AVGUST. Intervju o izobraževanju z Markom Hawlino. Plače po novem. V službi je luštno

Transcription

1 AVGUST Intervju o izobraževanju z Markom Hawlino Plače po novem V službi je luštno

2 Iz vsebine Uvodnik, Vroče poletje... 3 Ustvarjanje novega znanja zahteva kreativnost in čas... 4 Plače po novem za zdravstveno nego... 6 Plače po novem za zdravstvene administratorje... 7 Svet pacientov... 8 Uvajanje letnih pogovorov... 9 Služba za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP Dr. Slavko Fras Jožefa Hartman, dipl. m. s V spomin: Prof. dr. Vladislav Pegan Spoštovanje je srce vzgoje in izobraževanja Delo, ki ga opravljaš z veseljem, je vsak dan nov izziv Utrip UKC V službi je»luštno« Varčujmo z električno energijo Koroška vabi tudi vas Kaj menijo o nas Hitro pripravljeno pecivo Klopi prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni Križanka Piknik v Simonovem zalivu Kako premagujemo vročino v službi in doma Tekmovanje za nagrado Papirus VAŠ PRISPEVEK V INTERNEM ČASOPISU? ZAKAJ PA NE! Bi želeli kaj sporočiti svojim sodelavkam, se je na vašem oddelku kaj posebnega zgodilo? Zakaj nam ne pišete, pošljete fotografije? Poskrbeli bomo, da bodo tudi vaše misli in trenutki ostali zabeleženi, pa še veseli bomo vsakega utripa. Prispevki in obvestila, ki jih želite objaviti v internem glasilu, morajo prispeti v uredništvo do 10. v predhodnem mescu. Ostali zamudniki bodo prišli na vrsto v naslednji številki. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja tekstov, žal pa vaših prispevkov ne honoriramo. Pošljite nam jih po elektronski pošti (Word for Windows) na naslov: biserka.meden@kclj.si. Zaželjena je pisava Ariel 12 točk, na eni strani naj bo 30 vrstic s po 60 znaki v eni vrstici (1,5 presledek med vrsticami in rob na vsaki strani 2,5 cm). Fotografije pa naj bodo oddane posebej v digitalni obliki: TIF, JPG, ( ne v tekstu). Nekvalitetnih oziroma neostrih ali pretemnih fotografij ne bomo objavili. Obvezno navedite ime avtorja teksta in fotografije. Zdaj pa še priporočilo: zaželjeni so krajši prispevki ( do znakov) opremljeni s fotografijo (avtorja ali tematsko). Predvsem pa je bistveno, da so prispevki napisani v poljudnem jeziku, ki bo razumljiv vsem bralcem zaposleim v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zdaj pa hitro miško v roke in nam pišite! Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana avgust 2008, številka 4 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavna urednica mag. Darinka Miklavčič Odgovorna urednica Biserka Marolt Meden Uredniški odbor prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Erna Kos Grabnar, viš. med. ses. Ada Košir, univ. dipl. prav. Vida Linec, univ. dipl.ekon. prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica Polona M. L. Wallas, univ. dipl. soc. Miha Žemlja, univ. dipl. org. Tatjana Nendl, dipl. med. ses. Lektoriranje Bilka Mate Fotografije Jolanda Kofol Marjana Česenj Branko Frece in drugi Oblikovanje Ma3ca Tisk Tiskarna Grafika Gracer Naklada 3000 Glasilo je v elektronski obliki na naslovu Foto: Milenko Alčin 2

3 uvodnik Vroče poletje Poletje je čas dopustov, počivanja, branja knjig na plaži, čofotanja v morju, potepanja po svetu in vsega lepega. V našem zavodu pa se čas nikoli ne ustavi. Poletja so za marsikoga med nami delovna, dežurstva so opravljena in pacienti preskrbljeni. V internem časopisu lahko preberemo o dinamičnem delovanju Sveta za izobraževanja, katerega predsednik je prof. dr. Marko Hawlina, dr. med. Uvajamo nov plačni sistem in priprave na prevedbo že intenzivno potekajo Ustanovljen je bil Svet pacientov, katerega cilj je izboljšati partnerski odnos s pacienti. Pozvali smo jih, naj nas opozorijo na tiste stvari, ki so nam postale že skoraj samoumevne in jih ne vidimo, paciente pa motijo. Ena ključnih aktivnosti graditve razvoja sistema upravljanja s človeškimi viri v procesu HRM je uvajanje letnih razgovorov z zaposlenimi. Temu v našem zavodu posvečamo veliko pozornosti. V časopisu lahko preberete kako varčevati z električno energijo, kako pripraviti okusno pecivo ter se ubraniti klopa, ki je prenašalec mnogih bolezni. Lahko bi zaključili, da je poletni utrip v UKC Ljubljana dinamičen, da včasih začutimo burjo, močne vetrove in razburkano morje, kar tu v Ljubljani. Naš nasvet je, da si tudi v takšni vročici vzamete oddih, si privoščite hladno pijačo ali pa odidete v naravo, ne pozabite pa s seboj vzeti interno glasilo. Postajamo namreč vedno boljši, kar so opazili tudi zunanji ocenjevalci natečaja Papirus. Zasedli smo kar 7 mesto! Vaše uredništvo 3

4 aktualno Ustvarjanje novega znanja zahtev Pogovor s predsednikom Sveta za izobraževanje v Polona M. L. Wallas 4 Smo univerzitetna institucija, kar deloma pomeni, da smo tudi učna bolnišnica. Nam lahko za začetek pojasnite, kakšna je v tujini razlika med»teaching hospital«in»medical centre«? Učno bolnišnico povsod v svetu obravnavajo kot center za vzgojo novih zdravnikov in drugih zdravstvenih kadrov. Temu je zavezana z ustanovitvenim aktom in izjavo o poslanstvu. Pedagoško in raziskovalno delo sta neločljivo povezana, skupaj predstavljata razvojno delo.evropa je postala enoten prostor in naš razvoj se zdaj meri z evropskimi merili. Pri nas je vse bolj zaskrbljujoč trend, ki izriva razvojno delo na račun zahtev povečanja kvantitete rutinskega kliničnega dela. Do neke mere je rutina potrebna in pomembna, ko pa začne dušiti razvojno delo, se je potrebno zamisliti. Ustvarjanje novega znanja zahteva kreativnost in čas ter ustvarjalno atmosfero, v kateri bi moralo biti razvojno delo na vrhu piramide vrednot. Zato me zelo veseli, da sta v Mariboru ustanovljena Medicinska fakulteta in Univerzitetni klinični center, saj je zdrava in kolegialna tekmovalnost koristna za oba centra. Kakšen je v našem zavodu pomen izobraževanja vseh zdravstvenih kadrov? Izobraževanje je ključnega pomena za kvaliteto slovenskega zdravstva. Večina zdravnikov se je po zaključku študija na Medicinski fakulteti izobraževala v UKC Ljubljana. To je temelj naše tradicije, zato sta obe instituciji tesno povezani, tudi naziv»univerzitetni«se je vrnil na pročelje Kliničnega centra. Učitelji Medicinske fakultete so vodilni zdravniki in svoje pedagoško delo izvajajo poleg rutinskega kliničnega dela, kar jih ločuje od učiteljev drugih fakultet. Seveda pa je pomembno tudi izobraževanje ostalih profilov v zdravstvu, zato ima Svet za izobraževanje tudi člane, ki pokrivajo ostala področja. Katerim področjem dajete prednost kot predsednik Sveta za izobraževanje? Vodenje Sveta za izobraževanje sem na predlog prof. dr. Saše Markovič - Predan prevzel pred enim letom. Sestavljajo ga ugledni strokovnjaki UKC in predstavniki MF, SAZU in VŠZ. Doslej je svet za izobraževanje pripravil 5 temeljnih dokumentov, ki opredeljujejo prednostne naloge: 1. Priporočila v zvezi z razporeditvijo rednega delovnega časa, namenjenega pedagoškemu delu s študenti MF UL 2. Priporočila v zvezi z vrednotenjem in razporeditvijo delovnega časa, namenjenega mentorstvu pri izobraževanju zdravnikov. 3. Priporočila v zvezi z vizitacijami in mednarodnimi akreditacijami učnih centrov. 4. Priporočila v zvezi s spodbujanjem mladih zdravnikov. 5. Priporočila v zvezi s spodbujanjem pedagoškega dela klinik in institutov UKC Ljubljana. Vsa priporočila so bila posredovana strokovni direktorici in so objavljena na intranetni strani našega zavoda pod razdelkom Izobraževanje. Kaj pomeni kvaliteten kader? Je to zdravnik, ki opravi določeno število posegov? Kvaliteten kader bi moral biti najpomembnejše premoženje vsake institucije. Vanj je potrebno dolga leta vlagati, predvsem pa potem, ko je»narejen«z njim tudi dobro gospodariti, zato bi res morali udejanjiti sicer formalno izražen namen vodstva. Pri tem ni pomemben le denar ampak tudi spoštovanje in spodbujanje razvojnega dela in stalna skrb vodstva za razvojno usmeritev klinik in inštitutov. Pri izbiri kadrov je zelo pomembno že zgodaj identificirati nadarjene študente medicine in jih hitro usmerjati v kvalitetno raziskovalno delo in objave. Prešernove nagrade na MF so za to izjemnega pomena, kmalu bi jim morali slediti magisteriji in doktorati. Znano je, da je raziskovalnim izkušnjam laže dodajati klinično znanje kot obratno. Doktorati danes niso več življenjsko delo, ampak temeljna izobrazba, ki nekoga šele kvalificira za samostojnega raziskovalca. Tak kader navadno želi pedagoško delovati, poleg tega pa je to pogoj za napredovanje v učiteljski naziv. Zato tu ne bi smelo biti zavisti starejših, ti bi s svojimi bogatimi kliničnimi izkušnjami lahko dosegali sinergistične učinke z mlajšimi kolegi zlasti pri objavah člankov, ki so danes postali»osebna izkaznica«vsake institucije. Kaj bi bilo po mnenju Sveta za izobraževanje potrebno napraviti, da bi bili ljudje bolj motivirani za pedagoško delo? V pedagoško delo bi morali vključiti čim več zdravnikov, tako mladih kot tudi izkušenih starejših kolegov, ki bi jih morali ustrezno razbremeniti pri frekvenci bolnikov. Po mnenju članov Sveta za izobraževanje bi morali biti praktično vsi

5 aktualno a kreativnost in čas KC Ljubljana prof. dr. Markom Hawlino, dr. med. zdravniki v UKCL vpeti tudi v pedagoško delo, za kar smo pripravili ustrezna priporočila. Po našem mnenju je danes položaj izobraževanja v medicini ogrožen. Čeprav sem dejal, da denar ni najpomembnejši, pa je nov plačni sistem, kjer pedagoški nazivi sploh niso več omenjeni, destimulativen. Na zadnji seji Sveta za izobraževanje smo izrazili začudenje nad tem, da npr. profesor z dolgoletnimi izkušnjami ne bi mogel biti razvrščen na delovno mesto zdravnika svetovalca, tudi če formalno nima naziva primarij, svetnik ali višji svetnik. Pedagoški nazivi naj bi spadali v kolektivno pogodbo za šolstvo, kjer so plače nižje kot v zdravstvu in zato marsikdo ne ve, da so tisti, ki so v delnem delovnem razmerju z Medicinsko fakulteto finančno v slabšem položaju kot»čisti«kliniki, poleg tega pa zaradi plače iz dveh virov ob koncu leta plačujejo izjemno visoko dohodnino. Zaradi vsega naštetega in se pojavlja vse večja nezainteresiranost najsposobnejših za težjo akademsko pot. Ob tem bi se bilo potrebno resno in odgovorno vprašati, kako bo to vplivalo na razvoj medicine v prihodnje. Je»akademska«pot v medicini res potrebna za razvoj? To je pomembno vprašanje. Marsikdo sicer pravi, da npr.vodilni angleški konzultanti ali ameriški klinični profesorji nimajo doktoratov in akademskih nazivov, vendar pa so hitri približki nevarni. Če na PubMedu pregledate njihove objave je jasno, da res ni bistveno ali je nekdo, ki ima tako obsežno bibliografijo v najboljših revijah, opravil tudi formalni doktorat. Na zahodu so individualne zahteve pri številu in kvaliteti objav bistveno višje kot pri nas in sploh si ni mogoče predstavljati, da bi v vodilnem centru v tujini redno zaposlitev dobil nekdo, ki ni objavil niti enega članka v reviji, ki jo indeksira Science Citation Index (SCI), vendar pa to znajo tudi stimulirati. Verjetno je pri nas še vedno najpomembnejši»vir«sci člankov formalna zahteva Medicinske fakultete, da je za vsak doktorat potreben vsaj 1 članek v SCI reviji s faktorjem vpliva. V okolju, kjer ni individualnih zahtev in skupne težnje za objavami, je za to delo v obilici rutinskega dela vse težje najti razloge in motivacijo. Zato verjetno veliko izvedenih in»skoraj«gotovih raziskav ni objavljenih. Pomemben napor v objave kolegi navadno vložijo šele, ko se bližajo habilitacije v višje nazive. Torej lahko ugotovimo, da je pri nas akademska pot še vedno ključna za razvoj, čeprav morda bolj sloni na individualni karierni poti kot na skupni usmeritvi. Kaj menite, da bi se še dalo urediti, katera področja še potrebujejo pozornost? Posebna pozornost Sveta za izobraževanje je namenjena mladim zdravnikom. V medicini so zdravniki zaradi dolžine študija»mladi«vse do nekako 40. leta, ko njihovi vrstniki v gospodarstvu že posegajo po najvišjih položajih. Njihovo najbolj kreativno in formativno obdobje traja nekako od leta, in kar napravijo v tem času, določa njihovo prihodnjo razvojno usmerjenost, od te pa bo odvisen razvoj medicine v Sloveniji. Pomembno je spodbujati mlade, da v tem obdobju iz sebe napravijo čim več ter jim tudi omogočiti, da si ogledajo način dela v referenčnih centrih v tujini. Presegati je treba stališča, da je nekdo pri teh letih»še premlad«, da bi šel v tujino, ker se hitro zgodi, da nenadoma postane»prestar«ali pa ga takrat sklop zahtev, potrebnih za vrhunski domet, ne motivira več ali pa ima že omejujoče družinske obveznosti. Seveda se s tem tak vzorec lahko nadaljuje, in to za univerzitetno institucijo ni dobro. Velika težava so tudi majhna sredstva za izobraževanje in ni prav, če država omejuje še možnosti donacij, ki jih za izobraževanje namenjajo delovne organizacije. V namen spodbujanja izobraževanja mladih zdravnikov pa je Svet za izobraževanje predlagal ustanovitev posebnega finančnega sklada na nivoju UKC Ljubljana. Pred časom ste organizirali delavnico učenja učiteljev, enkrat tudi delavnico za mlade zdravnike. Nam lahko kaj več poveste, za kakšno obliko izobraževanja gre? Že trikrat doslej je bila organizirana delavnica za učenje učiteljev, ki jo s pomočjo primarija dr. Vasilija Cerarja vodi prof. dr. Živa Novak Antolič. Gre za delavnice namenjene učiteljem, ki si želijo še bolje opravljati svoje delo. V juniju pa je bila organizirana tudi delavnica za mlade zdravnike o etiki, vrednotah in komunikaciji, pri kateri so sodelovali: akad. prof. dr. Jože Trontelj, asist. dr. Mateja Pevec Rozman, univ. dipl. teol., in mag. Vladimir Kočevar, univ. dipl. psih. S tem želimo dvigati zavest o pomenu kvalitete in poslanstva pedagoškega dela in zavest o pomembnosti temeljnih vrlin kot osnovnega pogoja za razvoj odličnosti. Z delavnicami nameravamo nadaljevati v rednih presledkih. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Področje dela Sveta za izobraževanje je skrb za vrhunsko medicino, če želite za»terciarnost«v najširšem smislu. V zvezi s tem je potrebno v umirjenem dialogu opredeliti cilje, ki jih ima UKCL v prihodnosti. V jeseni bomo o tem pripravili okroglo mizo. Izobraževanju bi morali na klinikah nameniti večjo pozornost, imenovati vodje izobraževanja in vodje specializantov ter zagotoviti ustrezen in varovan čas za pedagoške aktivnosti. Pomembno bi bilo tudi jasno opredeliti vertikalne in horizontalne odgovornosti med predstojniki, nacionalnimi koordinatorji, glavnimi in neposrednimi mentorji in transparentno urediti tudi nagrajevanje mentorskega dela. 5

6 aktualno Plače po novem Končno sprejeta vsa zakonodaja za uvlejavitev novega plačnega sistema Saša Kotar Po šestih letih smo sindikati javnega sektorja 5. junija 2008 podpisali Kolektivno pogodbo za javni sektor in 11. junija 2008 še Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi. S temi akti so bili izpolnjeni pogoji za vzpostavitev in uveljavitev novega plačnega sistema. 6 Nekoliko (že) nepotrpežljivi - zaradi dolgoletnih pogajanj o novem plačnem sistemu - smo z velikim veseljem in odobravanjem sprejeli vse podpisane akte in smo v pričakovanju novih, boljših plač. Vsi že nestrpno pričakujemo september, ko bomo dobili prvo plačo po novem. Takrat naj bi z avgustovsko plačo prejeli plačo po novem sistemu plač v javnem sektorju, skupaj s poračunom plače od 1. maja letos. Prav zaradi številnih nejasnosti v zvezi z novimi plačami smo v sindikalni enoti Kliničnega centra (SE KC) SDZNS 30. junija 2008 organizirali razširjen sestanek z našimi člani, (udeležba je bila pod pričakovanji, pa za naše plače gre!), kjer so novosti plačnega sistema predstavili: predsednica Jelka Mlakar, generalna sekretarka Flory Banovac in pravnik SDZNS Janez Turuk. Pojasnili so tudi vse akte, ki opredeljujejo te novosti, nato pa so pokazali tudi konkretne izračune za posamezna delovna mesta (z ali brez napredovanj) ter odgovarjali na številna vprašanja. Dodatki V Kolektivni pogodbi za javni sektor so navedeni tudi dodatki, ki so vezani na pogoje dela: dodatek za delovno dobo, dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času (delo v izmenah, nedeljsko delo, praznično, nočno, za delo preko polnega delovnega časa, delo v dežurstvu ), nekateri dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, dodatek za mentorstvo Plačilni razredi Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi je podlaga za razporejanje in določitev plačilnega razreda delovnih mest in nazivov. Za diplomirane medicinske sestre je sedaj opredeljeno več plačilnih razredov, po enakem sistemu, kot je do sedaj veljalo že za SMS ali VMS (glede na zahtevnost del - od DMS v negovalni enoti do DMS v intenzivni terapiji III, s tem pa posledično tudi višji plačilni razred). Do sedaj je DMS, ne glede na delovno mesto in zahtevnost del, imela za izhodišče količnik 3,25. Za bolničarje in srednje medicinske sestre pa je sistem plačilnih razredov ohranjen podobno, kot je že bilo v sedanji sistemizaciji (od SMS v ambulanti do intenzivne terapije III). Po novem osnova za izhodišče ne bo količnik delovnega mesta posameznega delovnega mesta, ampak bo to plačilni razred, kot to opredeljuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in omenjeni aneks. Aneks k pogodbi o zaposlitvi Vsi zaposleni v zdravstveni negi (kot tudi vsi ostali zaposleni v UKC Ljubljana) bomo (najverjetneje) do 10. avgusta 2008 prejeli v podpis aneks k že obstoječi pogodbi o zaposlitvi. Tega NE SAMO PODPIŠITE, AMPAK GA TUDI NATANČNO PREBERITE! Vseboval bo vse potrebne podatke oz. obračun plač po novem, prevedbo»dosedanje«plače v nov plačni sistem, dodatke, ki pripadajo posamezniku glede na posebne pogoje dela. Navedeni bodo podatki, kako se bo postopno zviševala plača do ciljnega plačilnega razreda, ki ga bomo dosegli , vseboval pa bo tudi pravni poduk, ki pove, koliko časa imamo za morebitno pritožbo. V osnovno plačo po novem plačnem sistemu so za zaposlene v zdravstveni negi zajeti naslednji dodatki: dodatek za zdravstveno nego, korekcijski dodatek, dodatek za povečan vpliv delovnega okolja in dodatek za posebne odgovornosti in obremenitve. Pri prevedbi plače bodo upoštevana tudi posameznikova napredovanja, ki jih je zaposleni dosegel do uveljavitve novega plačnega sistema. Torej - aneks k pogodbi o zaposlitvi mora vsak posameznik natančno prebrati! Če se z vsem navedenim strinjate, ga podpišite in vrnite en podpisan izvod v kadrovsko službo. Če ne, pa opozarjam na pomembnost pravnega poduka. S tem prehod in izplačilo nove plače ne bo zadržano, samo naknadno se bo ugotavljala morebitna nepravilnost v aneksu, v primeru, da bodo ugotovili napako, pa bo narejen poračun plače za nazaj. Napredovanja Pomembna novost je tudi, da bomo po novem lahko napredovali na delovnem mestu za 10 plačilnih razredov (do sedaj smo lahko napredovali samo za 5). Vsak zaposleni bo vsako leto ocenjen na podlagi ocenjevalnega lista, nadrejeni oz. odgovorna oseba bo morala s posameznikom opraviti individualni razgovor in ga oceniti. Napredovanje bo mogoče vsaka tri leta, in to v primeru, da posameznik doseže določeno število točk, kot jo določa Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. V primeru nejasnosti, vprašanj v zvezi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi ali plačnim sistemom... se lahko člani Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS), SE Klinični center, za pomoč obrnete name (int ) ali pokličete Sindikat delavcev v zdravstveni negi, Metelkova 15, Ljubljana (01/ ), kjer boste s pravno pomočjo razrešili nejasnosti. Vse zakonske in podzakonske akte, ki se nanašajo na plačni sistem v javnem sektorju, lahko preberete na naši spletni strani vključno z našim Aneksom h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi.

7 aktualno Kaj za zdravstvene administratorje pomeni uvedba novega plačnega sistema Jelka Poljanšek Zdravstveni administratorji, zaposleni v UKC, smo se letošnjo pomlad organizirali in sestali na dveh posvetih, ki sta bila zelo dobro obiskana tudi zaradi obravnavane tematike. Na obeh posvetih naj bi se seznanili s KO- LEKTIVNO POGODBO ZA ZAPOSLENE V JAVNEM SEKTORJU in zlasti poudarili razvrščanje zaposlenih v plačilne razrede za administrativni kader v zdravstvu. Obe razpravi, tako tista, ki je bila , kot tudi tista, ki je potekala , je vodila gospa Nevenka Babačič, vodja administracije travmatoloških ambulant. Na prvem posvetu ( ), ki se ga je udeležilo preko 100 udeležencev, nam je Bojan Peršl, tajnik sindikata UKC, ki je neposredno sodeloval pri pogajanjih glede uvedbe novega plačnega sistema, podrobneje predstavil potek pogajanj in nekatere dosežke pogajalskih skupin.. Eno osnovnih načel novega plačnega sistema naj bi bila odprava plačnih nesorazmerij na vseh področju javne uprave, s tem da je pričakovati tudi dvig plač zaposlenih v zdravstveni administraciji, saj naj bi zdravstvo poleg kulture in sociale iz tega naslova največ pridobilo. Posebej je izpostavil pomembnost januarskega dogovora med sindikati in vlado, ki zaposlenim zagotavlja poračun od 01. maja 2008, v primeru da bo uvedba novega plačnega sistema kasnejša. Vsi prisotni, ki so se vključili v razpravo, so bili mnenja, da je poklic zdravstvenega administratorja (oziroma sedanjih pisarniških referentov) premalo cenjen in premalo vrednoten. Zato je nujno, da naš prispevek primerno ovrednotijo. Administratorji v zdravstvu namreč neposredno delamo s pacienti, zato potrebujemo dodatna znanja, ki si jih lahko pridobimo, če želimo kvalitetno opravljati svoje delo, z internim izobraževanjem v okviru ustanove, da o nalogah, ki jih moramo opravljati, ne izgubljamo nepotrebnih besed. Vse to in še več je razvidno iz našega opisa del in nalog po posameznih klinikah. Izraženo je bilo nezadovoljstvo z dosedanjim nagrajevanjem in z obstoječim sistemom plač, saj bi radi, da se končno uredi status zdravstvene administracije. S sklepi tega sestanka smo seznanili naše vodstvo UKC Ljubljana in tudi Ministrstvo za javno upravo ter Ministrstvo za zdravje. Posveta, ki je bil , sta se poleg zdravstvenih administratorjev UKC ( preko 80 udeležencev) udeležila g. Matija Cevc, dr. med., predsednik sindikata UKC, in g. Bojan Peršl, tajnik sindikata UKC. Namen tega srečanja je bil seznanitev s podpisano Kolektivno pogodbo ter doseženimi rezultati naših pogajalskih skupin pri pogajanjih z vlado. V okviru administracije so na novo v plačilne razrede uvrstili delovno mesto zdravstvenega administratorja 1, 2 in 3, ki ga dosedanji plačilni razredi niso poznali ( to so nova tri delovna mesta) in se nanašajo zgolj na delo v zdravstvu. Zdravstveni administratorji bodo po novem uvrščeni od 17. do 19. plačilnega razreda (sedaj od 13. do 16.) Naš tarifni razred pa bo glede na vsa naša dosedanja napredovanja ustrezno višji. Zahtevi po uvrstitvi zdravstvenih administratorjev v»e«tarifno skupino ni bilo ugodeno. Zato smo še naprej uvrščeni v tarifno skupino»j«. Prav tako nismo uspeli z zahtevo po izenačitvi tarifnih razredov z medicinskim kadrom s V. stopnjo šolske izobrazbe, to je, da bi prav tako imeli začetno izhodiščno skupino 19. plačilni razred. Mi namreč pričnemo s 17. in končamo z 19. plačilnim razredom. Bistvena novost je tudi v tem, da bo ocenjeno delovno mesto, tako da bodo tudi delavke, ki sicer nimajo 5. stopnje izobrazbe, delajo pa na takem delovnem mestu, imele možnost napredovanja, ki ga do sedaj niso imele. Kratkemu pregledu doseženih rezultatov pogajanj pa je sledila ugotovitev, da je bil narejen določen premik na zgoraj omenjenem področju, za kar gre zahvala predvsem vztrajnim in zavzetim pogajalcem naše pogajalske skupine. S podpisom Kolektivne pogodbe pa je v bistvu narejen šele prvi korak, kajti neposredno delo v delovnih okoljih nas šele čaka. Ta del usklajevanja bo še trši in bo po vsej verjetnosti sprožil dodatni val nezadovoljstva med zaposlenimi, kajti to bo nov način ovrednotenja našega dela. Da pa ne bi prihajalo do dodatnih nejasnosti na tem področju, naj bi poskrbel tudi naš sindikat oziroma naši sindikalni zaupniki, ki naj bi s svojimi posebej usposobljenimi poverjeniki bdeli nad samim uvrščanjem delovnih mest v plačilne razrede. Hkrati pa naj bi bili usposobljeni dajati tudi ustrezna pojasnila (tako v zvezi z razvrščanjem v plačilne razrede kot tudi v zvezi s samo kolektivno pogodbo). Z ustreznim usposabljanjem sindikalnih poverjenikov bo sindikat UKC pričel takoj, kajti ustrezne službe bodo na podlagi novo - izdelanih tabel delovnih mest opravile prevedbo dosedanjih tarifnih razredov na nov plačni sistem. Anekse k pogodbam o zaposlitvi glede na novo kolektivno pogodbo naj bi dobili v podpis avgusta letos, s tem da naj bi bili osebni dohodki po novem plačnem sistemu izplačani že v mesecu septembru letos (z veljavnostjo od ). Nadaljevanjena strani 9 7

8 aktualno Svet pacientov Biserka Marolt Meden Univerzitetni klinični center Ljubljana je verjetno prva slovenska bolnišnica, ki je ustanovila posebno posvetovalno telo, v katerem so predstavniki pacientov.»vsi v UKC Ljubljana s želimo izboljšali celotno oskrbo pacientov, da bi se pri nas dobro počutili«, je dodala glavna medicinska sestra Erna Kos Grabnar. 8 Foto: Jolanda Kofol Od leve proti desni: novinarka Tadeja Lampret, Marija Kosem, Vlasta Gjura Kaloper, Marjana Mastinšek Šuštar, Elizabeta Bobnar Najžer, Olga Zorman in Danica Lindič. Po besedah generalne direktorice mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl. ekon. so se za takšen korak odločili že lani, ko so pripravljali strateške usmeritve za srednjeročni razvoj UKC Ljubljana in so zato ustanovitev tega posvetovalnega telesa opredelili v letošnjem poslovnem načrtu. UKC Ljubljana namreč dejansko želi povečati odprtost UKC Ljubljana in izboljšati partnerski odnos s pacienti. Da bi povečali sodelovanje z društvi pacientov in društvi, ki delajo v dobro pacientov je maja letos UKC Ljubljana že organiziral dan odprtih vrat ( 6. maja 2008), kot prvi korak k zastavljenemu cilju. K sodelovanju so povabili več kot 100 društev, združenj, zvez in ustanov, ki delujejo na področju zdravstva oziroma zdravja v širši ljubljanski regiji. Na povabilo se jih je odzvalo več kot petdeset. Ugotovili so, da tudi organizirani pacienti in drugi pozdravljajo ustanovitev Sveta pacientov in si tudi oni želijo več sodelovanja in skupnih prizadevanj za izboljšanje kakovosti oskrbe pacientov v UKC Ljubljana. Želijo si več sodelovanja tako na področju preventive, zdravljenja, izboljšanja kakovosti bivanja v bolnišnici in drugih zavodih ter na področju drugih aktivnostih v dobro pacientov (zbiranje donacij za nakup opreme, organiziranje različnih predavanj, ipd.) Ustanovitev Sveta pacientov kot posvetovalnega telesa vodstva UKC Ljubljana je torej samo drugi korak k skupnemu cilju - izboljšanju partnerskega sodelovanja s pacienti. Vodstvo UKC si želi, da bi Svet pacientov postal sogovornik vodstva UKC Ljubljana pri ključnih odločitvah UKC Ljubljana, ki so vezane na kakovost bivanja in oskrbe v UKC Ljubljana. "Pričakujemo, da nas boste opozarjali na tiste stvari, ki jih mi niti ne opazimo, vas pa motijo," je Svet pacientov nagovorila strokovna direktorica prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica. Kaj je torej Svet pacientov? Svet pacientov sestavljajo pacienti oziroma izjemoma zastopniki pacientov ( ko gre za otroke) - predstavniki društev združenj, zvez, ustanov in zainteresirani posamezniki. Vodstvo UKC Ljubljana je pripravilo seznam delegantov, ki delegirajo svoje predstavnike na podlagi podatkov o velikosti populacije z določenimi obolenji, ki gravitira v UKC Ljubljana s poudarkom na terciarni obravnavi. Zato, da bi zajeli čim širši krog pacientov, so se odločili, da zaprosijo Zvezo kroničnih pacientov, da predlaga dva predstavnika. Ostali člani pa so iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Društva onkoloških bolnikov Slovenije, Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, Društva ledvičnih bolnikov Ljubljana in Društva Transplant. Delo Sveta pacientov je prostovoljno, neplačano in praviloma javno. Sestankov se udeležuje vodstvo UKC Ljubljana oziroma dodatno vabljeni glede na obravnavano problematiko Na konstitutivni seji je vodstvo UKC Ljubljana predstavilo celovito skrb za varnost pacientov v UKC Ljubljana. Predlagali so tudi, naj bi Svet pacientov med drugim obravnaval tudi ustreznost ureditve obiskovanja pacientov v UKC Ljubljana, se celovito seznanil z bolniško prehrano, pomagal oblikovati ustrezne informacije (zloženke, knjižice) za paciente ter sodeloval pri pripravi vprašanj v anketnih vprašalnikih za paciente. Članice Sveta pacientov pa so predlagale, da v svoj program uvrstijo vse teme, ki bodo prispevale k bolj kakovostni obravnavi bolnikov. Opozorile so na nujnost, da je korist za paciente vedno v ospredju, ter na ponekod predolge čakalne dobe in na pomanjkanje zdravnikov na posameznih področjih. Izrazile so zadovoljstvo, da bodo lahko sodelovale z vodstvom UKC Ljubljana pri reševanju za nekatere na videz majhnih, a za paciente pomembnih vprašanjih. K sodelovanju bodo povabile vsa zainteresirana društva, saj so prepričane, da je v društvih veliko pozitivne energije in pripravljenosti za izboljšanje zdravstvene oskrbe pacientov. Po skupni seji vodstva in Sveta pacientov je v nadaljevanju zasedal Svet pacientov brez medijev in vodstva UKC Ljubljana in izvolili so predsednico Vlasto Gjuro Kaloper in sekretarko Elizabeto Bobnar Najžer. Svet pacientov bo v letu 2008/09 deloval v naslednji sestavi: Zveza kroničnih pacientov : Vlasta Gjura Kaloper Zveza kroničnih pacientov : ime še ni znano Društvo onkoloških bolnikov Slovenije : Danica Lindič Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije : Elizabeta Bobnar Najžer Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije : Marjana Mastinšek Šuštar Društvo ledvičnih bolnikov Ljubljana : Olga Zorman Društvo Transplant : Marija Kosem

9 aktualno Uvajanje letnih pogovorov mag. Majda Može Ena ključnih aktivnosti graditve razvoja sistema upravljanja s človeškimi viri v procesu HRM Humen Resource managment v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je projekt Uvajanje letnih pogovorov z zaposlenimi v UKC. V želji, da bi poudarili pomembnost dosedanjega dela zaposlenih v UKC, njihovih ciljev in načrtov za prihodnost, se UKC zaveda pomena uveljavitve standarda t.i.»vlaganja v ljudi«. Ta standard namreč temelji na razvoju posameznika in pomeni merljivo kvaliteto opravljenega dela ter predstavlja okvir za načrtovanje razvoja zaposlenih. Načrtovanje poklicne poti zaposlenih v UKC pomeni razvojni proces, s katerim spodbujamo strokovni in osebnostni razvoj posameznika, hkrati pa tudi razvoj najobetavnejših delavcev. Ob tem vedno bolj prepoznavamo pomen ustrezne organizacijske kulture in klime, ki imata temeljno in odločujočo vlogo ter vplivata na uspešnost poslovanja zavoda UKC. V ta namen so 12. maja 2008 organizirali predstavitev projekta Uvajanje letnih pogovorov z zaposlenimi v UKC. Zunanja strokovnjakinja, specializirana za področje razvoja kadrov in sistema letnih pogovorov, gospa Nataša Čebulj, Goltta Nova, d.o.o., Ljubljana, je predstavila izhodišča sistema letnih pogovorov. Na osnovi izkušenj je podala praktične napotke za izvedbo pogovorov in jih podkrepila z odlomki iz filmov o sistemskem vodenju letnih pogovorov. Predstavitev je bila namenjena vodilnim in vodstvenim delavcem v UKC, ki so predvideni za prvo in drugo fazo uvajanja letnih pogovorov z zaposlenimi. Poudarjeno je bilo, da je letni pogovor z zaposlenimi eno najstarejših orodij upravljanja podjetja in postaja ključni element uspešnega vodenja. Je namreč osnova za ocenjevanje uspešnosti pri delu, za načrtovanje nadaljevanja razvoja in izobraževanja ter osnova za graditev poklicne poti zaposlenih. V tem pogovoru naj bi vsak sodelavec izvedel od svojega neposredno nadrejenega, ali je ta zadovoljen z njegovim delom, kaj od njega pričakuje in kako lahko v prihodnosti doseže še boljše rezultate. Letni pogovor, eden od elementov vodenja, daje pozitivne učinek le tedaj, kadar vpliva na ravnanje sodelavca v prihodnosti in hkrati pomaga vodji pri njegovem usmerjanju, kontroliranju in motiviranju. Sodobni letni pogovori ne ponujajo le odgovorov na to, kaj od zaposlenega pričakujemo, ampak mu ponujajo tudi predloge, kako lahko to uresniči. Pomembno je, da letni pogovor postane tehnika vodenja in ne le administrativno orodje pri delu. Na predstavitvi je bilo posebej poudarjeno, da so za samo izvedbo letnega pogovora odgovorni vodje, neposredno nadrejeni sodelavcu v pogovoru, v skladu z veljavno organizacijsko strukturo zavoda in nivoja poročanja. Pogovori potekajo zaporedno, hierarhično, od vrha navzdol. Na ta način je zagotovljena usklajenost dogovorjenih ciljev s poslovno politiko zavoda. Služba za izobraževanje in razvoj kadrov bo organizacijsko in koordinacijsko vodila izvedbo letnih pogovorov. Pripravila je tudi celotni projekt. Izvajanje letnih pogovorov bo potekalo postopno, po hierarhičnih nivojih in fazah. Vsak udeleženec v postopku pogovora bo predhodno prejel vse potrebno gradivo, t.i. referenčne dokumente, to so: Priročnik za delo, Informacije in navodila za vodje, Informacije in navodila za sodelavce ter vse potrebne obrazce (Vabilo na letni pogovor, Priprava sodelavca (vodje) na letni pogovor, Zapis o opravljenem pogovoru in Načrt za naslednje obdobje). Projekt Letni pogovori z zaposlenimi v UKC bo imel v začetni fazi izključno motivacijsko obliko za delo in bo razvojno naravnan. Gradivo iz predstavitve projekta Uvajanje letnih pogovorov z zaposlenimi ( ) si je mogoče ogledati na spletni strani Kaj za zdravstvene administratorje pomeni uvedba novega plačnega sistema nadaljevanje s strani 7 Na tem sestanku smo tudi ugotovili, da bi lahko dosegli bistveno več, če bi se pravočasno in bolj zavzeto organizirali in vključili v razpravo o kolektivni pogodbi. Res pa je tudi, da nas povezuje niz vprašanj, ki bi jih bilo potrebno izpostaviti in doseči določen dogovor oziroma premik. V ta namen je bila na tem posvetu podana pobuda za obuditev konference nemedicinskega kadra v okviru UKC oziroma o ustanovitvi sindikalne skupine zdravstvene administracije v UKC. Predlog o ustanovitvi sindikalne skupine zdravstvene administracije je bil soglasno podprt. Odbor sindikalne skupine zdravstvene administracije, ki ga sestavljajo: Nevenka Babačič, Jadranka Urač, Ida Žerovnik, Irena Bajec, Veronika Mirtič ter Jelka Poljanšek, se bo sestal v čim krajšem času in izdelal predlog prioritetnih nalog na področju dela zdravstvene administracije. Kolegice, potrudimo se, da bomo s svojim vzgledom potrdile, da smo vredne zaupanja! 9

10 predstavljamo Služba za pogodbene odnose mag. Emil Žagar, dipl. ekon., vodja službe Foto: Biserka Marolt Meden Ali ste kdaj pomislili, kaj vse zajema več kot 300 milijonov evrov težka pogodba z ZZZS, na osnovi katere financirajo UKC Ljubljana? Koliko dela je vloženega v nekaj centimetrov debelo gradivo izračunov kalkulacij za transplantacije? Kako obsežna so nenehno spreminjajoča se navodila za zdravstveno obravnavo bolnikov in koliko dela je vloženega v njihovo nenehno dopolnjevanje? Koliko znanja in izkušenj je potrebnih za sodelovanje pri vseh nadzorih ZZZS, ki jih opravijo v UKC, ter za svetovanje in pripravo morebitnih ugovorov na zapisnike nadzorov? Koliko dela opravijo, ko zbirajo, preverjajo in posredujejo vsa poročila, ki jih dobijo od vseh oddelkov UKC Ljubljana in podatke nato posredujejo ZZZS? Ali pa, ko zbirajo vse predloge širitev, pregledujejo njihove vsebine ter predloge za njihove dopolnitve? 10 Z uvodnimi vprašanji smo le na kratko spomnili na nekaj področij, ki jih pokriva Služba za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP (v nadaljevanju Služba za pogodbene odnose z ZZZS). Iz njih je mogoče v grobem razbrati njen pomen. V nadaljevanju pa nekaj več o delu te službe. Sistem financiranja v zdravstvu je zapleten in ima določene zakonitosti. Vsako leto sprejmejo splošni dogovor in zatem še področne dogovore. Za UKC Ljubljana je najpomembnejši Področni dogovor za bolnišnice. Na osnovi omenjenih dokumentov vsako leto pripravijo pogodbo z ZZZS. Poleg same pogodbe je potrebno pripraviti tudi vse priloge. Podpisani pogodbi običajno sledijo še aneksi, zadnja leta pa tudi pogodbe za izvajanje enkratnih programov. V širše področje pogodbenih odnosov z ZZZS, ki jih pokriva Služba za pogodbene. odnose z ZZZS, pa poleg same pogodbe, prilog, aneksov ipd. sodijo tudi: priprava navodil za administrativno obravnavo bolnikov v UKC Ljubljana, koordinacija vseh (rednih in izrednih) nadzorov, mesečno preverjanje nepravilno razvrščenih SPP, izračun kalkulacij zdravstvenih storitev v UKC Ljubljana, spremljanje sprememb ordinacijskih časov in čakalnih dob, zbiranje podatkov in izdelava letnih poročil za terciarne dejavnosti UKC Ljubljana, zbiranje in spremljanje podatkov iz čakalnih knjig, zbiranje, pregledovanje in svetovanje pri predlogih širitev in novih zdravstvenih programov,

11 predstavljamo z ZZZS in razvoj sistema SPP priprava rednih in izrednih poročil, anket ipd. za ZZZS S Službo za planiranje, kontroling in poslovno informiranje sodelujemo tudi pri pripravi: izdelave zahtevnejših analiz in izračunov ter simulacij za pripravo predlogov UKC Ljubljana za ustrezna prestrukturiranja, spremembe standardov, širitve dejavnosti, pri pripravi delovnih programov, poslovnih načrtov ter poslovnih poročil na prihodkovni strani. Sodelujemo pa tudi v strokovnih delovnih skupinah, kot so npr.: skupina za ureditev arhiva v UKC Ljubljana, skupina za reorganizacijo dela v operacijskem bloku ali pa skupina za izračun terciarnih stroškov pri pedagoškem delu. Služba tudi tesno sodeluje s svetovalko strokovne direktorice, z gospo Jano Wahl, dr. med., ki je zadolžena za razvoj SPP-jev. Glede na vsa sredstva, ki so bila na voljo za širitve dejavnosti in za nove programe v Sloveniji, se je izkazalo, da naš trud ni bil zaman. Vendar odobrena sredstva še zdaleč ne zadoščajo za vse naše potrebe. Način, oblika in vsebina naših predlogov pa so vzbudili zanimanje tudi drugih zdravstvenih zavodov. Ob sodelovanju vseh v UKC Ljubljana si v Službi za pogodbene odnose z ZZZS prizadevamo tudi za posodobitev seznama zdravstvenih storitev v specialistični ambulantni dejavnosti (t.i. Zelene knjige). Številni normativi v Zeleni knjigi so v 25-ih letih postali povsem neživljenjski in preskromni za korektno in zadovoljivo financiranje specialistične ambulantne dejavnosti. Tako so v zadnjem letu nastali številni predlogi sprememb časovnih normativov obstoječih storitev ter predlogi novih storitev, ki jih legendarna Zelena knjiga ne premore. Postopek zbiranja novih predlogov poteka vse leto. Vse predloge, ki so prispeli do junija, smo posredovali na ZZZS, kjer so nam dolžni odgovoriti do konca leta. Tudi ZZZS priznava, da so spremembe na ambulantnem specialističnem področju nujne in da smo z našimi aktivnostmi na tem področju na pravi poti. Če torej še niste uspeli pripraviti vaših predlogov dopolnjevanja posameznih storitev, je še vedno čas, da to storite. V zdravstvu se v zadnjih letih srečujemo z vse večjim razkorakom med vse večjimi potrebami po zdravstvenih storitvah na eni strani ter z omejenimi sredstvi, ki ne zmorejo zadostiti vsem potrebam, na drugi strani. Zato so pogajanja za nova sredstva med pogodbenimi partnerji vedno bolj zahtevna in naporna. V zadnjem letu se je postopek prijavljanja širitev obstoječih in novih zdravstvenih programov precej standardiziral. V želji po zagotovitvi prepotrebnih dodatnih sredstev smo s pomočjo izkušenih svetovalcev generalne direktorice pripravili ustrezen obrazec širitev, na katerem so pripravili svoje predloge klinični oddelki UKC Ljubljana, ki so želeli prijaviti širitve dejavnosti. Pri nastajanju ustrezne vsebine predlogov ima še zlasti veliko zaslug gospa Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon., ki tudi sicer veliko prispeva k delovanju Službe za pogodbene odnose z ZZZS. V Službi za pogodbene odnose z ZZZS vse leto zbiramo in urejamo vse predloge za nove dejavnosti in za širitve že obstoječih. Zaposleni v Službi za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP vodja službe, poročila terciarne dejavnosti, širitve zdravstvenih dejavnosti mag. Emil Žagar, dipl. ekon., pogodba z ZZZS, delovni program, prihodki ZZZS Dragica Berginc, univ. dipl. ekon zdravstvena navodila, nadzori nad obračunom zdravstvenih storitev, mesečno preverjanje nepravilno razvrščenih SPP, predlogi novih zdravstvenih storitev Jelena Milić, univ. dipl. org. dela kalkulacije zdravstvenih storitev, Milena Kremenšek-Štucin, univ. dipl. ekon čakalne knjige, priloge pogodbe (ordinacijski časi, čakalne dobe ) Janja Zomer, univ. dipl. ekon. (na porodniškem dopustu) V sestavi Službe za pogodbene odnose z ZZZS in razvoj sistema SPP pa je tudi preostali del centralne sprejemne pisarne, ki skrbi za prijavljanje tujcev, trezor in matične knjige. Zaposlene v Centralni sprejemni pisarni: Lucija Babnik 34-25, Judita Pervanje 36-22, Marjetica Vidmar-Shaker 53-61, Marija Gorjup

12 predstavljamo Dr. Zlatko Fras, dr. med. Strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana Interna klinika predstavlja tako po obsegu dejavnosti, kot tudi po nivoju kakovosti storitev enega stebrov dejavnosti UKC Ljubljana. Gre za najbolj vrhunsko in vsebinsko celovito zaokroženo ustanovo za področje interne medicine v državi, v kateri bomo na področjih klinične hospitalne in ambulantne dejavnosti tudi v prihodnje ohranili koncept integralne obravnave internističnega bolnika, na ožjih strokovnih področjih pa se posvečali obravnavi bolnikov z boleznimi, ki sodijo v okvir posamezne od vej interne medicine. V okviru Interne klinike poteka tudi vrhunska znanstveno raziskovalna in pedagoško izobraževalna dejavnost. 12 Vizija Interne klinike je ostati in se razvijati kot vrhunska sodobna zdravstvena institucija, ki bo po ponudbi in strokovnem znanju na področjih interne medicine enakovredna podobnim ustanovam v razvitem svetu. Celotno področje delovanja Interne klinike mora biti pregledno in v vsakem trenutku odprto in dostopno javnosti. Nekateri poudarki iz programske strategije po področjih dela Klinično delo: skrajševanje čakalnih dob, tesnejše sodelovanje in povezovanje internističnih oddelkov in služb med seboj ter z drugimi strokovnimi enotami UKC Ljubljana, intenziviranje in kakovostno izboljševanje dela konzilijev in organizacija rednih strokovnih (interdisciplinarnih) srečevanj tistih specialnosti, ki sodelujejo pri obravnavi naših bolnikov, projekt formalizacije tesnejšega sodelovanja različnih strok v smislu horizontalnega povezovanja znotraj UKC Ljubljana, boljše in tesnejše sodelovanje z osnovno zdravstveno dejavnostjo - oblikovanje dogovorjenih protokolov napotovanja ter zagotavljanje boljših možnosti za konzultacije s specialisti internisti konzultanti, lastni epidemiološki podatki - vzpostavitev stalnega sodelovanja in izmenjave informacij z ustanovami, ki so v Sloveniji pooblaščene za zbiranje in obdelavo teh podatkov (Inštitut za varovanje zdravja, Katedra za javno zdravje MFL, idr.), v srednjeročni perspektivi pa vzpostavitev stalnega centra (službe) za epidemiologijo. Podiplomsko usposabljanje IK ima na nacionalni ravni pooblastilo za izvajanje celotnega programa specializacij iz interne medicine, gastroenterologije, hematologije, nefrologije in revmatologije. Pri svojem delu bo vodstvena struktura IK v sodelovanju s strokovnim vodstvom UKC Ljubljana v bodoče uveljavljali načela, ki jih je sprejel Svet za izobraževanje UKC Ljubljana. Znanstveno-raziskovalno delo IK bo na področju znanstveno-raziskovalnega dela delovala bolj povezano, tako v smislu povezovanja navznoter, kot tudi navzven. Slednje je še izrazito pomembno v smislu prizadevanj za pridobivanje zunanjih, mednarodnih virov, npr. sredstev iz različnih skladov EU in seveda tudi kliničnih raziskav. Pri tem bomo pobudniki za intenzivnejše sodelovanje z za to področje zadolženimi obstoječimi službami UKC Ljubljana, pa tudi z različnimi agencijami (v Sloveniji in v tujini), ki nam lahko ponudijo ustrezno pomoč. Organizacija dela Zaposlene bomo spodbujali k predlogom za spremembe, ki bodo temeljili na z dokazi podprtih argumentih ter pozitivnih, dobrih modelih in izkušnjah iz drugih držav. Z dogovorom o drugačni razporeditvi dnevnega delovnega časa bomo znatno vplivali na (izboljšanje) uspešnost in učinkovitost dela ter zadovoljstvo zaposlenih. Kakovost IK si bo prizadevala, da bodo zaposleni strokovnjaki tudi v bodoče skupaj z ustreznimi strokovnimi združenji pripravljali in posodabljali smernice za obravnavo vseh tistih bolezni, ki sodijo v okvir njihovih strokovnih dejavnosti. Vsaka strokovna enota IK mora pripraviti predlog lastnega nabora profila kazalnikov kakovosti, sledilo bo usklajevanje le-teh na ravni celotne klinike, ter uvedba njihovega spremljanja pri vsakdanjem delu. Kadrovski viri Za vsa področja zdravstvene oskrbe/dejavnosti si bomo prizadevali za zagotavljanje ustrezne kadrovske podpore. Človeški viri morajo biti zadostni po številu in kar najbolj kakovostni, vodstvo pa si mora nenehno prizadevati, da bi ustvarilo okolje, v katerem bodo zaposleni zadovoljni. V obdobju relativnega pomanjkanja zdravnikov na celotnem področju Republike Slovenije bomo v kar največji možni meri izkoristiti vse razpoložljive vire. Še zlasti gre tu za bolj učinkovito organizacijo dela specializantov, oziroma vseh zdravnikov, ki so v UKC Ljubljana na usposabljanju. Zagotavljali in izboljševali bomo pogoje za stalni strokovni razvoj zaposlenih. Materialni, finančni viri Materialni oziroma finančni viri za poslovanje so zaradi izrazitega razhajanja med potrebami in možnostmi nenehna tema znotraj sistema zdravstvenega varstva, kakor tudi znotraj institucij in med zdravstvenimi delavci samimi. Potrebno je najti kar najboljše ravnovesje med zagotavljanjem neodtujljivih pravic bolnikov do stalne zdravstvene oskrbe, dostopom do najsodobnejših tehnologij in visoke kakovosti storitev. Prizadevali si bomo za korektnejšo oceno sedanje realizacije (predvsem dosledno kodiranju in vrednotenje obravnavanih SPP), zlasti pa težili k ustreznemu ovrednotenju najtežjih, t.im.»terciarnih«primerov. nadaljevanje na strani 14

13 predstavljamo Jožefa Hartman, dipl. m. s. Glavna medicinska sestra Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Želja, da bi pomagala ljudem, je v meni zorela od drugega razreda osnovne šole, ko sem tri tedne ležala na Infekcijski kliniki. Po opravljeni maturi na gimnaziji je tako bila izbira študija na Višji šoli za zdravstvo zame res enostavna. Minilo je že 30 let, odkar sem kot študentka prvič prišla v Klinični center. Tako kot zdaj je tudi takrat primanjkovalo medicinskih sester. Zadnje leto študija sem bila štipendistka KC in razporedili so me na KO za nevrokirugijo. Kot pripravnica sem devet mesecev delala v CIT-u in spoznala, da ni enostavno pomagati ljudem v zelo kritičnih trenutkih. Primanjkovalo mi je strokovnega znanja, veliko sem razmišljala o odnosu do hudo bolnih ljudi. Življenja se še posebno oklepajo v težkih trenutkih in najdejo nenadejano moč za premagovanje ovir. Vsaka premagana preizkušnja v življenju prinese nova spoznanja in nove vrednote. Delo na nevrokirurgiji me je veselilo in venomer sem pridobivala nova znanja. Ko sem se preselila v Kočevje, sem kar nekaj let krožila po oddaljenih vaseh kot patronažna medicinska sestra. Spoznavala sem, kako je, ko prideš v varovančevo kuhinjo in ga motiviraš za zdrav način življenje. Ponovna selitev me je privedla v Otroški in šolski dispanzer v Grosupljem, kjer sem delovala predvsem na zdravstveno-vzgojnem področju. Delo z novorojenčki, mladimi mamicami in šolarji mi je prinašalo veliko zadovoljstva. Leta 1998, ko je v Kliničnem centru ponovno zelo primanjkovalo medicinskih sester, so se nekdanje sodelavke spomnile name in me vabile, naj se vrnem delat v bolnišnico. Zavestno sem se odločila za vrnitev v Klinični center in začela sem z delom na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Po nekaj mesecih sem prevzela delo oddelčne medicinske sestre na oddelku z onkološkimi pacienti. Zahtevne operacije obsežnih karcinomov na področju glave in vratu zaznamujejo paciente za vse življenje in jim spremenijo življenjske dejavnosti. Veliko sem se ukvarjala z učenjem pacientov, kako naj po operacijskih posegih in po odpustu iz bolnišnice skrbijo zase. Če sem hotela biti pri delu uspešna, sem morala sodelovati tudi s svojci bolnikov. V tem obdobju sem se vpisala na Visoko šolo za zdravstvo, kjer sem tudi diplomirala. V svoji diplomski nalogi sem z raziskavo preverila, če je moje zdravstveno-vzgojno delo prineslo kak napredek in vplivalo na lažje vključevanje pacientov po operacijah v življenje doma. Vesela sem bila pozitivnega odziva pacientov in njihovih svojcev na delo medicinskih sester. Začela sem sodelovati z Društvom laringektomiranih Slovenije, ki ima zelo pozitiven vpliv pri rehabilitaciji in ponovni vključitvi operiranih rakavih pacientov v življenje. Osebno življenje pa mi ni prizanašalo. Našo družino je zaznamovala težka bolezen in sinova smrt. Zato vem, kaj v življenju pomembno, tako da mogoče lažje pomagam pacientom z rakom in se pogovarjam z njihovimi svojci. Še vedno me zaboli, če vidim, da zdravstveni delavci opravljamo svoje delo brezosebno oziroma brez čustev. Imeti rad sebe, spoštovati vsakogar in iskati dobro v vsakem in v vsaki stvari, je zame najbolj pomembno. Pomembno je, da medicinske sestre svoje delo opravljamo kvalitetno in profesionalno, zavedati pa se moramo, da prijazna beseda, iskren pogled in topel dotik roke včasih delajo čudeže. Čeprav nas je medicinskih sester premalo, si moramo vzeti čas in prisluhniti pacientu in njegovim svojcem. Vedeti moramo, da zaupanje med bolnikom, njegovimi svojci in medicinsko sestro prinaša tisto več pri kakovostno opravljenemu delu. Ko sem ob koncu leta 2005 nepričakovano in zelo na hitro začela opravljati dela in naloge glavne medicinske sestre na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, mi ni bilo lahko. V zdravstveni negi je bilo veliko pomanjkanje medicinskih sester, še posebej na oddelkih. Moj prvi cilj je bil povečati število zaposlenih v zdravstveni negi in z zmanjševanjem obremenitev in dvigovanjem zadovoljstva zaposlenih obdržati izoblikovane kadre na kliniki. Zdaj je sicer boljše, vendar pa vztrajno raste število pacientov, ki rabijo pomoč medicinskih sester pri življenjskih aktivnostih in potrebujejo vse bolj zahtevno zdravstveno nego. Kakovostno in varno lahko delamo le z dovolj velikim številom primerno izobraženih kadrov. Izobrazba prinaša samozavest, motiviranost in avtonomnost. Danes na kliniki dela 24 diplomiranih medicinskih sester, 51 zdravstvenih tehnikov in 8 bolničark. Med njimi jih je veliko z zelo specialnimi znanji. Želim si, da bi to njihovo strokovnost tudi uradno priznali in prenašali na mlajše. Na kliniki je velik napredek na področju higiene in izobraževanja, za vse to se moram zahvaliti marljivim in vztrajnim sodelavkam in sodelavcem. Veliko zaposlenih se dodatno izobražuje ob delu, vse to pa bo dvignilo kakovost in razvoj na področju zdravstvene nege. Z veseljem pohvalim vse zaposlene v zdravstveni negi na naši kliniki, saj pacienti v vprašalnikih zelo pozitivno ocenjujejo njihovo delo. Kljub zelo težkim pogojem ga opravljajo odgovorno in kvalitetno. Pri strokovno-organizacijskem delu me čaka še veliko nalog, zaradi finančnega primanjkljaja v UKC Ljubljana pa tudi na poslovno-organizacijskem področju. Želim si izboljšati odnose med zaposlenimi v zdravstveni negi, prav tako pa opozarjati, da so zdravstveni delavci sodelavci v zdravstvenem timu in da ima vsak svoje mesto pri pacientovi oskrbi. nadaljevanje na strani 20 13

14 in memoriam Prof. dr. Vladislav Pegan prof. dr. Stane Repše Foto: Amadej Lah V soboto, 21. junija 2008, je mnogo prezgodaj umrl prof. dr. Vladislav Pegan, upokojeni dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo. Rodil se je v Ljubljani, diplomiral leta 1960 in 1969 postal specialist splošne kirurgije. Leta 1974 je postal vodja ambulantnega oddelka za splošno kirurgijo na Polikliniki, leta 1977 pa vodja otroške abdominalne kirurgije. Leta 1977 je dosegel stopnjo doktorja znanosti, leto kasneje je bil izvoljen za docenta, naslednje leto pa je postal namestnik predstojnika Kirurške gastroenterološke klinike. Leta 1983 je postal izredni, leta 1989 pa redni profesor kirurgije. Po nenadni smrti takratnega predstojnika, prof. dr. Mitje Koviča (1987. leta), je bil izvoljen za predstojnika Kirurške gastroenterološke klinike. Poln ustvarjalne energije se je komaj 43-leten posvetil njenemu nadaljnjemu razvoju. Zadal si je nalogo, da v takratni širši domovini že uveljavljeno kliniko uveljavi tudi v mednarodnem prostoru. Pri tem so mu pomagale izkušnje in znanstva, ki si jih je pridobil med izpopolnjevanji na tujem (Švedska, Nemčija, ZDA). Znal je motivirati sodelavce za usmeritve v posamezna področja abdominalne kirurgije, jih z avtoriteto predstojnika podpiral in jim pri tem puščal ustvarjalno svobodo. Oblikoval je transplantacijsko skupino in že leta začel s pripravami na transplantacijo jeter. Njegov delež pri uvedbi transplantacije jeter v rutino (1998. leta) in pri vstopu Slovenije v Eurotransplant (leta 2000) je velik. Hitro je uvidel pomen laparoskopske kirurgije. Uvedel je laparoskopsko holecistektomijo in v naslednjih letih močno prispeval k razširitvi laparoskopskega načina operiranja. Postopoma je prevzemal vse več pomembnih funkcij. Tako je bil predsednik Sveta Zavoda KC ( ), predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo ( ), predsednik novoustanovljenega Združenja za endoskopsko kirurgijo Slovenije (leta 1994). Leta 1992 je bil izbran za direktorja Kirurških klinik KC. Z njemu lastno diplomatsko spretnostjo in uglajenostjo je uspešno usklajeval interese posameznih kirurških klinik. Na strokovno-organizacijskem področju je bil dejaven član Kirurške sekcije SZD, Gastroenterološke sekcije SZD in član UDKJ. V mednarodnih organizacijah je bil član Nemškega kirurškega združenja, Mednarodnega združenja kirurgov in gastroenterologov in ustanovni član Evropskega združenja za urgentno kirurgijo. Njegovo mednarodno udejstvovanje je doseglo vrhunec z organizacijo in izvedbo 1. kongresa HPB kirurgije Alpe- Adria (leta 1992) v Cankarjevem domu. Vse obdobje je aktivno nastopal na domačih in mednarodnih strokovnih sestankih in kongresih, pogosto kot vabljeni predavatelj. Sam in s sodelavci je objavil okrog 200 bibliografskih enot in sodeloval pri dveh učbenikih kirurgije. Bil je član uredniških odborov Acta Chirurgica Iugoslavica, Hepatogastroenterology, Chirurgische Gastroenterologie, Bulletin HPB in The European Journal of Emergency Surgery ter glavni urednik Endoskopske revije. Avstrijsko kirurško združenje ga je leta 1999 imenovalo za svojega dopisnega člana. V zadnjem delu mandata predstojnika kliničnega oddelka se je vse bolj predajal delu v Zdravniški zbornici Slovenije. Močno je vplival na programe in vsebine novih šestletnih kirurških specializacij. ZZS ga je imenovala za predstavnika Slovenije v European Board of Surgery in za nacionalnega koordinatorja specializacije iz abdominalne kirurgije. Leta 2000 je postal predsednik Odbora za strokovno-medicinska vprašanja pri ZZS. Ko je bil leta 2004 izvoljen za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije, se je po triinštiridesetih letih delovne dobe upokojil. Še vedno pa je rad prihajal v UKC in na»svoj«oddelek, kjer je bil vedno dobrodošel kot prijatelj in svetovalec. S prezgodnjo smrtjo profesorja dr. Vladislava Pegana smo izgubili izjemnega človeka in strokovnjaka. Hvaležni smo za čas, ki smo ga lahko preživeli skupaj, še posebej pa za leta, ko je bil prof. dr. Vladislav Pegan naš predstojnik. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. 14 Dr. Zlatko Fras, dr. med. nadaljevanje s strani 12 Na osnovi poznavanja stanja upravljanja z viri na področju ambulantne specialistične dejavnosti bo treba analizirati in bolje ovrednotiti predvsem ambulantne specialistične preglede, kjer trenutno financiranje pomembno zaostaja za dejanskimi stroški. Eden od temeljnih pogojev za uspešno finančno poslovanje Interne klinike kot celote, pa tudi njenih organizacijskih enot, so natančni, razumljivi in ažurni podatki o tem, s kakšnimi sredstvi razpolaga. Le-to bo prispevalo k dejanskemu zagotavljanju formalne, statutarno opredeljene avtonomije in odgovornosti izvajalcev (strokovnih enot) znotraj klinike. Infrastruktura Strokovno vodstvo Interne klinike si bo prizadevalo za nujno posodobitev dotrajane opreme in uvajanje novih tehnologij, sočasno pa tudi za njihovo najboljšo izkoriščenost. Vsaka od organizacijskih enot Interne klinike bo v skladu s skupnimi ter strateškimi usmeritvami UKC Ljubljana kot celote in Interne klinike kot integralnega dela UKC Ljubljana izdelala lasten akcijski načrt delovanja, v katerem bodo opredeljeni cilji, metode za njihovo doseganje in predvideni potrebni viri.

15 izobraževanje Spoštovanje je srce vzgoje in izobraževanja mag. Vanja Kiswarday, defektologinja v Bolnišnični šoli OŠ Ledina Od 4. do 7. junija 2008 je v kraju Tampere na Finskem potekal 6. kongres HOPE (Hospital Organisation of Pedagogues of Europe)»Facing Reality and dreams«, ki združuje znanje, izkušnje in vizije za razvoj bolnišničnega šolstva. Sodelovalo je preko 140 bolnišničnih učiteljev iz petindvajsetih držav vsega sveta. Pirjo Tilus je predstavila mrežo finskih bolnišničnih šol ter smernice in dosežke razvojne prenove bolnišničnega šolstva na Finskem. Glavni cilji prenove so bili: izboljšati in razvijati metodiko bolnišnične pedagogike, poiskati najustreznejše načine vključevanja otrok, ki čakajo na hospitalno obravnavo in zaradi bolezni ali težav ne morejo biti vključeni v matično šolo (to je pereč vseevropski problem!), izboljšati prehajanje med šolami ter s tem učencem omogočiti boljše možnosti vključevanja in enakopravnejšo udeležbo v šolski skupnosti. Bolnišnično šolstvo so uspeli dvigniti na tako kvalitetno raven, da omogoča dolgotrajno bolnim učencem največje doseganje učnih ciljev. Rezultat projekta je tudi spletna baza»dobrih praks«, kjer lahko učitelji za svoje delo pridobijo koristne metodične napotke. V Tampereju smo obiskali Bolnišnično šolo»koivikkopuisto school«, ki jo vodi Riitta Launis, organizatorka kongresa. Nad šolo v otroški bolnišnici smo bili očarani! Učilnice so prostorne, bogato opremljene z učili in didaktičnimi materiali, ICT- in AV-sredstvi. Imajo kabinete za glasbo, tehniko, gospodinjstvo, šport Imeli smo priložnost začutiti pomen misli, ki je vodilo finskega vzgojno-izobraževalnega sistema: Spoštovanje je srce vzgoje in izobraževanja. Dr. Tulla Tamminen, profesorica otroške psihiatrije na Univerzi v Tampereju (tudi predsednica svetovnega združenja za mentalno zdravje otrok in predsednica evropske organizacije za otroško in mladostniško psihiatrijo), je poudarila terapevtsko soodvisnost in potrebo po vzajemnem sodelovanju med psihiatri, psihologi in bolnišničnimi učitelji ter defektologi. Psihične težave otrok naj bi se vedno bolj izražale kot učna neuspešnost oziroma neprilagojenost, zato bodo vedno bolj potrebni individualni in osebni pedagoški pristopi, oblikovani na osnovi smernic multidisciplinarnega terapevtskega tima. Tudi dr. Tanveer Sandhu, raziskovalec in specialist otroške in mladostniške psihiatrije, poudarja vedno večjo potrebo po medsebojnem sodelovanju in povezovanju med šolami in organizacijami za mentalno zdravje otrok, kar lahko v veliki meri pripomore k izboljšanju mentalnega zdravja otrok (v zaščitnem in stimulativnem smislu). To bi izboljšalo možnosti za zgodnje odkrivanje otrok, ki potrebujejo pomoč, zagotovilo bolj celostno zastavljeno in zato učinkovitejše zdravljenje ter pripomoglo k zmanjševanju težav in preprečevanju nastajanja sekundarnih zapletov. Izpostavil je dejstvo, da prav bolnišnični učitelji in specialni pedagogi najbolje obvladamo metode in pristope pri delu z otroki s posebnimi potrebami, hkrati pa potrebujemo strokovno podporo in usmeritve zdravnikov, psihiatrov in psihologov, zato je pri obravnavi teh otrok temeljno dopolnjevanje in vzajemno interdisciplinarno delo. Šola je prostor, kjer otrok preživi večino svojega aktivnega časa, zaradi česar je pomembno, da se v njej vzpostavi ugodne fizične, mentalne in emocionalne pogoje za razvoj. Veliko pozornosti je pritegnil tudi nedavno zaključen Comenius projekt ( katerega cilj je bil zbrati in oblikovati spletno zbirko gradiv, povezanih s temeljnimi značilnostmi nekaterih težkih ali kroničnih bolezni, motenj oziroma težav, njihovih kliničnih slik in predvsem posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb, ki jih imajo zaradi njih dolgotrajno bolni učenci. Glavni namen projekta je bil učencem in učiteljem olajšati proces ponovne vključitve v matično šolo. Zbrane informacije za nekatere bolezni so na spletu na voljo v več jezikih, avtorji projekta pa so HOPE povabili k uporabi, nadgradnji in jezikovni širitvi spletne baze. Oba slovenska prispevka odsevata pomen povezovanja bolnišničnih učiteljev v širšem, evropskem kontekstu. Vanja Kiswarday je uporabo multimedijskega kompleta za ustvarjanje animacij predstavila skozi prizmo celostnega učenja, ki skozi vzbujeno motivacijo spodbudi učenca k uporabi in razvoju številnih spretnosti in znanj. Tanja Bečan pa je izpoved dolgotrajno bolne deklice analizirala in predstavila skozi strokovni profil bolnišničnega učitelja, ki glede na profesionalne kompetence prepoznava potrebe in zmožnosti bolnega učenca in zanj oblikuje, izvaja in organizira individualni program učenja. Z definiranjem profesionalnega profila bolnišničnega učitelja, opredeljenega s kvalitativno strukturiranimi kompetencami in z operacionaliziranimi cilji, so se v preteklih letih ukvarjali nizozemski kolegi, predvsem Otto Mourik. Ta je predstavil angleško verzijo priročnika»the professional profile of hospital teacher«, ki je prav gotovo eno temeljnih del za nadaljnji razvoj bolnišničnega šolstva. 15

16 pogovor Delo, ki ga opravljaš z veseljem, je vsak dan nov izziv Polona M. L. Wallas Pogovor z gospo Miro Stravnik, koordinatorico za zdravstveno-vzgojno in pedagoško dejavnost na Kirurški kliniki 16 Kolegij glavnih medicinskih sester Kirurške klinike: Mira Stravnik je skrajno desno v prvi vrsti Gospa Stravnik, v našem zavodu ste že 37 let. To je obdobje, ki ste ga posvetili eni ustanovi, enemu poklicu. Kakšni so bili vaši začetki? Po končani Srednji medicinski šoli v Mariboru sem iskala službo v Ljubljani. V tistem obdobju so Klinični center še gradili, zato s srednješolsko izobrazbo ni bilo mogoče dobiti službe. Po ogledu drsalne revije v Celovcu smo si dijaki 4. letnika medicinske srednje šole ogledali tudi Deželno bolnišnico, kjer so nas zelo prisrčno vabili na delo. V tistem obdobju je mariborska srednja šola že imela pogodbe z Nizozemsko in Libijo, kamor so sprejemali medicinske sestre z znanjem angleškega jezika, ter s Švico, kjer je bilo priporočljivo znanje nemškega jezika. Sama sem znala pasivno angleščino, aktivno pa nemščino. Zelo sem želela zaposlitev v Libiji ali v Švici, vendar sem se na željo staršev zaposlila čim bliže domačemu kraju. Tako sem se oktobra 1969 zaposlila v Celovcu, kjer sem ostala in do aprila V UKC Ljubljana ste pričeli delati na KO za plastično kirurgijo. Kakšni so vaši spomini na tisti čas? Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline je bil preseljen v Klinični center januarja leta 1971, in sicer v 8 nadstropje. Kar nekaj nas je bilo zaposlenih v ogromnem gradbišču. Seveda smo se takoj spoznali in povezali med seboj, saj nas je bila le peščica medicinskih sester in zdravnikov. Združevala so nas tudi skupna dežurstva, ki so se po obsegu dela povečevala z izgradnjo naslednjih nadstropij. Oddelek v 8. nadstropju KC pa ni bil niti najmanj ustrezen za zdravljenje težko opečenih bolnikov, saj so bile sobe za intenzivno terapijo prirejene iz običajnih bolniških sob. V tistem času me je najbolj bolelo in motilo to, da so se na bolnike s težkimi opeklinami valili roji mesarskih muh. Na Poljanski cesti je bila namreč predelava mesa oziroma klavnica, okna pa smo morali odpirati zaradi neprijetnega vonja po zažgani ali razpadajoči koži. Bolnik ni smel biti nikoli sam, saj se ni mogel ubraniti muh. Če pogledate nazaj, kateri trenutki so bili za vas najbolj veseli in kateri najbolj žalosti? Najbolj žalosten je bil zagotovo dan, ko sem izvedela za tragično nesrečo dr. Marka in Vesne Godina, ki je v vseh zaposlenih na Kliničnem oddelku pustila veliko praznino in veliko neodgovorjenih vprašanj. Seveda so se v času mojega dela v UKC Ljubljana še vrstili tako veseli kot žalostni trenutki, zlasti ob izgubi bližnjih hčerke, staršev ali sorodnikov mojih najožjih sodelavcev. Ste tudi profesorica zdravstvene vzgoje. Nam lahko poveste kaj več o tem? Že ko sem se zaposlila, sem ugotovila, da so me v Avstriji kot začetnico po končanem šolanju bolj vodili in usposabljali za izvrševanje delovnih nalog, zato sem o tem tudi razpravljala (kaj bi bilo dobro in prav). Glavna medicinska sestra me je zato takoj zadolžila za usposabljanje na novo zaposlenih delavcev, dijakov, medicinskih sester iz tujih držav, ki so se prišli na Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline. Tako smo usposabljali medicinske sestre iz večine držav nekdanje Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Francije ter predstavili naše delo medicinskim sestram iz Amerike, Izraela Gostili in usposabljali smo tudi tuje študente iz Avstrije, Anglije in Nizozemske. S pedagoškim delom sem se tako ukvarjala skoraj vso svojo delovno dobo, prav do uradnega imenovanja in prevzema mesta koordinatorice za zdravstveno-vzgojno in pedagoško delo na Kirurški kliniki( leta 1999) za zaposlene in študente visokih zdravstvenih šol. S čim se boste ukvarjali, ko se konča formalni del zaposlitve? Ko bom končala svoje poslanstvo v UKC Ljubljana, se bom ponovno vključila v delo ustanove Mali vitez - Fundacije za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Mogoče se bo ponovno našel čas za obisk slovenskih gora ali pa bom več časa preživela na morju. Seveda pa me čaka tudi kakšen izlet več s člani Kluba Korošcev v Ljubljani in kakšno daljše potovanje. Vsekakor pa ne bom opustila vadbe joge, ki nam jo je omogočilo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, za kar se iskreno zahvaljujem. Delo, ki ga z veseljem opravljaš, je vsak dan nov izziv, vsak dan se naučiš kaj novega in kaj novega pridobiš, to pa ti daje znova in znova novo energijo. Bolniki, študentje ali zaposleni čutijo simpatijo, naklonjenost, skrb, a tudi tvojo kritičnost. Pri vsem tem naj pripomnim, da mi je čas vse prehitro minil, saj se mi zdi, kot da sem šele včeraj prišla v UKC.

17 utrip UKC Ugledni predavatelj v UKC Ljubljana Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana je 22. maja 2008 obiskal g. Javon R. Bea, predsednik in izvršni direktor aktualnega prejemnika ameriške nagrade za poslovno odličnost (The Malcolm Baldrige National Quality Award) - Mercy Health System, ki si je ob delu v številnih bolnišnicah, centrih, kot so npr. Minnesota, Seattle, Washington, pridobil številne izkušnje na nacionalnem zdravstvenem področju. Predstavil nam je sistem Kulture odličnosti ter predstavil načine načrtovanje strategije za zdravstveno izvajanje odličnosti s ciljem ustvarjati najboljše prakse (best cases). Očesna klinika prejela nagrado za vzpostavitev mednarodnega oftalmološkega učnega centra Služba za odnose z javnostmi V mesecu juniju je Očesna klinika UKC Ljubljana prejela finančno nagrado za vzpostavitev mednarodnega oftalmološkega učnega centra. Izobraževanje je namenjeno oftalmologom iz vzhodne Evrope. Nagrado je razpisal International Council of Ophthtalmology Foundation. Sredstva za nagrado je prispevala družba Alcon, ki je tudi sicer že večkrat finančno podprla izobraževanja oftalmologov tako v tujini kot pri nas. Program izobraževanja bo trajal tri leta, z možnostjo podaljšanja. Za nagrado so se potegovali mnogi učni centri v srednji in vzhodni Evropi (Praga, Budimpešta, Bukarešta, Sofija itd). Za pridobitev tako prestižne nagrade je bilo potrebno pripraviti veliko dokumentov, dokazil in tudi obsežen program. V okviru štipendij EBO so se na Očesni kliniki že tudi doslej izobraževali specializanti in specialisti iz različnih evropskih držav. Tokrat pa bo Očesna klinika prejela sredstva, iz katerih bo lahko tudi posodobila opremo za učenje in pedagoško delo. Donaciji otroškemu oddelku ORL klinike Služba za odnose z javnostmi SPL Ljubljana, d.d., družba za upravljanje, vzdrževanje in obnovo stanovanjsko-poslovnih stavb, je Otroškemu oddelku Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo podarila tri televizorje, namenjene hudo bolnim otrokom, ki ležijo in se zdravijo v tej kliniki. Gospod Franc Pirc, generalni direktor SPL Ljubljana, d.d., je ob predaji donacije povedal:»naša družba že vrsto let namenja finančna sredstva za različne dobrodelne akcije v zdravstvu, saj smo ravno ORL kliniki že večkrat namenili tudi medicinsko opremo. In tako smo se tudi sedaj odločili, da vam pomagamo pri vašem prizadevanju, da bi se otroci v času bivanja in zdravljenja v bolnišnici počutili čim bolje.«martini Merslavič s Pristopa pa se zahvaljujemo za donacijo v obliki igrač, vrčev za čaj, otroških krožnikov in radijskih aparatov, ki bodo popestrili bivanje otrok v bolnišnici. Prof. dr. Miha Žargi, dr. med., predstojnik Klinike ORL, prejema donacijo iz rok Franca Pirca, generalnega direktorja SPL Ljubljana, d.d. 17

18 utrip UKC Projektno vodenje v UKC Ljubljana mag. Majda Može V prizadevanjih, da bi bilo poslovanje zavoda UKC čim bolj uspešno, v želji, da bi učinkovito delali z ljudmi in v okviru Poslovnega načrta zavoda UKC v letu 2008 je bila 24. aprila 2008 v UKC Ljubljana organizirana predstavitev ključnih projektov in aktivnosti UKC. Ker se zavedamo, kako pomembna je uspešna izvedba začrtanih projektov, smo povabili zunanjega strokovnjaka za učinkovito vodenje projektov. Gospod Gregor Hauc, univ. dipl. ekon., Socius Consulting, d.d., Ljubljana, je predstavil metodologijo uspešnega projektnega vodenja oziroma načine in orodja za uspešno načrtovanje in vodenje projektov. Predstavitev je bila namenjena vodilnim in vodstvenim delavcem zavoda, odgovornim nosilcem posameznih ključnih projektov in odgovornim za njihovo izvajanje ter vsem, ki se ukvarjamo z načrtovanjem in vodenjem projektov. Ob povezovanju teorije in prakse so bile prikazane možnosti in načini uspešnega načrtovanja, priprave, izvedbe in vključitve projektov v procese dela. Na osnovi izkušenj in spoznaj je bil poudarjen pomen vodenja projekta, njegove značilnosti in ele- menti, ki so potrebni za uspešnost projekta. Predavatelj je posebej opozoril na pomembnost ključnih ciljev posameznega projekta, pričakovanja vodstva in delovne skupine ter na končni rezultat oziroma uporabnost projekta. Razen samega izvajanja projekta in izbrane projektne metodologije je zelo pomembno, da moramo upoštevati znanja in veščine na organizacijskem in komunikacijskem področju, veščine učinkovitega reševanja problemov, vodstvene sposobnosti in znanja za obvladovanje vodenja timov ter prenos znanja in mentorstvo. Tako vodja kot njegova projektna skupina morajo ta znanja poznati in jih obvladati. Poudarili so zlasti teoretična in praktična izhodišča projektnega vodenja, katerega uspeh je vedno odvisen od ljudi, ki sodelujejo pri njegovi pripravi in izvedbi. Motivacija, pooblastila in nadzor so ključni dejavniki uspeha vsakega projekta. Gradivo s predstavitve Projektno vodenje in pisno poročilo si lahko ogledate na spletni strani Donacija za opremo Služba za odnose z javnostmi Znana slovenska arhitekta ga. Špela Kuhar in g. Robert Potokar sta ob sodelovanju igralca g. Matjaža Pikala izročila KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo izkupiček (1.800 EUR) dobrodelne dražbe ilustracij iz njihove čudovite knjige "Gremo v mesto Ljubljana", ki je potekala dne 14. maja 2008 v atriju Mestnega muzeja v Ljubljani. Donacija je namenjena za nakup monitorske medicinske opreme za kritično bolne otroke Obiska delegacij iz tujine Služba za odnose z javnostmi 18 UKC Ljubljana je 26. maja 2008 skupaj z delegacijo obiskala gospa Lynn Tsang, soproga hongkonškega finančnega ministra. Med svojim obiskom v UKC Ljubljana si je ogledala Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, kjer se je srečala s hospitaliziranimi malimi bolniki. Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / junij maja 2008 je UKC Ljubljana obiskala makedonska delegacija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Makedonije iz Skopja. V okviru študijskega obiska so se člani delegacije seznanili s sistemom primerljivih primerov (SPP-jev), kodiranjem diagnoz in obračunavanjem opravljenih zdravstvenih storitev.

19 utrip UKC Uspešno zdravljenje raka s pomočjo ciljane radionuklidne terapije v razmahu Služba za odnose z javnostmi V Oddelku za radiofarmacijo in klinično radiokemijo, ki je v sestavi Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, ne le aplicirajo v telo radiofarmake, to je radioaktivna zdravila za diagnostiko in terapijo, temveč tudi sami ta zdravila izdelujejo. Leta 2006 so začeli zdraviti paciente z nevroendokrinimi tumorji v področju abdomna, ki se niso odzivali na klasično zdravljenje in niso primerni za operativno zdravljenje. Strokovnjaki različnih usmeritev, od zdravnikov, farmacevtov, kemikov, biologov, računalničarjev, medicinskih fizikov, elektronikov, zdravstvene nege in drugih specialističnih strok so razvili novo uspešno metodo zdravljenja ciljano radionuklidno terapijo - s sevanjem»znotraj telesa«. Pacient dobi odmerek radioaktivnega zdravila, ki se specifično veže na receptorje za somatostatin, ki so izraženi na tumorskih celicah. Pred začetkom terapije je treba pri bolniku natančno izračunati dozo sevanja, ki jo bo pri tovrstnem zdravljenju prejel. Tumorske celice morajo prejeti čim višjo dozo sevanja, vendar pa je omejujoč faktor prejeta doza sevanja kritičnih (zdravih) organov, da je zdravo tkivo kar najmanj prizadeto. V ta namen uporabljajo peptidno molekulo, označeno z radioaktivnim indijem-111. Indij- 111 je sevalec gama, ki omogoča spremljanje porazdelitve in kopičenje zdravila v posameznih organih in tumorjih ter izračun prejete doze sevanja. Za zdravljenje tumorjev za radiooznačevanje bioloških molekul uporabljajo različne radioaktivne izotope: za zdravljenje zelo majhnih, tako imenovanih mikrometastaz, lahko uporabijo sevalce z nižjo energijo sevanja, na primer lutecij-177 ali sevalce alfa (astat-211, bizmut-213), medtem ko so za zdravljenje večjih tumorjev primernejši sevalci beta z višjo energijo sevanja, na primer itrij-90 in renij-188. Zaradi dosedanjih dobrih izkušenj z monoklonskim protitelesom in z razvojem novih bioloških zdravil pričakujejo, da se bodo v prihodnje še bolj razvile oblike ciljane radionuklidne terapije.delo v Centru je izjemno zahtevno in odgovorno, ker delajo z odprtimi viri ionizirajočega sevanja, saj je večino teh zdravil potrebno pripraviti za posameznega bolnika neposredno pred aplikacijo zdravila; največkrat v obliki injekcije ali infuzije. Oddelek za radiofarmacijo in klinično radiokemijo vodi asist. dr. Tanja Gmeiner Stopar, mag.farm. in pod njenim vodenjem organizirajo v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo v Ljubljani evropsko šolo za specializacijo iz radiofarmacije. Evropsko licenco, se pravi pooblastilo evropskega združenja za nuklearno medicino, da lahko organizirajo tovrstno izobraževanje, imajo le štirje taki centri v Evropi. Odlikovanje za prof. dr. Heleno Meden Vrtovec, dr.med. Služba za odnose z javnostmi Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je z redom za zasluge odlikoval prof. dr. Heleno Meden Vrtovec, dr. med., višjo svetnico za izjemne dosežke na področju ginekologije in zavzeto posvečanje pacientkam. Čestitamo! Dr. Danilo Türk v pogovoru s prof. dr. Heleno Meden Vrtovec, dr. med., višjo svetnico in strokovnim direktorjem Ginekološke klinike doc. dr. Adolfom Lukanovićem, dr. med. 19 Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / junij Foto: Biserka Marolt Meden

20 utrip UKC Mednarodno priznanje KO za hipertenzijo dr. Rok Accetto, dr. med. Klinični oddelek za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana je na nedavnem kongresu o hipertenziji za delo na področju hipertenzije prejel priznanje Hypertesion Excellence Centre. Zdravljenje in nadzor arterijske hipertenzije pomeni vsaj 50- odstotno zmanjšanje tveganja za možgansko kap, več kot 15- odstotno zmanjšanje tveganja za miokardni infarkt in bistveno zmanjšanje tveganja za ledvično odpoved. Ker je v populaciji okrog 50 odstotkov bolnikov s previsokim krvnim tlakom, je pomen takega zdravljenja zelo velik za posameznika in za vso populacijo. Strokovnjaki iz KO za hipertenzijo se že vrsto let poglobljeno ukvarjajo z zdravljenjem pacientov, s pridobivanjem znanja in spoznavanjem problemov, povezanih s previsokim krvnim tlakom. Njihova prizadevanja so opažena na evropskem in tudi na svetovnem nivoju. Aktivno sodelujejo v WHL (World Hypertension League), ki je vezni člen med SZO (Svetovno zdravstveno organizacijo) in ISH (International Society of Hypertension - Mednarodno združenje za hipertenzijo), vključeni so v International Forum pri ISH, sodelujejo pri organizaciji in izvedbi nekaterih aktivnosti ESH (European Society of Hypertension Evropsko združenje za hipertenzijo), kot je npr. aktivno sodelovanje pri projektu Master Courses, ki so organizirani po raznih evropskih državah. Zaradi strokovnih in organizacijskih aktivnosti je bil nekaterim posameznikom dodeljen naziv specialist hipertenzije (Clinical Hypertension Specialist), ki ga ESH podeljuje na osnovi vlog z dokazili. Na letošnjem 18. kongresu Evropskega združenja za hipertenzijo, sredi junija 2008 v Berlinu, ki mu je bil pridružen tudi 22. kongres Mednarodnega združenja za hipertenzijo, pa je KO za hipertenzijo kot del UKC Ljubljana prejel priznanje Hypertension Excellence Center. Na to priznanje smo ponosni in zavedamo se zaveze, da bomo delali še bolje. Vsem zaposlenim na KO za hipertenzijo gre zahvala. Druženje na vrtu pod gradom Služba za odnose z javnostmi Predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo Pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda, dr. med, se je takoj strinjal, da prevzame vlogo glavnega kuharja, ko so zaposleni predlagali, da organizirajo piknik za vse, ki prebivajo v idilični stavbi bivše Mestne otroške bolnišnice na Ulici stare pravde 4. Najbolj neprijetno delo - zbiranje prispevkov zaposlenih - je prevzela vedno razpoložena Marjana, bolničarka v prevozu. Tudi vreme je bilo naklonjeno in popoldne je prehitro minilo. Foto: Biserka Marolt Meden Jožefa Hartman, dipl. m. s. nadaljevanje s strani 13 Klinika je prostorsko zelo utesnjena in od leta 2001, ko so začeli izvajati projekt»rekonstrukcije in prizidava Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo«, so razmere v njej skoraj nesprejemljive. Skoraj vsak dan nam prinese kako novo preizkušnjo. Zjutraj, ko je treba začeti z operativnimi posegi, teče voda na dotrajano operacijsko mizo, ki drugič spusti olje iz hidravličnega sistema Zaradi gradnje odklopijo klicne naprave, pretrgajo telefonski kabel, pa še in še Vsak dan prinese kakšen nov problem, ki je zame neke vrste nov izziv. Najbolj pa si želim, da bi se gradnja hitreje nadaljevala in bi čim prej dobili opremo za drugi prizidek, kjer so prostori za operacijsko dejavnost: 4 operacijske sobe, specialistično in subspecialistično ambulantno dejavnost in intenzivno nego. Če bi se lahko preselili v drugi prizidek, bi bilo delo na kliniki že lažje. Čaka pa nas še tretja faza gradnje, to je rekonstrukcija stare stavbe. Ko bomo končali z gradnjo, se bom lahko povsem posvetila strokovnemu delu s pacienti in vodenju zdravstvene nege, kar me najbolj veseli. 20 Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / junij 08

21 utrip UKC Nova oprema v vrednosti nad evrov, dobavljena od aprila do julija 2008 Ginekološka klinika je iz sredstev amortizacije kupila digitalni ultrazvočni aparat z barvnim doplerjem (v vrednosti ,00 evrov). Reševalna postaja ima novo reševalno vozilo (v vrednosti ,00 evrov), kupljeno iz združenih sredstev UKC Ljubljana. Kirurška klinika KO za urologijo je iz združenih sredstev UKC Ljubljana nabavil ultrazvočni aparat (v vrednosti ,00 evrov). Interna klinika KO za intenzivno interno medicino je iz združenih sredstev UKC Ljubljana kupil ultrazvočni aparat (v vrednosti ,00 evrov). KO za hematologijo je iz združenih sredstev in sredstev amortizacije nabavil laboratorijski mikroskop za citogentesko analizo (v vrednosti ,00 evrov). Uspešna ekipa UKC Ljubljana na športnih igrah bolnišnic Silva Železnik UKC Ljubljana pa je iz združenih sredstev, sredstev rezervnega sklada in amortizacije za potrebe več klinik nabavil 30 vozičkov za dokumentacijo (v vrednosti ,00 evrov), 12 defebrilatorjev (v vrednosti ,00 evrov), 29 monitorjev za invazivne meritve (v vrednosti ,00 evrov) in 31 neinvazivnih monitorjev. Letošnje športne igre so potekale 30. in 31. maja v Murski Soboti. Glavna organizatorka iger je bila Splošna bolnišnica Murska Sobota. Vremenske razmere so bile naporne: oba dneva je bilo zelo vroče - do 35 stopinj in brez kapljice dežja, a smo se kljub temu dobro odrezali. Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: ZLATO tenis, ženske: Dalija Zupan SREBRO tenis, ženske: Neva Gavrilov ZLATO tenis, pari: Dalija Zupan in Gregor Starčič SREBRO košarka, trojke: Zlatko Grubešič, Damir Tuzlak in Matej Kotnik. V skupni uvrstitvi smo dosegli 5. mesto med dvajsetimi bolnišnicami (lani 10. med šestnajstimi bolnišnicami). Sodelovali smo v naslednjih panogah: tenis, ženske; tenis, moški; tenis, pari; nogomet; košarka, trojke; odbojka na mivki, ženske; badbinton, ženske in moški; namizni tenis, moški; balinanje, ženske; pikado. Ekipa UKC Ljubljana je štela 40 udeležencev. Zahvaljujemo se Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, ki je za ženske udeleženke UKC Ljubljana prispevalo majice. O požrtvovalnosti, vzdušju in dobrem razpoloženju pa govorita fotografiji. 21

22 pogovor z Boženo Krušič V službi je»luštno«biserka Marolt Meden 22 Foto: Jelka Simončič Prav lepo je slišati toliko pohval oziroma lepih besed, kot jih je povedala prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica, o sodelavki Boženi Krušič.»Res jo morate predstaviti v internem glasilu,«je bila odločna profesorica. Sploh me ni bilo treba prepričevati, saj sem velikokrat potrebovala pomoč na Ginekološki kliniki in v zvezi z njo, kjer sem jo vedno tudi dobila s prijaznim in učinkovitim posredovanjem gospe Božene Krušič. Imela pa sem kar nekaj težav, da sem jo prepričala; ko pa sva se srečali, mi je povedala nekaj o sebi in svojem delu. Barvne palačinke»sploh nisem takšna, za kakršno me imate,«se je branila.»pravzaprav sem lenušček, in če mi boste naročili kaj iz moje»obslužbene«dejavnosti, tega zagotovo ne boste dobili! Dam, kar in kadar sama hočem.«ko sva se v ponedeljek ob sedmih res srečali na Ginekološki kliniki, me je najprej presenetila s pladnjem raznobarvnih palačink (glej foto), ki so jih nato z veseljem»zmazale«sodelavke v upravi. Vse pa so hotele imeti recept.»recepta ni. Vzameš, kar imaš doma, in narediš, kadar se ti ljubi. Če mi naročijo, pa zagotovo ne,» je bil Boženin odgovor kratek in jedrnat. Božena ima že 35 let delovne dobe v UKC-ju. Je odlična tajnica, organizatorka, dela čudovite cvetlične in druge okrasne aranžmaje, njene voščilnice so prave umetnine in tudi s šivalnim strojem poskuša biti ustvarjalna. Rada ima slovenski jezik in nadvse spretna je pri pisanju. Odlično kuha in je prav posebna gostiteljica. Zna poslušati in svetovati. Piše takšne prošnje, da še nobena ni bila odklonjena. Pa to zagotovo ni vse. Seveda se z naštetim ne strinja, a kaj ko je resnica res takšna, kot sem zapisala. Zase pravi, da je šalabajzer, improvizator, flegmatik in da najbolje dela, ko je pod stresom in se hudo mudi. Marsikaj naredi šele takrat, ko ji voda že čisto zalije grlo. Tako tudi zapisnike napiše dan pred naslednjo sejo in prevzema vse kritike, ker jih ne naredi prej Imam občutek, da imajo v službi kar velik»rešpekt«pred njo. Še posebej mladi, ki je še ne poznajo dobro, čeprav jo marsikateri nekdanji specializant še danes kliče kar»teta Boža«. Božena se je srečala z UKC-jem kot študentka medicine. Ko je študij obesila na klin, se je pred petintridesetimi leti zaposlila v arhivu popisov na Ginekološki kliniki. Kmalu je postala pomočnica glavne tajnice gospa Marije Prohinar. Pravi, da se je naučila tipkati, ko je profesorju Lenartu pisala doktorsko disertacijo. Kmalu je postala tajnica strokovnega direktorja in se, ko je postala strokovna direktorica prof. dr. Andolškova, umaknila njeni tajnici Marti Mihelčič. Postala je tajnica TOZD-a in kmalu nato spet tajnica strokovnega direktorja, kar je še danes. Pravi, da v službi služi, in služila je celi vrsti eminentnih zdravnikov, strokovnih direktorjev. Vsakič, ko je prišel nov, je ponudila, da gre, a so jo vsi zadržali. Zjutraj sicer težko vstane in včasih tudi preklinja, ker je treba vstati, a v službo gre nadvse rada, še rajši pa se vrača domov. Z možem prebivata v hiši na Podutiku, ki sta jo po prijateljevi smrti pomagala dograditi, zdaj pa si jo delijo s prijateljevo vdovo, dobro prijateljico. Ker okoli hiše ni veliko zemlje, ima samo nekaj zeliščnic in dve kumari. In tri palčke. Za kaj več pa nima prave volje. Tabornica Velikokrat se je selila, a toliko mladosti je preživela v Šoštanju in Velenju, da je postala in ostala njihova tabornica za vse življenje. Z možem rada potujeta in skupaj z velenjskimi taborniki so obredli že kar veliko sveta. Prvi sedež v avtobusu je vedno rezerviran zanju. Ker ne gre več na kolena, ima malo večji šotor, to pa je vse razkošje, ki si ga privošči med taborniki. Ni ji težko skuhati za ves avtobus, zato verjamem, da so njene družbe (beri kuhe) še zlasti veseli tisti, ki radi dobro jedo. Prosti čas Ko jo povprašam, kaj dela v prostem času, mi odgovori, da je ves čas njen prosti čas. V službi ji je»luštno«. Na dopust gre večkrat po malem. Ima dobre prijatelje, s katerimi skupaj dopustujejo in se imajo»strašno fajn«, čeprav ne govorijo veliko.»mogoče bi celo kdo mislil, da smo sprti, ker po ves dan ne spregovorimo, a se razumemo brez besed in uživamo zasluženi dopust,«pravi Boža, ki gre vsako leto na Vir v očetovo hišico, že nekaj let pa tudi v Turčijo, kjer neznansko uživa. In česa ne mara?»fotografov in zdravnikov!«kdaj pa trpi?»na izletih, ko sopotniki kritizirajo hrano in zdihujejo za govejo župo. Če hočeš vsak dan jesti govejo župo, ostani doma in jej govejo župo. Če pa hočeš kaj lepega videti, doživeti in poskusiti originalno hrano v tujih krajih, potem si pa taprav «Za konec pa še njena modrost:»tajnica je tajna, zato ne smeš govoriti naokrog o svojem delu (beri šefu). Velikokrat so mi rekli, naj napišem knjigo, da bom dobro zaslužila. Pa sem jim odgovorila, da bom zaslužila, če bom hotela, ker bom zagrozila, da bom napisala knjigo, in mi bodo več plačali, da je ne bom!«ker jo poznam, ji ne verjamem vsega, kar mi je povedala. Tudi tega ne, da ne mara zdravnikov

23 koristno Varčujmo z električno energijo Služba za odnose z javnostmi Poraba električne energije se veča iz dneva v dan vsako leto za okoli 2 do 3 odstotke. Da bi lahko sledili hitremu povečevanju porabe, je moramo več tudi pridelati. Pri sedanjem povečevanju bi bilo potrebno vsako leto zgraditi eno novo elektrarno, ker to ni mogoče, moramo toliko več električne energije uvoziti iz drugih držav. To pa povzroča energetsko odvisnost Slovenije od drugih držav, ki pridelajo viške električne energije. Poleg tega mnogi načini za pridobivanje električne energije z izpusti toplogrednih plinov povzročajo onesnaževanje okolja. Takšen trend lahko omilimo z učinkovito rabo energije, ki bo hkrati omogočila varovanje okolja in izboljšanje kakovosti življenja za vsakega posameznika in za bodoče generacije. Pri tem pa lahko pomaga prav vsak od nas. Z učinkovito rabo energije prihranimo energijo in denar! Morda se nam kot posameznikom zdi, da bi sami le težko prispevali k varčevanju z električno energijo in s tem k varovanju okolja. Vendar se moramo zavedati, da pri tem nismo sami. Z zmanjševanjem stroškov za električno energijo lahko začnemo kar v svojem domu in na delovnem mestu. Veliko lahko naredimo že s pravilnim odnosom do uporabe naprav, ki električno energijo potrebujejo za svoje delovanje. Izklopimo luči, ki jih ne potrebujemo, peremo ponoči, ko je električni tok cenejši, poiščemo naprave, ki v stanju mirovanja (stand by) še vedno porabljajo energijo, in jih v celoti izklopimo. Tako prihranimo del denarja, saj se zaradi manjše porabe električne energije zmanjša tudi strošek za plačilo električne energije. Najvarčnejša je ugasnjena žarnica, zato luči ugašajmo povsod tam, kjer jih ne potrebujemo. Uporabljajmo varčne žarnice. Porabijo štirikrat manj električne energije kot navadne z žarilno nitko in trajajo vsaj desetkrat dlje. Porabo električne energije uravnavamo z domišljeno razporeditvijo luči. Delovne površine naj bodo čim bližje okna. Pravilna razporeditev svetil močno vpliva na porabo električne energije. Zavese na oknih naj bodo tanke in prosojne. Prašne žarnice svetijo slabše. Kadar pri delu potrebujemo močnejšo svetlobo, raje uporabimo namizno svetilko, kot da po nepotrebnem močno osvetljujemo celoten prostor. Svetloba, ki jo daje svetilka, je odvisna tudi od oblike svetilke. Več svetlobe dobimo iz odprtih in prosojnih svetilk. Optimalna temperatura v hladilniku je približno 4 stopinje Celzija, ker se poraba električne energije pri vzdrževanju nižje temperature močno poveča. Višja temperatura pa ni priporočljiva, saj se hrana hitreje pokvari. Hladilnika in zamrzovalnika ne odpirajmo po nepotrebnem. Vrata naj bodo odprta le toliko časa, da iz hladilnika vzamemo oziroma vanj položimo želene stvari. V hladilnik in zamrzovalnik spadajo le ohlajene stvari, sicer se hitreje tvori led, ki poveča porabo energije. En sam milimeter ledu v hladilniku ali zamrzovalniku pomeni nekaj odstotkov večjo porabo električne energije. Redno odstranjujmo ledne obloge. Te namreč močno zmanjšajo učinkovitost hlajenja in močno povečajo porabo električne energije. Dotrajano tesnilo na vratih moramo takoj zamenjati, prav tako vedno preverimo, če so vrata tesno zaprta. Hladilnih rešetk na zadnji strani ne smemo pokriti, saj s tem zmanjšamo učinkovitost odvajanja toplote iz hladilnika oziroma zamrzovalnika. Pred kurilno sezono preverimo tesnjenje oken. Na netesna okna prilepimo samolepilni trak za tesnjenje. Boljši so gumijasti kot penasti trakovi, saj so prožnejši in se sčasoma manj izrabijo. Tesnila moramo na okna oziroma vrata namestiti po celi stični površini, sicer bomo dosegli le to, da bodo puščala na drugih mestih. V zimskih mesecih ponoči okna po možnosti zastirajmo s polknicami oziroma roletami. Zaradi nižjih nočnih temperatur so tedaj izgube toplote največje. V kurilni sezoni prostore zračimo v najtoplejšem času dneva. Kadar zračite, je bolje za krajši čas odpreti okna in vrata, dolgotrajnejše zračenje pri priprtih oknih in vratih je manj učinkovito. Televizijski in radijski sprejemniki, računalniki in njihovi priključki porabijo približno 11 odstotkov električne energije v gospodinjstvih. Velika količina naprav za predvajanje glasbe, CD- in DVD-predvajalniki, tudi po izklopu porabljajo električni tok, če niso fizično izključeni z električnega omrežja ali če električno napajanje ni prekinjeno s posebnim stikalom v električnem priključku. Popolnoma izklapljajte televizor po končani uporabi, saj v načinu "stand by" še naprej porablja električno energijo. Prenosni računalniki porabijo manj električne energije kot namizni. Računalnik ob odhodu iz službe izklopimo. Monitorji s ploskimi zasloni so energetsko varčnejši kot katodni. 23

24 izlet Koroška vabi tudi vas Strokovno-kulturna ekskurzija Inštituta za medicinsko rehabilitacijo na Koroško Jasmina Beličič, dipl. fizioterapevtka Zaposleni fizioterapevti, delovni terapevti, zdravniki, administrativne delavke in bolničarke smo se 10. maja 2008 odpravili na enodnevno strokovno ekskurzijo v prav določeno smer Slovenije. V spočitem vzdušju smo pot nadaljevali do turistične kmetije Klančnik. Ker smo pričakovali povprečno kmetijo, smo ostrmeli nad tem, kar so nam pokazali in povedali. Medtem ko smo pokušali doma pridelane izdelke, nam je znal gospodar kmetije na humoren in prijeten način povedati veliko o življenju na kmetiji nekoč in danes. Kmetija je obogatena z enim redkih robotov za molžo krav (brez prisotnosti ljudi), ki smo ga lahko videli. Zato, pravi gospodar, da lahko tisti, ki živijo na kmetiji, več postorijo drugod, dela pa jim nikoli ne zmanjka. Površine njihovega posestva se razširjajo na skoraj neskončne hektarje, kjer se pasejo številni damjaki in mufloni. Po asfaltni cesti sredi gozda smo si s turističnim vlakcem ogledali tudi to posebnost kmetije. Očarujoče! Na cilju vožnje pa: lovska koča z bogato lovsko zbirko! Kar tam bi ostali, a nas je čakala pot naprej, naslednji ogled. Obiskali smo še Muzej kovaštva in gasilstva na Muti. Gospod vodič nam je skušal na razumljiv in zanimiv način predstaviti muzejske znamenitosti in pomen tovrstne dediščine, na katero je prebivalstvo zelo ponosno. 24 Koroška. V preteklosti je tu dišalo po gozdovih, po železarstvu in lesni industriji. Danes je narava še vedno neokrnjena, gostoljubni domačini pa nam skušajo na zanimiv in doživet način prikazati dela tesarjev, oglarjev, kovačev, splavarjev in»pavrov«. Del svojega načina življenja so iznajdljivo prepletli s turizmom. Človek se namreč težko odloči, da bo obiskal ta del Slovenije. Ko pa je posameznik enkrat tam, se komaj upira razvajanju v termah, bivanju v turističnih kmetijah, splavarjenju po Dravi, kralju Matjažu... Na stičišču treh dolin: Mežiške, Dravske in Mislinjske, smo ta občutek okusili na lastni koži. V sončno obetavnem sobotnem jutru smo se, zbrani in na ta dan dela prosti, z avtobusom odpeljali proti termam Topolščica. Naš prihod je bil napovedan, a presenetilo nas je, da so si vodilne osebe term v soboto vzele čas za naš obisk. Gostoljubno so nas sprejeli, naša kolegica, fizioterapevtka, pa nam je prijazno razkazala notranji terapevtski del toplic, zunanjo ponudbo zdravilišča ter očarljivost narave, kamor so»umeščene«terme. Odgovarjala je na vsa naša strokovna vprašanja v zvezi z obravnavanimi bolniki in s terapevtskim delom. Na koncu ogleda so nas vodstveni delavci, ki so nas sprejeli, pogostili in nas povabili, naj jih ponovno obiščemo. Vsi izletniki smo bili prepričani, da je naša vodja fizioterapevtov, ki je organizirala strokovno ekskurzijo, izbrala pravo kombinacijo. Dobra kombinacija strokovnega in družabnega podviga za zaposlene je, ko sodelavci, ki sicer dobršen del dneva skupaj preživljajo na delovnem mestu, svoje druženje povežejo še z novimi kraji in strokovno razširjenimi obzorji Če bi se naš izlet tukaj zaključil, bi ga ocenili kot odličnega, saj je izpolnil svoj namen. Vendar smo tej odličnosti dodali še»piko na i«s splavarjenjem po Dravi. Naslednje besede naj ne zvenijo kot reklama za splavarje, temveč je v njih skrito navdušenje nad»flosarji«. Preprosto, treba jih je doživeti! Za vtis, kako je na splavu, ima človek dovolj že deset minut splavarjenja. Ti koroški fantje in dekleta pa znajo dve uri splavarjenja spremeniti v deset minut. Pričarajo namreč vzdušje preteklosti, iz potnikov izvabijo salve smeha, povabijo k plesu po podnu, ki ne drsi, odigrajo igrice in turiste vključijo v nastope, podelijo nagrade... Eno od nagrad je dobila tudi skupinica iz IMR. Kaj se skriva v nagradi, še ne vemo, dobili naj bi jo po pošti. Bi pa znala biti nagrada, kakor so Korošci navihani,»sezonska karta za splavarjenje za lansko leto«. Nam pa tudi taka nagrada ne more do živega, ko ima vzdušje ekskurzije tako pozitiven učinek! Vsem priporočamo izlet na Koroško. Pa da ne bo zvenelo komercialno medijsko, sami izberite svoje poti. Vseeno pa priporočamo zaposlenim po vseh delovnih enotah znotraj UKC, naj vsaj enkrat na leto organizirajo strokovno-kulturno ekskurzijo kot eno od oblik preventive pred poklicnim izgorevanjem. Se spomnite, da smo hodili na ekskurzije že o osnovni šoli, kasneje pa v srednjih in ponekod še na fakultetah? Ob spominih na njih nam nasmeški lezejo na obraz. To je to! Kralj Matjaž? Prihodnjič. Ker spi, nas bo počakal...

25 preberite Kaj menijo o nas Pohvala Dne se je moj sin Jaka pri vožnji s skirojem precej grdo poškodoval. Po urgentni obravnavi v vaši ustanovi je bil sprejet na Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno nego, oddelek A. Ker je bilo njegovo stanje zelo resno, najprej smo sumili, da gre za poškodbo glave, sem bila zanj in za njegovo zdravje zelo zaskrbljena. Zato bi na tem mestu rada pohvalila vse, ki so kakor koli pomagali mojemu sinu: okulista, katerega imena, žal, ne vem, dr. Macuro, dr. Jugoviča, dr. Dovšaka, dr. Koščevo, pri kateri nadaljujeva zdravljenje na Očesni kliniki, dr. Kanskega, ki ga je operiral. Rada bi pohvalila tudi vse ostale, ki so mu kakor koli nudili strokovno pomoč, pa si njihovih imen, žal, nisem zapomnila. Še prav posebej pa bi rada pohvalila vse sestre na tem oddelku. Te gospe so lahko vzor vsem, ki imajo kakor koli opravka z ljudmi. Ne samo, da so vzorno in predano poskrbele za mojega sina, z možem sva jih imela možnost opazovati tudi ponoči, ko sva dežurala pri najinem sinu. Tudi takrat, ko jih starši niso videli, so za otroke skrbele z največjo skrbjo in strokovnostjo. Vedno so se takoj odzvale, ko je kakšen od otrok zajokal, takoj so mu pomagala in poskrbele, da se zaradi joka enega otroka ne bi zbudili drugi. Pri vsem svojem delu, ki so ga imele res obilo, pa so še vedno zmogle najti tolažilno besedo zame ali za katero koli drugo mamico. Te sestre odlikuje izjemna človečnost, predanost, strokovnost, skrbnost, prijaznost in veliko srce. Še enkrat iskrena hvala! V. J. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja Rad bi se iskreno zahvalil mag. Alešu Breclju, dr. med., za uspešno opravljeno težko operacijo našega očeta, dedka in pradedka V. F. Glede na njegovo starost (84 let) in zdravstveno stanje pred operacijo smo veseli, da so se mag. Aleš Brecelj, dr. med., in njegovi sodelavci izjemno potrudili in uspešno izvedli težko operacijo, po kateri sedaj dobro okreva. Prepričani smo, da bo V. F. z Vašo in našo pomočjo ter s svojo močno voljo še dolga leta z nami. Želim Vam še veliko delovnih uspehov v Vaše zadovoljstvo in zadovoljstvo pacientov. Z. F. v imenu najožjih sorodnikov Klinični oddelek za nevrofiziologijo Bila sem na pregledu ( EMG ) v Vaši ustanovi. Prihajam iz Primorske. Žal ne vem priimkov tistih, ki so pregled opravili, vendar moram vse osebe, s katerimi sem imela kakršen koli kontakt, zelo pohvaliti. Do sedaj sem imela v domačem okolju kar precej opravkov z medicinskim osebjem, vendar takšne prijaznosti kot pri vas še nisem doživela. Vsi so bili izredno prijazni. Pohvalno je tudi to, da sem bila na vrsti takrat, ko sem bila naročena. Še enkrat hvala vsem! Vsem skupaj želim še veliko poslovnih in osebnih uspehov. B. M. Urgentni kirurški blok Zaradi poškodbe sem se znašla na urgenci in sem bila izjemno presenečena, kako lepo so vsi ravnali z menoj. Vsem trem zdravnikom, imen katerih na žalost ne poznam, bi se rada zahvalila za prijaznost, strokovnost in potrpežljivost. Prav tako so bili vsi izjemno prijazni in razumevajoči v sprejemni pisarni in operacijski sobi. Ker je na račun zdravnikov precej negativnih pripomb, se mi je zdelo pošteno, da Vas tudi kdaj pohvalijo. Na urgenci sem bila prvič, moj obisk pa je bil, zahvaljujoč vsem zaposlenim, nadvse prijeten. Še enkrat se vsem zahvaljujem in želim prijeten delovni teden. Z. G. Pohvala Zelo rad bi pohvalil vse, ki so bili udeleženi pri zdravljenju tašče M. S., ki bo letos stara 92 let. Pohvalo bi začel z: reševalno ekipo, ki je iz Dravelj do Urgentnega bloka z izkušenim voznikom v gostem prometu potrebovala slabih 5 minut; IPP, kjer so opravili temeljite preglede, vključno z rentgeniziranjem in infuzijo; Pacient službo, ki je taščo zaradi previsokega pritiska, pljučnice in vode v pljučih odpeljala v bolnico dr. Petra Držaja; Klinični oddelek za hipertenzijo, kjer je poleg vodje mag. Barbare Salobir, dr. med., bila njena sobna zdravnice dr. Krašna s sestro Tončko in ostalim strežnim osebjem, za katerega, žal ne vem imen. Po svojih besedah je bila sprejeta in obravnavana»kot kraljica«. Tudi na preiskavah, ki so bile, vključno z rentgeniziranjem, potrebne, je bil odnos do nje na isti prijazni ravni. Osebje je redno hodilo v sobo kontrolirat, kako je z bolnicami, jih spraševalo o počutju, jim pomagalo pri toaleti in pri razgibavanju. Zdravnici in sestrsko osebje so bili vedno pripravljeni za pogovor z ženo, ko je bila pri njej na obisku. Ko se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo, sta jo domov pripeljala in do tretjega nadstropja prinesla mlada in prav tako prijazna uslužbenca Pacienta. Vsem zaposlenim, ki obravnavajo vse paciente spoštljivo in enako, se v njenem, ženinem in v svojem imenu najlepše zahvaljujem. B. F. Sporočilo za kuhinjo Primorke (Izola, Portorož) iz sobe št. 1 (endokrinologija) se vam zahvaljujemo za okusno hrano, ki smo jo z veseljem jedle v času naše hospitalizacije. 25

26 koristno Hitro pripravljeno pecivo Biserka Marolt Meden Foto: Biserka Marolt Meden 26 Mokro pecivo Tokratni recept smo si sposodili in lične knjižice DIŠEČI navdih, Slastni kolači respiratornih terapevtk in enega terapevta, ki jo je izdal Oddelek za respiratorno terapijo, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana, ob jubilejnem 25. podiplomskem seminarju SRKF, ki je maja 2008 potekal v Ljubljani. Knjižico sta pripravil in uredili Maja Potočnik in Kristina Mahne. Kot je v uvodu v knjižico zapisala predsednica Sekcije za respiratorno in kardiovaskularno fizioterapijo pri Društvu fizioterapevtov Slovenije, knjižica ni samo pregled dobrot, ampak je tudi potovanje v njihove družine in domove. Takole pravi:»različni recepti, ki smo jih izbrali, so naši prazniki, domovi velikokrat dišijo po Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / avgust 08 njih, so spomin na mamo ali babico in so tesno povezani z nami. Zato so še posebej dragoceni.«helena Samec je prispevala recept za Mokro pecivo Sestavine: 4 jajca 1-2 jogurtova lončka sladkorja 2 zavitka vanilijevega sladkorja jogurtov lonček olja 2 jogurtova lončka mleka 2 jogurtova lončka pšeničnega zdroba in zavitek pecilnega praška 10 dag rozin 10 dag mletih orehov 6 naribanih jabolk Jajca in sladkor mešamo, da masa naraste. Med mešanjem počasi vlivamo olje, mleko, potem dodamo orehe, jabolka, rozine in zdrob s pecilnim praškom. Vse dobro premešamo. Testo je bolj tekoče. Vlijemo ga v dobro namazan pekač (uporabimo velikega iz pečice) in pečemo 30 minut pri stopinjah C. Ohlajeno pecivo prelijemo s čokoladno glazuro. Namesto s čokolado lahko pecivo premažete s stepeno sladko smetano in posujete s kakavom. P.s. Ker sem potrebovala fotografijo, sem pecivo spekla in ga namesto s čokolado premazala s kislo smetano, v katero sem vmešala kokosovo moko. Moji odjemalci so pecivo pohvalili

27 preberite Klopi- prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni Služba za odnose z javnostmi V poletnih dneh v naravi iščemo tako ohladitev kot tudi sprostitev. Veliko se jih poda na gobarjenje in marsikdo najde čas za priljubljeno rekreacijo v naravi. S tem pa se tudi bolj izpostavljamo nevenarnostim okužb, kajti klopi, ki prežijo na nas v naravi, so prenašalci in povzročitelji različnih bolezni. Pri nas sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska bolrelioza. Značilnosti klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji Klopni meningoencefalitis (KME) je virusno vnetje možgan in možganskih ovojnic, ki je v Sloveniji endemična bolezen. Bolezen se pojavi 10 do 20 dni po vbodu okuženega klopa. Endemično območje omejimo s črto, ki poteka od Jesenic čez Škofjo Loko in Postojno do Kočevja, nato proti Litiji in prek Zidanega Mosta ter mimo Celja in Šentjurja. V Slovenji oboli letno med 70 in 330 oseb. Število obolelih iz leta v leto precej niha. Razlike v obolevanju so lahko posledica spremenb v klimatskih razmerah in dogajanja v naravi. KME se pojavlja sezonsko, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopa, ki je najpomembnejši prenašalec povzročitelja tega obolenja. V naših razmerah se večina primerov pojavi od maja do septembra. Izraziti višek je opazen v juliju in avgustu. Po besedah izr. prof. dr. Stanke Lotrič Furlan, dr. med. Iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je bilo v letošnjem letu do začetka junija obravnavano približno 30 odraslih bolnikov s KME. V tem obdobju pa vsak dan sprejmejo kakšnega bolnika in se število veča. Najbolj uspešen način zavarovanja pred boleznijo je cepljenje. Za učinkovito cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Običajno damo prva dva odmerka cepiva v razmaku 1 do 3 mesecev, tretji odmerek pa čez 9 do 12 mesecev. Pomembno je, da dobi cepljeni prva dva odmerkai cepiva še v času, ko klopi niso aktivni, torej v zimskih mesecih. Na ta način dosežemo, da so v času, ko nastopi sezona klopov, že zaščiteni proti bolezni. Stanka Lotrič Furlan, dr. med. zelo priporoča cepljenje in meni, da bi morali več narediti pri obveščanju ljudi o koristih cepljenja. Cepljenje je smiselno tudi izven priporočenih mesecev, vendar se potem skrajša časovni razmik med prvim in drugim odmerkom cepiva na 14 dni. Za cepljenje proti KME še ni prepozno. Na cepljenje se je treba naročiti in ga plačati. V sosednji Avstriji se zavedajo vsestranskih koristi cepljenja proti KME in že leta cepijo prebivalce brezplačno in zato imajo zelo malo bolnikov s KME. Cepijo se lahko otroci starejši od enega leta, zgornje starostne omejitve pa ni. Kontraindikacije za cepljenje pa so akutna vročinska bolezen, alergija na jajca oziroma ugotovljena alergija na prvi odmerek cepiva. Cepljenje proti KME je varno in učinkovito, precepljenost v Sloveniji je še vedno prenizka, saj se cepi manj kot 10 odstotkov ljudi. Lymska borelioza v Sloveniji Bolezen, ki jo največkrat imenujemo kar borelioza, je druga pomembna bolezen, katere povzročitelja prenašajo klopi. Povzroča jo bakterija Borrelia burgdorferi. Bakterija živi v klopu, ta pa jo ob zajedanju prenese na človeka. Za razliko od KME, za katerega je značilno, da se bolezen pojavlja le na določenih predelih Slovenije, se borelioza pojavlja po vsej Sloveniji. Pregled obolevanja pokaže, da je ogroženost prebivalcev velika, saj oboli letno med 10 in 20 oseb na prebivalcev. To uvršča boreliozo med najpomembnejše nalezljive bolezni v Sloveniji. Če bolezni v žačetku ne zdravimo, lahko poteka v treh fazah in prizadene različne organe. Najbolj pomembno je, da ne spregledamo prve faze bolezni, ki se začne s kožno spremembo. Ta se pojavi približno 7 do 14 dni lahko tudi nekaj mesecev po klopovem vbodu, običajno na mestu vboda. Najprej je koža na mestu vboda rdeča. Rdečina, ki je lahko za dlan velika (lahko tudi večja), začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo. Zato imenujemo to kožno spremembo tudi potujoča rdečina. Lahko se pojavi celo na drugem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Če opazite na koži sumljivo rdečino po vbodu klopa, morate nemudoma obiskati osebnega zdravnika. Stanka Lotrič Furlan, dr. med. pravi, da v teh dneh na dan pregledajo najmanj pet bolnikov z eritema migrans. Ne opažamo, da je trenutno bolnikov s KME ali lymsko boreliozo več. Na področju zdravljenja pa ni nič novega. Bolnike s KME zdravimo simptomatsko, ker je virusna bolezen, bolnike z lymsko boreliozo pa z antibiotiki. Zdravljenje z antibiotiki je smiselno v vseh stadijih lymske borelioze, najbolj uspešno pa je zgodaj v poteku bolezni. Cepiva proti boreliozi v Evropi ni in ga tudi kmalu ne pričakujemo. Smrtnih primerov zaradi borelioze v UKC Ljubljana še nismo imeli. Za KME pa je smrtnost od 0,5 2 odstotkov od obolelih in tudi v UKC Ljubljana na leto umre eden do dva bolnika. Za konec še nekaj nasvetov: - za zadrževanje v gozdu ali na travnikih imejte oblačila iz gladkega materiala, kar klopom otežkoča oprijemanje, - vse odkrite dele telesa večkrat premažite s snovmi, ki odvračajo mrčes, - po bivanju v naravi se vedno temeljito preglejte, - klopa ne odstranjujte na silo, da ga ne odtrgate in bi glavica klopa ostala v koži. Ne drži, da če klopa namažete z oljem ali alkoholom, ga tako zadušite. Najbolje je, da klopa čimprej odstranite s pinceto, tako da ga primete tik ob koži in pazljivo izvlečete. Primerne pincete za odstranjevanje klopov so na voljo v lekarnah. 27

28 razvedrilo Križanka 28

29 druženje Piknik v Simonovem zalivu Saša Kotar V SDZNS smo 21. junija 2008 organizirali tretji tradicionalni piknik v Simonovem zalivu v Izoli. Prišlo je okoli 3500 udeležencev iz vse Slovenije, preko 450 iz SE KC Ljubljana. Organizirali smo 7 avtobusov za tiste, ki niso pripotovali s svojim prevozom. Bilo je prijetno za oko in naša čutila, dobro smo jedli, se prijetno zabavali s skupino Rok N band, sonce pa je sijalo v vsej svoji moči. Vse udeležence so pozdravili: generalna sekretarka Flory Banovac, predsednica SDZNS Jelka Mlakar in prof.dr. Tomislav Klokočovnik, dr. med., župan občine Izola, sicer zaposlen na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljana. Povabilu na piknik sta se odzvali tudi nekdanja predsednica SDZNS Jelka Černivec in Darinka Klemenc, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege - Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Obiskala nas je»sestra Franja«, ki nam je predstavila svoje poglede na pogajanja z vladnim pogajalcem. Nastopila je ciganska plesna skupina plesne šole Fredi iz Izole. Udeleženci so se pomerili v različnih športnih dejavnostih (odbojka na mivki, med dvema ognjema, vlečenje vrvi, pedalini, mokri poligon, suhi slalom, pikado in mini golf). Žal med tekmovalci ni bilo članov iz naše sindikalne enote. Skratka, dan smo izkoristili za druženje, prijateljstvo, spoznavanje novih kolegov In tudi kakšna ljubezen je na novo vzplamtela. Za spomin na ta dan pa še nekaj fotografij. V pričakovanju dopustniških dni in plače po novem vas lepo pozdravljam in želim mirne ter sproščene počitnice. 29

30 anketa Kako premagujemo v službi in doma vročino Biserka Marolt Meden Dr. Tanja Gmeiner Stopar, mag. farm., Klinika za nuklearno medicino Poleti je delo v Kliniki za nuklearno medicino še posebno zahtevno. Sonce neusmiljeno pripeka, sistem klimatizacije pa pregretega zraka ne uspeva zamenjati s primerno ohlajenim. Čeprav nas zaradi klime oziroma prezračevanja ali ogrevanja pozimi velikokrat zebe, nam je poleti peklensko vroče. Še najbolj hudo je v komori, kjer pripravljamo preparate in moramo nositi težko zaščitno svinčeno oblačilo (predpasnik). Delo s svinčeno zaščito je naporno že v najbolj primernih temperaturah, v vročini pa še toliko bolj. Velikokrat izmerimo tudi 32 stopinj in sami se pošalimo, da pri nas ne potrebujemo niti fitnesa niti savne, saj imamo vse to kar na delovnem mestu, ko delamo v komori. Po delovnem času se najraje ohladim v naravi. Foto: Biserka Marolt Meden Irena Špela Cvetežar, dipl. m. s., Klinični oddelek za urologijo Kot pedagoška medicinska sestra in enterostomalna terapevtka na oddelku skrbim za izobraževanje pacientov in za vaje študentov. Poleti si delo uredimo tako, da ga čim več opravimo v sobi za intenzivno nego, ki je edina ustrezno klimatizirana. Vsi srednji prostori na oddelku so namreč slabo zračeni in zelo vroči, zato se jim poleti raje izognemo Še zlasti bolniške sobe v južnem delu stavbe so tako vroče, da je v hudi vročini res težko. Pomagamo si z ventilatorji, ponoči pa naredimo prepih, da se zrak temeljito izmenja. Tudi naše uniforma niso najbolj primerne oziroma prilagojene za hudo poletno vročino, zato bodo pri tem potrebne spremembe. Ko pridem domov, pa grem najprej pod hladen tuš, nato pa smuknem v ohlapna in udobna oblačila. Potem pa sledi sladoled, ki me najbolj ohladi. 30 Foto: Biserka Marolt Meden Borut Gubina, dr. med., Klinični oddelek za urologijo Naš Klinični oddelek ima prostore v 8. nadstropju osrednje stavbe UKC Ljubljana, kjer je poleti zagotovo najbolj vroče. Na srečo imamo v»intenzivki«klimo, in kadar je zelo vroče, se kar precej zadržujemo v njej. Poleti je naša intenzivna nega polna do zadnjega kotička, saj v njej pacienti ležijo tudi, če bi že sodili v običajno sobo. Če ni drugega težkega pacienta, jim skušamo bivanje v bolnišnici olajšati vsaj tako, da ležijo v primerno ohlajenem prostoru, ki je, žal, le»intenzivka«. Težko bi bilo tudi brez mrzle vode iz hladilnega balona, a te je vedno dovolj. Ko pa pridem iz službe, sedem na kolo in se odpeljem v naravo, saj se tako sprostim in ohladim. K ohlajevanju v prostem času pa obvezno sodi tudi hladen»špricar«, ki mi v hudi vročini najbolj prija. Foto: Biserka Marolt Meden Aleksandra Kristan Dovč, dietna tehnica v glavni kuhinji Službe za bolniško prehrano Poleti še toliko bolj ugotavljamo, da je prezračevanje oziroma hlajenje v naši kuhinji neustrezno. V delu kuhinje, kjer so kotli, je peklensko vroče, saj tu izmerimo tudi 32 stopinj. Tudi vlage je preveč in včasih smo kar v meglici Ena ura in pol ob kotlu, kjer temperatura hrane ne sme pasti pod 75 stopinj, je zelo naporna. Pomagam si tako, da zmočim papirnat prtiček in si ga»pripnem«pod kapico na čelo. Pijemo vodo, da se malo ohladimo od znotraj. Čeprav imamo možnost tuširanja, pa nimamo dovolj časa, da bi med delom skočili pod tuš, saj tekoči trak zahteva stalno prisotnost. Vedno je tudi toliko dela, da ni časa za tuširanje. Želimo si, da bi nam uredili takšno klimo, da bi bilo delo v naši kuhinji malo bolj znosno. Tuširanje je prvo opravilo, ko pridem domov, potem pa sledi počitek, saj imam doma klimo.

31 tekmovanje PAPIRUS 2008 Slovensko društvo za odnose z javnostmi vsako podeli nagrade za najboljše interno glasilo. Na letošnjem tekmovanju za nagrado Papirus, ki je namenjena najboljšemu slovenskemu internemu glasilu, je največ točk in nagrado prejelo glasilo Hidria. Priznanje za najboljšo naslovnico si je zaslužila revija Pika na G velenjskega Gorenja, najboljše elektronsko glasilo E-skupaj pa še vedno pripravljajo v Telekomu. Tekmovanje za nagrado Papirus, v okviru katere poteka tekmovanje za najboljše interne medije, se je med slovenskimi podjetji in zavodi že dobro prejelo, saj se je na letošnje tekmovanje poleg nekaj že uveljavljenih internih glasil prijavilo tudi lepo število novih. Sicer se je na letošnje tekmovanje skupaj prijavilo 25 podjetij, od tega jih je 24 sodelovalo v kategoriji revija/časopis, 8 se jih je hkrati potegovalo tudi za naslov najboljše naslovnice, dve podjetji sta se prijavili še v kategoriji najboljša fotografija in dve za najboljše elektronsko glasilo, kar pomeni, da je bilo v vseh razpisanih kategorijah skupno 36 prijav (lani 35). In kakšni so bili letošnji rezultati? Največ točk 191, je zbrala revija Hidria istoimenskega podjetja, na drugo mesto se je z osvojenimi 181 točkami uvrstila revija Trimotim podjetja Trimo in na tretje (179 točk) Pika na G iz Gorenja. Naše interno glasilo je doseglo 7. mesto. Letošnja žirija je ocenjevala sporočilnost medija in izpolnjevanje poslanstva, novinarsko vrednost ter povezanost z oblikovno zasnovo. Pohvaljeni smo bili glede vsebine, sistematične organizacije tem, razporeditve člankov, izpolnjevanja poslanstva in ciljev časopisa, odlično spodbujamo pripadnost zaposlenih in hkrati težimo k povezanosti organizacijskih enot, pa tudi ciljne javnosti so dobro zastopane. Interni časopis ustvarjamo skupaj z vami, zato čestitke vsem tistim, ki ste pomagali pri tem, da je naš časopis še boljši in tudi v bodoče se veselimo sodelovanja z vami. Polona. M. L. Wallas

32 6 mesecev, več kot 600 izdelkov. Ponudba velja od do ZAKLENJENA CENA EUR 2,35 Sladoled Viennetta dva okusa: čokalada ali vanilija, 650 ml Unilever EUR 0,55 Skuta s podloženim sadjem, več okusov, 110 g Ljubljanske mlekarne, Ljubljana EUR 1,99 Slovenska domača skuta 500 g, Pomurske mlekarne, Murska Sobota EUR 1,89 Sir Fitaki 500 g Kaeserei Champignon Hofmeister, Nemčija EUR EUR 1,89 2,70 Turistična pašteta Bonboniera Raffaello ribja pašteta iz zelenjave in morskih 150 g, Ferrero rib, trojno pakiranje, Delamaris, Izola EUR 9,14 Oljčno olje Dioklecijan ekstra deviško, 0.75 litra Kapetan EUR 1,99 Otroški šampon Johnson s več vrst, 300 ml, Johnson& Johnson EUR 2,19 Šampon Nivea za lase, več vrst, 250 ml Beiersdorf EUR 9,69 Detergent Ariel dve vrsti: Mountain Springs, 3 kg ali White flowers, 3 kg ali Hydractive color, tekoči, 2.25 litra, P&G Izdelkom, označenim z označevalcem»zaklenjena cena«, zagotavljamo, da bodo njihove cene šest mesecev enake ali nižje, kot so bile ob uvedbi v projekt»zaklenjena cena«. Izdelki iz projekta»zaklenjena cena«so lahko vključeni v kratkoročne prodajne akcije, krajše od enega meseca, pri čemer se cena tem izdelkom v času akcije še dodatno zniža, po koncu akcije pa se ustrezno poviša in sicer tako, da ostane enaka ali nižja kot je bila pred vključitvijo v akcijo. V posameznem šestmesečnem obdobju je izbor izdelkov stalen, dodatno se lahko vključujejo novi vonji oz. okusi izdelkov, ki so že vključeni v»zaklenjene cene«, pri čemer pa se cene na novo vključenih vonjev oz. okusov ne smejo razlikovati od že vključenih vonjev oz. okusov. Za naknadno vključene izdelke novih vonjev oz. okusov velja vse, kar velja za»zaklenjene cene«, vendar le do izteka posameznega šestmesečnega obdobja. Trajanje posameznega šestmesečnega obdobja je navedeno na plakatu na prodajnem mestu. Slike so simbolne. Seznam izdelkov si lahko ogledate na spletni strani: