EVROPSKI ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKLUTETA DIPLOMSKO DELO EVROPSKI ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI European electronic payment systems Študentka: Jasmina Herco Naslov: Fokovci 1b, 9208 Fokovci Številka indeksa: Redni študij Program: univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek Fokovci, julij 2008

2 PREDGOVOR Diplomsko delo, ki je pred vami, na svojih straneh povzema snov o plačilni sistemih. Plačilni sistemi so bistven del finančne infrastrukture v tržnem gospodarstvu. Za področje plačilnih sistemov je značilno, da prihaja do nenehnih sprememb. Plačilni sistem je sestavljen iz niza pravil, institucij in tehničnih postopkov za prenos sredstev in je del monetarnega sistema vsake ekonomije. Namen diplomske naloge je prikazati plačilne sisteme, ki se uporabljajo v Evropski uniji in njihove glavne značilnosti. Znano je, da so obstajale bistvene razlike med državami in njihovimi plačilnimi sistemi, zato je cilj Evropske monetarne unije odpraviti te razlike in oblikovati enoten plačilni sistem, ki bi bil hiter, zanesljiv in varen. V diplomski nalogi so v drugem poglavju najprej predstavljene splošne značilnosti plačilnih sistemov in njihovo delovanje. Predstavljeni so plačilni sistemi za poravnavo velikih vrednosti in sistemi za poravnavo majhnih vrednosti ter udeleženci, ki se pojavljajo v samem plačilnem toku. V tretjem poglavju diplomskega dela so predstavljeni evropski elektronski plačilni sistemi, ki se trenutno uporabljajo in njihove osnovne značilnosti. Med njimi je najbolj izpostavljen projekt SEPA, ki je trenutno najpomembnejši v Evropski uniji. V četrtem poglavju je podrobneje predstavljen najpomembnejši plačilni sistem v Evropi, to je sistem TARGET. Za sistem TARGET je značilno, da je temeljil na decentralizirani platformi in je bil največji in hkrati najpomembnejši plačilni sistem v zadnjih osmih letih. V petem poglavju je na kratko predstavljen sistem TARGET2, ki je nadomestil sistem TARGET. Sistem TARGET2 predstavlja nadgradnjo starega sistema z izboljšano tehnično infrastrukturno ter centralizirano platformo, ki je bistvena in najpomembnejša lastnost novega sistema. Sam sistem je še v fazi uvajanja, vendar je že na začetku pokazal zelo dobre pozitivne rezultate. V šestem poglavju pa so predstavljeni plačilni sistemi, ki so se in se še uporabljajo v Sloveniji. Slovenija je v zadnjem desetletju naredila korenite spremembe na področju plačilnih sistemov: od reforme plačilnega prometa, ko sta bila uvedena sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ) in Žiro kliring (ŽK), do začasnega vstopanja v sistem TARGET preko sistema RTGS plus in nazadnje vstop v sistem TARGET2. V zadnjem delu so predstavljene sklepne ugotovitve, o razvoju elektronskih sistemov, predvsem pa vključevanju Slovenije vanje. 2

3 KAZALO: 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene metode raziskovanja PLAČILNI SISTEMI Opredelitev plačilnega sistema Udeleženci v plačilnem sistemu Vrste plačilnih sistemov Sistemi za obračun in poravnavo plačil velikih vrednosti Sistemi za prenos plačil manjših vrednosti Plačilni instrumenti Gotovinska plačila Negotovinska plačila EVROPSKI ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI Sistem S.W.I.F.T Temeljne značilnosti Dejavnost sistema S.W.I.F.T Organiziranost sistema Razvoj sistema Sistem EBA EURO STEP STEP SEPA Značilnosti projekta SEPA Kreditna plačila Osnova značilnost SCT Sporočilni standardi UNIFI Direktne obremenitve Značilnosti DD Oblikovanje dveh novih elektronskih shem Kartično poslovanje Dodatne storitve SISTEM TARGET Značilnosti sistema TARGET

4 4.2 Delovanje sistema in sodelovanje v sistemu TARGET Zgradba sistema TARGET Urnik delovanja sistema in cenovna politika Uravnavanje plačilne sposobnosti SISTEM TARGET Značilnosti sistema Udeležba v sistemu TARGET Urnik delovanja in cenovna politika PLAČILNI SISTEMI V SLOVENIJI Sistem za poravnave plačil velikih vrednosti v realnem času BPRČ Temeljne značilnosti sistemov BPRČ Obdelovanje plačil v sistemih BPRČ Sistem RTGS plus Sistem plačil malih vrednosti (Žiro klirnig ŽK) Značilnosti sistema Struktura sistema Delovanje sistema Poravnava kartičnih plačil Statistični podatki o delovanju sistema ŽK Vključitev Slovenije v ostale plačilne sisteme TARGET SEPA Sistem EBA SKLEP POVZETEK SEZNAM LITERATURE IN VIROV SEZNAM SLIK IN TABEL

5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Področje raziskovanja v diplomskem delu bo področje plačilnega sistema. Učinkovitost poslovanja v tržnem gospodarstvu je v veliki meri določena z učinkovitostjo plačilnega sistema. Tema, ki jo raziskujemo, je zelo širokega spektra, vendar zelo zanimiva, saj se nanaša na področje, ki se nenehno spreminja in prinaša veliko novosti. Uvedba skupne valute evro v državah Evropske monetarne unije (EMU) je povzročila tudi spremembe na področju plačilnih sistemov. Saj je značilno, da se plačilni sistemi med državami razlikujejo, kar je posledica različnega zgodovinskega, političnega in gospodarskega razvoja. Z naraščanjem čezmejnega poslovanja pa se je pojavila težnja po enotnem plačilnem sistemu, ki bi bil hitrejši, zanesljivejši in varnejši. S širitvijo Evropske unije (EU) pa se današnji plačilni sistemi s pospešenim tempom spreminjajo. Tako je od vzpostavitve decentraliziranega sistema TARGET (Trans- European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system), ki je najpomembnejši plačilni sistem v Evropski uniji, vodilo k vzpostavitvi centraliziranega sistema TRAGET2, ki temelji na Enotni skupni platformi (ESP) in boljši tehnični infrastrukturi. Eden izmed najpomembnejših ciljev EMU je oblikovanje notranjega trga za plačila, kjer bi se valuta znotraj evro-območja prenašala iz ene države v drugo, kot so prej znotraj državnih meja. To naj bi omogočilo enotno območje plačil v evrih (Single Euro Payments Area- SEPA), ki bi naj bilo vzpostavljeno do leta SEPA bo tako omogočila prenos plačil v evrih, znotraj EU, hitro, poceni in varno. Spremembe na področju plačilnih sistemov izvaja tudi Slovenija. Kot ena izmed prvih se je vključila v sistem TARGET2, ki je začel delovati 19. novembra Intenzivno pa se tudi pripravlja na projekt SEPA. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti plačilne sisteme, ki se uporabljajo v Evropski uniji, jih opisati, kako delujejo, in prikazati, v kakšni smeri gre njihov razvoj. Cilj diplomskega dela je opredeliti plačilne sisteme in prikazati, kako se Slovenija vključuje v te sisteme. 5

6 V okviru omenjene problematike želimo dokazati trditev, da pomeni vključitev v evropske plačilne sisteme izboljšanje učinkovitosti plačil prek meja znotraj Evropske unije. Slovenija mora slediti trendom razvijanja plačilnih sistemov in se v njih pravočasno vključevati. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju diplomske naloge se bomo osredotočili le na najpomembnejše plačilne sisteme, ki se uporabljajo v Evropski uniji. Ker pišemo o plačilnih sistemih, lahko predvidevamo, da se bodo inovacije na področju informacijske tehnologije nadaljevale s pospešenim tempom in ker je tema aktualna, lahko predvidevamo, da bo prišlo v času pisanja diplomske naloge do sprememb. Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabili literaturo tujih in domačih avtorjev, v pomoč pa nam bodo tudi podatki in informacije iz interneta. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Diplomska naloga je predvidena kot poslovna raziskava, saj je osredotočena na informatiko kot funkcijo podjetja. Raziskava je dinamična, saj proučuje proces nastajanja in širjenja sprememb. V diplomskem delu je uporabljen deskriptiven pristop. Poleg metode deskripcije je uporabljena tudi komparativna in zgodovinska metoda ter kompilacijska metoda, kjer gre za postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev. Uporaba navedenih metod se razpleta in dograjuje skozi celotno delo. V sklepnem delu z metodo sinteze izoblikujemo nekaj spoznanj o proučevanem področju. 6

7 2 PLAČILNI SISTEMI Plačilni sistemi so pomemben del finančne infrastrukture v tržnih gospodarstvih, ki s svojim zanesljivim in učinkovitim delovanjem prispevajo k splošni stabilnosti in učinkovitosti gospodarstev (Banka Slovenije 2007a). Učinkovitost poslov v sodobnem tržnem gospodarstvu je v veliki meri odvisna od učinkovitega in zmogljivega plačilnega sistema (Logar 1998, 17). 2.1 Opredelitev plačilnega sistema Pod pojmom plačilni sistem razumemo skupek plačilnih in drugih instrumentov, bančnih postopkov in značilnih mehanizmov za medbančni prenos denarnih sredstev, ki skupaj omogočajo kroženje denarja ali opravljanje plačilnih storitev (Logar 1998, 23). Plačilni sistem definira postopke, pravila, standarde in instrumente, ki se uporabljajo pri izmenjavi finančnih vrednosti med dvema strankama ob poravnavi njunih obligacijskih razmerij. Plačilni sistem je sestavljen iz niza pravil, institucij in tehničnih postopkov za prenos sredstev in je del monetarnega sistema vsake ekonomije (Koma 2001, 6). Osnovna naloga plačilnih sistemov je olajšati poravnavo denarnih obveznosti, ki nastajajo pri poslovanju ekonomskih subjektov, ter zagotoviti varčen in učinkovit prenos sredstev. Temeljna naloga plačilnih sistemov je omogočiti poravnavo denarnih obveznosti, ki nastajajo pri poslovanju ekonomskih subjektov na trgih dobrin in finančnih trgih (Banka Slovenije 2007a). Za plačilne sisteme je značilno, da prihaja do nenehnih sprememb, na novo se definirajo postopki, pravila, standardi in instrumenti, ki se uporabljajo pri izmenjavi med dvema strankama, da prihaja do izboljšav in novih načinov uporabe na področju informatike. 2.2 Udeleženci v plačilnem sistemu 1 V plačilnem sistemu sodeluje več udeležencev, odvisno od vrste plačil. Ločimo gotovinska in negotovinska plačila. Gotovinska plačila vselej potekajo med dvema udeležencema, med plačnikom in prejemnikom plačila, s fizičnim prenosom gotovine. Gotovina gre iz rok v roke in pri tem ni potrebno nikakršno posredovanje. Nasprotno pa se negotovinska plačila 1 Povzeto po Logarjevi (1998, 23-25). 7

8 opravijo pretežno s sodelovanjem bank in drugih finančnih institucij, ki so pooblaščene za poslovanje z depoziti denarnih sredstev. Na splošno se v razvitih tržnih gospodarstvih največji delež plačil opravi z negotovinskimi plačili. Pri tem se banke v medsebojni konkurenci vse bolj prilagajajo zahtevam in posebnostim posameznih skupin tržnih osebkov z različnimi vrstami plačilnih instrumentov. Imetniki računov v posameznih bankah pričakujejo zamenljivost med različnimi vrstami plačilnih instrumentov in želijo prejemati plačila na svoj račun, ne glede na to, kakšen plačilni instrument je uporabil plačnik. Banke morajo za opravljanje plačilnih storitev izpolnjevati minimalne skupne pogoje za uporabo katerekoli vrste plačilnih instrumentov v imenu svojih komitentov. V procesu negotovinskega plačevanja v plačilnih sistemih EU se tako pojavljajo naslednji udeleženci: uporabniki, finančne institucije, ki ponujajo storitve plačilnega prometa, klirinška hiša in centralna banka. 2.3 Vrste plačilnih sistemov V plačilnem krogu je poravnava medbančnih plačil najzahtevnejši del. Sistemi za medbančni prenos denarnih sredstev skrbijo za prenose denarnih sredstev med bankami v njihovem imenu in v imenu svojih komitentov (Logar 1998, 48). Plačilne sisteme lahko med seboj razlikujemo po poslovnih dejavnostih, ki jih ti sistemi podpirajo, in po strankah oziroma uporabnikih, ki so jim namenjeni, kar se kaže v vrednosti plačil, ki jih ti mehanizmi obdelujejo. Logarjeva (1998, 48) tako deli plačilne sisteme na: sisteme, ki zagotavljajo obračun (prenos) in poravnavo medbančnih plačil velikih vrednosti (large value funds transfer systems); sisteme, ki zagotavljajo obračun (prenos) in poravnavo velikega števila medbančnih plačil manjših vrednosti (retail funds transfer systems). Oblikovanje teh posebnih sistemov je posledica naraščanja števila in vrednosti medbančnih plačil, ki se morajo vsakodnevno obdelati hitro, zanesljivo in učinkovito s čim manjšim tveganjem za plačilni in denarni sistem države (ibidem, 48). 8

9 2.3.1 Sistemi za obračun in poravnavo plačil velikih vrednosti Za sisteme za poravnavo velikih vrednosti je bistveno to, da se prek njih poravnavajo povprečno veliki zneski in nujna plačila, pri čemer so mnoga od njih povezana s poslovanjem na finančnih trgih (Logar 1998, 49). Medbančni prenos denarnih sredstev je sestavljen iz dveh stopenj oziroma korakov. Prvi korak je prenos podatkov ali informacij med plačnikovo in prejemnikovo banko. Prenos se začne s pošiljanjem sporočila o plačilu ali s sporočilom zahtevka za prenos denarnih sredstev plačnika. Sporočilo je lahko samo debetni prenos ali kreditni prenos. Sporočila o plačilih se v poravnavah obdelujejo po vnaprej določenih pravilih in metodičnih postopkih (identifikacija, uskladitev in potrditev sporočila o plačilu) (ibidem, 49). Prenos in obdelava nalogov za plačila velikih vrednosti se danes opravljata v razvitih tržnih gospodarstvih izključno elektronsko. Drugi korak je poravnava. To je dejanski prenos sredstev med banko plačnika in banko prejemnika. Poravnava, ki je nepreklicna in brezpogojna, je končna poravnava. Na splošno je končna poravnava opravljena v knjigah centralne banke. V praksi je največ plačil velikih vrednosti poravnanih v denarju centralne banke (ibidem, 50). Glede na načelo poravnave deli Logarjeva (1998, 50-52) dalje sisteme za obračun in poravnavo plačil velikih vrednosti na neto in bruto poravnavo. a) Neto poravnalni sistemi (net settlement systems) Neto poravnalni sistemi opravijo končno medbančno poravnavo po vnaprej določenih pravilih in postopkih na neto osnovi z dvostranskimi ali večstranskimi poboti. To pomeni, da se vsota vseh prejetih prenosov v določenem času zmanjša za vsoto vseh poslanih prenosov. V neto poravnalnih sistemih se prejeti in posredovani plačilni nalogi akumulirajo tekom poravnalnega obdobja, poravnava plačil se izvrši ob poravnalnem preseku (običajno je to ob koncu poravnalnega dne) (Bole 2002, 25). Ko sistem deluje po načelu neto poravnave, se za vsako banko med dnevom evidentirajo plačila v breme in plačila v dobro njenega računa. Po končani obdelavi pa se saldi vseh bank med sabo dokončno pobotajo, se pravi bankam neto dolžnicam se imetje na njihovih računih pri centralni banki za končni saldo zmanjša, bankam neto upnicam pa poveča. Ločimo dve vrsti neto poravnalnih sistemov (Bole 2002, 26) : 1. Bilateralne: tukaj se izračunajo neto terjatve oziroma obveznosti posamezne udeleženke sistema nasproti vsaki izmed ostalih udeleženk. 2. Multilateralne: tukaj pa se izračunajo neto terjatve oziroma neto obveznosti posamezne udeleženke nasproti klirinški skupini kot celoti, kar v primeru večjega števila udeleženk sistema močno zmanjša tako znesek kot število transakcij, potrebnih za poravnavo. 9

10 Slika 1 in 2 nam v nadaljevanju ponazarjata enostaven primer plačilnih tokov pri bilateralni in multilateralni neto poravnavi. SLIKA 1: PONAZORITEV SISTEMA BILATERALNE NETO PORAVNAVE BANKA A BANKA C BANKA B BANKA D Vir: Prirejeno po Logarjevi (1988, 52). SLIKA 2: PONAZORITEV SISTEMA MULTILATERALNE NETO PORAVNAVE BANKA A 130 BANKA C Obračunska institucija BANKA B BANKA D Vir: Prirejeno po Logarjevi (1988, 53). b) Bruto poravnalni sistemi (gross settlement systems) V bruto poravnalnih sistemih poteka medbančna poravnava na podlagi poravnave posamičnih prenosov, transakcija za transakcijo, brez pobotanja debetnih in kreditnih postavk. Bistvo za bruto poravnavo je, da je prenos denarja z računa ene banke na račun druge pri centralni banki brezpogojen in nepreklicen (Logar 1998, 51). Pri bruto poravnavi v realnem času (BPRČ oziroma RTGS Real Time Gross Settlement) se procesiranje in poravnava posameznih plačil odvijata v realnem času in neprekinjeno (Bole 2002, 25). 10

11 SLIKA 3: PONAZORITEV SISTEMA BRUTO PORAVNAVE BANKA A 40 BANKA C BANKA B 30 BANKA D Vir: Prirejeno po Logarjevi (1998, 52). Slika 3 nam prikazuje, da se pri sprotnih bruto poravnavah posameznih zneskov sporočila o plačilih izmenjujejo med vsakim parom bank. Tukaj banke poravnavajo vsako posamezno plačilo posebej s prenosom denarnih sredstev Sistemi za prenos plačil manjših vrednosti 2 Sisteme za prenos plačil manjših vrednosti (retail funds transfer systems oz. small-value transfer systems) opredelimo kot tiste sisteme, ki obdelujejo veliko število plačil sorazmerno manjših vrednosti, začetih z različnimi plačilnimi instrumenti. Ti sistemi podpirajo celo vrsto različnih poslov (transakcij), ki jih lahko razdelimo v dve skupini: Ponavljajoča se so tista plačila, ki se ponavljajo v stalnih zneskih in/ali v naprej določenih rokih; posamična plačila ali enkratna, ki se pojavljajo ob različnih poslih, katerih vrednosti so različne. Sistemi za prenos plačil manjših vrednosti povezujejo vse ekonomske subjekte, tako posameznike kot podjetja. Zato morajo delovati hitro, zanesljivo, biti morajo varni in ne predragi. V razvitih tržnih gospodarstvih ponujajo te storitve banke in druga specializirana podjetja. Ker so stroški za poravnavo manjših vrednosti razmeroma veliki, imajo pri opravljanju prav teh storitev pomembno vlogo neprestano razvijajoče se nove tehnologije, katerih cilj je povečati učinkovitost opravljanja plačilnih storitev glede na stroške. Instrumente, ki se uporabljajo pri plačilu majhnih vrednosti, je potrebno razdeliti na tiste transakcije, ki uporabljajo gotovino (gotovinske transakcije) in na tiste, ki gotovine ne uporabljajo (negotovinska plačila). 2 Povzeto po Logarjevi (1998, , ). 11

12 Razne statistične raziskave so pokazale, da se uporaba gotovine zmanjšuje, povečuje pa se uporaba negotovinskih plačil (kreditna plačila, debetna plačila, plačila s čeki, plačilne kartice, ). Pri negotovinskih plačilih se pojavljajo tudi določeni trendi: zmanjšuje se uporaba papirnih plačilnih instrumentov, s pojavom interneta pa se povečuje elektronsko poslovanje in poslovanje s plačilnimi karticami. V zadnjih nekaj letih je bila pozornost usmerjena predvsem na potrebo po medsebojno povezanem delovanju plačilnih sistemov. Danes imajo v svetu banke in nekatera specializirana podjetja, ki opravljajo plačilne storitve, že razvite lastne sisteme, ki so primerni za obdelavo čezmejnih plačil majhnih vrednosti z manjšimi stroški. Danes ima zelo pomembno vlogo elektronsko poslovanje. Z elektronsko gotovino se odpirajo možnosti za velike spremembe v plačilni infrastrukturi. 2.4 Plačilni instrumenti Gotovinska plačila Uporaba gotovine je po uporabnosti še vedno zelo pomembna, čeprav je po vrednosti ta odstotek majhen. Čim večji je znesek plačila, tem večja je težnja po negotovinskem plačilu z negotovinskim plačilnim instrumentom. Tehnološki razvoj plačilnih sistemov v razvitih tržnih gospodarstvih vpliva na uporabo gotovine na različne načine. Po eni strani je razvoj udobnih, tehnološko sodobnih sredstev za prenose denarnih sredstev na tekočih računih v bankah pripeljal do večje uporabe negotovinskih plačil. Istočasno pa je tehnologija omogočila veliko lažji dostop do bančnih računov za dvigovanje gotovine. Ker pa se gotovinsko plačani posli ne evidentirajo preko bančnega sistema, v večini držav ostaja zahteva, da naj bi se gotovinsko poslovanje ohranilo pri tistih poslih, ki niso predpisani ali davčno nadzorovani Negotovinska plačila Negotovinska plačila se opravijo z instrumenti, s katerimi se prenašajo stanja razpoložljivih denarnih sredstev med tekočimi oziroma žiro računi pravnih in fizičnih oseb, ki jih izvajajo banke in druge kreditne institucije, pošte ter drugi izvajalci plačilnih storitev. 3 Povzeto po Logarjevi (1988, 30-34, ) 12

13 Vrste negotovinskih plačil: Kreditna plačila se v papirni ali nepapirni obliki opravijo z zmanjšanjem imetij na računu plačnika oziroma s prenosom imetij z računa plačnika na račun prejemnika. Plačila se uporabljajo za plačevanje ponavljajoče se in posamezne obveznosti. Debetna plačila ali plačila z neposredno obremenitvijo računa plačnika je, poleg plačevanja s trajnimi nalogi, zelo primerna vrsta plačilnega instrumenta za elektronsko poslovanje. Za neposredno obremenitev računa je potrebno vnaprejšnje pooblastilo, s katerim plačnik pooblasti svojo banko, da obremeni njegov račun na podlagi navodil, ki jih izda pooblaščeni prejemnik plačila. Plačila s čeki. Ček je debetni instrument v obliki pisnega naloga za plačilo določenega zneska, ko je predložen plačnikovi banki, ki ga je izdala. V zadnjem desetletju pa je stopnja uporabe čekov zelo nizka v primerjavi s tehnološko sodobnimi plačilnimi instrumenti. Plačilne kartice delimo na debetne (debit cards) in kreditne kartice (credit cards). Kot pomemben način plačevanja so se uveljavile kreditne kartice, ki imetniku omogočajo nakupovanje in dvigovanje gotovine določenega, vnaprej dogovorjenega zneska. Debetne kartice pa imetnikom omogočajo, da z njimi kupujejo in za take nakupe neposredno obremenijo svoj tekoči račun pri banki, ki je kartico izdala. Klasične plačilne kartice, ki so bile opremljene z magnetnim trakom, so nadomestile čip kartice z vgrajenim mikroprocesorjem. Čipne oziroma elektronske plačilne kartice t.i.»pametne«kartice so bile uvedene zaradi večje varnosti poslovanja in lažjega poslovanja. Primer strukture kroga negotovinskega plačila v domačih plačilnih sistemih nam prikazuje slika 4. 13

14 SLIKA 4: KROG NEGOTOVINSKIH PLAČIL Vir: Logar 1998,

15 3 EVROPSKI ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI 3.1 Sistem S.W.I.F.T Temeljne značilnosti Sistem SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) je računalniška mreža med bankami, po kateri se prenašajo podatki o plačilnem prometu. Družba je bila ustanovljena leta 1973 na pobudo 239 bank iz 15-ih držav zahodne Evrope in ZDA, sedež ima v Bruslju. Sam sistem je aktivno zaživel 9. maja 1977 zaradi velikega tehnološkega napredka na področju računalništva in telekomunikacij (SWIFT 2008). Njegova največja prednost je, da gre za globalen sistem, ki na svoji globalnosti stalno pridobiva. Sistem je bil vpeljan s strani bank zaradi odprave glavne pomanjkljivosti ostalih dotedanjih sistemov, to je da so se ti sistemi nanašali na geografsko omejena področja. Privatna družba S.W.I.F.T. ima danes najbolj razširjeno globalno komunikacijsko mrežo. Skrbi za prenos sporočil v korist svojih delničarjev bank članic in drugih pooblaščenih finančnih institucij (Logar 1998, 139). Bistvene prednosti Swifta so (Erban in Centrih 1997, 25): enoten jezik in enotni postopki varnost in tajnost podatkov takojšen prenos sporočil boljše upravljanje sredstev (»Cas Management«) manjša možnost napak dostop do bank širom po svetu avtomatska obdelava podatkov obdelava»od začetka do konca«takojšnje posredovanje sporočil brez ročnega posega zmanjšanje operativnih stroškov SWIFT je od začetka delovanja prerasel iz okvirov inforamcijsko - tehnološkega orodja, kot nadomestilo konvencionalnim načinom posredovanja sporočil, v poslovno strategijo finančnih institucij. Uspeh storitev, ki jih ponuja SWIFT, je odvisen od zmožnosti, kako omogočiti bankam nadaljevati z učinkovitim konkuriranjem. SWIFT-ove storitve izpolnjujejo tehnološke in poslovno-strateške potrebe vseh bank in ostalih uporabnikov, vendar tudi ugodijo individualnim konkurenčnim prizadevanjem s ponudbo priložnosti glede novih produktov in storitev (SWIFT 2008). 15

16 3.1.2 Dejavnost sistema S.W.I.F.T. Glavna dejavnost sistema SWIFT je izmenjavanje finančnih sporočil po njegovi mreži, ki jo sestavljajo računalniška oprema, najete linije in ustrezna programska oprema. Mreža zagotavlja spremenljivost, veljavnost, shranjevanje in dobavo sporočil. Uporabnikom je mreža S.W.I.F.T. dostopna 24 ur na dan (Logar 1998, 140). SWIFT omogoča bankam članicam poceni in varne prenose finančnih sporočil. Ker gre za elektronske prenose standardiziranih sporočil, je mogoča tudi računalniška obdelava celotnega procesa. To je pravzaprav tista točka, na katero računajo banke pri svojih naporih za zniževanje stroškov mednarodnega plačilnega prometa. SWIFT torej omogoča mednarodno bančno poslovanje standardiziranih sporočil med različnimi finančnimi institucijami, ki morajo izpolnjevati določene kriterije, da se lahko pridružijo tej mreži (SWIFT 2008). Zaupnost pošiljateljev in prejemnikov je zavarovana s samodejnim kriptografskim zapisom vsakega sporočila, ki vstopi v mrežo. Uporabniki sporočil pa imajo sami možnost zagotoviti zaščito podatkov na poti med svojo lastno mrežo in mrežo S.W.I.F.T. Značilno pa je, da vsako sporočilo vsebuje overitev. Overitelj je sposoben prepoznati pošiljatelja in prejemnika ter zagotavlja, da sporočeni podatki med prenosom ne bodo spremenjeni (Logar 1998, 140). Finančne institucije, ki izmenjujejo sporočila po omrežju S.W.I.F.T., opravijo obračun ali poravnavo plačil, ki jih pošljejo na podlagi dvostranskih korespondenčnih odnosov ali pa z usmeritvijo nalogov v domači sistem medbančnih prenosov oziroma poravnav. Neposredno usmerjanje sporočil v medbančne obračunske sisteme narašča z naraščanjem števila velikih bank (ibidem, 140). Omrežje S.W.I.F.T. je najprej bilo namenjeno samo za standardizirani prenos čezmejnih plačil, sedaj pa se uporablja tudi za prenos podatkov v domačih plačilnih sistemih (ibidem, 141). Glaven namen SWIFT-a je da zagotavlja zanesljivo sporočilno, povezovalno programsko opremo in 24-urno globalno podporo finančnim institucijam v 208-ih državah (SWIFT 2008). Sam S.W.I.F.T. uporablja v sporočilih že obstoječe mednarodne standarde za tekste organizacij ISO (International Organisation for Standardization) in ICC (International Chamber of Commerce), ki se uporabljajo kot dogovorjeni standardi v finančnih sporočilih. Ti standardi omogočajo lažje komuniciranje, avtomatizacijo, izboljšujejo produktivnost, znižujejo stroške ter izločujejo napake (Gurjakovič 2002, 12-13). 16

17 Sam sistem prav tako zagotavlja inetraktiven (povraten) način posredovanja sporočil. Pri tem finančne institucije potrebujejo (Koma 2001, 89-90): varno komunikacijo S.W.I.F.T. eliminira negotovosti v prenosu informacij, varen dostop avtentifikacija (preverjanje identitete uporabnika) s sistemom pametnih kartic, sporočilna zaupnost vsako sporočilo je enkripirano v fazi prenosa, avtentifikacija sporočil vsako sporočilo je avtentificirano s pomočjo skrivnega ključa, odgovornost odgovornosti pošiljatelja, prejemnika in S.W.I.F.T. so natančno opredeljene, znižanje stroškov STP, eno samo mesto priključitve, konkurenčne cene, mnogostranost, produktivnost, obdelava od začetka do konca sporočilni standardi, storitve informiranja, izobraževanje strank, analiza prometa, upravljanje z riziki usklajevanje, kliring, zaupanja vredna tretja stranka, interna poročila, finančne institucije potrebujejo nadzor, da ne razmišljajo o sistemu 24-urna podpora, kulturna varnost in zanesljivost. S.W.I.F.T. danes pokriva vse kontinente in je postal nepogrešljivo sredstvo izmenjave bančnih podatkov. Tehnična struktura je sestavljena iz računalniških centrov, ki so med seboj povezani. Uporabniki pridejo v omrežje skozi računalniško podprto opremo, ki si jo izberejo sami (SWIFT 2008) Organiziranost sistema 4 Vsaka država ima svojo notranjo organizacijo SWIFT, ki se razlikuje glede na nacionalne zahteve. Vse države pa imajo nacionalno člansko skupino (National Member Group) ter uporabniško skupino (Users Group), ki usklajujeta zadeve SWIFT z nacionalnimi. Nacionalna članska skupina je sestavljena iz vseh bank, ki so članice v neki državi. Njena vloga je, da imenuje kandidate za volitve v odbor direktorjev in da ima stike s tem odborom in izvršilnim komitejem. Uporabniško skupino sestavljajo vsi uporabniki v neki državi. Naloga te skupine je, da izvoli nacionalnega predstavnika, ki je predsednik te skupine in pomaga pri vzpostavljanju stikov med uporabniki v državi in SWIFT-om. 4 Povzeto po Gurjakovič (2002, 14). 17

18 Slovenske banke so morale ob vključitvi v sistem TARGET začeti uporabljat storitev SWIFTNetbrowse, zaradi česar so morale nadgraditi svoje infrastrukture za SWIFT. S tem je bila vzpostavljena možnost uporabe novih storitev SWIFT tudi na področjih bančnega poslovanja, predvsem na področju obdelave plačil malih vrednosti, statističnega poročanja in novih plačilnih instrumentov Razvoj sistema Sistem SWIFT je začel tudi z uvajanjem nove tehnologije in novih produktov. Leta 2002 je bil napravljen velik korak naprej z uvedbo SWIFTNet omrežjem. S tem se je zmanjšala potreba po lastnih bilateralnih povezavah udeleženk oziroma gradnji privatnih omrežij. V ta okvir sodijo razvoj novih interaktivnih produktov (SWIFTNet InterAct, SWIFTNet FileAct), prehod na novo platformo, večjo standardizacijo in nadgradnjo podpornih storitev in internih procesov (SWIFT 2008). Projekt SWIFTNet Phase II, v okviru katerega bo uveden nov način avtentikacije sporočil SWIFT. Produkti SWIFT SWIFTWatch Trafic Analyser, Cash Management (ibidem, 2008). 3.2 Sistem EBA Sistem EBA (Euro Banking Association) je bil vzpostavljen leta Ustanovljen je bil na pobudo 52 večjih evropskih in svetovnih bank. V okviru EBA je bilo v zadnjih letih postopoma razvitih več sistemov, in sicer EURO1, STEP1 in STEP2. EBA je združenje bank za evro, v okviru katerega deluje tudi EBA Clearing Company, ki je upravljalec navedenih sistemov in katerega lastniki so vse udeleženke sistema EURO1. Sistem oz. procesiranje plačil temelji na tehnični platformi sistema EURO1 (EBA 2008). Ker sistem EBA deluje po neto principu, se čez delovni dan posamezna plačila dejansko ne poravnavajo, ampak se le beleži in spreminja neto pozicija med banko in samim sistemom, ki se ob koncu dneva tudi poravna. Plačila se izvršijo z valutacijo istega dne. O dejanski dokončnosti govorimo šele ob poravnavi neto salda konec dneva, kar pomeni, da do takrat obstaja nevarnost preklica plačil oz. nezmožnost njihove poravnave (Vičič 2003, 24). 18

19 3.2.1 EURO1 5 Sistem EURO1 je bil vzpostavljen leta Je privatni sistem za poravnavo domačih in čezmejnih plačil velikih vrednosti v evrih med bankami v okviru EU. EURO1 procesira povprečno dnevno transakcij v vrednosti 250 milijard evrov. Sistem danes šteje 68 bank udeleženk. Omogoča varno in stroškovno učinkovito izmenjavo sporočil v SWIFT formatu preko SWIFT omrežja. Plačila se poravnavajo na neto osnovi konec dneva, preko poravnalnega računa EBA pri ECB. EURO1 služi tudi za poravnavo čezmejnih malih vrednosti, ki izvirajo iz sistemov STEP1 in STEP2. Poravnava plačil iz EURO1 se izvaja preko sistema TARGET2. Plačilna sporočila se procesirajo posamično, pri čemer procesiranje vključuje kontrolo pozicije udeleženke pošiljateljice in udeleženke prejemnice ter ustrezno spremembo pozicije. V primeru, da bi sprememba pozicije pomenila prekoračitev postavljenih limitov na strani udeleženke pošiljateljice ali prejemnice, tako plačilo ne bo obdelano, ampak postavljeno v vrsto. Vsaka udeleženka sistema ima limit na pozitivno in negativno neto pozicijo. Maksimalen limit posamezne udeleženke pa ne sme presegati 1 milijardo evrov. Sistem EURO1 uporablja SWIFT plačilno infrastrukturo in sporočilne standarde (MT 102, MT 103, MT 104, MT 202, MT 204 in MT 400). Sistem uporablja SWIFT FIN-Copy storitve STEP1 STEP 1 je bil vzpostavljen novembra 2000 kot sistem za procesiranje čezmejnih plačil malih vrednosti, ki bi naj omogočil skrajšanje časa za izvršitev plačil in pospešil uporabo standardov za dvig stopnje avtomatske obdelave plačil v bankah STP (Straight Throug Processing). STEP1 je bil ustanovljen z namenom olajšati čezmejna evro plačila bankam, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo EURO1. STEP1 uporablja obstoječo infrastrukturo klirinškega sistema EURO1 in temelji na globalnem omrežju SWIFT. Namenjen je izvrševanju plačilnih nalogov, ki niso nujni, ki so formatirani v skladu s sprejetimi standardi in katerih višina ne zahteva vgradnje posebnih varoval proti sistemskemu tveganju (EBA 2008). 5 Povzeto po EBA

20 3.2.3 STEP2 STEP2 je prva pan-evropska avtomatizirana klirinška hiša (PE-ACH) za evro plačila. STEP2 je evropski plačilni sistem, ki temelji na avtomatski obdelavi datotek s standardiziranimi plačilnimi sporočili, kar omogoča stroškovno učinkovito procesiranje in poravnavo čezmejnih plačil malih vrednosti (do EUR) (Banka Slovenije 2008d). Sistem je bil vzpostavljen aprila 2003 z namenom doseganja visoke stopnje avtomatske obdelave plačil na poti od pošiljatelja do prejemnika plačila in s tem posledično nizke stroške iz naslova procesiranja plačilnih nalogov. Sistem danes vsebuje 9 posrednih in 49 neposrednih udeležencev (EBA 2008). EBA se prav tako vključila v projekt SEPA in pripravila storitvi STEP2 SEPA Credit Transfer (SCT) za SEPA kreditna plačila in STEP2 SEPA Direct Debit (SDD), za SEPA direktne obremenitve. 3.3 SEPA Eden izmed ciljev EMU je oblikovanje notranjega denarnega trga za plačila, kjer bi se valuta znotraj evro-območja prenašala iz ene države v drugo tako učinkovito kot prej znotraj meja. To naj bi omogočilo enotno območje plačil v evrih (SEPA) Značilnosti projekta SEPA SEPA je kratica za Single Euro Payments Area, enotno območje plačil v evrih. Plačilna shema SEPA je enoten, skupen niz medbančnih pravil, praks in tehničnih standardov, dogovorjenih med ponudniki plačilnih storitev, namenjenih izvrševanju evrskih plačil s plačilnimi instrumenti SEPA. Medtem ko pa tehnični standardi (npr. formati sporočil) zagotavljajo tehnično medsebojno skladnost, pravila opredeljujejo vloge in odgovornosti udeležencev shem in njihove medsebojne odnose, prav tako določajo tudi minimalno kakovost storitve in obravnavo izjem (Anko 2007, 19). Osnovne smernice razvoja evropskega plačilnega prostora so bile določene že leta 2002, ko je nastala ideja o območju SEPA in pravilih plačilnih instrumentov. Vizijo SEPA so sprejeli Evropska komisija EC (European Commission), Evropska centralna banka ECB (European Central Bank) ter Evropski svet za plačila EPC (European Payments Council) (ZBS 2007, 14). 20

21 Evropski plačilni svet (EPC) je bil ustanovljen kot najpomembnejši organ odločanja in koordinacije evropskega bančnega sektorja na področju plačil. Poslanstvo EPC je oblikovati ustrezne rešitve (sheme in okvire SEPA), ter jih realizirati. Cilj EPC-ja je ohranjanje pravilnega ravnotežja med konkurenco in sodelovanjem med bankami. Evropski svet za plačila (European Payments Council EPC) sestavlja 65 evropskih bank skupaj s tremi evropskimi združenji za kreditne sektorje in Bančnim združenjem za evro EBA. EPC je bil ustanovljen leta 2002 (ibidem, 18). Članstvo v EPC se povečuje in od leta 2004 je zastopan tudi slovenski bančni sektor prek Združenja bank Slovenije (ZBS). Za banke SEPA pomeni zelo velik finančni izziv, vendar pa kljub velikim začetnim investicijam pomeni hkrati SEPA korak naprej pri čezmejnem plačevanju (znižanje tarif, poenostavljeno plačevanje, znižanje stroškov, ). Trenutno območje SEPA vključuje 27 držav EU ter Islandijo, Norveško, Liechtenstein in Švico. Glaven cilj SEPA je, da bi naredili Evropo konkurenčno navzven. Tako SEPA pomeni oblikovanje integriranega, konkurenčnega in inovativnega vseevropskega trga plačil malih vrednosti, na katerem bodo vsa negotovinska plačila v določenem času izvedena elektronsko. SEPA pomeni odpravljanje meja z integracijo trgov plačil, predvsem v evroobmočju, ter tudi izboljšanje učinkovitosti domačih plačil. Končni cilj SEPA je odpraviti razlikovanja med plačili v evrih znotraj države in čezmejnimi plačili v evrih, kar pomeni, da bodo lahko potrošniki in podjetja znotraj evroobmočja izvajali negotovinska plačila z enega samega računa in z uporabo enega niza plačilnih instrumentov tako preprosto, učinkovito in varno, kot lahko plačujejo danes znotraj meja. V začetku je vzpostavitev SEPA predvidena v okviru območja evra, v končni fazi pa naj bi obsegala območje celotne Evropske unije in še v štirih drugih državah (Švice, Islandije, Liecthtensteina, Norveške). Rok za vzpostavitev SEPA je ob koncu leta 2010 (Banka Slovenije 2006, 87). Končni cilj je torej, da Evropa postane do leta 2011 najbolj dinamično in najbolj konkurenčno, na znanju in inovativnosti temelječe gospodarstvo Kreditna plačila Osnova značilnost SCT SEPA kreditno plačilo je plačilni instrument, ki se izvaja po pravilih sheme SEPA za SCT. Kreditno plačilo je plačilni nalog, s katerim imetnik računa naroči prenos sredstev oziroma izvršitev plačila v breme svojega računa pri banki. Kreditna plačila SEPA so transakcije v 21

22 evrih, ki potekajo med strankami z IBAN-računi pri bankah v območju SEPA (Jamnik 2007, 4). Shema kreditnih plačil SEPA bo s poenotenjem osnovnih pravil, praks in tehničnih standardov, ki bodo omogočili popolnoma avtomatizirano obdelavo plačil znotraj sheme, omogočila korak naprej od obeh konvencij. Zagotovljena bo izvršitev plačila največ v treh bančnih delovnih dneh, prejemnik plačila bo prejel celoten znesek, na ravni sheme ne bo omejitve vrednosti posameznega plačila, ključna pa je standardizacija, ki bo zagotovila interoperabilnost (medsebojno skladnost) in avtomatizacijo (Anko 2007b, 19). Ključna podatka za izvršitev kreditnega plačila SEPA (bremenitev in odobritev računa) sta IBAN (mednarodna številka računa) in BIC (SWIFT koda banke). Primarno so kreditne transakcije SEPA transakcije, predložene v elektronski obliki. Prejemnik denarnih sredstev je vedno odobren v polnem znesku (Jamnik 2007, 4). Znesek kreditnega plačila ni omejen, lahko pa jo omeji nalogodajalčeva banka. Obstaja pa tehnična omejitev, to je 11 številk za znesek. Maksimalen čas odobritve računa prejemnika, šteto od dneva bremenitve računa nalogodajalca, D+3 dni. Maksimalen čas procesiranja pa je lahko krajši, kar pa je odvisno od klirinškega sistema (CSM). Če nalog za plačilo ne izpolnjuje kriterijev po shemi SCT, se ne obravnava kot kreditno plačilo SEPA, ker se takšno plačilo potem izvrši po drugih kriterijih (ibidem, 5). SEPA kreditna plačila se delijo na: individualna plačila: tukaj je značilno, da je vsaka transakcija prikazana posebej v breme računa nalogodajalca in v dobro računa prejemnika pri banki, zbirna plačila: tukaj pa so vsi nalogi v breme nalogodajalca knjiženi v skupnem znesku in z eno transakcijo, v dobro prejemnikov pri bankah pa posamično (ZBS 2008, 12). Vpeljani sta tudi dve dodatni»transakciji«, to sta zavrnitev (Reject) in vračilo (Return) naloga za plačilo. Pravila SEPA za kreditna plačila (SCT) in pravila SEPA za direktne obremenitve (SDD) pokrivajo celoto osnovnih najbolj razširjenih ter izdelanih načinov plačevanja v okviru Evropske unije Sporočilni standardi UNIFI Nacionalni program SEPA na področju standardov zahteva uporabo standardov SEPA UNIFI (ISO 20022) XML za kreditna plačila in direktne obremenitve SEPA na medbančni ravni, kar je osnovni pogoj pri uvedbi shem kreditnih plačil in direktnih obremenitev 22

23 SEPA. Za raven komitent-banka in banka-komitent je bančna skupnost oblikovala nacionalno prilagojeni podatkovni standard SEPA (ZBS 2008, 10). UNIFI je mednarodni standard, ki definira platformo ISO za razvoj finančnega sporočilnega standarda. Osnovni namen standarda UNIFI je komunikacija med finančnimi institucijami in z njihovimi komitenti ob uporabi domače ali mednarodne infrastrukture za procesiranje finančnih transakcij. Standard UNIFI se v okolju SEPA uporablja na področju kreditnih plačil in direktnih obremenitev. Standard posega na naslednja področja (Bjelica 2007, 40): - sporočila za plačila (Payments messages) - sporočila za vrednostne papirje (Securities messages) - sporočila za dokumentarne posle (Trade Services messages) - sporočila za devizne posle (FX- Foreign Exchange messages). Standard UNIFI se obvezno uporablja na medbančni ravni pri izmenjavi kreditnih plačil. Banke se lahko vključujejo v klirinške hiše na različne načine, da bi se izognile takojšnji uporabi standarda UNIFI se banke vključujejo prek posrednika v klirinško hišo (PE ACH), ki jim zagotovi interoperabilnost s konverzijo zasebnega standarda v standard SEPA UNIFI. Na tak način so se banke že prej vključevale kot posredne članice v EBA STEP2 (ibidem, 40). Kreditna plačila End to End STP bodo dosegla učinke, ko na relaciji prenosa plačila med plačnikom in prejemnikom ne bo ročnih posegov. Za Slovenijo je značilno, da v centralnem registru transakcijskih računov vodi račune za vse subjekte ne glede na vrsto in domicil in obenem za vsa kreditna plačila zagotavlja kontrolo na obstoj računov IBAN (ibidem, 41). V nadaljevanju nam prikazuje slika, kaj bo omogočila shema za kreditna plačila bankam, kjer gre za tako imenovani»štirikotni«model. 23

24 SLIKA 5: SHEMA SEPA KREDITNIH PLAČIL Vir: Gornik 2007, 12. Za kreditna plačila nalogodajalec izpolni nalog za plačilo in ga na dogovorjen način pošlje banki nalogodajalca. Banka nalogodajalca ga prejme in preveri ter zavrne napačne naloge, nato obremeni račun nalogodajalca in kreditno plačilo pošlje v klirinški in poravnalni mehanizem (CSM). CSM potem pošlje sporočilo o kreditnem plačilu banki končnega prejemnika sredstev in poravna znesek plačila. Banka končnega prejemnika sredstev prejme sporočilo o kreditnem plačilu in odobri račun končnega prejemnika sredstev (ZBS 2007, 36). Osnovna razdelitev nabora podatkov po shemi SCT je naslednja: - podatki, ki so pomembni za usmerjanje in izvršitev kreditnega plačila med banko in klirinško hišo; - podatki, ki ji predloži nalogodajalec banki za izvršitev (bremenitev) svojega računa in v dobro računov prejemnikov sredstev (DS-01); - podatki za medbančni obračun (DS-02); - podatki o zavrnitvi (vračilu) kreditnega plačila (DS-03); - podatki o spremembah na računu izpisek (DS-04). Pomembno je, da se vedno uporabljajo in upoštevajo podrobnejše specifikacije in kode posameznih elementov opisanih in predvidenih v implementacijskih dokumentih in v okviru standarda UNFI (ISSO 20022) XML. 24

25 SLIKA 6: NABOR SPOROČIL ZA KREDITNA PLAČILA SEPA Vir: Bjelica 2007, Direktne obremenitve Značilnosti DD Direktna bremenitev SEPA je plačilni instrument, ki se izvaja po pravilih sheme SEPA Direct Debit DD v evrih med udeleženci, ki imajo račune pri bankah v območju SEPA in so pristopile k shemi SEPA DD. Gre za enkratno plačilo v breme večjega števila dolžnikov ali plačevanje ponavljajočih se obveznosti večjega števila dolžnikov (Gornik 2007, 11). Shema direktnih obremenitev SEPA bo omogočila izvedbo ponavljajočih se in enkratnih plačil, najdaljši čas izvršitve 5 delovnih dni za prvo plačilo in 2 delovna dneva za vsa nadaljnja (Anko 2007, 19). 25

26 SLIKA 7: SHEMA SEPA ZA DIREKTNE OBREMENITVE Dolžnik (2) Pre-notifikacija (1) Pooblastilo za plačilo Upnik (5) Obremenitev (3) Izvršitev DD računa (4) Medbančno Klirinški sporočilo poravnalni sistem Banka dolžnika (4) Medbančno sporočilo Banka upnika Vir: ZBS 2007, 37. Pri direktnih obremenitvah dolžnik s pooblastilom pooblasti upnika, da sproži plačilo z direktno obremenitvijo in dovoli banki dolžnika, da plača te izvršitve. Pooblastilo je lahko v papirni ali elektronski obliki, ki zagotavlja varnost prenosa. Po podpisu dolžnika se mora pooblastilo poslati upniku. Po prejemu pooblastila lahko upnik sproži izvršitev direktnih obremenitev. Pred izvršitvijo pa mora poslati vnaprejšnje obvestilo dolžniku, razen če ni drugače določeno. Podatki, ki se nanašajo na pooblastilo, se v elektronski obliki prenašajo hkrati z vsako izvršitvijo direktne obremenitve. Banka dolžnika lahko zavrne izvršitev direktne obremenitve zaradi tehničnih razlogov. Na datum valute mora banka obremeniti račun dolžnika, če ima dovolj sredstev ter če je nalog pravilno izpolnjen. Dolžnik je upravičen do prejetja povračila sredstev do upnika, če se le-ta ne strinja z izvršitvijo direktne obremenitve, ki je pravno podprta v PDS, vendar mora poslati to zahtevo banki dolžnika v roku 6-ih tednov. To povračilo pa ne pomeni, da dolžnik ni dolžan plačati obveznosti do upnika (ibidem, 37). Bistvene značilnosti direktnih bremenitev SEPA v povezavi s slovensko nacionalno shemo so (Gornik 2007, 13-14): 1. Struktura zapisov transakcij. Podatki za izvajanje transakcij SDD se bistveno razlikujejo od podatkov za izvajanje obstoječih direktnih obremenitev po obliki in vsebini zapisa (standard XML), poleg tega vsaka transakcija nosi informacije o pooblastilu mandatu. Direktne obremenitve v slovenskem okolju se izmenjujejo v obliki zapisov po standardih NPI (zapis 04 direktna bremenitev). 26

27 2. Pooblastila dolžnikov. Tukaj dolžnik podpiše pooblastilo mandat upniku in upnik pošilja podatke o mandatu z vsako transakcijo za direktno obremenitev. Upnik je odgovoren za veljavnost in hranjenje pooblastila. V slovenski nacionalni shemi banka dolžnika izvede otvoritev direktne obremenitve na računu dolžnika na podlagi pooblastila imetnika računa in o odprti direktni obremenitvi obvesti upnika. 3. Izmenjava transakcij. Banke izmenjujejo plačila prek CSM (klirinški in poravnalni sistem). Izmenjava podatkovnega toka direktnih bremenitev v slovenski nacionalni shemi se izvaja prek zbirnega centra v Bankartu, plačila pa banke izvajajo prek plačilnih sistemov. 4. Poravnave transakcij med bankami. V multilateralno poravnavo med bankami so vključene vse transakcije, za katere pred multilateralno poravnavo v CSM nista bila posredovana zavrnitev ali ugovor. V slovenski nacionalni shemi se plačilo z računa banke dolžnika na račun upnika izvrši le za uspešno izvršene direktne obremenitve. 5. Zavrnitve plačil. Sedaj obstaja možnost za zavrnitev že poravnanih transakcij, zavrnitve so vključene že v prvi naslednji poravnavi. Slovenska shema ne omogoča vračila izvršenih in plačanih direktnih obremenitev. 6. Obremenitev računa upnika. Banka upnika lahko bremeni račun upnika za zavrnjene oziroma izločene transakcije. V obstoječem slovenskem sistemu banka upnika nima pravice obremeniti upnikovega računa nalog za plačilo po slovenski zakonodaji lahko iniciira le upnik imetnik poslovnega računa. 7. Vračila sredstev za plačane direktne bremenitve. Dolžnik lahko pri svoji matični banki zahteva v roku enega leta vračilo za že izvršene obremenitve. V Sloveniji vračilo plačane direktne obremenitve ne obstaja, dolžnik lahko vloži le reklamacijo. 8. Termini izvajanja direktnih obremenitev. Direktne obremenitve SEPA se izvajajo vsak delovni dan, ki ga v mandatu v medsebojnem dogovoru opredelita upnik in dolžnik direktne obremenitve v slovenski shemi se praviloma izvajajo treh terminih, to je in 28. v mesecu. 9. Zneski transakcij. Direktne obremenitve SEPA se izvajajo brez omejitve zneskov. V slovenski shemi trenutno velja omejitev zneska do EUR. 10. Namen plačila. Direktna obremenitev se izvaja brez omejitve namena plačila. 11. Zaporedje izmenjavanja direktnih obremenitev. Direktna obremenitev je lahko enkratna ali zaporedna. V slovenski shemi se izvajajo direktne obremenitve za večkrat ponavljajoče se poravnavanje obveznosti dolžnika upniku. 12. Proženje transakcij direktnih obremenitev. Vsako transakcijo sproži upnik prek svoje banke na podlagi pooblastila, ki ga pridobi od dolžnika. Za izvajanje direktnih obremenitev v slovenski shemi je prava transakcija otvoritev direktne obremenitve na računu dolžnika. Po prejemu informativne transakcije otvoritve upnik posreduje prometno transakcijo z zneskom zahtevane direktne obremenitve prek svoje banke banki dolžnika. 13. Izmenjava transakcij med bankami. Banke izmenjujejo transakcije prek CSM. V slovenski shemi pa banke in upniki izvajajo izmenjavo podatkovnega toka prek 27

28 Bakrata, poravnavo plačil pa banke izvajajo prek plačilnih sistemov pri Banki Slovenije. 14. Kontrola izmenjanih direktnih obremenitev. Kontrola izvršenih poravnav posameznih transakcij se izvaja na podlagi izmenjanih transakcij s CSM ter poslanih in prejetih transakcij zavrnitev, ugovorov, zahtevkov za vračilo. Kontrola v slovenski shemi se izvaja na ravni paketov izmenjanih transakcij in jo pošiljatelji izvajajo na podlagi kontrolnih zapisov, ki jih pošiljatelju podatkov posreduje zbirni center Bankart ali banka upnika, ki posreduje podatke v imenu komitenta upnika. 15. Vračilo izvršenih in plačanih direktnih obremenitev na zahtevo upnika. Upnik lahko sproži vračilo poravnanih transakcij, za katere je prejel plačila dolžnikov. Upnik v slovenski shemi nima možnosti za popravek izvršenih direktnih obremenitev, razen v primeru intervencijske posege v matičnih bankah dolžnikov. Na področju direktnih obremenitev SEPA so v pripravi še pravila za elektronsko pooblastilo (e-mandat) in B2B shema SDD (direktne obremenitve med poslovnimi subjekti) (ZBS 2008, 13) Oblikovanje dveh novih elektronskih shem 6 Načela kreditnih plačil in direktnih obremenitev omogočajo pripravo skupnega nabora osnovnih pravil in procesov za obe novi shemi za elektronske prenose. Nova shema je bila oblikovana za vpeljavo v trislojni model, ki bo zagotavljal konkurenco med bankami za kupce in za procese storitev ter računalniške povezave. Ta okvir je povzet na naslednji sliki. 6 Povzeto po ZBS 2007,

29 SLIKA 8: TRISLOJNI MODEL PROJEKTIRANJA NOVIH SHEM ZA ELEKTRONSKE PRENOSE Vir: ZBS 2007, 39. Poslovna zgradba SEPA temelji na več različnih plasteh aktivnostih. Prva je konkurenčnost bank, ki zagotavljajo SEPA produkte in storitve za stranke. Druga je povezana s sodelovanjem. Ta postavlja temelje, na katerih banke sodelujejo, za zagotavljanje standardov, pravil in izvedljivosti. Tretja pa je povezana s procesno infrastrukturo. Konkurenca poteka med različnimi konkurenčnimi kanali, čeprav bančne skupnosti sodelujejo, da spoznajo vsakdanje potrebe Kartično poslovanje Na področju kartic je tako izziv SEPA izvesti uspešen prehod v bolj integriran trg, ob tem pa ohraniti učinkovitost in nizke stroške, ki so značilni za današnje nacionalne sheme v Evropi. Zaradi kompleksnosti kartičnega poslovanja, zelo različnih modelov, uveljavljenih znotraj nacionalnih kartičnih shem, se je EPC odoločil za t.i. kartični okvir. Ta bi naj zagotovil konkurenčen, zanesljiv in stroškovno učinkovit kartični trg, ki bo potrošnikom omogočilo uporabo kartic na bankomatih in prodajnih mestih pod enakimi pogoji kjer koli v evro območju. Z obvezno uporabo tehnologije EMW (čip in PIN) bosta izboljšala varnost in zmanjšala obseg goljufij s plačilnimi karticami (Anko 2007b, 20). 29

30 1. decembra 2005 je komisija objavila predlog za direktivo5, ki predvideva vzpostavitev enotnega pravnega sistema za elektronska čezmejna plačila. Kartice postajajo z uveljavitvijo SCF (SEPA Cards Framework) plačilni instrument brez omejitev, široko sprejemljiv in zaradi tehnologije pametnih kartic-emw (Visa, MasterCard, Europay) in uporabe PIN-a tudi najbolj varen v vseh kanalih poslovanja. Tehnologija EMV in opremljenost s čipom morata polno zaživeti 1. januarja Kreditne kartice, ki pripadajo Visi, MasterCardu, American Expressu in Dinersu, imajo v svetu in Evropi glede prodajnih mest zelo dobro pokritost. Drugače je pri domačih shemah, saj slovenske kartice BA/Maestro, Activa Maestro in Activa/VISA/Electron ter vse slovenske kreditne kartice kot take lahko zadoščajo zahtevam okolja SEPA do leta 2011 (Nabergoj 2007, 19). Strokovnjaki za kartična plačila so razvili trislojni model za zagotavljanje konkurence med vsemi evropskimi kartičnimi shemami, bankami, procesorji in ponudniki omrežja, vendar znotraj trdnega ogrodja, ki določa, kako naj udeleženci reagirajo. Tako bodo mednarodne, nacionalne in nove sheme konkurirale za člane, banke za stranke in prodajale produkte, procesorji in omrežja pa bodo konkurirali za servisiranje bank znotraj trislojnega modela, kot je prikazano na sliki 9. SLIKA 9: TRISLOJNI MODEL PROJEKTIRANJA ZA KARTIČNE SHEME Vir: ZBS 2007,

31 Na področju e- in m- poslovanja je poglavitna naloga postaviti pravila in standarde, ki bodo omogočili komitentom bank in trgovcem uporabo in sprejem plačilnih instrumentov SEPA v elektronskem poslovanju prek storitev SEPA» Click to Pay«. Osnovni plačilni instrument, ki bo podpiral» Click to Pay«, bo SCT. Do leta 2011 naj bi se papirni računi zamenjali z elektronskimi računi. Po ocenah naj bi bili prihranki uvajanja e-računa samo na področju B2B, 234 milijard letno. Zato je zelo pomembno, da se čim prej začnejo uporabljati temeljni instrumenti (kartice, SDD, SCT), ki bodo nadgrajeni z esepo (Nabergoj 2007, 26). SEPA na področju kartičnega poslovanja je zelo kompleksen in zahteven proces. Končni rezultat bodo predstavljali enotni standardi, delo pa se bo nadaljevalo na področju novih tehnologij (brezstična tehnologija, mobilna plačila, evropski model infrastrukture javnih in zasebnih ključev (EU PKI), EU e-račun). Nemoteno delovanje plačilnih sistemov zahteva različne plačilne instrumente, med katere spada tudi gotovina. Za oblikovanje t.i. enotnega evrskega gotovinskega območja (Single Euro Cash Area SECA) Dodatne storitve 7 Udeleženke lahko ponujajo svojim komitentom kot del lastne ponudbe t.i. dodatne opcijske storitve (Additional Optional Services AOS). Na področju direktnih obremenitev in kreditnih plačil so bile opredeljene tako imenovane»dodatne opcijske storitve» ali AOS, ki omogočajo prilagoditev zahtevam SEPA. Pravila delovanja sheme kreditnih plačil SEPA in direktnih obremenitev SEPA opredeljujejo, da lahko dodatne storitve ponujajo posamezni udeleženci ali skupina udeležencev plačilnih sistemov SEPA. Opredeljene so tri skupine dodatnih storitev: podatkovni elementi AOS, ki so najpomembnejši. Implementacijske smernice za kreditna plačila in direktne obremenitve vsebujejo seznam podatkovnih elementov, ki so obvezni v sporočilih in so skladni s standardom Global UNIFI (ISO 20022); tržne poti AOS se nanašajo na relacije med bankami in njihovimi strankami (npr. direktna izmenjava sporočil med bančnimi strankami in klirinškimi hišami, ); druge AOS. 7 Povzeto po Horvat (2007, 36). 31

32 4 SISTEM TARGET 4.1 Značilnosti sistema TARGET TARGET (Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer) je decentralizirani plačilni sistem evropskih centralnih bank (ESCB). Je sistem za medbančni prenos sredstev v evrih v Evropski uniji. Vzpostavljen je bil predvsem za izvajanje monetarne politike znotraj EMU in za vzpodbujanje izvajanja plačilnega prometa med državami EU (Banka Slovenije 2007b). Sistem TARGET je zaživel 4. januarja 1999, pol leta po uvedbi slovenskega sistema BPRČ in z dnem uvedbe evra. Sistem je bi razvit z namenom, da (Podgornik 2007, 24-28): a) se zagotovi varen in zanesljiv mehanizem za poravnavo evrskih plačil; b) se poveča učinkovitost čezmejnih evrskih plačil; c) služi potrebam monetarne politike Evropske centralne banke (ECB); d) promovira integracijo evrskih plačilnih sistemov. Za sistem TARGET je značilno, da se poravnavajo le plačila v evrih ob čim nižji ceni, visoki varnosti in zelo kratkem času. Sistem deluje tako, da se plačila preko državnih meja znotraj EU izvedejo hitro in tekoče kot plačila znotraj države. Kot ime pove, poteka poravnava plačil na bruto osnovi (gross settlement) poravna se vsako plačilo individualno in v realnem času (real time) v nekaj minutah ali celo v sekundah. Plačila se poravnajo takoj, če je le dovolj sredstev na računih udeležencev (pošiljateljev plačil) in dokončno, ko je račun centralne banke prejemnice odobren, centralna banka pošiljateljica pa je o tem obveščena (Banka Slovenije 2007b). Sistem TARGET ima pomembno vlogo pri izvajanju enotne denarne politike in delovanju evrskega denarnega trga. Sistem prispeva k integraciji in stabilnosti evro finančnih trgov. V sistem TARGET je vključenih preko udeležencev centralnih bank, ECB, bank, hranilnic in drugih institucij, ki opravljajo storitve v plačilnem prometu (ECB 2005, 6). V sistem TARGET sta od novih članic EU vključeni poljska centralna banka in estonska centralna banka (preko italijanske centralne banke) ter od tudi Banka Slovenije in slovenske kreditne institucije preko nemške centralne banke (Banka Slovenije 2007b). 4.2 Delovanje sistema in sodelovanje v sistemu TARGET TARGET je decentraliziran plačilni sistem sestavljen iz 18 nacionalnih RTGS (Real Time Gross Settlement) sistemov in ECB plačilnega mehanizma (EPM). 32

33 SLIKA 10: DECENTRALIZIRANA STRUKTURA TARGET Vir: ECB 2008a. Sistem deluje tako, da se plačila preko državnih meja znotraj EU izvedejo hitro in tekoče kot plačila znotraj države. Posamezno plačilo se poravna bilateralno na bruto osnovi in med dvema centralnima bankama tako, da banka nalogodajalka pošlje plačilo v centralno banko, le ta pa pošlje plačilo centralni banki prejemnici, ki odobri račun banke prejemnice (Banka Slovenije 2008b). Vez med posameznimi sistemi BPRČ predstavljajo centralne banke, ki so med seboj povezane s t.i.»interlinkig«8 komponento in s tem zagotavljajo čezmejno poravnavo evrskih plačil. Večina sistemov BPRČ temelji na storitvah SWIFT, ki so srednjeročno neizbežne za podobno pomembne finančne sisteme (Podgornik 2007, 24-28). Tehnična platforma temelji na SWIFTNet omrežju za storitve SWIFTNet FIN. 4.3 Zgradba sistema TARGET Vsaka država, ki želi postati članica EMU, se mora obvezati, da bo zagotovila po en sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ), v katerem bo članica poravnavala kar največ medbančnih plačil velikih vrednosti. 8 Interlinking komponenta pomeni tehnološko osnovo za pošiljanje/sprejemanje plačil v/iz drugih nacionalnih BPRČ sistemov v EU, ki jo je morala izdelati vsaka CB sama. 33

34 Udeleženec posameznega RTGS sistema ima odprt poravnalni račun v centralni banki in je hkrati udeleženec sistema TARGET (Banka Slovenije 2008b). SLIKA 11: ZGRADBA SISTEMA TARGET Vir: Gurjakovič 2002, 14; povzeto po Amati 2000, Urnik delovanja sistema in cenovna politika Sistem TARGET se odpre zjutraj ob 7. uri in z delovanjem preneha ob 18. uri. Plačila strank morajo prenehati ob 17. uri. Ob 18. uri sledi zapiranje sistema TARGET za poravnavo plačil. Ob sledi usklajevanje knjigovodskih stanj med CB in poročanje ECB (ECB 2005, 8). Sistem TARGET ne posluje, in sicer so to poleg sobot in nedelj še Novo leto, Veliki petek, Veliki ponedeljek, Praznik dela, Božič in 26. december, torej skupaj šest dni v letu (ibidem, 8). 34

35 Cenovno politiko sistema TARGET določa Svet ECB po principu pokrivanja stroškov, transparentnosti. Za čezmejna plačila v sistemu TARGET velja enotna tarifa, ki jo določa Svet ECB, za domača plačila pa se tarife med državami razlikujejo. Cena transakcije v sistemu je odvisna od števila transakcij posamezne udeleženke, pri čemer obstajajo naslednji tarifni razredi: 1,75 EUR za vsako od prvih 100 transakcij na mesec, 1,00 EUR za vsako od naslednjih 900 transakcij na mesec, 0,80 EUR za vsako nadaljnjo transakcijo nad transakcij na mesec (ECB 2008b). Tarifo za plačila zaračunavajo nacionalne centralne banke in je enaka ne glede na državo prejemnika in vrednost plačila. 4.7 Uravnavanje plačilne sposobnosti 9 Za sistem TARGET velja, da so med dnevom plačilna tveganja toliko manjša, kolikor več denarja kroži znotraj sistema. Vzdrževanje plačilne sposobnosti med dnevom je eno najpomembnejših vprašanj sistema TARGET. Svet Evropskega monetarnega inštituta (EMI) je prejel sklep, da se plačilna sposobnost uravnava na dva načina: z odobravanjem posojil med dnevom oziroma z dovoljenjem začasnih negativnih stanj na računih bank, ki bodo zavarovana z vrednostnimi papirji, z dogovorom o»začasni prodaji oziroma nakupu«vrednostnih papirjev med dnevom. Da si nacionalne centralne banke držav nečlanic (države, ki nimajo neposrednega dostopa do TARGET) zagotovijo dnevno likvidnost, morajo podpisat pogodbo, ki dokazuje, da imajo pod normalnimi okoliščinami zagotovljen depozit pri nacionalni centralni banki že pred 8. uro. 9 Povzeto po Gurjakovič 2002,

36 V osmih letih delovanja je sistem TARGET izpolnil vsa pričakovanja in cilje. Vendar s vključevanem novih članic v EU je začel sistem kazat slabosti, kot so (Podgornik 2007, 25): neenotni standardi, razpoložljivost sistema kot celote je manjša od optimalne, delno pokrivanje stroškov delovanja celotnega sistema. Zato je svet ECB 24. oktobra 2002 sprejel dolgoročno strategijo za sistem TARGET2, ki bo podrobneje predstavljen v naslednjem poglavju. Sistem TARGET je prenehal delovati z 19. majem 2008, ko se je zadnja skupina držav migrirala na sistem TARGET2. 36

37 5 SISTEM TARGET 2 Sistem TARGET2 je nadgradnja sistema TARGET. TARGET2 je sistem za poravnavo velikih plačil na bruto osnovi v realnem času, ki je začel delovati 19. novembra Faze vključevanja držav v sistem TARGET2 (ECB 2008c): novembra 2007 prva skupina držav (Nemčija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Avstrija in Slovenija) februarja 2008 druga skupina držav (Belgija, Irska, Španija, Francija, Nizozemska, Portugalska in Finska) maja 2008 tretja skupina držav (Danska, Grčija, Estonija, Italija, Poljska in ECB) 5.1 Značilnosti sistema Plačilni sistem TARGET2 predstavlja centralizirani vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času. Sistem je namenjen sprotni poravnavi predvsem velikih plačil in nujnih plačil v centralno bančnem denarju, medbančna poravnava pa se izvrši na računih pri centralni banki (Banka Slovenije 2007b). Strategija, ki jo je sprejel ECB je predvidevala tri ključne smernice: tehnično nadgradnjo sistema TARGET, enotno cenovno strukturo na ravni Evrosistema za notranja in čezmejna plačila, usklajeno raven storitev (Podgornik 2007, 25). Bistvena lastnost novega sistema je sama enotna skupna (centralizirana) platforma (v nadaljevanju ESP), ki predstavlja tehnološko rešitev, da nadomesti dosedanjo decentralizirano (ibidem, 25). 37

38 SLIKA 12: IZ TARGET V TARGET2 Vir: DDB ESP novega sistema upravljajo v imenu Evrosistema nacionalne centralne banke Nemčije, Italije in Francije. V strukturi vodenja sistema TARGET2 ima najvišje pristojnosti Svet ECB, drugo raven pa predstavljajo posamezne nacionalne centralne banke Evrosistema (Banka Slovenije 2008a). S projektom TARGET2 želi Evrosistem doseči naslednje glavne cilje (Banka Slovenije 2008a, 3-4): 1. izpolniti uporabniške zahteve evropskega bančnega sektorja (npr. vseevropsko upravljanje likvidnosti); 2. izpolnjevati načelo nevtralnosti (sistem bi moral omogočiti enakopravne pogoje za banke in tržne infrastrukture v posameznih državah); 3. zagotoviti usklajene ravni storitev na podlagi enotne tehnične platforme; 4. uporabiti enotno strukturo cen, ki velja za domača in čezmejna plačila; 5. varovati načelo decentralizacije znotraj ESCB; 6. visoko stopnjo prožnosti prek modularnega pristopa, da se tako ugodi različnim interesom sodelujočih centralnih bank; 7. visoko stopnjo standardizacije; 8. določbe, ki postavljajo merila za neprekinjenost poslovanja. Koncept neprekinjenega poslovanja sistema TARGET2 temelji na večregijski/večlokacijski zgradbi. ESP se nahaja v dveh regijah in na štirih lokacijah, da zagotovi robustnost in visoko stopno razpoložljivosti. Vsaka lokacija je v vsakem trenutku pripravljena, da prevzame vse funkcije, ki jih mora sistem TARGET2 opravljati za nemoteno delovanje (Podgornik 2007, 25). 38

39 Enotna tehnološka rešitev pomeni veliko poenotenje v standardih in harmonizaciji plačilne infrastrukture za velika evrska plačila v Evropi. Prednosti sistema TARGET2 (Banka Slovenije 2008a, 5): Visoka učinkovitost, prožnost in konkurenčnost. Vseevropsko upravljanje likvidnosti. Enotni vmesniki za usklajevanje storitve po enotni ceni. Zadostna prožnost za izpolnjevanje prihodnjih potreb strank. Sposobnost obvladovati širitev evro-območja. Zaradi različnih potreb posameznih članic Evrosistema je ESP zgrajena modularno. To pomeni, da vsak modul ponuja različne storitve, ki jih izbere posamezna centralna banka, in da veljajo za celotno bančno skupnost pod okriljem te centralne banke. Obstajajo trije moduli (Podgornik 2007, 25-26): 1. Plačilni modul je najpomembnejši modul in bistvo sistema TARGET2. Dejansko predstavlja enoten sistem BPRČ za celotno bančno skupnost Evrosistema in še dlje. Temelji na storitvah SWIFTNet (FIN, Y-Copy in SWIFTNET FileAct). 2. Modul za kontrolo in informacije (Information and Control Modul - ICM), ki se uporablja za nadzor nad lastnim računom. Dostopen je na dva načina: način U2A (uporabnik do aplikacije) in način A2A (aplikacija z aplikacijo). Prek modula ICM bodo lahko udeleženke sistema pridobile vse relevantne informacije (stanje na računu, izvedba plačila, itd.), hkrati pa lahko učinkovito upravljajo z likvidnostjo s postavljanjem bilateralnih in multilateralnih limitov, z rezervacijo likvidnosti za nujna, zelo nujna in normalna plačila. 3. Za izvajanje monetarne politike po posameznih NCB pa se uporabljata modula za izvajanje odprtih ponudb (Standing facilities modul SF modul) in modul za upravljanje obveznih rezerv (Reserve management modul - RM modul). Modul SF se uporablja pri izvajanju monetarnih instrumentov za mejno posojanje in mejni depozit. Modul RM pa z obveznimi rezervami. Značilno je, da so izvedena plačila označena z eno izmed naslednjih prioritet: nujno, zelo nujno ali normalno; s tem ko zelo nujno lahko uporabljajo samo centralne banke, podsistemi in druge finančne institucije za poravnavo plačil CLS (Continous Link Settlement) (Podgornik 2007, 26). Tako lahko z vidika upravljanja z likvidnostjo udeleženka sistema, v primeru, da se ji vrstičijo plačila zaradi pomanjkanja likvidnosti, še vedno pošlje plačilo z višjo prioriteto kot tiste, ki čakajo v vrsti, in s tem tako izkoristi preostanek likvidnosti na računu (ibidem, 26). 39

40 Podsistemi Podsistemi (plačilni sistemi malih vrednosti, sistemi za denarne trge, sistemi za poravnavo vrednostnih papirjev) imajo v okolju TARGET2 možnost neposredne udeležbe. Na ESP je razvit poseben vmesnik ASI (Anacillary System Interface), ki podpira neposredno komunikacijo s plačilnim modulom. Podsistemi imajo možnost prek vmesnika izvajat tri vrste transakcij (Podgornik 2007, 27): 1. z mandatnimi plačili bremenijo eno kreditno institucijo in odobrijo drugo tukaj račun podsistema ni obremenjen; 2. z direktnimi bremenitvami bremenijo račun kreditne institucije in odobrijo lastni račun poravnalni ali namenski račun za poravnavo podsistemov; 3. z direktnimi odobritvami bremenijo lastni račun in odobrijo račun kreditne institucije. Ker gre v večini primerov za časovno kritične transakcije mora biti poravnava podsistemov hitra in učinkovita, kar pomeni, da je treba poravnavo čim prej končati in s tem zagotoviti dokončnost plačil. Začetek delovanja sistema je bil zelo uspešen. Enotna platforma je dosegla zelo visoko raven zmogljivosti. S prvo skupino držav je na sistem TARGET2 migriralo približno 50 % celotnega prometa v sistemu TARGET po obsegu in 30 % po vrednosti. S sistemom TARGET2 je zdaj mogoče obdelati medbančne direktne obremenitve in kreditna plačila. 5.2 Udeležba v sistemu TARGET2 10 Glede na poslovne potrebe posamezne kreditne institucije se vsaka posebej odloči o načinu udeležbe v sistemu TARGET2. Najpomembnejša udeležba za sam sistem je neposredna udeležba, to pomeni, da ima udeleženka dostop do večine funkcionalnosti sistema (npr. račun v plačilnem modulu, dostop do likvidnosti, upravljanje z likvidnostjo ). Pravna podlaga za neposredno udeležbo ostaja ista kot pri TARGET1, to pomeni, da mora kreditna institucija izpolnjevati enega izmed treh pogojev: a) kreditne institucije s sedežem v evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju EGP); b) kreditne institucije s sedežem zunaj EGP, pod pogojem, da deluje prek podružnice, ki se nahaja v EGP; c) NCB držav članic EU in ECB. 10 Povzeto po Podgornik 2007,

41 Kreditne institucije, ustanovljene v EGP in pod nadzorom ustrezne institucije, lahko sklenejo pogodbo z enim neposrednim udeležencem z namenom, da predlaga plačilne naloge preko sistema TARGET2 (tej udeležbi se reče posredna udeležba). Poleg omenjenih možnosti za udeležbo pa obstajata še dve možnosti udeležbe, in sicer večnaslovljiva BIC 11 koda (omogoča učinkovitejše procesiranje plačil posrednih udeleženk), in pa naslovljiva koda (zagotavlja dosegljivost kreditnih institucij, ki niso posredne oz. neposredne udeleženke npr. podružnica evropske banke v ZDA). 5.3 Urnik delovanja in cenovna politika 12 Čas poslovanja sistema TARGET2 je ostal isti kot pri sistemu TARGET, se pravi od 7. ure do 18. ure. Novost sistema TARGET2 je, da po novem sistem deluje tudi ponoči. Ob uri se odpre t.i. nov poslovni dan. Od do 22. ure in od 1. ure do 6.45 je sistem na razpolago za nočno odvijanje poslovanja za deduciranje likvidnosti. Od 22. ure do 1 ure ponoči potekajo vzdrževalna dela. Neposredne udeleženke TARGET2 uporabljajo za izvajanje medbančnega plačilnega prometa naslednja SWIFT sporočila: MT 103, MT 103+, MT 202 in MT 204. Z dokončno ukinitvijo sistema TARGET 19. maja 2008 se je prav tako spremenila cenovna politika sistema. Udeleženke se lahko odločajo med dvema plačilnima strukturama: Opcija A: Mesečna fiksna renta: 100,00 EUR Enkratna cena: 0,80 EUR Opcija B: Mesečna fiksna renta: 1.250,00 EUR Vrednosti transakcij so naslednje: 1. Od 1 do transakcij mesečno se plača 0,60 EUR 2. Od do transakcij mesečno se plača 0,50 EUR 3. Od do transakcij mesečno se plača 0,40 EUR 4. Od do transakcij mesečno se plača 0,20 EUR 5. Nad transakcij mesečno se plača 0,125 EUR 11 BIC Bank Identification Code 12 Povzeto po DDB

42 6 PLAČILNI SISTEMI V SLOVENIJI Kot vse evropske države se je Slovenija prav tako zavedala, da če hoče bit konkurenčna na področju plačilnega prometa in se hoče uveljaviti v svetu, zato mora prilagoditi in modernizirati svoj plačilni sistem. Za zadnje desetletje je značilen nenehen razvoj plačilni sistemov. Zato je leta 1998 izvedla reformo plačilnih sistemov, v okviru katere sta bila vzpostavljena dva plačilna sistema, in sicer: bruto poravnava v realnem času (v nadaljevanju BPRČ) za poravnavo plačil velikih vrednosti, ki ga je 19. novembra 2007 nadomestil sistem TARGET2 in Žiro kliring (v nadaljevanju ŽK) za procesiranje malih vrednosti. Za učinkovito in stabilno delovanje plačilnih sistemov v državi je odgovorna centralna banka Banka Slovenije. 6.1 Sistem za poravnave plačil velikih vrednosti v realnem času BPRČ Temeljne značilnosti sistemov BPRČ V sistemu bruto poravnave v realnem času tako obdelovanje kot končna poravnava prenosa denarnih sredstev med bankami potekata neprestano v realnem času. Ker je to bruto sistem, se prenosi poravnavajo posamično, brez pobotanja debetnih in kreditnih postavk. Ker je to sistem poravnave v realnem času, zagotavlja končno poravnavo največkrat neprestano, lahko pa tudi občasno, z v naprej določenim časom periodične poravnave. Poravnavo zagotavlja denarju centralne banke v realnem času (Logar 1998, 62). Sistem BPRČ lahko zato opredelimo kot sistem za prenos denarnih sredstev med bankami, ki je sposoben med dnevom zagotavljati končnost poravnave posameznih prenosov plačil neprestano (ibidem, 62) Obdelovanje plačil v sistemih BPRČ 13 Ob opredelitvi sistemov BPRČ lahko opazimo, da obstajajo v delovanju v praksi med njimi velike razlike. Še posebej pomembne razlike lahko izhajajo iz načina izvajanja plačil, ko banka pošiljateljica nima zadostnega kritja sredstev na svojem računu pri centralni banki. Ena izmed možnih poti obravnavanja sporočil o plačilu banke je ta, da sistem zavrne nalog za plačilo in ga vrne banki pošiljateljici. Zavrnjeni nalog je vnesen v poravnalni sistem kasneje, ko banka pošiljateljica omogoči potrebno kritje na svojem računu. 13 Povzeto po Logarjev 1998,

43 Sistem BPRČ pa lahko neporavnane plačilne naloge v centralnem procesorju tudi začasno zadrži, namesto da bi jih zavrnil. Tak prenos bo torej vključen v poravnavo ali bo poravnan, ko bo banka pošiljateljica pri centralni banki zagotovila razpoložljiva sredstva na podlagi vnaprej določenih pravil, dogovorjenih med sistemom in njegovimi udeleženkami v poravnavi. Nalogi za prenos so obračunani in poravnani s posojilom centralne banke tekom dneva, kar pomeni, da banka pošiljateljica posojilo, ki ga najame, še isti dan vrne. S takim posojilom centralna banka med dnevom zagotavlja poslovnim bankam kritje sredstev za nujna plačila. Centralna banka lahko zagotavlja poslovnim bankam posojila med dnevom za poravnavo plačil na različne načine. Centralna banka lahko vnaprej določi: a) znesek posojila, ki ga lahko dodeli med dnevom, b) metodo, na podlagi katere je posojilo razpoložljivo prekoračitev sredstev na računu do določenega limita ali repo posli, pri katerem centralna banka začasno kupuje, poslovna banka pa prodaja vrednostne papirje, c) način zavarovanja posojila z vrednostnimi papirji (lombardno posojilo), d) pogoje dodelitve posojila, ali bo posojilo obrestovano ali ne. Navedene možnosti uravnavanja likvidnosti med dnevom lahko centralna banka uporabi v različnih kombinacijah, na primer nalog za prenos bo zavrnjen ali uvrščen v čakalno vrsto takrat, ko banka pošiljateljica ne razpolaga z zadostnimi sredstvi na svojem računu in tudi ne bo dobila posojila. Če pa bo banka posojilo dobila, plačilni nalog ostane v centralno vodeni čakalni vrsti. V nadaljevanju so prikazani statistični podatki za zadnja tri leta, kot je razvidno iz tabele, se vrednost transakcij iz leta v leto povečuje. TABELA 1: VREDNOST IN ŠTEVILO TRANSAKCIJ SISTEMA BPRČ/TARGET/TARGET2 V ZADNJIH TREH LETIH BPRČ/TARGET/TARGET2-domača plačila Medletne stopnje rasti (v %) Leto Vrednost 261,62 317,64 364,68 28,0 21,4 14,8 (v mrd EUR) Število transakcij (mio) 1,40 1,57 0,73 2,40 11,60-53,50 Vir: Banka Slovenije 2008c,

44 Upravljavec sistema TAGET2-Slovenija je Banka Slovenije. Plačila v sistemu TARGET/TARGET2 se delijo na segment domačih plačil, ki je nadomestil prejšnji sistem BPRČ ter segment čezmejnih plačil. Povprečno mesečno je bilo leta 2007 v sistemu TARGET/TARGET2 plačil iz Slovenije dobrih v vrednosti 5,7 milijarde EUR ter plačil v Slovenijo v vrednosti 6,7 milijarde EUR. Povprečno mesečno število domačih plačil je bilo dobrih v vrednosti 30,4 mrd EUR (ibidem,144). 6.2 Sistem RTGS plus 1. januarja 2007 ob uvedbi evra je sistem Banke Slovenije za bruto poravnave tolarskih plačil velikih vednosti v realnem času (BPRČ) nadomestil plačilni sistem TARGET, namenjen medbančnim prenosom denarnih sredstev v evrih. Pred letom 2007 so bile slovenske banke v sistem TARGET vključene prek sistema nemške centralne banke RTGS plus, ki bo na kratko predstavljen v nadaljevanju. RTGS plus je nemški BPRČ plačilni sistem, ki ga je upravljala nemška centralna banka Deutsche Bundesbank DBB. Sistem je bil vzpostavljen leta 2001 in je nadomestil prejšnji sistem EAF Eletronic Access Frankfurt system. Sistem je bil eden tehnološko najnaprednejših, ki so sestavljali sistem TARGET. Sistem je bil sestavljen iz dveh podsistemov, to je plačilnega modula RTGS plus in sistema domačih računov (DBB 2007). Plačila v sistemu RTGS plus so se obdelovala in poravnavala individualno, zneski le teh niso bili omejeni. Plačilna sporočila so bila v SWIFT formatu. Neposredne udeleženke so lahko poleg SWIFTNet priključka za procesiranje plačil razpolagale z dostopom do ICS informacijskega sistema, ki je bil namenjen tekočemu spremljanju poravnalnih in domačih računov. Vse SWIFT neposredne udeleženke so morale razpolagati z ustrezno opremo za povezavo v SWIFT FIN omrežje. Za vključitev v sistem RTGS plus je potrebna storitev SWIFTNetBrowse (ibidem, 2007). 6.3 Sistem plačil malih vrednosti (Žiro klirnig ŽK) Značilnosti sistema Žiro kliring je elektronski plačilni sistem, ki omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov malih vrednosti (do EUR). Sistem žiro kliring je bil v okviru Banke Slovenije vzpostavljen 22. oktobra

45 Poravnava neto obveznosti in neto terjatev udeleženk sistema ŽK se izvrši preko PM 14 računov poravnalnih udeleženk v sistemu TARGET2 (Banka Slovenije 2007, 5). ŽK je neto plačilni sistem, v katerem je BS klirinški in poravnalni agent in obenem udeleženka sistema. Sistem je bil do 1. januarja 2007 namenjen plačilom, katerih vrednost ni presegla EUR, potem pa se je omejitev povečala na EUR. Zaradi tega so se povečale mesečne vrednosti posredovanih plačil glede na predhodna leta (Banka Slovenije 2008c,145). Izmenjava in izvrševanje plačilnih nalogov med udeleženkami sistema ŽK in BS poteka po omrežju BSNet ali po omrežju SWIFTNet (storitev SWIFTNet FileAct). Udeleženka mora razpolagati s primerno programsko in strojno opremo, ki ji omogoča sodelovanje v ŽK (Banka Slovenije 2007, 8). Vse poravnalne udeleženke sistema ŽK morajo imeti v sistemu TARGET2 v plačilnem modulu odprt poravnalni račun t.i. PM račun Struktura sistema Sistem ŽK sestavljata naslednji komponenti (Banka Slovenije 2008d): programska oprema ŽK zagotavlja prenos oz. zbiranje plačil, izvedbo kliringa in pošiljanje rezultatov kliringa udeleženkam prejemnicam; komunikacijsko omrežje povezuje vse banke in hranilnice s kliring centrom BS ter udeleženke prek njega izmenjujejo plačilna sporočila (BSNet in SWIFTNet). Za zagotavljanje varne in zanesljive izmenjave podatkov pa je predpisana obvezna uporaba enkripcije in digitalnega podpisa Delovanje sistema Izvrševanje plačilnih nalogov temelji na izračunu medsebojnih neto terjatev in neto obveznosti po principu multilateralnega kliringa (multilateralni kliring pomeni, da gre za izračun neto terjatev oz. neto obveznosti posamezne udeleženke nasproti klirinški skupini kot celoti) (Banka Slovenije 2008d). Sistem ŽK nalogov ne obravnava individualno temveč deluje po principu paketne obdelave. 14 PM račun je račun poravnalne udeleženke sistema ŽK, odprt v plačilnem modulu TARGET2. PM račun se uporablja za dokončno poravnavo iz naslova ŽK. 45

46 Obdelava poteka v treh fazah (Banka Slovenije 2008d): 1. V prvi fazi sistem ŽK zbere vsa plačila udeleženk in jih uvozi v svojo centralno bazo podatkov. ŽK sistem pošlje sporočilo o izračunu neto pozicij udeleženk poravnalnemu agentu (Banka Slovenije). Nato pošlje udeleženkam pakete, ki vsebujejo odobritvena plačila in druga sporočila (informacije o multilateralnih in bilateralnih neto pozicijah udeleženk, seznam datotek, ki so bile uspešno sprejete v obdelavo, informacije o napakah pri sprejemu datotek v obdelavo), ki so pomembna za procesiranje plačil na strani udeleženke. Udeleženke predlagajo plačila v paketih t.j. v datotekah, kjer morajo biti plačila v obliki SWIFT sporočil MT103, MT103+ ali MT202, katerih skladnost s SWIFT standardi BS pred procesiranjem preveri. 2. Nato se v drugi fazi uspešno prejeta plačila sortirajo glede na prejemnika plačila in izračuna multilateralna neto pozicija. Neto pozicija udeleženke se pa izračuna kot razlika med skupnim zneskom posredovanih nalogov in skupnim zneskom prejetih nalogov, ki se odraža v multilateralni poziciji (pozicija posamezne udeleženke nasproti celotnemu sistemu). 3. Tretja faza procesiranja plačil je poravna neto pozicij preko PM računov, ki se izvede s prenosom sredstev med PM računi poravnalnih udeleženk v sitemu TARGET2. BS kot poravnalni agent najprej izvrši obremenitev udeleženk, ki so imele debetno pozicijo in nato odobri udeleženke s kreditno pozicijo. Po izvršeni poravnavi so predložena plačila v sistem ŽK dokončana. SLIKA 13: PRINCIP DELOVANJA SISTEMA ŽK 46

47 Vir: Banka Slovenije, 2008d. Sistem ŽK je odprt vsak delovni dan, od ponedeljka do petka. Poslovanje ne poteka v dneh, ko je slovenski praznik ali dela prost dan oziroma na Veliki petek, ko sistem TARGET2 ne posluje. TABELA 2: URNIK SISTEMA ŽK Od 7:00 do 16:30 Udeleženke posredujejo v sistem plačilne naloge za svoj račun in za račun komitentov Od 8:00 do 16:00 BS vsako polno uro, t.j. ob 9h, 11h, 13h, 15h in16h izdela in udeleženkam posreduje informacijo o neto pozicijah. Ob 8:00, 10:00, BS kot obračunski agent izvede poravnalni presek, pri čemer: 12:00, 14:00 in 16:30 - najkasneje v roku 30 minut od izvedbe poravnalnega preseka prejmejo udeleženke informacije iz naslova tega preseka, - najkasneje v roku 45 minut od izvedbe poravnalnega preseka BS kot poravnalni agent izvede poravnavo neto pozicij in udeležence obvesti o dokončnosti poravnave. Vir: Banka Slovenije 2007, Poravnava kartičnih plačil V Sloveniji obstajajo 4 plačilni kartični kliringi. To so (Banka Slovenije 2008d): MASTERCARD kliring je plačilni sistem, kjer gre za poravnavo terjatev in obveznosti iz naslova kliringa domačega prometa z Mastercard produkti, med katere spadajo kreditne in plačilne kartice Eurocard/Mastercard in debetne kartice Maestro in Cirrus. V sistem je vključenih 7 poslovnih bank, kjer funkcijo poravnalnega agenta izvaja BS, obračunskega pa podjetje Mastercard International. ACTIVA kliring plačilni sistem, kjer gre za poravnavo terjatev in obveznosti iz naslova kliring prometa s kartičnimi produkti Activa, kamor spadajo kreditne in plačilne kartice Mastercard, Visa, Acitva in debetne kartice Maestro, Cirrus in Visa Electron. V sistem je vključenih 11 udeleženk, t.j. bank in hranilnic, kjer funkcijo poravnalnega agenta izvaja BS, obračunskega pa Banka Koper d.d.. POS kliring je sistem, kjer se izvajajo transakcije s plačilnimi karticami MasterCard, Karanta in BA/Maestro na POS terminalnih in bankomatih (samo s kreditnimi karticami in karticami z odloženim plačilom) ter obračun in poravnava terjatev in obveznosti iz naslova poslovanja s karticami ter pripadajočih medbančnih provizij med udeleženci sistema. V sistem je vključenih 9 poslovnih bank in 2 hranilnici, kjer ima funkcijo poravnalnega agenta BS, obračunskega pa Bankart d.o.o. 47

48 ATM kliring je sistem, kjer se izvajajo transakcije ter obračun in poravnava terjatev in obveznosti iz naslova transakcij z domačimi debetnimi karticami (BA Maestro, Activa Maestro) na bankomatih, če imetnik računa opravi dvig na bankomatu pri drugi udeleženki sistema, ne pa pri banki, pri kateri ima odprt račun. V sistem je vključenih 17 poslovnih bank in 2 hranilnici, funkcijo poravnalnega agenta opravlja BS, obračunskega Bankart d.o.o. Za vse 4 plačilne kliringe je značilno, da se poravnava izvede na poravnalnih računih udeleženk v plačilnem sistemu TARGET2-Slovenija. Zaradi paketne obdelave plačilnih nalogov v določenih časovnih razmikih, se poravnavajo samo multilateralne neto pozicije, zato je značilna nižja potreba po likvidnosti za zagotavljanje poravnave obveznosti iz naslova ŽK. V primeru, da udeleženka ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za poravnavo svojih obveznosti, BS aktivira Poravnalno jamstveno shemo (v nadaljevanju PJS), ki je namenjena zagotavljanju dokončnosti poravnave terjatev in obveznosti med udeleženkami. PJS zagotavlja kritje neporavnane neto obveznosti udeleženke z denarnim jamstvom v obliki pozitivnih limitov na domačih računih udeleženk (Banka Slovenije 2008d). Pooblastila in odgovornosti BS v zvezi z delovanjem sistema, pogoje udeležbe v ŽK, pravice, obveznosti in odgovornosti udeleženk, način in postopke obračuna in poravnave, upravljanje s tveganji ter postopke, v primerih neizpolnjevanja obveznosti udeleženk, ki izvirajo iz delovanja ŽK, urejajo»pravila delovanja Žiro kliringa«, ki jih sprejema BS, ki v primeru ŽK opravlja tako funkcijo klirinškega kot funkcijo poravnalnega agenta, obenem pa je tudi udeleženka sama Statistični podatki o delovanju sistema ŽK Žiro klirnig kot drugi najpomembnejši medbančni plačilni sistem je v letu 2007 obdelal preko 53 milijonov transakcij, v skupni vrednosti 45,7 milijard evrov, kar pomeni 3 % povečanje v številu posredovanih plačilnih nalogov v sistem v primerjavi z letom Medtem ko se je bruto vrednost povečala za 99 % v primerjavi z letom 2006, zaradi dviga meje plačila na evrov s 1. januarjem Vrednost neto poravnav teh plačil v centralno bančnem denarju preko sistema TARGET je v letu 2007 znašala 9,08 milijard evrov oziroma 19,87 bruto vrednosti transakcij. V povprečju je bilo v letu 2007 obdelanih plačilnih nalogov (Banka Slovenije 2008d). 48

49 TABELA 3: VREDNOST IN ŠTEVILO TRANSAKCIJ SISTEMA ŽIRO KLIRING V ZADNJIH TREH LETIH ŽK Medletne stopnje rasti (v %) Leto Vrednost 20,98 22,93 45,71 3,8 9,3 99,3 (v mrd EUR) Število transakcij (mio) 49,42 52,11 53,62 1,7 5,4 2,9 Vir: Banka Slovenije 2008c, 144. S 1. januarjem 2007 se je mejni znesek plačil sistema ŽK bistveno povečal. Zaradi tega je upadlo število transakcij v sistemu TARGET/TARGET Vključitev Slovenije v ostale plačilne sisteme BS je aprila leta 1998 vzpostavila sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ), oktobra pa ŽK. Ob vstopu v EU je bila Slovenija dolžna zagotoviti dostopnost bank prek vseevropskega sistema plačil malih vrednosti STEP2. Julija 2005 je sledila vključitev v TARGET. 19. novembra 2007 pa je bila v prvi skupini držav, ki je migrirala na sistem TARGET TARGET 2 15 Slovenija je bila v prvi skupini, ki se je vključila v sistem TARGET2. Banka Slovenije je v projektu razvoja sistema TARGET2 sodelovala že od samega začetka. Slovenske poslovne banke in hranilnice so imele do 19. novembra 2007 v sistemu RTGS plus odprte poravnalne račune, pri Banki Slovenije pa domače račune, kjer so hranile celotno likvidnost čez noč. Poravnalne račune, ki jih je imela Slovenija odprte v sistemu RTGS plus, so nadomestili poravnalni računi na ESP. Za uspešen prehod na TARGET2 je Slovenija morala izvest tri najbolj pomembne spremembe: 1. Poravnava neto multilateralnih podsistemov se bo izvajala na poravnalnih računih na ESP. Tukaj nastane sprememba pri izvedbi direktne bremenitve, ki je se je izvajala prej 15 Povzeto po Podgornik (2007, 27-28). 49

50 direktno na tehnološki infrastrukturi v Banki Slovenije, na ESP pa je treba zahtevek za direktno obremenitev poslati v obliki sporočila SWIFT MT204. Banke morajo tako zagotoviti v lastni infrastrukturi vsaj prejem omenjenega sporočila. 2. Po zaprtju sistema TARGET2 se transakcije ne bodo več izvajale na domačih računih, ampak na posebnih računih v zalednih aplikacijah Banke Slovenije. 3. Upravljanje z dnevno likvidnostjo. V sistemu TARGET2 je celotna likvidnost, ki jo banke koristijo za dnevne operacije na enem mestu (poravnalnem mestu), medtem ko so v začasnem sistemu banke prerazdeljevale likvidnost med domačimi in poravnalnimi računi. V zadnjih dveh letih se je zvrstilo pet delovnih sestankov, kjer so bile prestavljene ključne značilnosti sistema TARGET2: podrobne funkcije specifikacije, cenovna politika, delo na projektu ter najpomembnejše specifike slovenske bančne skupnosti v okolju TARGET2. Banka Slovenije je izbrala osnovno konfiguracijo (plačilni modul, modul ICM in statični modul) brez opcijskih modulov. Aplikacija, ki podpira posojilna instrumenta posojilo čez dan in mejno posojilo je bilo popolnoma avtomatizirano leta SEPA Trenutno najpomembnejši projekt za Slovenijo je projekt SEPA. Za kreditna plačila je značilno, da se bodo uvajala postopno, tako bodo banke v letu 2008 ponujale obstoječe načine in plačilne instrumente ter dodatno kreditno plačilo SEPA (SCT). V Sloveniji so trenutno najpogostejša kreditna plačila plačilni nalog BN02, PP posebna položnica in direktna odobritev (plače) ter regulirano čezmejno plačilo (RP01). Plačila se izvršujejo v medbančnem prostoru po standardu UNFI (ISO 20022) XML. Slovenske banke omogočajo prevzem in predložitev podatkov v modificiranem standardu ZBS XML, ki v celoti pokriva standarde SEPA (Jamnik 2007, 3-4). Plačila po shemi SCT se razlikujejo od vseh do sedaj uporabljenih plačilnih shem, zato je potrebno za procesiranje SEPA zagotoviti novo infrastrukturo. Potrebna je na relaciji stranka banka in med banko in klirinško hišo (PE - ACH). Ker Slovenija nima klirinške hiše, ki bi ustrezala shemi SCT, se slovenske banke povezujejo v klirinško hišo SEPA prek SVT (skupne vstopne točke BS za plačila SEPA EBA STEP2 SEPA) kot posredne udeleženke (ibidem, 5-6). Plačilni instrument direktna bremenitev se je v Sloveniji kot v vseh ostalih državah članicah Evropske unije do sedaj uporabljal samo znotraj nacionalnih meja, sedaj z uvedbo SEPA pa prihaja možnost izvajanja plačil z direktno bremenitvijo tudi v čezmejnem poslovanju. Direktna bremenitev se je do sedaj uporabljala kot medbančni instrument na 50

51 medbančni ravni, ki se je procesirala prej zbirnega centra Bankrat. V Sloveniji se uporabljajo naslednji debetni instrumenti: - direktna bremenitev elektronski debetni nalog za plačilo, ki omogoča prejemniku plačila prejem več zaporednih plačil na podlagi enkratnega pooblastila plačnika (npr. mesečne obveznosti gospodinjstev); - posebna nakaznica to je standardizirana papirna plačilna nakaznica s podatki za izplačilo v optično berljivi vrstici; - ček (Stanovnik 2007, 8-9). Kartično poslovanje v Sloveniji je po primerjavi velike večine nad povprečjem. Tudi njegov razvoj je zelo dinamičen. Uvedba SEPA se ga bo močno dotaknila zaradi nekaterih posebnosti, ki jih bo treba prilagoditi zahtevam SEPA, predvsem pa zaradi globalizacije, ki prinaša spremenjene pogoje poslovanja, večjo konkurenco in prihod novih akterjev (novi izdajatelji, novi procesorji, čezmejni ACQ). Osnovne značilnosti: Obstajata dve domači kartični shemi Activa in Karanta in dve pridruženi, in sicer Activa MasterCard in Activa Visa. Konkurenca na kartičnem trgu je na prvi pogled velika, vendar so vsi bančni kartični produkti vezani na poslovanje transakcijskega računa. Vse slovenske banke izdajajo kartice, le nekatere sklepajo pogodbe s prodajnimi mesti. Vse banke imajo z MC in VISO sklenjeno pogodbo o domačem kliringu. Na bankomatih so bile do domače transakcije, opravljene z isto kartico, drugače obravnavane kot tiste v tujini. Delujejo 4 kartični procesorji (efunds, Bankart, Abanka in Banka Koper/Activa), ki niso neodvisni od poslovne politike bank lastnic (Nabergoj 2007, 29). Obdobje prehoda v letih iz domačega plačilnega sistema (kliring in poravnava) na panevropsko predstavlja izziv in spremembo. Slovenija mora v naslednjih treh letih predati 2,5 milijona kartic EMW. Od kreditnih kartic je samo 27,5 % EMW, od 2,7 milijona bančnih pa samo 15,2 %. Pri POS terminalih je stopnja prehoda 20,1 % pri bankomatih 37,1 %. Pri prehodu vodijo banke sistema Activa, ki so dosegle skoraj stoodstotno pokritost kreditnih kartic EMV, 45,5 % pri debetnih, 44 % pri POS-terminalih in 30 % pri bankomatih (ibidem, 30). ZBS je odgovorno za podporo in promocijo vizije SEPA ter koordinacijo načrtovanja in implementacije projekta SEPA na nacionalni ravni. 51

52 SIMP Slovenske banke se morajo posredno ali neposredno vključiti v eno od vseevropskih plačilnih infrastruktur oziroma v lokalno infrastrukturo, prilagojeno zahtevam SEPA, ki bi prek povezave z vseevropsko infrastrukturo zagotavljala dosegljivost. Zato je Banka Slovenije leta 2006 oblikovala koncept SEPA infrastruktura za majhna plačila (SIMP), za izpolnitev zahtevam SEPA. Koncept SIMP predvideva procesiranje plačil, ki bodo oblikovana v skladu z zahtevami shem za kreditne prenose in direktne obremenitve SEPA tako domačih kot čezmejnih plačil. SIMP omogoča tudi podporo dodatnim opcijskim storitvam AOS. SIMP bo sestavljen iz ločenih modulov in bo tako zagotavljal ločeno procesiranje domačih in čezmejnih plačil. Sestavljen je iz dveh vmesnikov (poseben za kreditne prenose SEPA in poseben za direktne obremenitve SEPA) do udeleženk in štirih procesnih enot modulov za obdelavo plačil. Procesiranje plačil in njihova obdelava v SIMP temeljijo na izmenjavi datotek med SIMP in njegovimi udeleženkami ter med SIMP in vseevropskimi plačilnimi infrastrukturami (PE CH), s katerim SIMP vzpostavi povezavo prek omrežja SWIFTNet in z uporabo protokola SWIFTNet FileAct. Tako bodo lahko udeleženke prek vsakega od vmesnikov v eni datoteki posredovale tako domača kot čezmejna plačila, ki bodo v obdelavi usmerjena bodisi v modul za procesiranje domačih bodisi v modul za procesiranje čezmejnih plačil. Poravnava domačih plačil, izmenjanih prek SIMP, bo potekala po principu multilateralnega pobota kot pri žiro kliringu, multilateralna pozicija posamezne udeleženke iz naslova kreditnih plačil pa se bo poravnala ločeno od tiste iz naslova direktnih obremenitev. Pri poravnavi čezmejnih plačil bo model skladen z zahtevami PE ACH, s katerim bo SIMP povezan (Anko 2007a, 52) Sistem EBA BS se je vključila v sistem STEP2 novembra 2004 kot neposredna udeleženka, hkrati pa je udeleženka sistema EURO1, kjer ima poseben (t.i. PFP) status. Nekatere slovenske banke posredno dostopajo do sistema preko BS, nekatere pa neposredno (preko svojih mater, ki imajo sedež v tujini). Za banke je izvajanje plačil preko sistema STEP2 stroškovno in časovno učinkovitejše v primerjavi s poravnavo preko korespondenčnih računov. Poravnava sistema STEP2 poteka na bilateralni osnovi in po bruto principu, brez pobota med oddanimi in sprejetimi nalogi (Banka Slovenije 2008b, 2). Banka Slovenije uporablja za poravnave račun v plačilnem modulu Enotne skupne platforme v sistemu TARGET2 (PM račun), preko katerega potekajo vse transakcije iz naslova poravnave. Se pravi tako nalogi za poravnavo med Banko Slovenije in EBA kot nalogi za poravnavo med Banko Slovenije in udeleženkami SVT (skupne vstopne točke). 52

53 Udeleženke SVT poravnavo STEP2 obveznosti opravijo preko svojega PM računa (ibidem, 2). SLIKA 14: SHEMA DELOVANJA SISTEMA EBA Vir: Banka Slovenije 2008b, 3. 53