upravitelj modulov Upravitelj modulov na skrbniški strani omogoča spreminjanje in urejanje skrbniške strani (slika 2.33). Slika 2.33: Upravitelj modulov na skrbniški strani

103 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Upravitelj vtičnikov Vmesnik Upravitelj vtičnikov vam omogoča urejanje, omogočanje in neomogočanje vtičnikov. Do tega vmesnika dostopate preko navigacijskega menija: Razširitve > Upravitelj vtičnikov (slika 2.34). Urejanje posameznega vtičnika nam razkrije njegove parametre in druge nastavitve povezane z delovanjem. Omogočanje in onemogočanje posameznih vtičnikov Urejenost je mogoče shraniti s pritiskom na ikono Disketa Naziv vtičnika Slika 2.34: Upravitelj vtičnikov Tip vtičnika 2.17 Pomoč in informacije Preko navigacijskega menija Pomoč > Info o sistemu nam je na voljo nekaj informacij o sistemu na katerem je nameščen sistem ter Joomla Pomoč v angleškem jeziku. Informacije o sistemu nam razkrijejo vrsto streţnika, PHP verzijo, znakovni nabor in druge podatke. Vpogled imamo tudi v nastavitveno datoteko, PHP nastavitve, pravice za mape in informacije o PHP verziji (slika 2.35).

104 92 Uporaba in stroškovna analiza sistema za upravljanje spletnih vsebin Slika 2.35: Informacije o sistemu

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

SLOVENSKI GIMP-PORTAL

SLOVENSKI GIMP-PORTAL ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA SLOVENSKI GIMP-PORTAL Tematsko področje: RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE (IKT) Avtorja:

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Igor Plavšić Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA

More information

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Šircelj Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Ogrodje mobilne aplikacije mfri

Ogrodje mobilne aplikacije mfri Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Obrez Ogrodje mobilne aplikacije mfri DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Spletne ankete so res poceni?

Spletne ankete so res poceni? Spletne ankete so res poceni? Dr. Vasja Vehovar, FDV info@ris.org Internet v letu 2001 Leto največjega večanja števila uporabnikov Letna stopnja rast okoli 40% 350.000 (jan. 2001) 500.00 (jan. 2002) Gospodinjstva:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA RAZLIČNIH PRISTOPOV PRI UVAJANJU DOKUMENTNEGA POSLOVANJA NA OSNOVI

More information

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Rok Janež RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Maribor, februar 2017 RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios Diplomsko delo Študent: Študijski

More information

Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih

Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Goran Ocepek Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. Dr. Saša Divjak Ljubljana,

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar Družbeni mediji na spletu in kraja identitete Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Žgajnar

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Luka Golinar Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem

More information

ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV?

ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV? ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV? Tematsko področje: interdisciplinarno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Informatika in tehnologije komuniciranja POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V TILZOR Maribor Čas opravljanja Od 25.3.2010 do 14.6.2010 Mentor v GD Tilen Zorenč Študent Miha

More information

OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS)

OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU STROKAVNA INFORMATIKA IN STATISTIČNE METODE VREDNOTENJA ŠTUDENTKA: Barbara Fras MENTOR: Matej Zdovc CELJE, MAJ 2009 kazalo 1. UVOD... 3 2.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV Ljubljana, november 2005 TAJKA ŽAGAR IZJAVA Študentka Tajka Žagar izjavljam, da sem avtorica

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

Razvoj informacijskega sistema Lisjak

Razvoj informacijskega sistema Lisjak UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Špela Uranič Razvoj informacijskega sistema Lisjak DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Rok Rupnik Ljubljanja,

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Reprodukcija dejanskega okolja v virtualno resničnost s pomočjo para kamer ter Google Cardboard

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju)

PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju) Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Šegova ulica 112 8000 Novo mesto PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju) Avtorica: Tanja JERIČ, dipl. inž. rač. in inf. Novo mesto,

More information

Plačljivo spletno oglaševanje

Plačljivo spletno oglaševanje Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Jure Damjan Plačljivo spletno oglaševanje DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Mentor: prof.

More information

SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D.

SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SPLETNO TRŽENJE V TURIZMU: TERME ČATEŽ D. D. Ljubljana, september 2012 SIMONA HODE IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani(-a), študent(-ka) Ekonomske

More information

CJENOVNIK KABLOVSKA TV DIGITALNA TV INTERNET USLUGE

CJENOVNIK KABLOVSKA TV DIGITALNA TV INTERNET USLUGE CJENOVNIK KABLOVSKA TV Za zasnivanje pretplatničkog odnosa za korištenje usluga kablovske televizije potrebno je da je tehnički izvodljivo (mogude) priključenje na mrežu Kablovskih televizija HS i HKBnet

More information

RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE

RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE RAZISKAVA O EKONOMIJI DELITVE V pričujočem prispevku sem povzel ključne ugotovitve raziskave o ekonomiji delitve v Sloveniji, ki sem jo izpeljal v okviru svoje magistrske naloge z naslovom Inovativni podjetniški

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Računalništvo in informacijske tehnologije POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Tom88 d.o.o. Maribor Čas opravljanja od 1.4.2014 do 15.6.2014 Mentor Tomaž Kokot, univ. dipl.

More information

NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV

NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV Mitja Hegediš NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV Diplomsko delo Maribor, september 2009 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH

More information

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije.  četrtletje Uvodnik Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje pigmenta titanovega(iv) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo Priprava in vsebina strani Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NACIONALNEGA STORITVENEGA CENTRA CARINSKE UPRAVE

NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NACIONALNEGA STORITVENEGA CENTRA CARINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jani Poljšak NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NACIONALNEGA STORITVENEGA CENTRA CARINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI

More information

Informatika v medijih

Informatika v medijih 4.2. Analiza IS tehnike zajema zahtev. Razvoj IS Osnove razvoja IS je treba poznati, če želimo aktivno sodelovati pri uvedbi IS na področju, s katerim se ukvarjamo. Razvoj IS pomeni celotno pot od ideje

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PRIPRAVA MULTIMEDIJSKIH PRISPEVKOV ZA SPLETNI ČASOPIS DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PRIPRAVA MULTIMEDIJSKIH PRISPEVKOV ZA SPLETNI ČASOPIS DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PRIPRAVA MULTIMEDIJSKIH PRISPEVKOV ZA SPLETNI ČASOPIS DIPLOMSKO DELO Dejan Colja Mentor: doc. dr. Bogdan Filipič Nova Gorica, 2009 II ZAHVALA Teţko je

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME Ljubljana, oktober 2005 Vladimir Ljevaja IZJAVA Študent Vladimir Ljevaja izjavljam,

More information

TEHNOLOGIJE SPLETNEGA OGLAŠEVANJA

TEHNOLOGIJE SPLETNEGA OGLAŠEVANJA Diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa TEHNOLOGIJE SPLETNEGA OGLAŠEVANJA Študent: Študijski program: Smer: Damjan KOSIČ univerzitetni, Telekomunikacije Telekomunikacije Mentor: Somentor:

More information

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE Ljubljana, junij 2003 BLAŽ KONIČ IZJAVA Študent BLAŽ KONIČ izjavljam,

More information

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Geodezija, Smer za prostorsko

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?)

Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Poslovanje potovalnih agencij preko Interneta: rezultati raziskave Spletno trženje slovenskih potovalnih agencij (?) Zvonko Kribel, Štefan Bojnec Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper-Capodistria;

More information

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba

Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Paradoks zasebnosti na Facebooku

Paradoks zasebnosti na Facebooku UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Istenič Paradoks zasebnosti na Facebooku Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Istenič Mentor: doc.

More information

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12.

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza Delavnica ADP, Ljubljana Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12. april 2017 Vsebina predavanja Splošno o arhivu in mikro podatkih Sekundarna

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Matija Lovrić VPELJAVA GEST Z MIŠKO IN NADGRADNJA FUNKCIONALNOSTI KLASIČNEGA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA

Matija Lovrić VPELJAVA GEST Z MIŠKO IN NADGRADNJA FUNKCIONALNOSTI KLASIČNEGA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matija Lovrić VPELJAVA GEST Z MIŠKO IN NADGRADNJA FUNKCIONALNOSTI KLASIČNEGA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM

More information

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Vitorovič Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Saša Divjak

More information

Upravitelj opravil Task Manager

Upravitelj opravil Task Manager Upravitelj opravil Task Manager Povzetek: Ta dokument opisuje uporabo in razlago nekaterih možnosti Upravitelja opravil - Task Manager s ciljem, da ugotovimo, če in zakaj naš osebni računalnik deluje ''počasi''

More information

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKA NALOGA MARKO KOVAČ Ljubljana, november 2008 ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

PRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA

PRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Malenšek PRIMERJAVA BORZNIH TRGOVALNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV BTS IN XETRA DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

Spletne ankete in uvoz v Limesurvey

Spletne ankete in uvoz v Limesurvey (Priročnik za ravnatelje) Avtorji: Mojca Berce, Janko Harej, Primož Štekar, Dušan Klemenčič Ljubljana, februar 2012 Kazalo 1 SPLETNO ANKETIRANJE...3 1.1 Analiza podatkov...3 1.2 Anketa mora biti:...3 2

More information

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR DIPLOMSKA NALOGA ROBERT HORVAT Maribor 2007 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR PREDLOG IZBOLJŠAV AVTOMATIZIRANEGA PISARNIŠKEGA

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU

KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO David Polanec KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU Magistrsko delo Maribor, junij 2014 Koncept informacijskega

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

Elementi implementacije spletne trgovine

Elementi implementacije spletne trgovine UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Avbar Elementi implementacije spletne trgovine DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Janez Demšar LJUBLJANA,

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Ljubljana, december 2007 JURE KOVAČIČ IZJAVA Študent Jure Kovačič izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Kristina Slemenšek Primerjalna analiza tradicionalnega in internetnega oglaševanja na primeru podjetij Merkur in OBI Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

SKLADIŠČENJE KONČNIH IZDELKOV PIVOVARNE LAŠKO D.D. OB PODPORI SAP

SKLADIŠČENJE KONČNIH IZDELKOV PIVOVARNE LAŠKO D.D. OB PODPORI SAP UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Rok Remic SKLADIŠČENJE KONČNIH IZDELKOV PIVOVARNE LAŠKO D.D. OB PODPORI SAP diplomsko delo Celje, februar 2011 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Rok

More information

UVAJANJE TEHNOLOGIJE RFID V KNJIŢNICI LAŠKO

UVAJANJE TEHNOLOGIJE RFID V KNJIŢNICI LAŠKO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Špela Gobec UVAJANJE TEHNOLOGIJE RFID V KNJIŢNICI LAŠKO Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Celje, avgust 2011 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA

More information

PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE

PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Albin KODRIČ PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE Visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo Maribor, september 2013 PREGLED

More information

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d. Mentor: doc. dr. Vesna Novak Kandidat:

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

Eduroam O Eduroam servisu edu roam Uputstvo za podešavanje Eduroam konekcije NAPOMENA: Microsoft Windows XP Change advanced settings

Eduroam O Eduroam servisu edu roam Uputstvo za podešavanje Eduroam konekcije NAPOMENA: Microsoft Windows XP Change advanced settings Eduroam O Eduroam servisu Eduroam - educational roaming je besplatan servis za pristup Internetu. Svojim korisnicima omogućava bezbedan, brz i jednostavan pristup Internetu širom sveta, bez potrebe za

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

Večuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah

Večuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Kavčič Večuporabniške aplikacije na večdotičnih napravah DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Matija Marolt

More information

OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ

OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ Študent: Študijski program: Smer: Matjaž KORTNIK visokošolski strokovni študijski program Strojništvo

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO Adrijana Pavšič Mentor: pred. Tomica Dumančić, univ. dipl. soc Nova Gorica,

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information