MODEL INFORMATIZACIJE SISTEMA OBNOVLJIVEGA FARMACEVTSKEGA RECEPTA

Transcription

1 Management v zdravstvu in socialnem varstvu MODEL INFORMATIZACIJE SISTEMA OBNOVLJIVEGA FARMACEVTSKEGA RECEPTA Mentor: doc. dr. Uroš Rajkovič Somentor: viš. pred. Dr. Benjamin Urh Kandidat: Brigita Rebernik Kranj, september 2013

2 ZAHVALA Za pomoč pri magistrski nalogi gre zahvala mentorju doc. dr. Urošu Rajkoviču, ki me je s svojim strokovnim znanjem vztrajno vodil do uspešno zaključnega dela. Za pomoč pri modeliranju procesov se zahvaljujem somentorju viš. pred. dr. Urhu Benjaminu. Hvala g. Alešu Gašperšiču iz podjetja PRONET za pripravljenost pri sodelovanju nastajajočega modela. Zahvaljujem se tudi lektorici Taji Kotnik, ki je zlektorirala mojo magistrsko nalogo. Nenazadnje se želim iskreno zahvaliti tudi svoji družini, sorodnikom in prijateljem, ki so mi v času študija stali ob strani, me spodbujali, verjeli vame in me imeli rado, takšno kot sem.

3 POVZETEK Hitre vsakodnevne novosti sodobne tehnologije se širijo na vsa področja, zato je čas, da se po posameznih korakih prek novih informacijskih možnosti te spremembe uvajajo tudi na področju zdravstva. Le-te bolnikom omogočajo dostopnejše, enostavnejše vključevanje v zdravstvene in lekarniške procese, hkrati pa to doprinese k višjim delovnim učinkom in izboljšanju ravni kakovosti storitev. V nalogi smo zastavili model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta, kar pomeni, da smo predstavili predlagano rešitev v obliki aplikacije za pametni telefon, ki bi služila bolniku kot pripomoček pri spremljanju vseh informacij, ki se vežejo na terapijo z obnovljivim receptom. V nalogi smo se najprej podrobneje posvetili specifični rešitvi v zdravstvu in predstavili osnovne informacije, ki se vežejo na obnovljivi farmacevtski recept, njegov razvoj, postopke predpisovanja, izdajanja zdravil, prednosti in pomanjkljivosti. Za lažje razumevanje smo se nato osredotočili na opis ter izdelavo modela obstoječega in prenovljenega procesa, kjer smo se navezali na dogajanje v lekarni. V praktičnem delu smo simbolično predstavili predlagan model, kateremu smo dodali mnenja v proces obnovljivega recepta vključenih udeležencev. Vse skupaj smo zaključili s kritično oceno predlaganega modela. KLJUČNE BESEDE: - obnovljivi recept - mobilna aplikacija - pametni telefon - QR koda

4 ABSTRACT Quick everyday innovations of modern technology are expanding in all areas, so it is time to step by step, through new information technologies, introduce these changes in the field of health care. This will provide accessible and easier involvement of patients in the medical and pharmaceuticalprocesses, while contributing to higher performance and improving the quality of services. In this thesis we set an information model of the system for revolving pharmaceutical prescription, which means that we have presented the proposed solution in the form of an application for a smart phone that would serve as an aid in patient follow-up of all the information that is tied to a renewable prescription therapy. In the study we first focused on specific solutions in healthcare, we presented the basic information that is tied to renewable prescription pharmaceuticals, its development, its processes of prescribing and dispensing and its advantages and disadvantages. For better understanding, we then focused on the description and construction of the existing and renewed process, which we linkedwith events at the pharmacy. In the practical part, we presented the proposed model, to which were added opinionsin the process of renewable prescription of all participants involved. In the end, we conclude with a critical assessment of the proposed model. KEYWORDS: (ali: SCHLÜSSELWORTE:) - renewable recipe - mobile application - smartphone - QR Code

5 KAZALO 1. UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA OPREDELITEV CILJEV IN NAMEN NALOGE METODE DELA 3 2. OBNOVLJIV RECEPT PREGLED RAZVOJA PREDPISOVANJE ZDRAVIL NA OBNOVLJIVI RECEPT PODATKI NA OBNOVLJIVEM RECEPTU KRITIČNA OCENA OBNOVLJIVEGA RECEPTA 8 3. OBSTOJEČE STANJE PREDLOG PRENOVE PROCESOV OPIS FUNKCIONALNIH SPECIFIKACIJ PREDLOGA REŠITVE OPIS PROBLEMA VARNOST IN ZASEBNOST APLIKACIJE UPORABNIŠKO OKOLJE KRITIČNA OCENA MODELA MNENJE VPLETENIH DELEŽNIKOV ANALIZA SWOT ZAKLJUČKI OCENA UČINKOV POGOJI ZA UVEDBO MOŽNOSTI NADALJNjEGA RAZVOJA 42 LITERATURA IN VIRI 44 KAZALO SLIK 46 KAZALO TABEL 46 PRILOGA 1: Mnenja uporabnikov 47

6 1. UVOD Vsakdanje spremembe in nenehna želja po doseganju višjih kakovosti storitev v zdravstvu in lekarniški farmaciji predstavlja informacijski tehnologiji izziv in hkrati priložnost po neprestanemu iskanju rešitev ter nudenju novih tehnoloških dovršenih sprememb. V medicini oz. farmaciji se že kar nekaj let pojavlja obnovljiv recept, ki predstavlja naročilo zdravnika farmacevtu, in sicer zdravil, ki jih zdravnik predpiše za bolnika, za katerega presodi, da je za njegovo bolezensko stanje potrebna dolgotrajna terapija in da je pacient sposoben sodelovati pri zdravljenju na daljši rok (obdobje do treh mesecev do enega leta). Za bolnika to pomeni, da zdravila brez ponovnega obiska zdravnika dviguje vedno v isti lekarni, kjer je prvič pustil svoj obnovljiv recept. S porastom bolezni in želji po zmanjšanju čakalnih vrst se je uporaba obnovljivega recepta v praksi zelo povečala. Na drugi strani se je v družbi pojavila prevladujoča uporaba pametnih telefonov. Priljubljenost leteh in hiter tempo življenja uporabnike sili k uporabi mobilnih aplikacij, saj jim te poenostavljajo vsakdanjik. Mobilni telefoni zdaleč niso več namenjeni le telefoniranju, temveč uporabnikom nudijo tehnološke rešitve, ki mejijo že na sposobnosti zmogljivosti računalnikov. Če združim ta dva pojava, se hitro poraja ideja, da bi za poenostavitev uporabe obnovljivega recepta obstajala mobilna aplikacija. V magistrski nalogi želimo predstaviti obnovljiv recept ter njegovo problematiko kot tudi prikazati predlagan model, ki bi predstavljal informatizacijo sistema obnovljivega farmacevtskega recepta kot mobilno aplikacijo za pametne telefone. Obnovljivi recept je bil zasnovan z namenom zagotavljanja večje učinkovitosti zdravnikov in farmacevtov, da bi jih razbremenili, saj bi tako lahko namenili več pozornosti pri obravnavi pacientov in tako zagotovili višjo raven zdravstvenih oz. farmacevtskih uslug. V praksi so se s časom pokazale pomanjkljivosti predpisovanja oz. izdajanja zdravil na obnovljivi recept, zato smo v nalogi pripravili predlagano rešitev, ki bi z minimalnim posegom v trenutni proces predstavljala optimizacijsko spremembo in vodila k izboljšanju kakovosti storitev ter povečanju varnosti pacientov. Spremembe v družbi se dogajajo vsakodnevno, prav tako se spreminja demografska struktura in tako tudi miselnost, zato verjamemo, da ljudi vodi želja po trendih in olajševanju vsakdana do premišljenih tehnoloških rešitev PREDSTAVITEV PROBLEMA Zaradi hitrega tempa življenja in prezaposlenosti ljudem primanjkuje časa tudi za osnovne stvari, kot je na primer zdravljenje oz. spremljanje poteka osebne terapije predpisanih zdravil. Obnovljiv recept je namenjen, da bolnika razbremeni in mu prihrani pot, vendar mora bolnik v skladu s pravili po ponoven dvig zdravil vedno v isto lekarno, ki pa mu ni prihranjena v primeru, da bolnik ne obišče prvotno izbrane lekarne ali pa se po zdravila odpravi pred oz. po veljavni ponovitvi. V tem hitrem načinu življenja se ljudje zatekamo k tehnologiji, da nas opominja, vodi evidence, olajšuje vsakdanjik in povečuje produktivnost. Vse to nam nudijo na dosegu roke pametni telefoni in njihove aplikacije, kar je dandanes zelo razširjeno in zelo pomemben dejavnik v svetu informacijske-komunikacijske tehnologije. Pojavila se je ideja za magistrsko nalogo, katere namen je pripraviti Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 1

7 praktično aplikacijo, ki bi bolnikom lajšala spremljanje poteka njihovega zdravljenja in jih opominjala na ponoven dvig zdravil. To bi bilo izvedljivo, če bi na izdan lekarniški račun oz. potrdilo o prejetju zdravil na obnovljiv recept poleg vseh podatkov, ki jih vsebuje, dodali še zapis le-teh podatkov v kodi. Takšna tehnična rešitev bi bolnikom omogočala zelo hiter in enostaven vnos potrebnih podatkov, ki se vežejo na njihov obnovljivi recept. S tem bi aplikacija bolniku beležila njegov potek zdravljenja, vedno bi imel na voljo vpogled, v kateri lekarni dviguje zdravila na obnovljiv recept, katera zdravila prejema, koliko ponovitev zdravil še ima in kdaj mora v lekarno po naslednji dvig zdravil. Uporaba aplikacije bi bolnikom skušala prikrajšati težave pri sledljivosti njihove terapije, hkrati pa bi se tako skrajšale čakalne vrste v lekarnah, saj lekarniški farmacevti s takšnimi nepotrebnimi primeri porabijo veliko več časa kot je za to v osnovi namenjeno PREDSTAVITEV OKOLJA se nanaša na reševanje problema z obnovljivim receptom z elektronsko komunikacijsko rešitvijo. Zainteresirani za naš model so v podjetju PRONET Kranj, ki se ukvarjajo z računalniško podporo poslovanja podjetij. Na področju farmacevtskega delovanja so razvili visoko sposoben lekarniški informacijski sistem ProLIS. Ena izmed učinkovitosti napredne rešitve ProLIS se kaže pri njihovih uporabnikih, saj je lekarna z lekarniškim sistemom leta 2010 pridobila naslov»naj lekarna«(pronet, 2013) OPREDELITEV CILJEV IN NAMEN NALOGE V nalogi želimo pregledati in predelati teoretična izhodišča, ki v večini temeljijo na obnovljivem receptu in tehnologiji mobilnih aplikacij. Na osnovi tega in teoretičnih znanj bomo pripravili model in zasnovo programske rešitve za izdelavo mobilne aplikacije, ki bo tehnološko podprla sledljivost procesa zdravljenja na obnovljivi recept, preprečila potrebo po papirni administraciji in bila uporabnikom v oporo pri evidenci zdravil, ki jih jemlje. Namen magistrske naloge je poenostaviti vse dejavnosti, ki se vežejo na obnovljiv recept iz vidika bolnika, farmacevta in tudi zdravnika. Doseči želimo bolnikovo neodvisnost od farmacevta, da mu ni potrebno pridobivati informacij od farmacevta, ampak mu omogočiti, da ima kadarkoli neomejen vpogled v potek zdravljenja na svojem pametnem telefonu. Tako bi se razbremenilo delo farmacevtov in bi lahko čas, ki bi ga drugače namenili nepotrebnim zamudnim primerom, namenili drugim procesom v lekarni. Prednosti, ki bi jih model predstavljal za zdravnike, bi se odražalo v bolnikovi točni osebni evidenci prejetih zdravil, kar bi preprečevalo možnosti pojavljanja neželenih medsebojnih učinkov zdravil in podvajanja zdravstvenih receptov. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 2

8 1.4. METODE DELA Opis in popis obstoječih procesov povezanih z obnovljivim farmacevtskim receptom. Pri tem bomo uporabili orodje za modeliranje procesov ARIS EXPRESS. Predlog informatizacije procesov bo podan z vidika dodane vrednosti, ki jo lahko v procese prinese uporaba sodobne IKT. Zasnovana bo predlagana rešitev po sistemu FURPS. Funkcionalne specifikacije bodo opisane s primeri uporabe, za katere bomo uporabili diagrame UML. Predstavitev vpletenim deležnikom (zdravniku, farmacevtu, predstavniku lekarniškega informacijskega sistema, uporabniku) in intervjuji s posameznimi deležniki z namenom proučitve možnosti uporabe v praksi. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 3

9 2. OBNOVLJIV RECEPT Zdravniški recept je javna listina, s katero strokovnjak, usposobljen in pooblaščen za predpisovanje zdravil, predpiše zdravilo, ki ga v lekarni izda pooblaščena oseba. Zdravniški recept je recept ali naročilnica. Recept je vrsta zdravniškega recepta na uradno veljavnem receptnem obrazcu v papirni ali elektronski obliki, na katerega strokovnjak, usposobljen in pooblaščen za predpisovanje zdravil, predpiše zdravilo za posameznega uporabnika, ki ga v lekarni izda pooblaščena oseba. Povzeto iz Pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini (Ur. l. RS, št. 38/2012). Obnovljivi recept je zeleni recept (slika 1), kar pomeni, da je v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Veljaven je največ eno leto oziroma za predpisano števil ponovitev (največ štiri), ki seveda nikoli ne presega enega leta, ena izdaja pa ne presega količine zdravil, ki zadostujejo za tri mesece. Predpisana zdravila se morajo dvigniti v roku enega meseca v izbrani lekarni, kjer si lekarniški farmacevt obdrži recept, bolnik pa se po vse ponovitve izdaj zdravil vrača v izbrano lekarno, kjer je to storil prvič. Pri predpisovanju se uporablja običajen receptni obrazec oz. neobnovljiv recept oz. zeleni recept, vendar nanj zdravnik zapiše navodila za farmacevta za izdajo zdravil za daljše obdobje. Farmacevt obnovljivi recept prepozna po oznaki»repetatur«ali»ponovi«ter po jasnem zapisu, koliko ponovitev zdravil se bo izdalo na en recept, kot se zahteva od zdravnikov na osnovi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se hkrati s številko in besedo označi število želenih ponovitev (Pislak, Potočnik Benčič in Markeš, 2012; ZZZS, 2013) Vir: Čufar, Galeša, 2011 Slika 1: Primer obnovljivega recepta Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 4

10 2.1 PREGLED RAZVOJA Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je s 1. januarjem 2009 uvedel obnovljivi recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) za področje hormonske kontracepcije. S 1. junijem 2011 je ZZZS uvedel obnovljiv recept v breme OZZ za vsa zdravila, namenjena zdravljenju kroničnih ali ponavljajočih se motenj ali bolezni, razen za zdravila, ki vsebujejo narkotične in psihotropne snovi. V praksi so se širitve storitev obnovljivega recepta na druge terapevtske skupine uvajale postopno. Junija 2011 so v lekarnah izdajali na obnovljivi recept zdravila za zdravljenje diabetesa, 1. septembra 2011 se je razširila storitev izdajanja zdravil na obnovljivi recept na terapevtsko (anatomska terapevtska kemična klasifikacija) skupino C (bolezni srca in ožilja). 1. januarja 2012 je sledila vključitev vseh ostalih terapevtskih skupin za zdravljenje kroničnih bolezni (Pislak, Potočnik Benčič in Markeš, 2012). Uvedba obnovljivega recepta se je sprožila zaradi želje po zmanjšanju čakalnih vrst, stroškov, tveganja, da bolniki v čakalnici za recept niso izpostavljeni nalezljivim boleznim, hkrati pa se je razbremenilo delo zdravnikov. S tem se želi povečati sodelovanje med zdravnikom, bolnikom in farmacevtom. Tako je bolnik aktivno vključen v proces zdravljenja, saj ni obiskov pri zdravniku, kjer bi mu zdravnik izdal nov recept in preveril njegovo stanje, zato je pomembno, da pacient farmacevtu v lekarni pri prevzemu novih zdravil na obnovljivi recept dobro predstavi počutje, da lahko le-ta ustrezno reagira in izda oz. ne izda ponovne ponovitve zdravil. Z obnovljivim receptom se je lekarniškim farmacevtom močno povečala vloga svetovanja, vodenja in nadziranja bolnika v procesu zdravljenja (Pislak, Potočnik Benčič in Markeš, 2012). Uvedba takšnega načina zdravljenja je prijaznejša tudi do bolnika, ki mu omogoča dvig zdravil brez pregleda in mu prihrani dodatno pot in čas PREDPISOVANJE ZDRAVIL NA OBNOVLJIVI RECEPT Za vsa zdravila, namenjena za dolgotrajno zdravljenje, lahko zavarovanim osebam predpiše obnovljiv recept izbrani osebni zdravnik, ginekolog, pediater in izjemoma zdravnik druge stroke, seveda pod pogojem, da je zavarovana oseba v njegovi redni oskrbi, in ima vpogled v vsa izdana zdravila, ki jih zavarovana oseba prejema in lahko zagotovi zanesljivo sodelovanje zavarovane osebe in koordinira predpisovanje receptov s strani drugih zdravnikov. Predpisovanje zdravil na obnovljivi recept lahko zaradi daljših intervalov med pregledi zviša tveganje za zdravje prejemnika zdravila, zato se je smiselno za to odločiti le v primerih, ko gre za urejeno terapijo in je tveganje za pojav neželenih dogodkov majhno in je stopnji sodelovanja in zaupanja med zdravnikom, farmacevtom in zavarovano osebo zelo visoka (Okrožnica ZAE 8/11, 2011). Obnovljivi recept je smotrno predpisati za zdravila, ki so namenjena dolgotrajnemu jemanju ali zdravljenju kroničnih ali ponavljajočih motenj ali bolezni. Zdravila, predpisana na obnovljiv recept, nimajo posebnega režima predpisovanja ter izdaje in ne vsebujejo narkotičnih in psihotropnih snovi iz skupine II (sem spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini, to so mamila z oznako in zdravila z oznako ) in skupine III (za katero veljajo Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 5

11 rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini, to so antiepileptiki, hipnotiki in anksiolitiki). (Ur. l. RS, št. 38/2012; Okrožnica ZAE 8/11, 2011). Obnovljivi recept je v primerih daljšega zdravljenja možno predpisati tudi za magistralna zdravila (v lekarni pripravljeni sirupi, raztopine, mazila, kreme) z mesečnimi izdajami v trajanju največ enega leta (Okrožnica ZAE 8/11, 2011). Izjema pri predpisovanju na obnovljiv recept niso niti živila za posebne zdravstvene namene, pri tem govorimo o živilih s prilagojeno sestavo hranil namenjene bolnikom, ki imajo vrojene motnje presnove in pri oblikah inkontinence ali alergije na hrano. Kadar pa se pri bolnikih pojavi akutno poslabšanje hude kronične bolezni z močnim telesnim izčrpanjem, je mogoče na obnovljivi recept predpisati tudi živila za prehransko podporo bolnikom (ZZZS, 2013). Obnovljiv recept se predpiše osebi, za katero zdravnik presodi, da bo odgovorno in zavzeto sodelovala in spremljala svoje zdravstveno stanje pri procesu zdravljenja s predpisanimi zdravili, saj je poglaviten pomen terapije na obnovljiv recept, da bolniku ni potrebno na ponovne obiske oz. preglede pri zdravniku v času izvajanja terapije. Pogoji za predpisovanje zdravljenja na obnovljivi recept so tudi, da ima bolnik urejeno kronično terapijo in se v določenem časovnem obdobju ne pričakuje večjih odstopanj od terapije. Zdravnikova dolžnost je, da bolnika pouči z režimom in pravili, ki se tičejo obnovljivega recepta. Zaradi bolnikove varnosti se daje velik pomen na informiranosti bolnika, ki je ključ do uspešno zaključene terapije. Seveda se terapija na obnovljiv recept prične samo, če se bolnik strinja s tem načinom zdravljenja (Okrožnica ZAE 8/11, 2011; Pisk, 2013). V primeru, da pride v času terapije oz. v obdobju veljavnosti recepta do zamenjave zdravil po strokovni oceni zdravnika, je potrebno lekarniškega farmacevta o tem obvestiti, da se sproži predčasna zaključitev prvotnega obnovljivega recepta, s tem se prepreči zlorabe ter podvajanje terapij, ki so lahko usodne za bolnikovo zdravstveno stanje. V praksi se to običajno izvaja tako, da zdravnik izda nov recept in bolnika napoti po nova zdravila v lekarno, kjer je prejemal zdravila za prejšnji-prekinjen obnovljivi recept. Tukaj se zopet izkaže pomen aktivne vloge pacienta v poteku zdravljenja, saj mora prenesti informacije o spremembi terapije in tako delno preprečiti vzporedno dvigovanje zdravil. (Pisk, 2013). Kadar pa se zdravnik odloči za prenehanje zdravljenja bolnika z zdravili, ki jih je predpisal na obnovljivi recept, in ne predpiše novega obnovljiv recept, je sam dolžan to sporočiti v dotično lekarno, kjer so se zdravila predhodno prevzemala (Okrožnica ZAE 8/11, 2011) PODATKI NA OBNOVLJIVEM RECEPTU Recept se sestoji iz administrativnega in strokovnega dela, kar je natančno prikazano na sliki 2. V prvem delu so zapisani podatki o uporabniku zdravila, in zdravniku, ki je zdravilo predpisal. V drugem delu pa vsebuje naročilo zdravnika lekarniškemu farmacevtu, in sicer podatki o zdravilu, odmerek in način terapije z zdravilo (Ur. l. RS, št. 38/2012, 30/2011). Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 6

12 ADMINISTRATIVNI DEL STROKOVNI DEL Vir: Gorenjske lekarne, 2011 Slika 2: Obrazec farmacevtskega recept Administrativni del: - osebna številka zdravnika, ki recept izda; - številka ambulante, kjer je bil recept izdan; - datum predpisa recepta; - ime, priimek in naslov uporabnika zdravila; - mesec in leto rojstva ter spol uporabnika zdravila; - številka zavarovane osebe in enota ZZZS zavarovanja; - podatki o dopolnilnem zavarovanju; - razlog za predpis zdravila; - način doplačila; - prostor za parafo farmacevta, ki zdravilo izda (Ur. l. RS, št. 38/2012; Gorenjske lekarne). Strokovni del: - ime zdravila (praviloma lastniško ime); - količino zdravila, ki je praviloma izražena s številom originalnih pakiranj z navedenim številom enot, izjemoma pa je lahko izražena tudi samo s številom odmerjenih enot ali s številom dni zdravljenja (v praksi se pogostokrat pojavlja, da je število pakiranj napisano z rimsko številko in v oklepaju še latinski zapis, npr.»iii (tres)«); - farmacevtsko obliko in jakost zdravila; - način uporabe zdravila; - lastnoročni podpis z osebnim žigom zdravnika in telefonsko številko zdravnika; - žig z imenom in naslovom javnega zdravstvenega zavoda oziroma pravne ali fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, kjer je bil recept - predpisan (Ur. l. RS, št. 38/2012; Gorenjske lekarne). Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 7

13 Postopek obdelave recepta se zaradi različnih lekarniških sistemov spreminjajo, vendar v večini ne prihaja do večjih odstopanj od spodaj opisanega. Pri vsaki izdaji zdravila na obnovljivi recept mora pooblaščena oseba oz. lekarniški farmacevt recept zavesti v evidenco obnovljivih receptov in vanjo vpisati ime in priimek zdravnika, lastniško ime zdravila, farmacevtsko obliko in jakost zdravila, ime, priimek, spol in naslov uporabnika zdravila ter mesec in leto rojstva uporabnika zdravila. Številko zavedbe iz evidence obnovljivih receptov je potrebno vpisati na recept, kamor se vpiše tudi datum in izdano količino zdravila. V večini lekarn se obnovljivi recepti shranjujejo kot običajni zeleni recepti,in sicer v dnevni kup za datum, ko je bil prvič obdelan, kar pomeni pri prvi izdaji. Evidence morajo biti varovane pred morebitnimi zlorabami ali uničenjem. Po delnih izdajah zdravila se recept zadrži v lekarni in tako ostane tudi ob zadnji izdaji zdravil, razen če je v drugih predpisih določeno, da se mora zdravniški recept priložiti zahtevku za povračilo sredstev za zdravila. Lekarna mora voditi evidenco zdravniških receptov, ki niso bili zadržani v lekarni (Ur. l. RS, št. 38/2012). Ob vsaki ponovni izdaji se od farmacevta v lekarni zahteva, da oceni zdravstveno stanje pacienta in presodi, ali se nadaljuje s terapijo ali pa je potrebno, da pacient ponovno obišče zdravnika in zamenja zdravila KRITIČNA OCENA OBNOVLJIVEGA RECEPTA Vir: Pislak, Potočnik Benčič in Markeš, Tabela 1: Prednosti izdaje obnovljivega recepta Obnovljivi recept je zelo razbremenil delo zdravnikov v tistih primerih, ko so bolniki prišli k zdravniku le po predpis recepta brez pregleda. Prav zaradi tega se je zmanjšalo število pacientov v čakalnici in tako tudi tveganje dodatnih okužb kroničnih bolnikov. Seveda pa je to tudi velika prednost za bolnika, saj se mu ni Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 8

14 treba naročati vsake tri mesece v ambulanti, da bi dvignil recept in tako se mu prihrani pot, čas čakanja v ambulanti in nenazadnje tudi slaba volja. Prav tako se zdravnik in pacient izogneta nevšečnostim ob primeru, da zdravil zmanjka ob odsotnosti zdravnika. Zelo pozitivno dejstvo pa je, da se mora bolnik vračati po zdravila vedno v isto lekarno, kjer ga lekarniški farmacevt bolje pozna, prav tako pa pozna tudi njegov proces zdravljenja in dosti lažje odkrije morebitne zdravstvene zaplete, za katere bi lahko bil vzrok v predpisanih zdravilih. Velika prednost za vse udeležence v takšnem procesu zdravljenja pa se kaže tudi pri pravilnem shranjevanju zdravil. Pogosto se zgodi, da bolnik ni dobro poučen, kako je potrebno pravilno shranjevati zdravila in posledično se lahko zgodi, da se zdravila pokvarijo. V primeru manjših količin zdravil pa se ta možnost zmanjša. Prav tako se je z obnovljivim receptom mogoče izogniti, da bi imel bolnik preveliko količino zdravil doma in da bi zdravilom potekel rok uporabe. Prednost obnovljivega recepta se kaže tudi v tem, da lahko lekarniški farmacevt, glede na to kako bolnik dviguje zdravila oz. ponovitve izdaje zdravil, nadzira pravilno uporabo zdravil in pravočasno prepreči, da bi prišlo do napačnega jemanja zdravil (Pisk, 2013; Lekarna Dravlje, 2013). Prednosti obnovljivega recepta so zajete v tabeli 1. Najpogostejše težave v praksi se dogajajo zaradi bolnikovega slabega razumevanja koncepta obnovljivega recepta. Primeri, kjer bolniki ne razumejo postopka predpisovanja in dvigovanja zdravil na obnovljivi recept, farmacevtom predstavljajo dodaten problem pri delu, saj predstavlja dodaten čas, ki ga morajo nameniti bolniku za obrazložitev postopka in mnogo zapletov pri samem procesu izdaje zdravil. Kadar pride do primera, da niti zdravnik niti farmacevt ne uspeta ustrezno obrazložiti pacientu zdravljenja z obnovljivim receptom, se sproži poplava zapletov, motenj ter možnih zlorab, podvajanj obnovljivih receptov, slabe evidence, konec koncev se zaradi slabega sodelovanja zdravnik-pacient-farmacevt ogroža tudi zdravstveno stanje bolnika in se poveča dodatno nepotrebno delo zdravnikov in farmacevtov. Takšni primeri (predvsem starejši in dementni bolniki) niso primerni za zdravljenje oz. predpisovanje zdravil na obnovljivi recept (Pislak, Potočnik Benčič in Markeš, 2012). Veliko zmede nastane, kadar imajo bolniki več predpisanih terapij na obnovljivi recept. Primer 1 Osebni zdravnik predpiše za določeno zdravstveno stanje zdravljenje z obnovljivim receptom, nato pa bolnik pri specialistu (npr. dermatolog, ginekolog, pediater) prejme nov isti obnovljivi recept in tako lahko pride do podvajanj receptov, če se lekarniški farmacevt pri svojem delom ne zavzame. To je mogoče preprečiti tudi, če pacient aktivno sodeluje pri zdravljenju in če dviguje zdravila vedno v isti lekarni. Primer 2 Zdravnik specialist predpiše obnovljivi recept, ker le-ta nima vpogleda v bolnikove ostale obnovljive recepte, lahko pride do nasprotujočih si učinkov zdravljenja zaradi nepravilne kombinacije zdravil. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 9

15 Primer 3 Bolnik ima odprtih več obnovljivih receptov v različnih lekarnah. V takšnih primerih se hitro zgodi, da zaradi neenakomernega dvigovanja zdravil bolniki izgubijo sledljivost poteka zdravljenja, ali pa pozabijo na ponoven dvig zdravil. Dogaja se tudi, da se odpravijo v napačno lekarno po zdravila. Pri bolnikih, ki imajo odprtih več obnovljivih receptov, je tudi zelo velika možnost podvajanja zdravil. Primer 4 Bolnik ima več izbranih lekarn, nesinhronega predpisanega obnovljivega recepta (celotna terapija ni predpisana hkrati), kar mu predstavlja težjo sledljivost dvigovanja zdravil. Ena izmed posledic je lahko, da se bolnikom zgodi, da zamudijo izdajo zdravil, tako jim posledično zdravil zmanjka prej kot je upravičen do novega recepta in ponovno se sproži val zapletov (Pislak, Potočnik Benčič in Markeš, 2012). V praksi bolnik po prevzemu zdravil na obnovljiv recept prejme račun ali posebno potrdilo, na katerem je zapisan artikel zdravila, količina ponovitve in datum izdaje blaga. Problem se pojavi, ker običajno bolnik ta račun oz. potrdilo zavrže in posledično ne more natančno spremljati svojega poteka zdravljenja. Dogaja se, da bolnik pozabi, koliko ponovitev zdravil je že prejel, ali kje je prvič dvignil zdravila. Problematični so tudi primeri, kjer bolniki sami zaradi bolezni ne morejo osebno dvigniti zdravil, zato zanje to storijo drugi, ki bi potem morali spremljati njihov proces zdravljenja oz. dvigovanje njihovih zdravil. Pogosto se zgodi, da bi posameznik zaradi tega moral voditi svojo osebno evidenco dvigovanja zdravil na obnovljivi recept in evidenco za npr. nepokretne starše. Vsi ti problemi bi izginili s predlagano rešitvijo, in sicer z aplikacijo za pametne telefone, ki bi poenostavili uporabo obnovljivega recepta. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 10

16 3. OBSTOJEČE STANJE Obstoječe stanje, ki se nanaša na pridobivanje zdravil na obnovljivi farmacevtski recept v lekarni, smo se zaradi večje preglednosti in lažjega razumevanja procesa, odločili prikazati z orodjem za modeliranje poslovnih sistemov, ARIS EXPRESS. Originalno ime programa ARIS je Architecture of Integrated Information Systems in je nastalo s strani nemškega podjetja IDS Scheer. Omogoča obvladljivo, nadzorovano, pregledno modeliranje in prikaz procesov ter organizacijskih struktur organizacij. Ena izmed platformo je ARIS EXPRES, ki omogoča risanje, analiziranje in usklajevanje podjetniške arhitekture, informacijskega okolja in dokumentacije (Kern, 2012; Software AG, 2013b). Pri popisu stanja smo se odločili za vrsto modela»poslovni proces«(business process), s katerim smo natančno ter čitljivo prikazali, katere aktivnosti se izvajajo v sklopu procesa, katere organizacijske enote sodelujejo pri izvedbi postopka, kateri vhodni in izhodni podatki oz. dokumenti so uporabljeni, kateri informacijski sistemi so vključeni ter prikazali dogodke, ki predstavljajo tveganje skozi izvajanje procesa. Vse to smo pregledno zapisali z metodo modeliranja poslovnih procesov»procesni diagram EPC«(Event-driven Process Chain) (Software AG, 2013a). Pot procesa obnovljivega recepta se prične s sprejemom zavarovane osebe v sprejemni pisarni pri medicinski sestri, ki s pomočjo kartičnega čitalnika razbere, ali ima oseba urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je pogoj za izdajo zelenega recepta oz. obnovljivega recepta. Temu sledi pregled osebnega zdravnika ali zdravnika specialista, ki na osnovi diagnoze izpolni strokovni del obnovljivega recepta. Posebnost pri obnovljivem receptu je ta, da mora zdravnik na receptu označiti "repetatur" ali "ponovi", če želi, da se predpisano zdravilo na ta recept ponovno izda. Hkrati mora s številko in z besedo označiti število želenih ponovitev (Ur. l. RS, št. 38/2012). Ta dokument zavarovana oseba po končanem zdravniškem pregledu preda medicinski sestri v sprejemni pisarni, ki dopolni še administrativni del na receptu. Tako se pacient odpravi iz ordinacije/ambulante s kartico zdravstvenega zavarovanja in z ustrezno izpolnjenim obnovljivim receptom v lekarno na prevzem zdravil. V lekarni bolnika pričaka magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom, kjer mu pacient preda kartico zdravstvenega zavarovanja in naročilo za zdravilaobnovljivi recept. V primeru, da pacient nima urejenega zdravstvenega zavarovanja, mu farmacevt ne more izdati zdravil, tako se proces zaključi. Težave pri prebiranju recepta se lahko zgodijo, kadar farmacevt ugotovi, da je na strokovnem delu recepta prišlo do napačnega zapisa, kot na primer: napačna oblika zdravila, nepravilna indikacija, napačen zapis farmacevtske oblike ali pakiranja, neprimerna jakost, vprašljiv odmerek, nečitljivost recepta, neprimerno zdravilo, ki se ne izdaja na obnovljiv recept (Abazović, 2008). V kolikor pride do kakšnih takšnih napak, lahko farmacevt pokliče zdravnika, ki je zdravilo izdal, za dodatna pojasnila in zdravilo vseeno izda, ali pa vrne recept in bolnika pošlje Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 11

17 nazaj k zdravniku. Proces izdaje zdravil se lahko tudi zaključi, če farmacevt ugotovi, da je veljavnost recepta pretečena. Če ima bolnik urejeno zdravstveno zavarovanja in veljaven obnovljiv recept, ga farmacevt zavede v evidenco, kar zajema podatke o datumu predpisa zdravila, imenu zdravila, farmacevtski obliki, jakosti in pakiranju (npr: 30 tablet, 90 tablet) zdravila, številu ponovitev zdravila, osebnih podatkih uporabnika zdravila ter ime in priimek zdravnika, ki je zdravilo predpisal. Tako se mu v evidenčnem sistemu izpiše številka zavedbe obnovljivega recepta, ki jo poleg datuma ter količine izdanih zdravil, napiše na recept. Administrativno delo farmacevta se zaključi, ko skupaj z zdravili preda potrdilo oz. račun o prejemu zdravil in ko obnovljiv recept zadrži v lekarni ter ga primerno shrani (Ur. l. RS, št. 38/2012). Temu sledi pojasnilo farmacevta, kako varno jemati zdravila in kakšen je postopek ponovnega dviga zdravil na obnovljivi recept. Ko pacient opravi prvo terapijo zdravljenja s prvotno izdajo, se vrne v isto lekarno z zdravstveno kartico po naslednjo izdajo in postopek prevzema zdravil se ponovi, le da farmacevt vse potrebne podatke razbere iz kartice zdravstvenega zavarovanja oz. iz lekarniškega računalniškega sistema. V primeru, da je pacient pravilno upošteval postopek zdravljenja, farmacevt izda ponovno količino zdravil, potrdilo o prevzemu in navodila o potrebnem naslednjem dvigu, če je to v skladu s pacientovim načinom zdravljenja z obnovljivim receptom. Problem pri izdaji obnovljivega recepta se pojavi, ko pacienti potrdila, na katerem imajo zapisano zdravilo, število ponovitev in količino enot zdravila, ne shranijo, zato se v praksi dogaja, da se vračajo v lekarno, ko se jim zdravljenje na obnovljiv recept že zaključi, ali pa ne pridejo v pravo lekarno (obnovljivi recept je možno dvigovati le v eni lekarni, in sicer v lekarni, kjer je bila dvignjena prva količina zdravil). Pojavljajo se tudi primeri, ko pridejo pacienti prehitro dvigniti zdravila. Zaradi slabega nadzora zdravljenja imajo pacienti nepotrebne obiske v lekarni, kar sproža pri njih in morebitnih čakajočih v vrsti za njim slabo voljo, farmacevtom pa zaradi takšnih nepotrebnih primerov in posledično časovne stiske, pada učinkovitost. Slika 3 prikazuje procese izdaje (lekarniški farmacevt) oz. prejema (bolnik) zdravil na obnovljivi recept v lekarni. Razvidno je, da vsakemu dogodku sledi aktivnost in tej nov dogodek. Na aktivnosti se vežejo: - izvajalci funkcij v sistemu; v našem primeru bolnik in farmacevt, - informacijska tehnologija, in sicer lekarniški IT sistem, čitalec zdravstvene kartice in telefon, - dokumenti, obnovljiv recept in potrdilo oz. račun izdaje zdravil in - konec koncev produkt oz. zdravilo. Zaradi večje preglednosti in razumevanja je popisano celotno dogajanje v lekarni pri prevzetju zdravil, ki so predpisane na obnovljivi recept, in sicer prvi dvig zdravil, vzporedno z njim pa je zapisan naslednji dvig ponovitve zdravil. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 12

18 Proces se prične s pacientovim prihodom v lekarno, ki s kartico zdravstvenega zavarovanja in obnovljivim receptom v fizični obliki le-to preda lekarniškemu farmacevtu, nato po korakih sledijo naslednje aktivnosti in dogodki, ki vodijo do uspešno izročenih zdravil pacientu. V primeru pojava napak na receptu, ki jih sam lekarniški farmacevt ne more rešiti, saj niso v zmožnostih njegovih pristojnosti ali neurejenega zdravstvenega zavarovanja, se proces zaključi brez izdanih zdravil na obnovljivi recept. Iz slike 3 je razvidno, da poleg zdravil bolnik prejme tudi potrdilo oz. račun, na katerem so zapisani podatki, ki se nanašajo na prevzem zdravil na obnovljivi recept. Vzporedno (v desnem stolpiču) je prikazan ponoven dvig oz. obisk lekarne, ki ga bolnik opravi, kadar se zdravi z zdravili na obnovljiv recept. Na njem je razvidno, da v primeru, da bolnik pride v napačno lekarno ali v neustreznem časovnem intervalu mora celoten postopek prevzema zdravil ponovno opraviti. V nasprotnem primeru je razvidno, da je postopek ponovnega dviga zdravil krajši v primerjavi s prvim dvigom, saj lekarniškemu farmacevtu ni potrebno ponovno branje, evidentiranje in vnašanje recepta v pacientov osebni sistem, ampak je potrebno le iz sistema razbrati in zabeležiti ponovno izdajo zdravil. Za lažje razumevanje slike 3, ki prikazuje trenutno stanje pridobivanja zdravil na obnovljivi recept, je potrebno dobro razumevanje tega poglavja, kjer je proces opisan z besedami. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 13

19 Slika 3a: Prvi del popisa obstoječega procesa Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 14

20 Slika 3b: Drugi del popisa obstoječega stanja Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 15

21 4. PREDLOG PRENOVE PROCESOV Izgled oz. potek prenovljenega procesa bi v osnovi potekal zelo podobno trenutnemu, vključeval bi le nekaj organizacijsko tehnoloških izboljšav, ki bi bolnikom, zdravnikom in farmacevtom prinesle pozitivne spremembe in bi jim poenostavile proces, ki se veže na obnovljiv recept. Pričetek procesa v sprejemni pisarni bi ostal nespremenjen trenutnemu, prav tako tudi ne bi bilo bistvenih sprememb pri pregledu zdravnika oz. zdravniku specialistu v primeru prvega obiska. Kadar bi pacient že uporabljal aplikacijo, bi s pogledom v seznam zdravil na obnovljivi recept, ki bi se mu avtomatično vodili, zdravniku predstavil informacijo o že izdanih zdravilih. Po potrebi bi lahko pogledal tudi v seznam zdravil, ki si ga vodi sam in točno povedal, katera zdravila prejema ali jih je v preteklosti. Ti podatki, ki bi bili časovno hitro pridobljeni, bi veliko pripomogli pri predpisovanju zdravil. Do sprememb bi prišlo, ko bi bolnik obnovljiv recept predal medicinski sestri v sprejemni pisarni, le-ta bi po opravljenem administrativnem delu bolniku predala informacijski letak, na katerem bi bila predstavljena mobilna aplikacija, kaj ponuja in kako se uporablja. Letak bi vseboval tudi QR kodo, ki bi bolniku omogočila neposredno povezavo do prenosa aplikacije. Tako bi lahko bolnik imel že na poti do lekarne na svojem prenosnem telefonu aplikacijo. V primeru, da mu medicinska sestra ne bi predala letaka, bi se v čakalnici nahajali plakati in video posnetki na informativnih televizijskih sprejemnikih, ki bi oglaševali aplikacijo. Seveda bi tudi plakati vsebovali QR kodo, ki bi bolnikom predstavljala neposredno povezavo s prenosom aplikacije. Učinek modela bi bil uspešen, ko bi bolnik prišel v lekarno in bi imel aplikacijo že nameščeno na telefonu. V primeru, da je še ne bi poznal ali prenesel na telefon, bi informativni letak o aplikaciji lahko prejel tudi v lekarni. Tako bi lahko aplikacijo namestil na osebni pametni telefon istočasno kot pa bi pričel terapijo z obnovljivim receptom. Celoten postopek, ki ga lekarniški farmacevt opravi do izdaje zdravil in računa oz. potrdila o izdaji zdravil, bi ostal nespremenjen. Pomembna sprememba bi bila na potrdilu, ki ga bolnik prejme pri izdaji, saj bi bila na njem QR koda, katero bi bolnik skeniral in tako bi se mu avtomatično začel voditi sezam obnovljivih receptov. S pomočjo aplikacije bi bilo odpravljenih ogromno težav pri ponovnem dvigu zdravil, saj bi pacient preko aplikacije dobil vse informacije o poteku zdravljenja in bi jasno vedel, v katero lekarno se mora napotiti, kdaj mu pripada ponoven dvig in s pomočjo opomnikov na telefonu bi se lahko preprečilo, da bi pacient prišel prepozno po dvig zdravil. Slika 4 prikazuje, kako bi izgledal oz. potekal prenovljen proces, ki se navezuje na izdajo obnovljivega recepta v lekarni. Zaradi enakih aktivnosti in dogodkov smo stolpiče združili ter zaradi lažjega razumevanja simbolično prikazali v dveh prepletajočih se verigah. Tudi ta proces se prične s prihodom pacienta v lekarno in z izročitvijo kartice zdravstvenega zavarovanja ter obnovljivega farmacevtskega recepta lekarniškemu farmacevtu. Prav tako kot pri prejšnjem popisu procesa, smo ponoven dvig zdravil na obnovljivi recept prikazali vzporedno oz. na levi strani slike 4. Proces se Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 16

22 uspešno lahko zaključi le ob veljavni kartici zdravstvenega zavarovanja, brez pomanjkljivosti na farmacevtskem receptu in seveda ob pacientovem pravilnem ter terminsko točnemu obisku lekarne. Na področjih, ki prikazuje delo lekarniških farmacevtov, je proces precej podoben trenutnemu delu (slika 3), kar potrjuje, da predlagan model informatizacije ne bi preveč posegel v utečene delovne navade, kar bi lahko posledično predstavljajo dodatne ovire pri vpeljevanju predlaganega modela. Pri prenovljenem procesu predstavlja eno izmed poglavitnih sprememb potrdilo oz. račun, ki bi vseboval QR kodo z bolnikovimi podatki, ki bi se nanašali na dvig zdravil z obnovljivim receptom. To kodo bi ob prevzemu zdravil na zaključku procesa s pametnim mobilnim telefonom s QR čitalcem poskenirali, in tako bi s pomočjo predlagane aplikacije izvedli postopek samodejnega vnosa vseh potrebnih podatkov, ki bi jim zagotavljali, da ne bi prihajalo do terminskih ali lokacijskih napačnih prihodov v lekarno ob ponovnih dvigih. Tako bi se izognili aktivnostim, ki vodijo do nastajanja gneče v lekarni in dodatno potrebnim novim obiskom lekarne, saj bi s pomočjo predlaganega modela aplikacije uporabnik jasno lahko spremljal kdaj, po kaj in kam po ponoven dvig zdravil. To lahko razberemo iz slike 4, ki jo primerjamo s sliko 3. Za lažje razumevanje slike 4, ki prikazuje trenutno stanje pridobivanja zdravil na obnovljivi recept, je potrebno dobro razumevanje tega poglavja, kjer je prenova procesa opisana z besedami. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 17

23 Slika 4a: Prvi del popisa prenove procesa Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 18

24 Slika 4b: Drugi del popisa prenove procesa Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 19

25 Slika 4c: Tretji del popisa prenove procesa Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 20

26 5. OPIS FUNKCIONALNIH SPECIFIKACIJ PREDLOGA REŠITVE Poglavitna ideja aplikacije je uporabnikom poenostaviti ves postopek dvigovanja zdravil, ki je vezana na obnovljiv recept oz. da bi se izognili: nevšečnostim v lekarni, nepotrebnim potem v lekarno (zdravil ne gre dvigniti v primeru prehitrega prihoda v lekarno), dodatnim nepotrebnim potem v napačno lekarno (zdravila se lahko dvignejo le v lekarni, kjer se je postopek izdaje zdravil na obnovljivi recept začel), prekinitvi zdravljenja (prepozen obisk lekarne). Zaradi sodobnega načina življenja in popularizacije pametnih telefonov, ki predstavljajo nepogrešljivo mobilno tehnologijo veliki večini ljudi, je namen aplikacije ponuditi rešitev za sistem obnovljivega recepta, ki bi jo lahko nosili vedno ob sebi na dosegu roke oz. v njihovih pametnih telefonih. Tako bi uporabnikom pametnih telefonov ter obnovljivega recepta poenostavili ter približali, prijaznejše in dostopnejše sledenje zdravljenja oz. dvigovanja zdravil na obnovljiv recept. Najbolj pomembno je, da bi tako uporabnik oz. bolnik postal neodvisen od farmacevta pri spremljanju njegovega poteka zdravljenja z zdravili na obnovljiv recept, še vedno pa bi potreboval strokovno farmacevtsko svetovanje. Aplikacija je prvotno namenjena bolnikom, ki jim zdravnik predpiše obnovljiv recept. Vendar bi jo lahko uporabljali tudi tisti, kateri se ne zdravijo z zdravili na obnovljiv recept, saj bi podpirala rešitev za ročno vodenje seznama vseh zdravil. Poleg tega, da bi bolniki z aplikacijo imeli možnost, da si sami ročno beležijo in vodijo seznam vseh zdravil (tudi neobnovljivih), aplikacija predstavlja ob skeniranju QR kode samodejno beleženje in vodenje seznama, v kateri lekarni so pričeli s terapijo in katera zdravila jim je zdravnik predpisal na obnovljiv recept. Hkrati pa bi jih opozarjala, kdaj morajo ponovno dvigniti zdravila oz. v primeru končane terapije ponovni pregled k zdravniku. Uporabniku bi nudila odgovore, ki se vežejo na obnovljivi recept, v primeru nepojasnjenih pojmov in procesov. Aplikacija sama po sebi ne bi bila pretirano zahtevna, zato njeno velikost ocenjujemo od 2-3 MB, skupaj z vsemi podatki pa do 5 MB. Prednosti aplikacije so: Enostavna uporaba Preprostost aplikacije se kaže v tem, da za uporabo ni potrebno vključevati nobene dodatne funkcije na telefonu, saj bo zapis obnovljivega recepta vnesen v seznam obnovljivih receptov že samo s skeniranjem QR kode. Avtomatizacija Ni potrebnega ročnega vnašanja zdravil na obnovljivi recept. V hitrem tempu življenja bi si le malokdo vzel čas in vnesel podatke v aplikacijo, ker pa želimo izboljšati potek zdravljenja, je zelo pomembno, da se podatki v aplikacijo vnesejo avtomatsko, prav tako je pomembno, da se opomniki izzovejo samodejno. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 21

27 Ažurnost podatkov Podatki se bodo sami z novo QR kodo posodobili. Novost na trgu Trenutno na slovenskem trgu še ni podobne aplikacije, ki bi pacientom nudila pomoč pri obnovljivih receptih in pri vodenju seznama za osebna zdravila. Varnost Uporaba aplikacije ne bo pogojena z uporabo prenosa podatkov oz. dostopa z internetom, ker uporabniku omogoča intimno sfero, saj pri uporabi ne more priti do uhajanja podatkov. Večnamenska funkcionalnost Aplikacija je primerna tudi v primeru, kadar posamezniki prevzemajo zdravila za obolele znance ali sorodnike in hkrati zase prejemajo zdravila na obnovljivi recept. Na posamezen obnovljivi recept (v QR kodi) se bo vezala tudi identifikacija posameznega bolnika in tako bo možno imeti hkrati več odprtih seznamov zdravil na obnovljivi recept za različne posameznike. Slabosti mobilne aplikacije so Omejena možnost izvajanja Možnost uporabe le v primeru, da bo lekarniška informatika podprla in odobrila izdelavo QR kode s potrebnimi podatki, za vnos podatkov v aplikacijo. Zahteven razvoj Razvoj mobilne aplikacije, ki bi ustrezala vsem različnim platformam, se z nenehnim spreminjanjem tehnologije vedno bolj otežuje. Še težje pa je aplikacijo vzdrževati ob vsej tej poplavi posodobitev mobilnih sistemov. Novost na trgu Trenutno je na področju farmacije in zdravstva zelo malo aplikacij v uporabi in posluževanje po le-teh je v praksi zelo malo. 5.1 OPIS PROBLEMA Ideja za aplikacijo je nastala pri lastni uporabi zdravil na obnovljivi recept in iz izkušenj prijateljev, ki so imeli podobne težave s sledljivostjo ponovnega dvigovanja zdravil. Vsem je skupni problem, kdaj se odpraviti v lekarno po ponoven dvig zdravil, ali je preteklo že dovolj časa in koliko je še upravičenih ponovnih dvigov. Zmeda in posledično ogrožanje zdravstvenega stanja se pojavlja tudi v primeru zaključka veljavnosti obnovljivega recepta, kar pomeni, da je potrebno pravočasno ponovno obiskati zdravnika za predpis ponovnega zdravljenja na obnovljivi recept in tako nemoteno nadaljevati zdravljenje. V primeru pomanjkanja informacij in ne pravočasnega dviga ponovnega recepta lahko privede do prekinitve zdravljenja oz. do nepravilne izvedene terapije, kar povzroča slabe zdravstvene rezultate. Skupna točka vseh težav povezanih s sledljivostjo prejemanja zdravil na obnovljivi recept je, da zaradi hitrega tempa življenja nihče ni pozoren na potrdilo oz. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 22

28 lekarniški izpis (ki ga prejme pri izdaji zdravil) ali pa je le-tega izgubil. Konec koncev ob vsej poplavi informacij, ki jih dnevno prejemamo, pozabljamo na najbolj osnovne in pomembne, ena izmed teh je naslednji dvig zdravil. Tabela 2 opisuje povzetek problema, ki nastaja v zvezi z obnovljivim receptom in ključne prednosti, ki bi jih uspešna rešitev s predlaganim modelom aplikacije predstavljala. Tabela 2: Opis problematike Kakšna je splošna umestitev modela aplikacije, ki jo bo zapolnil na trgu, je predstavljena v tabeli 3 in iz nje lahko razberemo, kdo vse je vpleten v predlagan model in namen namestitve, ki nam kaže, katero mesto bo produkt zasedel. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 23

29 Tabela 3: Umestitev rešitve Aplikacija bi bila namenjena vsem bolnikom, ki bi prejemali zdravila na obnovljivi recept in bi bili lastniki pametnega telefona. Aplikacijo bi lahko uporabljali tudi bolniki, ki jim zdravniki ne bi predpisali obnovljivega recepta, ampak bi si želeli urejeno voditi statistiko njihovega zdravljenja in prejetih zdravil. Prav tako bi veliko korist od pravilne uporabe aplikacije imeli tudi farmacevti v lekarnah in zdravniki, saj bi jim omogočala hitrejše in lažje delo s pacienti, tabela 4. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 24

30 Tabela 4: Pregled uporabnikov Iz raziskave CEE Telco Industry Report, ki je bila izvedena leta 2011 na vzorcu 15 držav, na 1000 prebivalcev iz vsake države, je razvidno, da je v letu 2011 bilo v Sloveniji več kot četrtina mobilnih uporabnikov pametnih telefonov. Po raziskavi sodeč je bilo kar 27,8 % uporabnikov, ki so imel v lasti vsaj en pametni telefon, kar prikazuje slika 5. Trenutno ni bilo izvedene nobene podobne raziskave na območju Slovenije (GfK Slovenija, 2012), vendar lahko glede na trende in poročilo The Global Information Technology Report (World Economic Forum, 2012) sklepamo, da se je v letu 2013 ta številka močno povečala. Iz poročila je razvidno, da so pametni telefoni na trgu presegli razširjenost računalnikov in ne samo to, tudi njihov porast na trgu je mnogo hitrejši. Zelo spodbudna za našo predlagano rešitev je tudi informacija, ki se nanaša na Nielsen (2013) Cross-Platform poročilo, ki pove, da kar 87 % uporabnikov pametnih telefonov svoj čas na telefonu porabijo za uporabo mobilnih aplikacij, prikazano na sliki 6. Prav tako močno vplivajo na podatek, koliko obnovljivih receptov je bilo izdanih od januarja 2011 do konca leta 2012, kar je grafično prikazano v tabeli 5, kjer lahko opazimo močen porast izdaje v letu 2012, na kar močno vpliva zakonodaja. V nalogi smo že omenili, da se od druge polovice leta 2012 na obnovljivi recept predpisujejo za zdravljenje tudi vse ostale kronične terapije, kar močno poveča uporabo in potrebo po predpisovanju farmacevtskega recepta. Zopet lahko Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 25

31 predvidevamo, da se je v letu 2013 s porastom bolezni v družbi uporaba še povečala Število zavarovancev, ki jim je bil predpisano vsaj eno zdravilo na recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja Število zavarovancev, ki jim je bil predpisan obnovljivi recept (delež zavarovancev v % glede na vse prejemnike zdravil) * (7,7) (21,5) Število izdaj na obnovljivi recept (delež v % glede na vse recepte) (2,0) (12,7) * Skupaj z magistralnimi zdravili Vir: ZZZS, podatki iz baze receptov, g. Fürst Tabela 5: Podatki o izdaji zdravil na recept za leti 2011 in 2012 Vir: World Economic Forum, 2012 Slika 5: Prikaz uporabnikov pametnih telefonov in računalnikov Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 26

32 Vir: Nielsen, 2013 Slika 6: Uporaba mobilnih aplikacij 5.2. VARNOST IN ZASEBNOST APLIKACIJE Varnost osebnih podatkov in zasebnost uporabnika sta s hitrim dnevnim uveljavljanjem nove napredne digitalne tehnologije postala zelo vprašljiva, saj so podatki, predvsem na mobilnih napravah, največkrat slabo zaščiteni. Veliko vlogo pri preprečevanju le-tega imajo razvijalci aplikacij, delno pa so za to odgovorni uporabniki s svojo premišljeno zaupljivostjo, da njihova zasebnost ni ogrožena. Ponudniki aplikaciji imajo dolžnost, da zagotavljajo varnost svojih storitev ter da obveščajo uporabnike o vseh možnih tveganjih za kršitve varnosti. Člen 5(3) direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah določa pogoj za shranjevanje podatkov ali pridobivanje dostopa do podatkov, ki so shranjeni v terminalski opremi uporabnika oz. naročnika, da je uporabnik oz. naročnik dal svojo privolitev v takšno obdelavo ter da je dobro seznanjen z Direktivo 95/46/ES. Tega člena se mora držati vsak subjekt, katerega namen je branje ali obdelava podatkov, ki so shranjeni na pametni telefon (Ur. l. ES, 13/Zv. 29). Pri predlaganem modelu rešitve je zaradi zelo specifičnih podatkov, ki se tičejo posameznikovega zdravstvenega stanja, še posebej pomembna varnost osebnih podatkov. To nameravamo zagotoviti: Z jasno predstavljenimi dostopnimi pravicami in opredeljenimi sektorji, ki imajo lahko vpogled v podatke. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 27

33 Zagotovitev zelo strogega nadzora beleženja dostopov na nivoju revizijske sledljivosti (pride v poštev v primeru posodabljanja aplikacije). Obveščanje uporabnikov v primeru kakršnekoli obdelave podatkov iz strani razvijalca aplikacije (v zasnovi aplikacije do tega naj ne bi prišlo, saj bo uporabnik samo sam dopolnjeval, urejal in spremljal podatke). Pri prenosu aplikacije bodo uporabniku jasno predstavljene pravice (pooblaščene obdelave podatkov) razvijalcev oz. skrbnikov in le ob soglasju posameznika, se bo aplikacija prenesla. Velika prednost aplikacije z vidika varnosti je, da se uporaba le-te ne pogojuje z uporabo svetovnega spleta (wi-fi, prenos podatkov), s katero se poveča možnost zlorab in predstavlja veliko grožnjo za podatke. Pri osebnih podatkih previdnost nikoli ni odveč in se pred vdori v mobilne sisteme nikoli ni mogoče preveč zavarovati, tako bi varnost povečali z uporabo kliptografskih metod shranjevanja podatkov (Informacijski pooblaščenec, 2010) UPORABNIŠKO OKOLJE Aplikacija bi bila v prvi vrsti namenjena za pomoč uporabnikom obnovljivega recepta. Ključ do uspešne uporabe in pozitivnega učinka za celotno stanje bi bila dobra informiranost ter podučenost bolnikov o delovanju aplikacije. Izdelala bi se navodila za uporabo v papirni in multimedijski obliki, ki bi poučevala in vodila bodoče uporabnike do osvojitve znanj o uporabi. Bolnik bi vse informacije o aplikaciji prejel v sprejemni pisarni pri medicinski sestri, na informativnem letaku. Prav tako bi v čakalnicah bili razobešeni plakati, ki bi obveščali in poučevali o uporabi ter prednostih mobilne aplikacije. Na plakatih in letakih bi bila QR koda, ki bi uporabniku nudila neposredno povezavo do prenosa aplikacije na pametni telefon. V primeru, da uporabnik v zdravstvenih ustanovah ne bi bil seznanjen z aplikacijo, bi te informacije oz. informativni letak, plakat in informativne filmčke imel na voljo tudi v lekarni. Za pozitiven učinek, ki ga nudi aplikacija, je zelo pomembno, da jo ima bolnik nameščeno na svojem osebnem pametnem telefonu že pri prvem prevzemu zdravil na obnovljivi recept. Tako bi uporabnik, ki bi z že nameščeno aplikacijo na telefonu prišel v lekarno po dvig zdravil, lekarniškemu farmacevtu predal recept in kartico zdravstvenega zavarovanja. Farmacevt bi tako sprožil proces obdelave obnovljivega recepta po hitri obrazložitvi (ki je zakonsko potrebna za farmacevta), bi mu predal zdravila in potrdilo oz. račun, ki bi poleg vseh podatkov o uporabniku, lekarni, zdravilih vseboval tudi QR kodo z vsemi prej omenjenimi podatki. Uporabnik bi s skeniranjem QR kode v aplikacijo avtomatsko vnesel podatke, ki bi se navezovali na dvig zdravil na obnovljivi recept. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 28

34 - Okolje uporabe aplikacije ni omejeno na specifično okolje. Prvotno je mišljena njena uporaba v lekarni, pri prevzemu zdravil, kjer bi bolnik skeniral QR kodo s prejetega potrdila. Seveda skeniranje ni omejeno na lekarno, v primeru da bolnik še nima prenesene aplikacije ali nima telefona pri sebi, lahko z evidenčnim izpisom to opravi kasneje ter drugje, vendar se to odsvetuje in možnost le-tega primera je zelo redka. Vsekakor pa je uporaba aplikacije namenjena uporabnikovemu privatnemu okolju in njena prednost je, da ni pogojena z uporabo interneta. - Čas trajanja aktivnosti, ki se nanaša na cikel enega dviga v lekarni, je manj kot minuto (skeniranje QE kode). Seveda je za uporabo aplikacije najprej potreben prenos aplikacije na pametni telefon, ki prav tako ne bi smel presegati ene minute. Ostali porabljen čas, kot na primer: vnašanje zdravil, pregled seznamov itd, ki bi ga uporabnik preživel z aplikacijo, je popolnoma odvisen od uporabnika samega. - Aplikacija bi bila načrtovana tako, da bi bila prilagojena za vse platforme pametnih telefonov. - Znanja, ki bi se zahtevala od uporabnikov, bi se nanašala na osnovno obvladovanje pametnih telefonov. Za pričetek uporabe bi uporabnik potreboval znanje za prenos aplikacije na pametni telefon, pri kasnejši uporabi bi se od uporabnika zahtevale sposobnosti prepoznavanja oz. skeniranja QR kode, ki je več kot enostavna. Potek procesa prevzema zdravil na obnovljivi recept je zelo dobro in natančno opisan v prejšnjih poglavjih. Slika 7 prikazuje najbolj smiseln potek uporabe aplikacije. Uporaba aplikacije bi se pričela, ko pacient dobi potrdilo od lekarniškega farmacevta, na katerem so v QR kodi zapisani podatki o bolniku, zdravilih in poteku zdravljenja. Predpostavljamo, da bolnik že ima aplikacijo na svojem telefonu pri prvem prevzemu obnovljivih zdravil, saj mu je bila nemudoma omogočena možnost skeniranja kode, ki predstavlja pričetek samodejnega vodenja seznama terapije za specifično zdravilo. Bolnik lahko neomejeno in kadarkoli pogleda v seznam zdravil na obnovljivi recept in tako tudi sam ročno spremlja kdaj, kje in katera obnovljiva zdravila je prejel. V nasprotnem primeru pa bo za opominjanje na ponoven dvig zdravil poskrbela aplikacija, ki bo bolnika preko opozoril v notifikaciji (opomnika v zgornjem delu ekrana pametnega mobilnega telefona) opomnila na ponoven dvig zdravil oz. v primeru zaključka terapij na ponoven pregled. Tako pri ponovnem dvigu zdravil bolnik zopet poskenira QR kodo iz potrdila, ki ga prejme. S tem bo samodejno posodobil podatke v aplikaciji in seznam terapije in opomnikov se bo vodil naprej, prav tako bo imel dostop do vpogleda v seznam. Uporabnik aplikacije ima vseskozi, od kar si bo naložil aplikacijo, možnost da si lahko sam, po želji vodi seznam vseh prejetih oz. zaužitih zdravil. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 29

35 Predaja recepta UPORABNIK Vnos recepta v sistem FARMACEVT Izdaja zdravil Izdaja potrdila s QR kodo Skeniranje QR kode Zabeležen obnovljiv recept v aplikaciji Neomejena možnost vpogleda v sezname zdravil LEGENDA: Proces izvaja uporabnik Proces izvaja farmacevt Zaporedje procesa *Možnost vpisovanja zdravil, v seznam vseh OPOMNIK!! Ponovna uporaba pri naslednjem dvigu zdravil obnovljivi recept Slika 4: Diagram poteka uporabe aplikacije Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 30

36 Te zahteve se nanašajo na tehnične, estetske in druge vsebinske zahteve sistema. V tem poglavju želimo predstaviti osnovne zahteve, ki bi se vezale na programske računalniške rešitve. Slika 6: Prikaz gumbov aplikacije GUMBI, slika 8: INFORMACIJE O OBNOVLJIVEM RECEPTU S tem gumbom oz. funkcijo bo uporabnik aplikacije lahko izvedel vse o obnovljivem receptu; kakšen je postopek zdravljenja z obnovljivim receptom, za katera zdravila se izdaja, veljavnost, pravila predpisovanja, zakonodaja itd. QR ČITALEC Bo uporabniku omogočal neposredno skeniranje QR kode. SEZNAM VSEH OBNOVLJIVIH RECEPTOV Na ekranu aplikacije bo ikona, kjer bo uporabnik lahko podrobneje pogledal v svoj seznam zdravil na obnovljivi recept. Seznam bo vseboval podatke o zdravilih, ponovitvah, ki jih je uporabnik že prevzel oz. mu še pripadajo ter podatke, v kateri lekarni je prevzel zdravila. Seznam bi se vodil avtomatsko, torej s skeniranjem QR kode bi se na seznamu pojavilo zdravilo ter vsi podatki. Preko seznama bo uporabnik imel možnost natančnega vpogleda v postopek terapije s specifičnim zdravilom. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 31

37 KOLEDAR oz. OPOMNIKI Ta ikona bi uporabniku nudila slikovno-časovno predstavo o poteku njegovega zdravljenja na obnovljiv recept: kdaj je opravil dvig zdravila in kdaj mu pripada ponovna izdaja zdravil. Opomniki bi se samodejno vključili, najprej 7 dni pred potrebnim ponovnim dvigom zdravil, nato pa še 3 dni pred dvigom in če uporabnik v tem času ne bi opravil dviga, bi ga aplikacija še zadnji dan opomnila na potreben prevzem zdravil. SEZNAM VSEH ZDRAVIL Pod to ikono bi si sam uporabnik lahko beležil in vodil seznam ne le zdravil na obnovljivi recept, temveč vseh zdravil, ki jih jemlje. Zdravila, ki jih vzame le občasno, npr: protibolečinska, zdravila z doplačilom, zdravila, ki jih dobi na neobnovljivi recept, zdravila na obnovljivi recept Možnost izdelave osebnega seznama zdravil je kot dodana vrednost aplikacije za uporabnike, ki bi si želeli voditi evidenco vseh zdravil in tako rekoč»imeti na dlani«oz. na enem mestu svojo osebno kartoteko zdravil iz vseh lekarn naj si bo iz Slovenije ali tujine. Slika 9 prikazuje, kako bi izgledal prikaz seznama vseh zdravil, ki bi si ga bolnik vodil sam. Uporabnik pri vodenju svojega seznama ni omejen z nobenimi funkcijami, ampak ima prosto površino za vpisovanje zdravil in njihovih podatkov kot si sam želi. Možnost ročnega vodenja seznama se zdi smiselna, da bo lahko imel bolnik na enem mestu v aplikaciji celoten pregled nad zdravili, ki jih zaužival. Slika 9: Prikaz vseh zdravil Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 32

38 Za lažjo predstavo, kako bo izgledal seznam vseh zdravil na obnovljivi recept, simbolično prikazuje slika 10. Seznam bo voden samodejno iz strani aplikacije. Sprva bo možno videti poimensko vsa obnovljiva zdravila, s pritiskom na določeno zdravilo se bo odprlo novo okence, ki bo prikazovalo vse podatke o zdravilu, kar natančneje prikazuje slika 11. V primeru, da bo imel uporabnik aplikacije več zdravil na obnovljivi recept, bo pri seznamu imel tudi možnost išči, kar bo pripomoglo k enostavnosti in preglednosti uporabe. Slika 70: Seznam vseh zdravil Slika 81: Prikaz dodatnih informacij, ki se vežejo na obnovljiv recept Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 33

39 Slika 11 prikazuje primer, če bi si uporabnik želel natančneje ogledati podatke nekega zdravila, na sliki»zdravilo xy«. Uporabnik bi lahko izbiral, kateri podatek ga natančneje zanima in s pritiskom na ikono, bi se mu v novem okenčku prikazali želeni podatki. Na izbiro bi imel opisne podatke o vrednostih zdravil, ki bi zajemali identifikacijo, in sicer količino ter obliko predpisanih zdravil, datum začetka terapije z obnovljivim zdravilom, naslov lekarne, kjer je pričel s terapijo, število koliko izdaj mu še pripada in kdaj je predviden naslednji dvig. Slika 92: Prikaz opomnika Na sliki 12 je simbolično prikazan opomnik, ki bi bil kreiran kot notifikacija. Opomnik bi se prikazoval enkrat tedensko in 3 dni pred potrebnim dvigom zdravil. V primeru, da uporabnik v tem času ne bi dvignil zdravil in tako vnesel nove QR kode, bi ga aplikacija opomnila še zadnji dan, ki bi bil predviden za dvig zdravil. V notifikaciji bi bilo zapisano, katero zdravilo je potrebno prevzeti, v kateri lekarni in za katero zavarovano osebo. Ti podatki bodo uporabniku v veliko organizacijsko pomoč v primeru, da bo uporabljal aplikacijo tudi za druge npr. družinske člane. Ob prevzemu zdravil na obnovljivi recept bi bolniku QR koda omogočala hiter vnos podatkov v aplikacijo, ki bi se nanašala na dvig zdravil z obnovljivim receptom. Sodobni pametni telefoni že v osnovi vsebujejo bralnik QR kode, ki omogoča kodiranje kodnega zapisa pri uporabniku bralne podatke. Branje kode se izvede tako, da se vklopi bralnik QR kod, telefon se s fotoaparatom usmeri v smeri kode, ko jo čitalec zazna, posname fotografijo, nato prebere in prikaže informacije (Telekom Slovenije, 2012; Waters, 2010). Postopek skeniranja kode s pametnim mobilnim telefonom bi bolniku vzel približno 5 sekund, kar je neprimerljivo manj, kot pa če bi podatke v aplikacijo vnašali ročno. Ko bi bolnik»posnel«kodo, bi se mu v aplikacijo avtomatsko začela beležiti terapija na obnovljivi recept. Ker želimo, da je predlagan model čim bolj uporaben in enostaven, bo bralnik kode vsebovala že sama aplikacija. Kar bo zelo priročno za tiste uporabnike, ki je še nimajo nameščene na telefonu in hkrati za Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 34

40 tiste, ki jo že imajo nameščeno, saj bo ta rešitev ponovno potrjevala, da bo imel bolnik vse na enem mestu. Takšna rešitev bo pripomogla, da uporabniku pri vnašanju podatkov ne bo potrebno uporabljati dveh aplikacij hkrati in dostopati do interneta. Zaradi vseh podatkov, ki jih bo QR koda vsebovala, smo se odločili za QR Code model 1 and 2, katere velikost je 53x53 modulov, in sicer ECC raven M, ki lahko vsebuje 262 alfanumeričnih znakov (dovoljena števila in črke), z Aprprox 15 % (raven odprave napake) (Denso Wave Inc., 2013). Ena QR koda bo vsebovala zapis za eno izdano zdravilo. V primeru, da bi bolnik prejel več zdravil hkrati, bi imel na potrdilu, ki bi ga prejel ob dvigu zdravil na obnovljivi recept, toliko QR kod kot bi prejel zdravil. Slika 13 prikazuje primer QR kode, ki bi bila zapisana na potrdilu in podatke, katere bi vsebovala za vnos v aplikacijo. Podatki bi se nanašali na zdravila, lekarno, izdaje in glede na to, da bo aplikacija omogočala vodenje podatkov za več pacientov (starši, otroci ), mora QR koda vsebovati tudi podatke o pacientu. Nekaj je tudi primerov, ko ima sin enako ime kot oče, ime in priimek ne bo dovolj, zato bo koda vsebovala tudi ZZZS številko pacienta oziroma njegove kartice. Uporaba kode bi bolniku avtomatizirala postopek, prihranila bi mu čas, ki bi ga porabil z ročnim vnašanjem in preprečila napake, ki bi se lahko pojavile pri ročnemu vnašanju. - ime lekarne (id/naslov, npr: Lekarna X) - št. recepta (id/evidenčna številka) - ime zdravila (naziv izdanega artikla oz. blaga) - količina ponovitev izdaj (npr: 3/4) - datum dviga (npr: ) - bolnik (Priimek in ime, npr: Jože Novak) - ZZZS števila Slika 103: Prikaz QR kode s podatki Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 35

41 Slika 14 prikazuje razliko med trenutnim potrdilom oz. računom, ki ga bolnik prejme pri prevzemu zdravil in predlaganim dopolnjenim potrdilom z QR kodo, ki bi pri predlaganem modelu tehnično pripomogla, da bi uporabnik hitro in enostavno vnesel podatke v aplikacijo. Prvo potrdilo»primer trenutne prakse«gre za primer izgleda izpisa, ki ga bolnik v lekarni prejme, kadar prevzame zdravila na obnovljivi recept. Drugo potrdilo»primer predlaganega modela«pa simbolično prikazuje, kako bi izpis oz. potrdilo izgledalo z uveljavitvijo predlaganega modela aplikacije. Na potrdilu ni bistvenih sprememb, le dodala bi se QR koda, katera bi vsebovala elektronsko obliko podatkov, ki so drugače že zapisani na potrdilu. Slika 114: Prikaz trenutnega potrdila in predlaganega potrdila s QR kodo Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 36

42 6. KRITIČNA OCENA MODELA Doprinos aplikacije bi se pokazal v informiranju uporabnikov o obnovljivem receptu, saj bi bil opisan proces zdravljenja na obnovljiv recept. Prav tako bi bila očitno izboljšana sledljivost terapije za bolnika, kajti uporabnik bi lahko sam z aplikacijo vedno lahko preveril, kdaj je prevzel zdravila in kdaj mora ponovno dvigniti zdravila. Prav tako bi uporabnik aplikacije natančno vedel, kje oz. v katero lekarno mora po ponoven dvig zdravil. Aplikacija bi uporabnika»prisilila«k aktivnemu spremljanju svojega zdravstvenega stanja in mu predstavljala možnost višje in bolj predane farmacevtove obravnave pri drugih storitvah, ki so vezane na lekarno, saj bi bolniki lekarniškim farmacevtom s svojo ozaveščenostjo prihranili mnogo administrativnega dela. Model informatizacije sistema obnovljivega recepta bi še bolj poglobil vzajemno zaupno vez med bolnikom in lekarniškim farmacevtom. Za farmacevta bi bil to velik doprinos k njegovemu času, ki ga pri trenutnem delu porabi za razlago in preverjanje pacientovega razumevanja glede zdravljenja z obnovljivim receptom. Prav tako se ne bi več dogajalo, da bi pacienti prihajali v napačno lekarno in da bi prišli prepozno ali prehitro po zdravila. Pri pravilni uporabi aplikacije bi se lahko tudi izognili podvajanju obnovljivih receptov z isto učinkovitostjo ter možnostjo interakcije, ker bi le-to lahko preprečil bolnik sam pri zdravniškem pregledu, saj bi imel na voljo ves seznam zdravil v mobilni aplikaciji. Kar je najpomembneje odpravil bi nepotrebne zastoje in podvajanje dela, ki se pojavljajo zaradi nevednosti in slabe obveščenosti bolnikov, kar bi pripomoglo, da bi lekarniški farmacevti lahko namenili več časa obravnavi bolnikov in tako izboljšali kakovost lekarniške storitve ter še bolj pripomogli k doseganju višje ravni in varnosti bolnikove obravnave. Aplikacija bi prav tako doprinesla nekaj pomoči zdravnikom, saj bi bolniki imeli»na dlani«seznam vseh obnovljivih receptov, ki bi se jim izvajali. Omogočala bi se tudi, da bi si pacient zapisoval, katera zdravila poleg zdravil prejema na obnovljivi recept. To bi preprečilo veliko nejasnosti, podvajanj terapij, predpisovanja oz. jemanja nepotrebnih dodatnih zdravil, posledično bi se tudi preprečevalo dodatno kopičenje podvojenih zdravil pri pacientu doma. Pravilna uporaba bi v zdravstvu ogromno doprinesla boljšemu izidu zdravljenje. 6.1 MNENJE VPLETENIH DELEŽNIKOV Postopek pridobivanja mnenj oz. intervjujev je potekal tako, da smo udeležencem, ki sodelujejo v procesu obnovljivega recepta, predstavili predlagan model informatizacije obnovljivega farmacevtskega recepta. Na osnovi naših podanih informacij so nam: trenutni uporabnik obnovljivega recepta, specializiran družinski zdravnik, bodoča magistra farmacije in uporabnica obnovljivega recepta ter kar nekaj magistrov farmacije-receptorjev, podali njihovo mnenje. Vsi intervjuju so bili pridobljeni v letu 2013, in sicer v mesecu avgustu in septembru, v veliki večini smo jih prejeli v pisni obliki, za podrobnejši ogled so priloženi nalogi v prilogi 1. Iz mnenj vpletenih udeležencev v proces obnovljivega recepta smo ugotovili, da se v praksi celotnega procesa vsi udeleženci soočajo s težavami. V veliki večini so magistri farmacije, ki so sodelovali pri podajanju mnenj, izpostavili, da prihaja do težav zaradi slabega razumevanja celotne zasnove obnovljivega recepta. Kar Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 37

43 seveda posledično privede do zapletov zaradi pomanjkanja informacij in ravno zardi potrebnega ponovnega podajanja vseh že podanih nasvetov ali napotkov ali podatkov se izgublja dragocen čas. Prav tako je tudi zdravnik izpostavil problem zapletov, ki zaradi nejasnosti pripeljejo bolnike ponovno v zdravniške ambulante v največjih primerih gre to za že predpisana zdravila. Zavedajo se, da bi aplikacija za bolnika predstavljala olajšanje pri vodenja evidence zdravil in konec koncev občutno maj nesporazumov. Lekarniški farmacevti so uvideli, da bi s takšno rešitvijo pridobili nekaj časa, katerega bi lahko koristneje namenili za svetovanje strankam, kar bi podkrepilo njihovo učinkovitost in jim predstavljalo še dodatne možnosti, da bi se lahko še bolj osredotočil na preprečevanje nastajanj težav, ki so povezane z zdravili in bi jih posledično malo razbremenilo. Kot pozitivno plat predlaganega modela magistra farmacije-receptorka opaža, da vpeljava modela ne bi zahtevala velikega finančnega in tehnološkega vložka in kot zelo koristno poudari, da bi bila možnost uporabe za bolnika brezplačna. Skoraj vsi so izpostavili dejstvo, da je velika možnost, da predlagane rešitve ne bodo mogli uporabljati popolnoma vsi bolniki, ki so vključeni v zdravljenje z obnovljivim receptom. Pomisleki, ki se jim porajajo, so zaradi starejših bolnikov, ki jih je količinsko veliki, saj običajno le-ti ne dohajajo vsem tehnološkim trendom. Vendar se jim zdi možnost spremljanja oz. opominjanja mlajših družinskih članov izpeljiva in koristna. V večini so menja, da bi uporaba aplikacije lahko zaživela v polnem teku čez nekaj let, saj se s staranje povečuje uporaba zdravil, s časom pa se ljudje dlje bolj tehnološko izpopolnjujejo. Konec koncev lahko zaključimo, da je na splošno od vseh uporabnikov mnenje o predlagani aplikaciji pozitivno ter da bi njena koristnost pripomogla k večji informiranosti bolnika na področju obnovljivega recepta. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 38

44 6.2 ANALIZA SWOT Dandanes smo priča hitremu razvoju mobilne tehnologije v družbi, ki je popolnoma spremenil trg povpraševanja in ponudbe telekomunikacijskih naprav, kar posledično močno vpliva na spreminjanje načinov komuniciranja med ljudmi. V Sloveniji ima že skoraj slaba polovica prebivalcev pametne telefone in rast le-tega se ne bo ustavila, kar poziva k potrebam in obenem vodi do priložnosti k nastajanju novih mobilnih aplikacij. Kot pri vseh novih tehnoloških spremembah tudi za mobilno tehnologijo velja, da jo najprej usvojijo mlajše generacije. Glede na to, da so pametni telefoni v družbi prisotni že skoraj desetletje in da je sodobna družba zelo dovzetna za spremembe, menimo, da je bojazen, da se starejše generacije ne bi posluževale novih tehnoloških rešitev odveč. Seveda ne bi zajeli celotne populacije, vendar ne smemo pozabiti, da se demografske strukture spreminjajo in da se življenjska doba podaljšuje, hkrati pa se izboljšuje kakovost življenja, kar vodi do aktivnejše starejše populacije. Seveda ne trdimo, da bi aplikacijo uporabljali vsi pacienti, ki jim je zdravnik predpisal obnovljivi recept, si pa upamo trditi, da ob pravilnih začetnih postopkih, kot na primer odobravanje aplikacije v samem vrhu slovenskega zdravstva, nato dobra predstavitev in informiranje o pozitivnih učinkih, bi lahko doseglo želene ugodne rešitve za vse, ki so vključeni v proces obnovljivega recepta in visoko povpraševanje po aplikaciji. Prednosti naprednih mobilnih telefonov so visoke tehnološke sposobnosti in da jih ima večina lastnikov ves čas ob sebi, kar predstavlja pridobivanje hitrih, optimiziranih, kakovostnih informacij na enem mestu, kjerkoli in kadarkoli. Ravno to želimo doseči z našim predlaganim modelom. Saj se zavedamo, da se v družbi pojavlja poplava informacij, ki jih mora posameznik skladiščiti in nadzorovati, kar predstavlja ogromno zamudne papirne administracije, ki je lahko hitro zmotljiva in ob vsej razsežnostih tehnologije že skoraj zgodovina ( Učinkovito izboljšanje trenutnih procesov lahko dosežemo le z informatiziranjem sistemov, saj bi tako dosegli manjšo obremenjenost lekarniških farmacevtov, zdravnikov in v končni fazi bolnikov. Z vsem tem bi dosegli višjo stopnjo kakovosti in zadovoljstva. Aplikacija bi služila informiranju vseh informacij, ki se tičejo obnovljivega recepta, vodenju avtomatskega seznama vseh zdravil, lekarn in datumov dviga, opozarjala bi na ponovne dvige zdravil in kot dodatek bi nudila še prostor, kjer bi si bolniki lahko vodili seznam zdravil. Zavedamo se, da predlagani model ne bi popolnoma skrajšali čakalne vrste v lekarni in spraznili čakalnice pri zdravniku, vendar bi bile spremembe občutne. Menimo, da je pomembna vsaka minuta, ki jo lahko zdravniki in lekarniški farmacevti brez pritiskov nenehnega hitenja posveti pacientu, tako se lahko izognejo nepravilnostim in vplivajo na hiter pozitiven končni zdravniški rezultat. Na osnovi intervjujev vseh udeležencev in pridobljenih znanj smo izdelali SWOT analizo, ki smo jih prikazali v tabeli 6, kjer smo opisali prednosti, priložnosti, slabosti in nevarnosti modela informatizacije obnovljivega farmacevtskega recepta. Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 39

45 Tabela 6: Analiza SWOT Brigita Rebernik:Model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta stran 40