DIPLOMSKO DELO EVROPSKI PLAČILNI SISTEMI IN VKLJUČITEV BANKE KOPER D.D. V SISTEME

Size: px
Start display at page:

Download "DIPLOMSKO DELO EVROPSKI PLAČILNI SISTEMI IN VKLJUČITEV BANKE KOPER D.D. V SISTEME"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EVROPSKI PLAČILNI SISTEMI IN VKLJUČITEV BANKE KOPER D.D. V SISTEME Kandidatka: Danjela Ogrin Študentka izrednega študija Številka indeksa: Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Dušan Zbašnik Dekani, junij 2006

2 2 Predgovor Plačilni sistemi so bistven del finančne infrastrukture v tržni ekonomiji in ''mažejo'' kolesje vsake ekonomije. Pri tem organiziranje in delovanje monetarnega, bančnega in plačilnega sistema v veliki meri določajo potrebe trgov, z uradnim nadzorom, ki mora zagotoviti njihovo stabilnost in varnost. Razvoj finančne infrastrukture, vključno z reformami plačilnih sistemov, predstavlja ključno prioriteto prehoda v tržno gospodarstvo prav vseh tranzicijskih držav. Za razvijajoče se ekonomije je graditev ustrezne plačilno prometne infrastrukture ključni element njihovega razvoja. Velik pomen posodabljanju plačilnih sistemov posvečajo tudi države v razvitih sodobnih tržnih okoljih, saj se današnji plačilni sistemi pospešeno spreminjajo. Razumevanje plačilnih sistemov s strani vseh udeležencev je ključno pri razvoju tržnega okolja. Potrebno je čim večje razumevanje med vsemi udeleženci, če želimo zagotoviti splošno zaupanje v integriteto in učinkovitost plačilnih sistemov, tako da odražajo potrebe trga in podporo vsesplošno potrebnim ekonomskim aktivnostim. Plačilni sistem je sestavljen iz niza pravil, institucij in tehničnih postopkov za prenos sredstev in je del monetarnega sistema vsake ekonomije. Varno in učinkovito delovanje plačilnega sistema je pomembno tako za udeležence na trgu kot za predstavnike oblasti, predvsem centralno banko. Možnost izvesti in sprejeti plačilo je temeljno za vse ekonomske aktivnosti, posebej za blagovno menjavo in trgovino. Prehod iz papirnih na elektronske instrumente, povečana vloga ostalih nebančnih udeležencev v plačilnih sistemih, poverjanje procesnih funkcij zunanjim izvajalcem, splošna želja regulatorjev nad kontrolo ali celo eliminiranjem sistemskega rizika, v zadnjem času pa potencialna nevarnost integritete plačilnih sistemov z uporabo ne-reguliranih medijev, kot so to povsem odprta svetovna omrežja, spodbuja izzive izvajalcem in nadzornikom plačilnih storitev povsod po svetu. Namen diplomske naloge je prikazati plačilne sisteme v Evropski uniji ter vključitev Banke Koper d.d. v te sisteme, ki služijo kot kanali za poravnavanje plačil in ki delujejo z različnim tveganjem in stroški. V nalogi so v drugem poglavju najprej prikazane splošne značilnosti plačilnega sistema in njegovo delovanje. Predstavljeni so plačilni sistemi za poravnavo velikih vrednosti in sistemi za poravnavo majhnih vrednosti ter tveganja, ki nastopajo v plačilnih sistemih in pa temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme. V nadaljevanju so, v tretjem poglavju, podane pravne osnove plačilnega prometa in sicer, pravni akti evropskih ter domačih institucij in v kakšni smeri gre njihov razvoj. V četrtem poglavju predstavljam Banko Koper d.d., njeno poslanstvo, organiziranost in razvoj. V petem poglavju je predstavljen SWIFT sistem, ki je zelo pomemben pri izvrševanju plačilnih transakcij in v delovanju plačilnih sistemov. V šestem poglavju so predstavljeni slovenski in evropski plačilni sistemi ter kako se je v te sisteme vključila Banka Koper d.d. Nadaljnji razvoj plačilnih sistemov pa je predstavljen v predzadnjem sedmem poglavju. Zadnja, osmo in deveto poglavje vsebujeta sklepne misli in povzetek.

3 3 KAZALO KAZALO UVOD Opredelitev problema Namen, cilji in trditve diplomskega dela Predpostavke in omejitve raziskave Metode raziskave PLAČILNI SISTEMI Opredelitev plačilnega sistema Udeleženci v plačilnem sistemu Vrste plačilnih sistemov Sistemi za obračun in poravnavo plačil velikih vrednosti Sistemi za prenos plačil manjših vrednosti Tveganja v plačilnih sistemih Finančna tveganja Operativna tveganja Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme PRAVNI VIRI NA PODROČJU PLAČILNEGA PROMETA Pravni akti evropskih institucij Pravne osnove plačilnega prometa Razvoj pravnih virov na področju plačilnih storitev v EU PREDSTAVITEV BANKE KOPER D.D Poslanstvo Organiziranost Pretekli razvoj SWIFT EVROPSKI PLAČILNI SISTEMI Nacionalni plačilni sistemi (v Sloveniji) Sistem bruto poravnave v realnem času BPRČ Sistem plačil malih vrednosti SPMV (Žiro kliring ŽK) RTGS plus in vključitev Banke Koper d.d. v sistem Značilnosti sistema RTGS plus... 27

4 Pogoji udeležbe v sistemu RTGS plus Plačila v sistemu RTGS plus Urnik in cenovna politika sistema RTGS plus Vključitev Banke Koper d.d. v sistem RTGS plus TARGET in vključitev Banke Koper d.d. v sistem Značilnosti sistema TARGET Delovanje sistema TARGET Urnik in cenovna politika sistema TARGET Vključitev Banke Koper d.d. v sistem TARGET EBA plačilni sistemi in vključitev Banke Koper d.d. v sisteme EURO STEP STEP RAZVOJ PLAČILNIH SISTEMOV TARGET SEPA PE-ACH SKLEP POVZETEK SEZNAM LITERATURE SEZNAM VIROV... 46

5 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema V zadnjih dveh desetletjih so na razvoj finančnih trgov močno vplivale liberalizacija (npr. plačilne storitve lahko opravljajo tudi zavarovalnice kot finančne organizacije, ki niso banke), razvoj tehnologije, globalizacija (npr. pretok kapitala prek meja) in konsolidacija (npr. povezovanje večjih finančnih podjetij). Zaradi razvoja na omenjenih področjih, ki so vzpodbudili razvoj novih plačilnih in poravnalnih sistemov, so danes ti sistemi mnogo bolj varni kot pred 15 leti. Zavedanje o sistemskem tveganju je povzročilo razvoj plačilnih sistemov, kot so RTGS sistemi real time gross settlement bruto poravnava v realnem času. Z uvedbo teh sistemov je omogočena takojšnja poravnava plačil v centralnobančnem denarju. Za centralne banke so ti sistemi ena od infrastruktur za izvajanje monetarne politike, izdajanje denarja, dajanje ''intra-day'' kredita, ki ga centralna banka odobri ob ustreznem zavarovanju itd. Uvedba skupne valute evro v državah Evropske monetarne unije je vodila k vzpostavitvi sistema za poravnavo plačil v centralnobančnem denarju ter za izvajanje denarne politike, ki jo izvaja ESCB (European Sistem of Central Banks). Ta dejstva so vodila k vzpostavitvi sistema TARGET (Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system). Ideja o centralizaciji pa ni ostala samo na nivoju monetarnih plačil, ampak se je razširila tudi na področje ostalih plačil. Tako so bili v več državah vzpostavljeni centralizirani sistemi za izvajanje komercialnih plačil. Podobni sistemi pa že delujejo tudi na čez-mejni osnovi, in sicer sistemi EURO 1, STEP1 in STEP2, ki jih upravlja EBA (European Banking Association). Tako se je v zadnjem desetletju v Evropski uniji pričela integracija plačilnih sistemov, ki poteka v dveh segmentih: - med sistemi za poravnavo plačil velikih vrednosti, t.j. TARGET in - vzpostavljeni so sistemi za izvajanje komercialnih plačil, t.j EURO1, STEP1, STEP2. Slovenija in ostale države, ki so v maju 2004 vstopile v Evropsko unijo, so prišle v zelo razvijajoče se okolje, ki mu je potrebno slediti in se pravočasno vanj vključiti. Zato so se tudi v Banki Koper odločili, da ta korak naredijo čim prej. 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti plačilne sisteme v Evropski uniji, opisati zakaj se uporabljajo, kako delujejo in v kakšni smeri gre njihov razvoj. Cilj diplomskega dela je prikazati kako se je Banka Koper d.d. vključila v evropske plačilne sisteme, ter da je čimprejšnja vključitev v te sisteme pomembna.

6 6 V okviru omenjene problematike želim dokazati trditev, da pomeni vključitev v evropske plačilne sisteme izboljšanje učinkovitosti plačil prek meja znotraj Evropske unije. Ti sistemi pomenijo več kot samo plačilno infrastrukturo. Zagotavljajo prvovrstne plačilne storitve, ki premagajo nacionalne meje. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predvidevam, da pri pisanju diplomskega dela ne bom naletela na večje težave. Glede na to, da gre za novost na tem področju pa predpostavljam, da bom imela na voljo premalo strokovnih virov iz katerih bi lahko črpala teoretično osnovo. Upam, da mi to ne bo predstavljalo prevelike omejitve pri delu. Pri izdelavi naloge bom uporabila vse razpoložljive vire, domačo in tujo literaturo ter internet. 1.4 Metode raziskave Raziskava evropskih plačilnih sistemov in vključitev Banke Koper d.d. v te sisteme predstavlja statičen tip raziskave. V diplomskem delu so opisani procesi in dejstva na katerih temelji delovanje plačilnih sistemov kar je značilno za deskriptiven pristop k raziskovanju. Poleg metode deskripcije uporabljam tudi komparativno in zgodovinsko ter kompilacijsko metodo kot postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev.

7 7 2 PLAČILNI SISTEMI Plačilni sistemi so pomemben del gospodarske in finančne infrastrukture. Njihovo učinkovito delovanje ključno prispeva k splošni ekonomski uspešnosti s tem, da omogoča varno in pravočasno poravnavo transakcij. Plačilni sistem mora biti prilagojen potrebam posameznikov in podjetij glede varnega in učinkovitega prenosa sredstev v sodobnem tržnem gospodarstvu. Razvit plačilni sistem prispeva k razvoju medbančnih denarnih trgov in ostalih finančnih trgov. 2.1 Opredelitev plačilnega sistema S plačilnim sistemom razumemo skupek plačilnih in drugih instrumentov, bančnih postopkov in značilnih mehanizmov za medbančni prenos denarnih sredstev, ki skupaj omogočajo kroženje denarja ali opravljanje plačilnih storitev (Logar 1998, 23). To je plačilni sistem v najširšem pomenu besede. Glavne elemente predstavljajo storitve bank, ki jih le-te ponujajo svojim komitentom, ter medbančni plačilni mehanizmi za poravnavo plačil med bankami. Plačilne sisteme v ožjem pomenu pa lahko opredelimo kot pravno razmerje med tremi ali več bankami kot izvajalci plačilnega prometa, katerega vsebina so njihove medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s poravnavo med udeleženkami plačilnega sistema. Temeljna naloga plačilnih sistemov je omogočiti poravnavo denarnih obveznosti, ki nastajajo pri poslovanju na finančnih trgih in trgih dobrin. Ekonomski subjekti od plačilnega sistema pričakujejo, da bo svojo nalogo opravil nemoteno in pravočasno in da bo dolžnik lahko preko njega tudi dokončno poravnal svoje obveznosti do prejemnika brez tveganja, da plačilo, ki je že bremenilo njegov račun, ne bi prišlo do prejemnikove banke. Prenos sredstev med bančnimi računi se pri negotovinskem poslovanju opravi s pomočjo različnih plačilnih instrumentov. Uporabniki plačilnih storitev največkrat uporabljajo kreditna in debetna plačila, čeke ter plačilne kartice. Za delovanje plačilnih sistemov je pomembna tudi tehnična infrastruktura, katero sestavljajo programska, strojna in komunikacijska oprema. 2.2 Udeleženci v plačilnem sistemu V plačilnem sistemu sodelujejo naslednji udeleženci: Uporabniki. Sem spadajo različni ekonomski subjekti (posamezniki, podjetja), ki pri plačevanju svojih obveznosti uporabljajo negotovinska plačila, katera se poravnavajo preko plačilnega sistema. Finančne institucije, ki opravljajo storitve plačilnega prometa. Plačilne storitve lahko opravljajo različne finančne institucije, ki imajo za opravljanje te dejavnosti ustrezno dovoljenje in so ustrezno nadzirane. Največkrat so to poslovne banke in hranilnice. Pri dvostopenjski ureditvi plačilnega sistema ločimo posredne in neposredne udeleženke. Neposredne udeleženke imajo odprt poravnalni račun pri centralni banki, preko katerega

8 8 poravnavajo lastna plačila, plačila svojih komitentov in plačila posrednih udeleženk, ki imajo pri neposredni udeleženki odprt račun. Neposredne udeleženke torej opravljajo nekatere storitve plačilnega prometa za posredne udeleženke. Klirinška hiša. Uporabniki plačilnih sistemov so velikokrat komitenti različnih bank. Eden izmed načinov prenosa denarnih sredstev med dvema banka je tudi prenos preko klirinške hiše. Gre za to, da si preko le-te banki dolžnika in upnika posredujeta plačilna sporočila, ta pa po določenem obdobju izračuna neto pozicije bank, ki se nato poravnajo preko poravnalnih računov pri centralni banki. Centralna banka. Centralna banka zagotavlja varen in učinkovit plačilni sistem, in sicer zagotavlja meddnevno likvidnost, poravnavo plačil preko poravnalnih računov, izvaja pregled nad delovanjem plačilnih sistemov in uporablja nekatere plačilne sisteme. Razumevanje plačilnih sistemov s strani vseh udeležencev je ključno pri razvoju tržnega okolja. Potrebno je čim večje razumevanje med vsemi udeleženci, če želimo zagotoviti splošno zaupanje v integriteto in učinkovitost plačilnih sistemov, tako da odražajo potrebe trga in podporo vsesplošno potrebnim ekonomskim aktivnostim. SLIKA 1: STRUKTURA TIPIČNEGA PLAČILNEGA SISTEMA CENTRALNA BANKA KLIRINŠKA HIŠA BANKA BANKA UPORABNIKI Vir: Anko 2001, 5. UPORABNIKI Na sliki so prikazane povezave med udeleženci v plačilnem sistemu. 2.3 Vrste plačilnih sistemov V plačilnem krogu je poravnava medbančnih plačil najzahtevnejši del. Sistemi za medbančni prenos denarnih sredstev skrbijo za prenose denarnih sredstev med bankami v njihovem imenu in v imenu svojih komitentov. Plačilne sisteme lahko med seboj razlikujemo po poslovnih dejavnostih, ki jih ti sistemi podpirajo, in po strankah oz. uporabnikih, ki so jim namenjeni. To se kaže v vrednosti plačil, ki jih ti mehanizmi obdelujejo. Plačilni sistemi se tako delijo v:

9 9 Sisteme, ki zagotavljajo obračun (prenos) in poravnavo plačil velikih vrednosti (large value funds transfer systems) in Sisteme, ki zagotavljajo obračun (prenos) in poravnavo plačil manjših vrednosti (retail funds transfer systems). Potreba po oblikovanju različnih sistemov je posledica naraščanja števila in vrednosti medbančnih plačil, ki se morajo vsakodnevno obdelati hitro, zanesljivo in učinkovito ter s čim manjšimi tveganji za plačilni in denarni sistem države (Logar 1998, 48) Sistemi za obračun in poravnavo plačil velikih vrednosti Za sisteme za poravnavo plačil velikih vrednosti je bistveno to, da se prek njih poravnavajo povprečno veliki zneski in nujna plačila, pri čemer so mnoga od njih povezana s poslovanjem na finančnih trgih. Medbančni prenos sredstev je sestavljen iz dveh stopenj oz. korakov. Prvi korak je prenos podatkov ali informacij med plačnikovo banko in prejemnikovo banko. Prenos se začne s pošiljanjem sporočila o plačilu ali s sporočilom zahtevka za prenos denarnih sredstev plačnika. Ponavadi je sporočilo o plačilu lahko le kreditni prenos ali debetni prenos. Sporočila o plačilih se v poravnavah obdelujejo po vnaprej določenih pravilih in postopkih. Obdelava lahko vključuje postopke kot so: identifikacija, uskladitev in potrditev sporočila o plačilu (Logar 1998, 49). Drugi korak je poravnava. To je dejanski prenos denarnih sredstev med banko plačnika in banko prejemnika. Poravnava, ki je nepreklicna in brezpogojna, je končna poravnava. Na splošno je končna poravnava opravljena v knjigah centralne banke ali v knjigah poslovnih bank. V praksi je največ plačil velikih vrednosti poravnanih v denarju centralne banke (Logar 1998, 49-50). Poznamo dve osnovni obliki organiziranosti sistemov plačil velikih vrednosti, in sicer: Bruto poravnalni sistemi (gross settlement systems). Pri bruto poravnalnih sistemih se vsako plačilo poravna posamično in v znesku, na katerega se glasi plačilni nalog, če sredstva banke pošiljateljice zadoščajo za poravnavo. Pri bruto poravnavi v realnem času (BPRČ ali RTGS Real Time Gross Settlement) se procesiranje in poravnava posameznih plačil odvijata v realnem času in neprekinjeno (Bole 2002, 25). Osnovno načelo bruto poravnave je, da je prenos denarja z ene banke na drugo banko brezpogojen in nepreklicen, ko je opravljen. SLIKA 2: PONAZORITEV SISTEMA BRUTO PORAVNAVE BANKA A BANKA C BANKA B 30 BANKA D Vir: Logar 1998, 52

10 10 Neto poravnalni sistemi (net settlement systems). V neto poravnalnih sistemih se prejeti in posredovani plačilni nalogi akumulirajo tekom poravnalnega obdobja, poravnava plačil pa se izvrši ob poravnalnem preseku (najmanj enkrat, običajno ob koncu poravnalnega dne). Bankam neto dolžnicam se imetje na njihovih računih pri centralni banki za končni saldo zmanjša, bankam neto upnicam pa poveča. Pri poravnavi se prilivi in odlivi udeleženke netirajo, kar pomeni, da se ob poravnalnem preseku poravna le ena neto obveznost vsakega neto dolžnika. S tem se bistveno zmanjšajo dnevne potrebe po likvidnostnih sredstvih. V okviru neto poravnalnih sistemov ločimo dve vrsti, in sicer: bilateralne in multilateralne. Pri bilateralni neto poravnavi se izračunajo neto terjatve oz. obveznosti posamezne udeleženke sistema nasproti vsaki izmed ostalih udeleženk. Pri multilateralni neto poravnavi pa se izračunajo neto terjatve oz. obveznosti posamezne udeleženke nasproti klirinški skupini kot celoti. V primeru večjega števila udeleženk sistema se močno zmanjša tako znesek kot število transakcij, potrebnih za poravnavo (Bole 2002, 25-26). SLIKA 3: PONAZORITEV SISTEMA BILATERALNE NETO PORAVNAVE 40 BANKA A 70 BANKA C BANKA B BANKA D Vir: Logar 1998, 52 SLIKA 4: PONAZORITEV SISTEMA MULTILATERALNE NETO PORAVNAVE BANKA A 130 BANKA C Obračunska institucija BANKA B BANKA D Vir: Logar 1998, 53 Do nedavnega je večina obstoječih sistemov plačil velikih vrednosti temeljila na sistemih neto poravnave. Z veliko rastjo finančnih trgov v zadnjih desetletjih in s tem povezanim večjim obsegom medbančnih plačilnih tokov je vedno bolj priljubljena uporaba sistemov bruto poravnave v realnem času. Primeri teh sistemov so ameriški Fedwire, švicarski SIC (Swiss Interbank Clearing System) ter vseevropski sistem TARGET, ki ga podrobneje opisujem v nadaljevanju (Bole 2002, 26).

11 Sistemi za prenos plačil manjših vrednosti Sisteme za prenos plačil manjših vrednosti (retail funds transfer systems ali small-value transfer systems) opredelimo kot tiste sisteme, ki obdelujejo veliko število plačil sorazmerno manjših vrednosti, začetih z različnimi plačilnimi instrumenti (Logar 1998, 101). Ti sistemi povezujejo skoraj vse ekonomske subjekte (posameznike in podjetja), zato morajo delovati hitro in zanesljivo, biti morajo varni in ne predragi. Storitve za prenos plačil manjših vrednosti ponujajo danes predvsem banke in druga specializirana podjetja, ki uporabnikom omogočajo izbiro med vrsto različnih plačilnih storitev. Ker so stroški za poravnavo manjših vrednosti razmeroma veliki, imajo pri opravljanju prav teh storitev pomembno vlogo neprestano razvijajoče se nove tehnologije, katerih cilj je povečati učinkovitost opravljanja plačilnih storitev glede na stroške. Vsak sistem plačil majhnih vrednosti opredeljujejo naslednje aktivnosti: prenos, kliring in poravnava. Prenos se nanaša na zbiranje plačil majhnih vrednosti v klirinškem centru. Kliring pomeni razvrščanje sprejetih plačil po računih bank oz. udeleženk, izračun neto pozicij, to je seštevek vseh bremenitev in odobritev za posamezno udeleženko in pošiljanje podatkov o plačilnih nalogih udeleženkam prejemnicam. Pri poravnavi pa gre za to, da udeleženka preko poravnalnega sistema poravna svoje obveznosti iz naslova kliringa vsem drugih udeleženkam (bilateralni kliring) ali poravnalnemu agentu (multilateralen kliring). Pri multilateralnem kliringu poravnalni agent najprej dobi obvestilo o pozitivnih in negativnih neto pozicijah posameznih udeleženk in nato, ko vse udeleženke dolžnice poravnajo svoje obveznosti, nakaže ustrezna sredstva udeleženkam upnicam. 2.4 Tveganja v plačilnih sistemih S povečanjem prometa preko medbančnih plačilnih sistemov se je povečalo tudi zavedanje o tveganjih, ki izvirajo iz tovrstnih sistemov in ki, predvsem v primeru sistemsko pomembnih plačilnih sistemov, lahko pomenijo grožnjo za stabilnost finančnega sistema. Sodelujoči v plačilnih sistemih so izpostavljeni različnim vrstam tveganj. Ta tveganja so lahko tako finančna kot operativna Finančna tveganja Finančna tveganja v plačilnem sistemu lahko opredelimo kot verjetnost, da se pričakovani denarni pritoki, ne bodo uresničili oz. da se ne bodo uresničili v pričakovanem obsegu ali pričakovanem trenutku. Sem spadajo poravnala (likvidnostna in kreditna) in sistemska tveganja. Poravnalno tveganje se nanaša na nezmožnost banke (ali več bank), da izpolni svoje obveznosti v poravnavi. Pojavlja se v dveh oblikah (Južina 2004a, 2-3):

12 12 Likvidnostno tveganje je tveganje izgube zaradi začasne nerazpoložljivosti sredstev in nastane, ko dolžnik ne poravna obveznosti v celoti takrat, ko bi moral ali v dogovorjenem času, temveč pozneje. To lahko neugodno vpliva na pričakovano plačilno sposobnost drugih bank, udeleženk sistema, ker prejmejo iz poravnave manj ali pa morajo plačati več, kot so pričakovale. Likvidnostno tveganje je značilno predvsem za bruto poravnalne sisteme. Pojavlja pa se tudi v neto poravnalnih sistemih, vendar manj izrazito. Kreditno tveganje v splošnem pomeni nezmožnost dolžnika v poravnavi, ko ta ne zmore izpolniti obveznosti v celoti takrat, ko nastane, ali kadarkoli pozneje. Pomeni tveganje izgube celotne vrednosti transakcije. Značilno je predvsem za neto poravnalne sisteme. V moderni zasnovi plačilnih sistemov je kreditno tveganje veliko bolj kritično kot likvidnostno oz. je teoretično in praktično edino, ki obstaja. Likvidnostno tveganje je namreč tveganje motenj v delovanju denarnega trga, saj če obstaja učinkovit denarni trg, kjer banka v likvidnostnih, a ne solventnostnih težavah lahko v vsakem trenutku dobi premostitveni likvidnostni kredit, banka ne more biti nelikvidna, če je sloventna. Sistemsko tveganje nastane, ko nezmožnost ene izmed udeleženk, da bi poravnala svoje obveznosti, povzroči, da tega ne morejo storiti tudi druge (domino efekt). Tako lahko pojav likvidnostnih težav ene udeleženke neugodno vpliva na pričakovano plačilno sposobnost ostalih udeleženk sistema, ker te iz poravnave prejmejo manj, kot je bilo pričakovano. Ostale banke morajo tako, da bi izpolnile svoje obveznosti iz poravnave, zbrati dodatna sredstva v zelo kratkem času. Če jim to ne uspe, lahko to sproži naslednji val težav, kar vodi v sistemsko tveganje. To lahko sproži širše finančne težave, ki izjemoma ogrozijo stabilnost plačilnega sistema in vsega gospodarstva. Najpomembnejša dejavnika, od katerih je odvisna občutljivost plačilnih sistemov sta velikost nepokritega zneska in trajanje nepokritosti na računu posameznega udeleženca v poravnavi. Najbolj dovzetni za sistemsko tveganje so medbančni sistemi, katerih zasnova omogoča in vzpodbuja kopičenje velikih meddnevnih kreditnih izpostavljenosti med udeleženci. V primerih, ko ostaja znesek nepokrit dolgo časa ali se celo veča, obstaja možnost, da tudi drugi udeleženci ne bodo mogli poravnati svojih obveznosti. Tveganja so v sodobnih plačilnih sistemih učinkovito obvladana predvsem z razdelitvijo na sisteme plačil velikih vrednosti in na sisteme plačil majhnih vrednosti. Delitev je utemeljena z iskanjem ravnotežja med učinkovitostjo (cenovno ugodnostjo) in varnostjo oz. zanesljivostjo plačilnih sistemov. Za obvladovanje finančnih tveganj se uporabljajo še dopolnilni ukrepi finega uravnavanja delovanja plačilnih sistemov, npr. bonitetni ukrepi podeljevanja dovoljenj za opravljanje storitev plačilnega prometa, članstvo v sistemih, vzpostavljeni sistemi učinkovitega informiranja, vnaprej nastavljene sheme delitve realiziranih izgub, uporaba nadzornih mehanizmov in vzpodbujanje samonadzora (Južina 2004a, 8) Operativna tveganja Operativna tveganja so, za razliko od finančnih, mnogo manj obravnavana, sistematično zaznana in posledično mnogo manj obvladovana. Temeljni problem operativnih tveganj je njihova široka definiranost in posledično nestrukturiranost, ki onemogoča njihovo analitično obravnavo. Skladno s tem ne obstaja niti enotna definicija in razvrstitev operativnih tveganj.

13 13 Po definiciji, ki jo je podal Baselski komite za bančni nadzor (Basel Committee on Banking Supervision, 2001), je operativno tveganje definirano ''kot tveganje izgube kot posledice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oz. zaradi zunanjih dejavnikov''. Po najbolj skrajni definiciji so to tista tveganja, ki niso finančna (Južina 2004b, 2). Operativno tveganje je najizrazitejše na delovnih področjih z velikim prometom, z visoko stopnjo strukturnih sprememb in s kompleksnimi sistemi podpore. Operacije pri opravljanju storitev plačilnega prometa pa so tipične take transakcije. Posebna značilnost teh operacij je njihova kratkotrajnost in visoka frekvenca pojavljanja. Za tveganja, ki nastanejo v plačilnih sistemih je značilno, da je njihovo uresničenje redko, a so posledice realizacije vrednostno velike. Ob tem operativno tveganje ni omejeno le na tradicionalne aktivnosti podpornih služb, ampak sega tudi na področje»front-office«-a in managementa. Za obvladovanje operativnih tveganj se uporabljajo tako ukrepi preprečevanja realizacije tveganj (preventivni ukrepi, s katerimi se tveganja obvladujejo ex-ante), kot ukrepi zmanjševanja posledic po realizaciji tveganj (akcijski ukrepi, s katerimi se posledice realizacije tveganj zmanjšujejo ex-post). Proces obvladovanja teh tveganj poteka daljši čas in neprestano, saj poteka v nestabilnem okolju naraščajočih plačilnih tokov in spreminjajoče se (informacijske) tehnologije. Naraščajoča operativna tveganja so posledica hkratnih procesov globalizacije, gospodarske rasti in konkurence, povezovanja integracije finančnih storitev, informatizacije vzpostavljanja enotnega informacijskega sistema bank ter povečevanje avtomatizacije in hitrosti odvijanja plačilnega prometa in posledično neprestanega preoblikovanja plačilnih sistemov. 2.5 Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme Varni in učinkoviti plačilni sistemi so nujna osnova za varno in učinkovito delovanje finančnega sistema. Zato so se na mednarodnem nivoju okrepile iniciative za povečanje varnosti in zanesljivosti delovanja plačilnih sistemov, in sicer preko promoviranja in uveljavljanja mednarodnih standardov oz. priporočil za oblikovanje in delovanje teh sistemov. Sem spadajo tudi Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme. Sistemsko pomembni plačilni sistemi so tisti, ki z vidika velikosti oz. narave plačil, ki se preko njih poravnavajo, predstavljajo kanal, po katerem se lahko šoki oz. težave prenašajo v okviru finančnega sistema oz. lahko taki šoki v njih celo nastanejo, kar pa lahko ogrozi stabilnost celotnega finančnega sistema (Černuta, 2004, 12). Temeljna načela so splošne smernice o oblikovanju in delovanju plačilnih sistemov, zato so uporabna v vseh državah. Njihov namen je poudarjanje osnovnih principov glede varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti, ki naj bi jih izpolnjevali sistemsko pomembni plačilni sistemi. Strnjena so v naslednjih deset načel (Černuta, 2004, 5):

14 14 1. Plačilni sistem mora biti trdno pravno urejen v vseh segmentih pravnega reda. 2. Pravila in postopki plačilnega sistema morajo omogočati udeležencem jasno razumevanje, kakšnim finančnim tveganjem so izpostavljeni kot udeleženci. 3. Plačilni sistem mora imeti jasno definirane postopke za obvladovanje kreditnih in likvidnostnih tveganj, tako da so razločno določene odgovornosti upravljavca plačilnega sistema in udeležencev in da vzpodbujajo primerno upravljanje s tveganji in omejevanje le-teh. 4. Plačilni sistem mora omogočiti dokončno poravnavo plačil na dan valute, po možnosti že med dnem, najkasneje pa na koncu dneva. 5. V multilateralnem neto plačilnem sistemu mora biti zagotovljen pravočasen zaključek poravnave tudi v primeru, ko udeležence z najvišjo neto obveznostjo te ni sposoben poravnati. 6. Sredstva, s katerimi se dokončno poravnajo plačila, morajo biti predvsem centralnobančni denar. Če se uporabljajo druga sredstva, morajo biti ta le z malo ali brez kreditnega in likvidnostnega tveganja. 7. Plačilni sistem mora zagotavljati visoko stopnjo varnosti in operativne zanesljivosti in mora predvidevati rezervne rešitve za pravočasen zaključek dnevnih obdelav. 8. Plačilni sistem mora omogočiti načine plačevanja, ki so praktični za uporabnika in učinkoviti za gospodarstvo. 9. Plačilni sistem mora imeti objektivne in javno objavljene kriterije za udeležbo, tako da je mogoč enakopraven in prost pristop. 10. Upravljanje plačilnega sistema mora biti učinkovito, odgovorno in pregledno. Temeljna načela se primarno ukvarjajo predvsem s sistemsko pomembnimi plačilnimi sistemi, vendar so enako uporabna tudi za ostale plačilne sisteme. Ta načela so postala osnova za izvajanje funkcije pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov v vseh najrazvitejših državah. Temeljna načela tako uporablja Evrosistem 1 kot tudi ostale članice ESCB, Mednarodni denarni sklad pa tudi Banka Slovenije. 1 Eurosistem sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke tistih držav članic, ki so sprejele euro.

15 15 3 PRAVNI VIRI NA PODROČJU PLAČILNEGA PROMETA Z vstopom Slovenije v EU, 1. maja 2004, so postali evropski pravni viri neposredno uporabljivi in veljavni tudi v Sloveniji. Postali so sestavni del našega pravnega reda. Še več, določila evropskih pravnih virov so neposredno uporabljiva tudi, če so domači predpisi z njimi v neskladju, imajo prednostni položaj. To velja tudi za Pogodbo o ustanovitvi evropske skupnosti, ki je že prenesena v naš pravni red in pa tudi za druge Uredbe, ki se ne prenašajo v pravni red držav članic, ampak neposredno učinkujejo na ozemlju vseh držav članic. Pravila evropskega pravnega reda so neposredno uporabljiva, kar pomeni, da že sama ustvarjajo pravice in obveznosti subjektom prava. Zato z dnem članstva v EU za subjekte prava ni le pomembno poznavanje domačih predpisov, ampak v enaki meri tudi predpisov EU (More, 2004, 12-13). 3.1 Pravni akti evropskih institucij Pri oblikovanju evropske regulative so v skladu s Pogodbo o Evropski uniji (PEU) najpomembnejše pristojnosti Sveta EU, saj ta s svojo zakonodajno funkcijo regulira največji obseg področij, povezanih z EU. Pristojnosti Komisije 2 ter Parlamenta EU 3 so omejene na urejanje določenih vsebinskih področij. Svoje zakonodajne pristojnosti izvajajo institucije EU samostojno, ali pa v okviru medsebojnega sodelovanja pri oblikovanju in sprejemanju pravnih aktov. Pravni akti imajo za države članice enako zakonodajno moč, ne glede na institucijo, ki jo je izdala. Učinki posameznega pravnega akta na nacionalni ravni so odvisni od oblike v kateri je pravni predpis podan in ne od institucije, ki ga je sprejela. Odločbe (Decisions) so individualni pravni akt s katerimi se ureja položaj določenega subjekta oz. konkretno pravno razmerje. So zavezujoče le za tistega, na katerega so naslovljene. Odločba učinkuje za naslovnika neposredno v nacionalnem pravnem redu in brez nadaljnjih aktivnosti države članice ustvarja za ta subjekt pravice oz. obveznosti. Z odločbami se nalaga določeno ravnanje, opustitev ali pa se prizna določena pravica (Trstenjak, 2005a, 1). Uredbe (Regulations) so najpomembnejši zakonodajni instrument. Uredbe so v celoti zavezujoče za vse države članice in učinkujejo neposredno v nacionalnem pravnem redu, tako kot nacionalni predpis (npr. zakon); ustvarjajo obveznost za posameznike in institucije v tej državi. So akti s splošno veljavo, ki so naslovljeni na države članice oz. vse subjekte v državah članicah v zvezi z določenimi pravnimi razmerji. Namen urejanja posameznih vprašanj z uredbami je zagotovitev popolnoma enakih pravnih ureditev določenih vprašanj v vseh državah članicah. Za uveljavitev uredb v nacionalnem pravnem redu ni potrebna posebna implementacija v nacionalno zakonodajo in veljajo v celotni EU takoj, ko jih sprejme pristojna institucija na ravni EU (Trstenjak, 2005a, 1). Direktive oz. smernice (Directives) so obvezujoči pravni akti, ki so naslovljeni na države članice in jih zavezujejo, da v nacionalnih ureditvah zagotovijo ustrezno implementacijo s sprejemanjem zakonov ali podzakonskih predpisov in tako zagotovijo uresničitev ciljev, ki 2 Evropska Komisija predlaga zakonodajo, varuje skupno zakonodajo, sprejema sankcije in spremlja implementacijo. 3 Evropski parlament spreminja in/ali potrjuje predloge regulative in smernic.

16 16 so določeni v posamezni direktivi. Direktive so sredstvo za uskladitev nacionalnih pravnih ureditev in ne sredstvo za doseganje enake pravne rešitve v celotni EU. Direktiva postavlja le vsebinske okvire v katerih naj se ureditve v državah članicah gibljejo, ne terja popolne uskladitve nacionalnih pravnih ureditev. (Trstenjak, 2005a, 2). Priporočila in mnenja (recommandations, opinions) so pravni akti, ki niso pravno zavezujoči, vendar pa dajejo državam članicam priporočilo pri urejanju določenih vprašanj na nacionalni ravni. Predstavljajo interese EU v zvezi z oblikovanjem in uresničevanjem skupne politike na ravni EU in pogosto predstavljajo podlago za kasnejše urejanje določenega področja z direktivami oz. uredbami (Trstenjak, 2005a, 2). Iz določb PEU izhaja tudi zakonodajna pristojnost Evropske centrale banke (ECB), ki pa je bolj natančno opredeljena v Statutu Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in ECB. Glede oblike in narave aktov so pristojnosti ECB podobne tistim, ki jih imajo druge institucije EU. ECB lahko izdaja vse akte kot ostale institucije, vendar so pristojnosti vsebinsko omejene na ozko področje nalog in ciljev. ECB lahko sprejema uredbe, ter izdaja odločbe, priporočila in mnenja, ne more pa izdajati direktiv. V okviru svojih posebnih pristojnosti ECB, zaradi uresničevanja svojih nalog in ciljev, izdaja še druge pravne akte. To so zavezujoči akti v obliki smernic (Guidelines) in navodil (Instructions). Smernice in navodila so zaradi uresničevanja monetarne politike naslovljeni direktno na nacionalne centralne banke in jih tudi neposredno zavezujejo. 3.2 Pravne osnove plačilnega prometa Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP), ki je bil sprejet aprila 2002 in predpisi izdani na njegovi podlagi, predstavljajo najpomembnejši pravni vir na področju plačilnega promet v Sloveniji. Zakon celovito ureja področje plačilnega prometa (Uradni list RS, 2004b, ): opravljanje plačilnega prometa, razmerja med izvajalcem plačilnega promet in imetnikom transakcijskega računa, razmerja med izvajalci plačilnega promet in Banko Slovenije v plačilnem prometu, opravljanje poravnav v plačilnem prometu, izdajanje elektronskega denarja, čezmejna plačila manjše vrednosti, oblikovanje in upravljanje ter delovanje plačilnih sistemov, nadzor nad opravljanjem plačilnega prometa, statistiko in informiranje v zvezi s plačilnim prometom, Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, organ, pristojen za javna plačila. Po ZPlaP je plačilni promet pravno razmerje med tremi ali več izvajalci plačilnega prometa (člani plačilnega sistema), katerega vsebina so njihove medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s poravnavo med člani plačilnega sistema. Izvajalci plačilnega prometa oblikujejo plačilni sistem s tem, da sprejmejo pravila plačilnega sistema (Uradni list RS, 2004b). V pravilih se določajo pogoji članstva, vključitve in izključitve iz sistema, način posredovanja nalogov za prenos denarnih sredstev, njihovo preverjanje, način in roki za izračunavanje medsebojnih obveznosti, model poravnave in vodenje poravnalnih računov,

17 17 pravila o obvladovanju tveganj ter pravila o tem, kdaj se šteje, da je nalog za poravnavo dokončen in ga ni več mogoče preklicati. Plačilni sistem lahko prične s svojim delovanjem, ko izvajalci plačilnega prometa oz. člani plačilnega sistema pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema. Banka Slovenije izda dovoljenje, če plačilni sistemi izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Zakon o bančništvu (ZBan) določa pogoje za ustanovitev in poslovanje bank, hranilnic in hranilnokreditnih služb (v nadaljevanju: banke). V smislu določb ZBan so storitve plačilnega prometa ena izmed t.i. drugih finančnih storitev, ki jih opravljajo banke poleg svoje temeljne dejavnosti, t.j. bančnih storitev: sprejemanje depozitov in dajanje kreditov. Kar pomeni, da lahko banka opravlja storitve plačilnega sistema le, če za to pridobi posebno dovoljenje Banke Slovenije. Z vstopom Slovenije v EU je potrebno med pravne osnove šteti tudi tiste pravne akte unije, ki neposredno ali posredno učinkujejo v slovenskem pravnem prostoru. Zagotovilo, da bodo države članice EU dosegle potrebno poenotenje plačilnih sistemov za opravljanje plačilnih storitev med seboj je Pogodba o Evropski uniji (PEU), ki je pričela veljati 1. januarja S spremembami PEU je EU zagotovila omogočanje prostega pretoka kapitala in plačil kot pravico, ki jo neposredno daje članicam EU sama PEU, upoštevaje omejitve do tretjih držav. Nosilni steber za ustvarjanje skupnega trga na področju finančnih storitev so določbe o svobodnem ustanavljanju ustanov in neoviranem opravljanju storitev na trgu EU. Z določbami je zagotovljena pravica, da kreditna institucija, ustanovljena in pooblaščena v eni izmed držav članic EU, lahko ustanavlja in deluje v podružnicah druge države članice EU države gostiteljice, ne da bi za to potrebovala dodatno dovoljenje in bi jo država gostiteljica nadzirala. Določbe PEU podrobneje opredeljujejo bančne direktive in drugi predpisi EU (Logar, 1998, ). Bančna direktiva 4 določa harmonizacijo ureditve poslovanja in nadzora nad kreditnimi institucijami v državah članicah ter tudi na področju opravljanja storitev kreditnih institucij uveljavlja načelo prostega pretoka pri opravljanju storitev. V zvezi s tem Bančna direktiva uveljavlja načelo enotne licence, v skladu s katerim se učinki dovoljenj, izdanih s strani domačega nadzornega organa v domači državi, razširjajo v vse države članice (Trstenjak, 2005a, 3). Bančna direktiva je bila implementirana v slovensko zakonodajo s sprejetjem ZBan. Sistemi za elektronsko plačevanje so v državah EU sicer dobro razviti, vendar so pravne ureditve v državah članicah zelo različne. Te razlike med državami, ob vedno večji uporabi elektronskih plačilnih instrumentov tudi pri mednarodnih plačilih, zahtevajo primerljivo ureditev med državami in terjajo enoten pristop na ravni EU. In ker je področje plačilnih instrumentov pomemben vidik pri vzpostavitvi enotnega območja plačil v evrih (Single Euro Payments Area SEPA), je Komisija EU v sodelovanju s Parlamentom prevzela pobudo za poenotenje oz. harmonizacijo nacionalnih pravnih ureditev. Tako je bila sprejeta Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta o ustanovitvi, delovanju ter nadzoru 4 Directive 2000/12/EC of the European Parliament and of the Council of 20 March 2000 relating the talking up and pursuit of the buisiness of credit institutions

18 18 družb za izdajo elektronskega denarja 5. Direktiva zagotavlja minimalni skupni standard pravnega urejanja pravic in obveznosti pri izdajateljih in uporabnikih elektronskega denarja ter minimalne kriterije, ki jih mora izpolnjevati družba s sedežem v katerikoli državi članici EU, za pridobitev dovoljenja z opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja (Trstenjak, 2005a, 4). Direktiva je implementirana tudi v ZPlaP. Skupni minimalni kriteriji za pridobitev dovoljenja omogočajo, da tudi za te družbe velja načelo enotne licence, zato lahko družba, ki ima dovoljenje v domači državi, storitve izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi v drugih državah članicah, ne da bi morala za to pridobiti posebno dovoljenje v gostiteljski državi. Pri urejanju drugih oblik elektronskega plačevanja ter elektronskih plačilnih instrumentih je Komisija EU upoštevala dejstvo, da so ta področja v državah članicah tako z vidika razvitosti kot tudi pravnega urejanja zelo neusklajena. Zato je na tem področju izbrala manj zavezujoč pristop ter izdala različna priporočila. Najpomembnejše priporočilo s katerim se je celovito pristopilo k vprašanju elektronskih plačilnih instrumentov je Priporočilo glede transakcij z elektronskimi plačilnimi instrumenti in zlasti glede razmerja med izdajateljem in imetnikom 6. Priporočilo podaja definicije elektronskih plačilnih instrumentov, na katere se priporočilo nanaša, ter opredeljuje pojme, povezane z elektronskimi plačilnimi instrumenti (Trstenjak, 2005a, 4). Direktiva o čezmejnih plačilih 7 opredeljuje čezmejna plačila. To so plačila v valutah držav članic, ko sta izvajalec plačilnega prometa nalogodajalca in izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila v različnih državah članicah. Opredelitev čezmejnega plačila tako izhaja iz teritorialnih lastnosti razmerja med izvajalcema plačilnega prometa. Pri sprejemanju direktive so bile v ospredju zlasti potrebe potrošnikov, srednjih in manjših podjetij. Implementacija te direktive v nacionalne zakonodaje držav članic naj bi zagotovila predvsem hitro, zanesljivo in stroškovno sprejemljivo izvajanje čezmejnih plačil. Direktiva ureja razmerja glede plačil do ,00 evrov oz. ustrezne protivrednosti v drugi valuti države članice. Določa okvirno ureditev glede informacij, ki jih mora zagotavljati banka nalogodajalcu pred in po izvršitvi naloga za čezmejno plačilo. Okvirno določa tudi rok v katerem naj bo nalog za čezmejno plačilo izvršen ter odgovornost banke v primeru zamude oz. neizvršitve naloga za plačilo. Direktiva je implementirana v slovensko zakonodajo v ZPlaP, ki vsebuje posebno poglavje glede izvajanja čezmejnih plačil ter pogodbenih razmerij med izvajalcem plačilnega prometa ter nalogodajalcem oz. prejemnikom plačila. V skladu z določbami ZPlaP se za čezmejna plačila manjše vrednosti (do evrov) uporabljajo splošne določbe ZPlaP o prejemu, sprejemu in izvršitvi naloga za plačilo. Posebej je v zvezi z čezmejnimi plačili zakon uredil vprašanje (dodatnih) informacij, ki jih mora zagotavljati banka pred in po izvršitvi naloga za čezmejno plačilo ter način obveščanja nalogodajalca v zvezi z izvršenimi plačili. Zakon tudi posebej ureja razmerje med bankami, ki sodelujejo pri čezmejnem plačilu ter razmerje in zahtevke udeleženih bank do nalogodajalca oz. prejemnika plačila. V razmerju do nalogodajalca oz. 5 Directive 2000/46/EC of the European Parliament and of the Council of 18 September 2000 on the talking up, pursuit of and prudential suprevision of the buisiness of electronic money institutions 6 97/789/EC: Commission Recommendation of 30 July 1997 concerning transactions by electronic payment instruments and in particular the relationship between issuer and holder (Text with EEA relevance) 7 Directive 97/5/EC of the European Parliament and of the Council of 27 January 1997 on cross-border credit transfers

19 19 prejemnika je banka objektivno odgovorna svojemu komitentu za primer neizvršitve ali nepravilne izpolnitve čezmejnega plačila. Uredba o čezmejnih plačilih v evrih 8 je bila sprejeta kot dodatna vzpodbuda pri oblikovanju SEPA, in sicer s poenotenjem pravil glede zaračunavanja stroškov za čezmejna plačila ter pravil glede dodatnih informacij, ki se v posameznih državah zahtevajo v povezavi s čezmejnimi plačili v evrih. Ta uredba je omejena in ureja le čezmejna plačila v evrih, do evrov, posamezne določbe pa se uporabljajo le za plačila do vrednosti evrov. Cilj uredbe je vzpodbuditi avtomatsko obdelavo čezmejnih plačil v evrih in zagotoviti poenotenje stroškov čezmejnih plačil v evrih z domačimi plačili v evrih do vrednosti evrov. Zaradi izenačevanja pogojev obdelave nalogov uredba zapoveduje državam, da ukinejo morebitne zahteve po poročanju za namene plačilno bilančne statistike, ki so povezne s čezmejnimi plačili do vrednosti evrov, in ki predstavljajo oviro pri avtomatski obdelavi teh plačil. Da bi se olajšala obdelava in posredovanje čezmejnih plačil v evrih ter izenačili stroški obdelave domačih in čezmejnih plačil v evrih, uredba v zvezi z nalogom za čezmejno plačilo uveljavlja uporabo mednarodnega standarda, in sicer International Bank Account Number (IBAN) 9 ter Bank Identifier Code (BIC) 10 za identifikacijo prejemnika plačila oz. njegove banke. Ker gre za uredbo ni potrebno posebno zakonsko urejanje, saj v nacionalnem pravnem redu učinkuje neposredno in takoj. Določbe uredbe so v RS v celoti uveljavljene od vstopa v EU. Izvajalci plačilnega prometa za čezmejna plačila, za katera komitent v nalogu za plačilo navede IBAN prejemnika in BIC njegove banke, zaračunava provizijo in stroške po tarifi, ki velja za domača plačila v evrih. Prav tako navajajo IBAN in BIC na izpisku o prometu in stanju, ki ga posredujejo komitentu. 3.3 Razvoj pravnih virov na področju plačilnih storitev v EU V okviru evropskih institucij (Komisija, ECB) se je oblikovala iniciativa, da bi se področje plačilnih storitev celovito in usklajeno uredilo v vseh državah članicah EU. To bi prispevalo k učinkovitejšemu opravljanju plačil med državami članicami (čezmejnih plačil) in bi v vseh teh državah ustvarilo enake pogoje za izvajalce glede izpolnjevanja zahtev pri opravljanju plačilnih storitev. Ureditev plačilnih storitev bo predvidoma vsebovana v novi direktivi, ki jo bodo države članice dolžne prenesti v nacionalno zakonodajo. Direktiva bo predvidoma naslavljala tako pogodbeni del opravljanja plačilnih storitev kot tudi institucionalni del. V okviru določb pogodbenega dela bo direktiva namenila veliko pozornost vprašanjem varstva uporabnikov v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev. Pomemben napredek bo nabor storitev, ki se bodo v smislu direktive štele za plačilne storitve, in sicer (Trstenjak, 2005b, 25): 8 Regulation (EC) No 2560/2001 of the European Parliament and of the Council of 19 December 2001 on cross-border payment in euro 9 IBAN koda (International Bank Account Number) predstavlja mednarodno strukturo transakcijskega računa, ki omogoča avtomatsko obdelavo naloga in je predpisana v okviru držav članic EU (npr. SI ) 10 BIC koda (Bank Identifier Code) predstavlja identifikacijsko kodo, ki jo imajo vse banke vključene v medbančno komunikacijsko omrežje SWIFT. Lahko je osemmestna ali pa enajstmestna (npr. BAKOSI2X za Banko Koper d.d.)

20 20 izvrševanje plačil pri katerih se denarna terjatev obravnava kot bančni depozit; izvrševanje plačil pri katerih izvajalec sprejme denarno terjatev od plačnika z namenom, da izvrši plačilo tako, da omogoči prejemniku plačila razpolaganje s to denarno terjatvijo, pri čemer pa se denarna terjatev ne obravnava kot depozit v razmerju do izvajalca na katerega je prenesena; izvrševanje plačil pri katerih denarna terjatev izvira iz kreditnega razmerja sklenjenega v korist plačnika; garancija, pridobivanje in zbiranje denarnih terjatev, ki so predmet plačila; izdajanje in administracija instrumentov za verifikacijo plačil (npr. kreditnih kartic); izdajanje in administracija elektronskega denarja. V institucionalnem delu pa bo direktiva opredeljevala status t.i. plačilnih institucij, torej izvajalcev plačilnih storitev, ki bodo v skladu z direktivo morali pridobiti dovoljenje za izvajanje teh storitev. Med plačilne institucije se ne bodo štele banke ter družbe za izdajo e-denarja. Te bodo še vedno urejene z zakonom o bančništvu oz. določbami, ki urejajo poslovanje družb za izdajo elektronskega denarja.

21 21 4 PREDSTAVITEV BANKE KOPER D.D. 11 Banka Koper sodi med šest največjih in po rezultatih poslovanja najuspešnejših slovenskih bank. Sodeluje s perspektivnimi gospodarskimi subjekti in posamezniki iz vse Slovenije, ima izrazito vlogo pri brezgotovinskem poslovanju in opravlja storitve kartičnega poslovanja za dobro tretjino bank v državi. Ključne veje slovenskega gospodarstva, s katerimi je povezana, so pomembne tako za razvoj Slovenije kot njeno odprtost v vseh pogledih. 4.1 Poslanstvo Sodelovanje med Banko Koper in njenimi komitenti temelji na celovitih rešitvah, ki jih nadgrajuje elektronsko bančništvo i-net Banka, Poslovni i-net in kartično poslovanje v okviru sistema Activa. Z novimi načini poslovanja je banka sprejela izziv nove ekonomije, ki jo na eni strani označujeta povezovanje in sodobne poti poslovanj ter skrb za okolje in sočloveka na drugi. V tem duhu je sprožila vrsto dolgoročnih projektov, zasnovanih na podlagi znanja in izkušenj svojih zaposlenih. Razkorak z razvitim svetovnim bančništvom je tako vse manjši in manjši. 4.2 Organiziranost Banka Koper intenzivno širi svojo prisotnost po vsej Sloveniji. Je tudi prevladujoča banka v Primorju, na Krasu in deloma na Notranjskem. Odlikuje jo sodobna notranja organizacijska struktura, prilagojena aktivnim in fleksibilnim komercialnim aktivnostim. Banko vodi tričlanska uprava, bančni strokovnjaki in delničarji iz različnih vej gospodarstva pa aktivno sodelujejo pri razvoju banke kot celote. 4.3 Pretekli razvoj Pol stoletja je mimo, odkar je Banka Koper vzpostavila prvo vez z gospodarstvom Slovenske Istre. Za razumevanje današnjega značaja Banke Koper je pomembna tudi njena pestra preteklost, vsaj po tistih mejnikih, ki so zaznamovali smeri njenega razvoja. Organizirano bančništvo se v Slovenski Istri začenja leta 1884 z ustanovitvijo prve posojilnice in hranilnice, razvoj današnje Banke Koper pa z letom Spodbujanje regijskega gospodarstva in odpiranje preko regionalnih meja Takratna Istrska komunalna banka, s sedežem v Kopru, je poslovala regijsko, globalni razvoj gospodarstva in poslovanje s tujino sta bila v pristojnosti specializiranih bank. Kasneje je nov zakon (1961) omogočil, da je več občin skupaj ustanovilo medobčinsko Komunalno banko Koper z večjim obsegom poslovanja, ki se nato (1965) spremeni v Kreditno banko Koper kot komercialno investicijsko banko, ki širi poslovno mrežo in razvija nove posle. V sedemdesetih letih je prineslo odpiranje preko regionalnih meja tesnejše sodelovanje z drugimi bankami. 11 Povzeto po: Banka Koper, 2006

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NENSI URDIH

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NENSI URDIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NENSI URDIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PLAČILNI PROMET V DRŽAVI IN PRIPRAVE NA UVEDBO EVRA Ljubljana, december 2006

More information

EVROPSKI ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI

EVROPSKI ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKLUTETA DIPLOMSKO DELO EVROPSKI ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI European electronic payment systems Študentka: Jasmina Herco Naslov: Fokovci 1b, 9208 Fokovci Številka

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Priloga X: Obrazec DDV-O

Priloga X: Obrazec DDV-O NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAČUNA DDV To navodilo pojasnjuje, kako davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izpolnjuje obračun DDV v elektronski obliki na sistemu edavki. Pravna podlaga za navodilo

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

ZAVAROVANJE BANČNIH VLOG IN ŠTUDIJA PRIMERA NORTHERN ROCK BANKE

ZAVAROVANJE BANČNIH VLOG IN ŠTUDIJA PRIMERA NORTHERN ROCK BANKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZAVAROVANJE BANČNIH VLOG IN ŠTUDIJA PRIMERA NORTHERN ROCK BANKE Ljubljana, september 2010 KATARINA KUMP IZJAVA Študentka Katarina Kump izjavljam,

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

VARSTVO POTROŠNIKOV IN BANČNI KREDITI

VARSTVO POTROŠNIKOV IN BANČNI KREDITI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VARSTVO POTROŠNIKOV IN BANČNI KREDITI Ljubljana, avgust 2012 VALENTINA BOŽIČEVIČ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani(-a) VALENTINA BOŽIČEVIĆ, študent(-ka)

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATJAŽ TROŠT. mentor: red. prof. dr. LOJZE SOČAN SKUPNI TRANZIT DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATJAŽ TROŠT. mentor: red. prof. dr. LOJZE SOČAN SKUPNI TRANZIT DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MATJAŽ TROŠT mentor: red. prof. dr. LOJZE SOČAN SKUPNI TRANZIT DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 KAZALO SEZNAM KRATIC...3 UVOD...4 1 CARINSKA SLUŽBA NA OBMOČJU

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ

MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ INŠTITUT ZA EVROPSKE ŠTUDIJE, ZAVOD (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljano, Urad za mladino) info@evropski-institut.si PREDGOVOR MLADINSKE POLITIKE V OKVIRU EVROPSKIH INTEGRACIJ VSEBINSKO KAZALO PREDGOVOR.

More information

KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI KREDITI V SLOVENSKIH BANKAH (Prikaz na primeru Abanke Vipa d.d.)

KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI KREDITI V SLOVENSKIH BANKAH (Prikaz na primeru Abanke Vipa d.d.) B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Komercialist Modul: finančni KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI KREDITI V SLOVENSKIH BANKAH (Prikaz na primeru Abanke Vipa d.d.) Mentor: Vojko Šiler, univ.dipl. ekon. Lektorica:

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DOMEN RANCA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DOMEN RANCA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DOMEN RANCA Križevci pri Ljutomeru, junij 2004 2 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Splošni pogoji poslovanja s predplačniško kartico z možnostjo polnitve Addiko

Splošni pogoji poslovanja s predplačniško kartico z možnostjo polnitve Addiko I. Informacije v skladu z avstrijskim Zakonom o plačilnih storitvah (Zahlungsdienstegesetz ZaDiG), v skladu z avstrijskim Zakonom o finančnih storitvah na daljavo (Fern-Finanzdienstleistungs- Gesetz FernFinG)

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

SEZNAM NOTIFIKACIJ DRUŽB ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA

SEZNAM NOTIFIKACIJ DRUŽB ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA SEZNAM NOTIFIKACIJ DRUŽB ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA 22. februar 2018 Seznam notifikacij družb za izdajo elektronskega denarja Družba za izdajo elektronskega denarja Paysafe Financial Services 2 3

More information

GLAVNI MEHANIZEM REFINANCIRANJA IN USTREZNI INSTRUMENT DENARNE POLITIKE BANKE SLOVENIJE

GLAVNI MEHANIZEM REFINANCIRANJA IN USTREZNI INSTRUMENT DENARNE POLITIKE BANKE SLOVENIJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GLAVNI MEHANIZEM REFINANCIRANJA IN USTREZNI INSTRUMENT DENARNE POLITIKE BANKE SLOVENIJE Ljubljana, junij 2003 UROŠ PETROVIČ IZJAVA Študent Uroš Petrovič

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja

Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010

More information

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV

POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Bernard LIKAR POSLOVNO POVEZOVANJE V LESARSTVU Z VIDIKA RAZVOJA GROZDOV DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij BUSINESS CONNECTING

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Sprememba sistema cestninjenja v Sloveniji ter primerjava s sistemom cestninjenja v Avstriji, Nemčiji ter Švici

Sprememba sistema cestninjenja v Sloveniji ter primerjava s sistemom cestninjenja v Avstriji, Nemčiji ter Švici UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Sprememba sistema cestninjenja v Sloveniji ter primerjava s sistemom cestninjenja v Avstriji, Nemčiji ter Švici Change of toll collection

More information

NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI

NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NADZORNI SVET IN SISTEM UPRAVLJANJA V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Sodin Študent rednega študija Številka indeksa: 81586662 Program: visokošolski

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

EKONOMSKA OBRAVNAVA ZAKONA O BANKROTU BANK V ZDRUŽENEM KRALJESTVU IN PRIMERJAVA S SLOVENIJO

EKONOMSKA OBRAVNAVA ZAKONA O BANKROTU BANK V ZDRUŽENEM KRALJESTVU IN PRIMERJAVA S SLOVENIJO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA OBRAVNAVA ZAKONA O BANKROTU BANK V ZDRUŽENEM KRALJESTVU IN PRIMERJAVA S SLOVENIJO Ljubljana, september 2010 SAŠO TAMBOLAŠ IZJAVA Študent

More information

VPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS

VPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA VPLIV TRGOVANJA Z EMISIJAMI NA POSLOVANJE LETALSKIH DRUŽB: PRIMER ADRIE AIRWAYS MAGISTRSKO DELO ANJA GORENC Ljubljana, november 2012 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana

More information

Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana

Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tatjana Šuklje Pridobivanje in črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada za okoljske projekte v Mestni občini Ljubljana Magistrsko delo Ljubljana,

More information

FAKTORING IN PREVARE V FAKTORINGU

FAKTORING IN PREVARE V FAKTORINGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO FAKTORING IN PREVARE V FAKTORINGU Ljubljana, junij 2013 BETI GERŽELJ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Gerželj Beti, študentka Ekonomske fakultete

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM

VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV DDV NA FINANČNI POLOŽAJ PODJETJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM Študentka: Milena Toplišek Naslov: Gubčeva ulica 5, 8270 Krško

More information

LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI

LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LIBERALIZACIJA TRGOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZEMELJSKIM PLINOM V LUČI TRETJEGA ZAKONODAJNEGA SVEŽNJA EU S POUDARKOM NA SLOVENIJI Ljubljana, januar

More information

POMEMBNEJŠE SPREMEMBE V NOVI (ŠESTI) RAZLIČICI PRIROČNIKA ZA PLAČILNO BILANCO

POMEMBNEJŠE SPREMEMBE V NOVI (ŠESTI) RAZLIČICI PRIROČNIKA ZA PLAČILNO BILANCO POMEMBNEJŠE SPREMEMBE V NOVI (ŠESTI) RAZLIČICI PRIROČNIKA ZA PLAČILNO BILANCO Janez Klemenc, janez.klemenc@bsi.si, Banka Slovenije Darja Šterk, darja.sterk@bsi.si, Banka Slovenije POVZETEK Mednarodni denarni

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARKO NARALOČNIK IZJAVA Študent Marko Naraločnik izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. Mateja Lahovnika

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

KODEKS UPRAVLJANJA ZA NEJAVNE DRUŽBE OSNUTEK ZA JAVNO RAZPRAVO

KODEKS UPRAVLJANJA ZA NEJAVNE DRUŽBE OSNUTEK ZA JAVNO RAZPRAVO KODEKS UPRAVLJANJA ZA NEJAVNE DRUŽBE OSNUTEK ZA JAVNO RAZPRAVO Kodeks upravljanja za nejavne družbe Izdajatelji: Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Združenje

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA DAVČNOPRAVNI VIDIK ODPRAVE NEENAKOSTI OBRAVNAVE LASTNIŠKEGA KAPITALA PRI FINANCIRANJU POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB Študent: Aleš Kavrečič

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD MP-WATER.SI

DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD MP-WATER.SI MEDVEŠEK PUŠNIK, DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE, D.D. GRADNIKOVE BRIGADE 11, 1000 LJUBLJANA NEREVIDIRANO POLLETNO POROČILO ZA LETO 2008 DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD MP-WATER.SI Ljubljana, 13.8.2008 Na podlagi 101. člena

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 1252.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 1252. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij

Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju neprofitnih organizacij Zinka Kolarič NEPROFITNE ORGANIZACIJE V»SLUžBI«SPLOšNEGA DRUžBENEGA INTERESA Pojem/termin neprofitno, neprofitne organizacije,

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE APRIL 2018 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS APRIL 2018

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE APRIL 2018 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS APRIL 2018 03.04.2018 04.04.2018 05.04.2018 06.04.2018 09.04.2018 10.04.2018 11.04.2018 12.04.2018 13.04.2018 16.04.2018 17.04.2018 18.04.2018 19.04.2018 20.04.2018 23.04.2018 24.04.2018 25.04.2018 26.04.2018 30.04.2018

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO

More information

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017

More information

RAČUNOVODSKI VIDIK POSLOVNIH ZDRUŽEVANJ

RAČUNOVODSKI VIDIK POSLOVNIH ZDRUŽEVANJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAČUNOVODSKI VIDIK POSLOVNIH ZDRUŽEVANJ Ljubljana, december 2002 CIRILA KOVAČIČ IZJAVA Študentka izjavljam, da sem avtorica tega magistrskega dela,

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BANČNI PREVZEMI: PRIMER BANKE INTESA SANPAOLO IN BANKE KOPER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BANČNI PREVZEMI: PRIMER BANKE INTESA SANPAOLO IN BANKE KOPER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BANČNI PREVZEMI: PRIMER BANKE INTESA SANPAOLO IN BANKE KOPER Ljubljana, januar 2011 PETRA VLADIČ IZJAVA Študentka Petra Vladič izjavljam, da sem

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KOMUNALNI PRISPEVEK V SLOVENIJI Ljubljana, november 2007 KARMEN RAJAR IZJAVA

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB

KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB Ljubljana, september 2006 POLONA PAŠIĆ IZJAVA Študentka Polona

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

Prvi koraci u razvoju bankarskog on-line sistema u Japanu napravljeni su sredinom 60-tih godina prošlog veka i to najpre za on-line, real-time obradu

Prvi koraci u razvoju bankarskog on-line sistema u Japanu napravljeni su sredinom 60-tih godina prošlog veka i to najpre za on-line, real-time obradu JAPAN Japan, kao zemlja napredne tehnologije, elektronike i telekomunikacija, je zemlja koja je u samom svetskom vrhu po razvoju i usavršavanju bankarskog poslovanja i spada među vodećim zemljama sveta

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ELEKTROGOSPODARSTVO IN TRG ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ELEKTROGOSPODARSTVO IN TRG ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ELEKTROGOSPODARSTVO IN TRG ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V SLOVENIJI LJUBLJANA, junij 2005 ALEŠ SELIČ IZJAVA Študent Aleš Selič izjavljam, da sem avtor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( ) Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA 22.2.2014 Uradni list Evropske unije C 51/17 V (Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV EACEA/10/14 V okviru programa Erasmus+ Ključni ukrep 3: Podpora za reformo politik

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA Kandidat(ka): Miran Doma Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81550340 Program: visokošolski strokovni Študijska

More information

20/2014 KAZALO VPRAŠANJA - ODGOVORI. VPRAŠANJA ODGOVORI Na vprašanja naročnikov odgovarja davčna svetovalka Aleksandra Heinzer. Transportne storitve

20/2014 KAZALO VPRAŠANJA - ODGOVORI. VPRAŠANJA ODGOVORI Na vprašanja naročnikov odgovarja davčna svetovalka Aleksandra Heinzer. Transportne storitve 20/2014 8.10.2014 Ljubljana Dragi bralci! Sodišče EU je 17.9.2014 izdalo sodbo v zadevi C-7/13 Skandia America Corp, filial Sverige proti Skatteverket, s katero je razsodilo, da je potrebno člene 2(1),

More information

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničevanje zakona Splošna informacija Avtorici: Nina Zeilhofer, MBA mag. Mojca Pristavec Đogić Št. naročila: 30/2014 Deskriptor/Geslo: Sodelovanje

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SUZANA KAŠNIK. MENTOR: doc. dr. Gregor Petrič SOMENTOR: asist. dr. Matej Kovačič

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SUZANA KAŠNIK. MENTOR: doc. dr. Gregor Petrič SOMENTOR: asist. dr. Matej Kovačič UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE SUZANA KAŠNIK MENTOR: doc. dr. Gregor Petrič SOMENTOR: asist. dr. Matej Kovačič SODOBNE TEHNOLOGIJE NADZORA V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2006 Zahvaljujem

More information

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih

Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih Reach 1/29/05 14:06 Page 1 Registracija, ocenjevanje in avtorizacija kemikalij (REACH) na delovnem mestu Izboljšave, ki jih delavcem prinaša evropska politika o kemičnih sredstvih Tony Musu Raziskovalec

More information