PREKOMERNA TEŢA Z VIDIKA NEENAKOSTI V ZDRAVJU
|
|
- Hubert Stephens
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 UNIVERZA V LJUBLJANI MEDICINSKA FAKULTETA Katedra za javno zdravje PREKOMERNA TEŢA Z VIDIKA NEENAKOSTI V ZDRAVJU Mentorica: Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr.med., spec. higiene Ustanova mentorja: Pri seminarju so sodelovali: Mojca Bitenc, Alja Matelič, Gregor Merslavič, Karin Rojs, Rene Romih, Monika Simerl, Katarina Snoj, Sebastian Stefanović. Letnik: M3 Študijsko leto: 2011 Datum predstavitve teme:
2 POVZETEK Prekomerna telesna teţa je eden izmed večjih zdravstvenih problemov dandanes. Opredeljena je kot pojav, kjer je teţa posameznika večja od pričakovane, glede na telesno višina in spol. Lahko povzroči zdravstvene probleme in zmanjša kvaliteto ţivljenja. Skrajno stanje prekomerne prehranjenosti imenujemo debelost. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Je leta 1997 potrdila debelost kot bolezen. Z debelostjo se srečamo ţe pri otrocih. Raziskave so potrdile, da je največ prekomerno teţkih otrok Severni in Juţni Ameriki, sledi Evropa in nato Bliţnji vzhod. V Sloveniji se deleţ prekomernih otrok giblje okoli 20%. Debelost v otroštvu povečuje tveganje za srčno-ţilna obolenja, sladkorno bolezen, rakava obolenja... Velik vpliv na debelost pri otrocih ima trţenje hrane otrokom, saj so oglaševalci razvili zelo dober sistem, ki pritgne otroke k njihovim izdelkom. Poleg tega pa debelost predstavlja tudi velik strošek v zdravstveni blagajni. Zaskrbljujoče je dejstvo, da ima več kot polovica vseh odraslih prebivalcev v Evropski uniji zdaj čezmerno telesno teţo ali je debelih. Razlogov za prekomerno telesno teţo je več: izpuščanje obrokov, prevelik energijski vnos, slabo znanje o prehrani, socialni status, premalo rekreacije... Velik vpliv na prekomerno teţo ljudi ima tudi socialni status. Ti ljudje namreč nimajo dostopa do znanja o zdravi prehrani, prav tako pa ne do kvalitetne hrane in primerne rekreacije. Ker je debelost v porastu, je potrebno ukrepati takoj, da se problem zajezi. Ukrepi so usmerjeni predvsem v varnost hrane, zagotavljanje zdrave in dostopne prehrane za prebivalce, izobraţevanje in promocijo zdrave prehrane in številne ukrepe, ki se nanašajo na problem debelosti, kot so fizična aktivnost, uţivanje alkohola, skrb za zdrava okolja itd. Pomembno je tudi spremljanje situacije na področju zagotavljanja varne in zdrave hrane.
3 UVOD Prekomerna prehranjenost predstavlja enega največjih javnozdravstvenih problemov, katerega pojavnost se je od 80. let prejšnjega stoletja v mnogih drţavah kar potrojila. Število prizadetih še naprej narašča z zaskrbljujočo hitrostjo, še posebno pri otrocih. V Evropski regiji WHO debelost ţe zdaj predstavlja 2-8 % finančnega bremena v zdravstvu in je povezana z % smrti (1). Če se ţeli to epidemijo zajeziti, je potrebno ukrepanje tako s strani druţbe kot vodstva drţav. Drţavna politika bi morala spodbujati in omogočati priloţnosti za večjo telesno aktivnost ter izboljšati dostop do zdrave hrane. Prav tako bi morala spodbujati sodelovanje vladnega, javnega in privatnega sektorja pri reševanju tega perečega problema (1). Prekomerna prehranjenost je opredeljena kot pojav, pri katerem je telesna teţa posameznika večja od normalne teţe za določeno telesno višino in spol, kar lahko povzroči zdravstvene probleme in skrajša pričakovano ţivljenjsko dobo. Skrajno stanje prekomerne prehranjenosti imenujemo debelost. Debelost je bolezen, kar je leta 1997 potrdila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Včasih je bila debelost opredeljena kot vsaka teţa, ki je bila večja od idealne teţe za več kot 10%, vendar je prihajalo do teţav pri določanju idealne teţe. Obstajale so številne tabele, ki so povzročale zmedo in velikokrat privedle do napačnih zaključkov. Sedaj je zmede na področju določanja idealne teţe manj, saj so sprejeta natančna stališča in dana navodila, kako jo določati. Metod je več, med najpogostejšimi pa so indeks telesne mase (ITM oz. BMI), antropometrija nadlahti, merjenje koţnih gub, razmerja za oceno razporeditve maščevja, razmerje pas-boki in indeks dvojnega stoţca. Indeks telesne mase (BMI) izračunamo tako, da telesno teţo (v kilogramih) delimo s kvadratom telesne višine (v metrih). Gleda na navodila SZO je normalen BMI za odrasle ţenske in moške od 18,5 do 25, vendar se pri vrednostih nad 21,5 ţe pojavljajo bolezni, ki so zapleti ali posledice debelosti. Za otroke priporočilo o normalnem BMI še ni natančno določeno, zato nam pri njih sluţi za določanje idealne telesne teţe meritev obsegov in podkoţnega maščevja. BMI med 25 in 29,9 pomeni prekomerno telesno teţo, BMI med 30 in 34,9 pomeni debelost, med 35 in 39,9 hudo debelost in nad 40 morbidno debelost (2). Neenakost v zdravju se nanaša na razlike v zdravju in zdravstveni oskrbi med različnimi populacijami oz. demografskimi skupinami, ki lahko vključujejo razlike v prisotnosti določenih bolezni, izidih bolezni in v dostopu do zdravstvene oskrbe med različnimi rasnimi, etničnimi in socialno-ekonomskimi skupinami ter skupinami spolne orientacije. Čeprav ima pri razvoju debelosti veliko vlogo izbrani ţivljenjski slog, na pojavnost vplivajo tudi razni socialno-ekonomski dejavniki, kot so okolje, starost, finančni status, izobrazba,...
4 DEBELOST V OTROŠKI DOBI IN MED ODRASLIM PREBIVALSTVOM Naraščanje preteţkega in debelega prebivalstva je eden izmed pomembnih zdravstvenih problemov. Debelost je namreč eden izmed glavnih vzrokov za številne bolezni, kot so hipertenzija, holesterol, diabetes, bolezni srca in oţilja, respiratorne bolezni (astma), artritise in nekatere oblike raka. Skrb vzbuja dejstvo, da opaţamo naraščanje prekomerne telesne teţe in debelosti tudi pri otrocih, saj to predstavlja veliko tveganje za povečanje števila kroničnih bolezni v odrasli dobi. Debelost v otroštvu in adolescenci je povezana tudi z zgodnejšo umrljivostjo in povečano obolevnostjo, predvsem pa zmanjšano kvaliteto ţivljenja. Otroška debelost Število otrok s prekomerno telesno teţo v razvitem svetu iz leta v leto narašča. Deleţ otrok s prekomerno teţo in debelostjo v svetu je 10%. Največ jih je v Severni in juţni Ameriki (32 %), sledi jima Evropa (20 %) in nato bliţnji vzhod (16 %). Ocenjujejo, da bo leta 2010 v EU kar 26 milijonov (oz. 36,7 %) šolskih otrok s prekomerno telesno teţo, od katerih bo 6 milijonov (oz. 8,8 %) izpolnjevalo kriterije za debelost (3). Tudi v Sloveniji je problem debelosti vedno bliţje. Leta 2007 je bila narejena raziskava na Fakulteti za šport. Pokazala je, da je prekomerno teţkih in debelih ţe 28,9 % fantov in 24,1 % deklet, v starosti od 6 do 19 let. Mednarodna Skupina za raziskavo telesne teţe pri otrocih in mladostnikih pa je opravila drugo raziskavo, ki je pokazala, da je ţe med petletnimi otroki, prekomerno prehranjenih kar 18,4 % dečkov in 20,9 % deklic, pri čemer 9 % dečkov in 7,9 % deklic izpolnjuje merila za debelost (4). Debelost v otroštvu povzroča sladkorno bolezen tipa II in metabolni sindrom, bolezni, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih. Predstavlja pa tudi veliko tveganje za povečanje števila srčno-ţilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v odrasli dobi. Z debelostjo je povezano tudi naraščanje stroškov z zdravstvu. V ZDA na primer znašajo ocenjeni letni stroški zaradi debelosti 117 bilijonov dolarjev, medtem ko so se ocene letnih bolnišničnih stroškov, povezanih z debelostjo otrok, povečale za več kot trikrat (iz 35 na 127 milijonov dolarjev) od leta 1997 do Skupni stroški zaradi debelosti v EU so bili leta 2002 ocenjeni na 32.8 bilijonov evrov (4). Raziskava Inštituta za varovanje zdravja je pokazala, da slovenski otroci ne zauţijejo dovolj sadja in zelenjave. To redno uţiva manj kot polovica deklet in le tretjina fantov. Kar 4,8 % šolskih otrok pa nikoli ne uţiva sadja in 12,6 % nikoli zelenjave, oziroma manj kot enkrat tedensko. Četrtina slovenskih otrok in mladostnikov vsak dan uţiva prigrizke. Poleg tega se prehranjujejo neredno in zauţijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega. V ZDA je ţe leta 1996 uţivanje prigrizkov pri otrocih zajemalo 25 % celotnega energijskega vnosa (3). Na odnos otrok do prehrane vpliva vrsta dejavnikov, kot so pritisk prehranske industrije, medijev, vrstniške skupine, neurejeno prehranjevanje, hitro druţinsko ţivljenje, preobremenjenost in pomanjkanje časa zaradi šolskih in drugih obveznosti ter premajhna dostopnost do zdrave izbire oz. ponudbe. Pomembno vlogo ima tudi trţenje nezdrave hrane otrokom. Otroci so postali tarča prehranske industrije za spodbujanje kulture rednega in pogostega uţivanja brezalkoholnih osveţilnih pijač in hitre hrane ter slabih prehranjevalnih navad. V
5 ZDA porabi ţivilska industrija letno 30 bilijonov dolarjev za oglaševanje. Tako so otroci v ZDA izpostavljeni prehrambenim oglasom letno, od katerih je 72 % namenjenih sladkarijam, ţitaricam in hitri hrani. Tudi v Sloveniji so raziskave potrdile, da je oglaševanje hrane za otroke na prvih mestih med oglasi (4). Debelost pri odraslih Več kot polovica vseh odraslih prebivalcev v Evropski uniji ima zdaj čezmerno telesno teţo ali je debelih. To velja tudi za 15 od 27 drţav EU. Deleţ debelosti, ki pomeni večje tveganje za zdravje kot čezmerna teţa, znaša od manj kot 10 % v Romuniji, Švici in Italiji do več kot 20 % v Zdruţenem kraljestvu, na Irskem, Malti in Islandiji. V povprečju je v drţavah EU 15,5 % odraslega prebivalstva debelega. Slovenija je nad tem povprečjem (16,4 %). Stopnja debelosti se je v zadnjih 20 letih več kot podvojila v večini drţav EU, za katere so na voljo podatki. Hitro povečanje se je pojavilo ne glede na stopnje debelosti pred dvema desetletjema. Debelost se je med letoma 1988 in 2008 več kot podvojila na Nizozemskem in v Zdruţenem kraljestvu, čeprav je na Nizozemskem trenutno več kot pol manjša kot v Zdruţenem kraljestvu. Ker je debelost povezana z večjimi tveganji za kronične bolezni, je povezana tudi z znatnimi dodatnimi stroški zdravstvene oskrbe. V nedavni raziskavi v Angliji je bilo tako ocenjeno, da bi se lahko skupni stroški, povezani s čezmerno teţo in debelostjo, med letoma 2007 in 2015 povečali kar za 70 %, do leta 2025 pa kar za 2,4-krat (5,6). Vzroki za debelost pri odraslih: Izpuščanje obrokov, Prevelik energijski vnos, Slabo znanje o prehrani, slabo razumevanje informacij na ţivilih, pomanjkanje časa za nakupovanje in nezanimanje za zdravo prehrano, Socialni status, spol, starost in izobrazba ter okolje kjer človek ţivi in dela, Odsotnost ali nezadostnost telesne dejavnosti, Psihični vzroki, Dednost, Bolezenska stanja: obolenje ščitnice, nadledvične ţleze in nekatera zdravila nekateri antidepresivi, kontracepcijske tabletke, nekatera zdravila za zdravljenje epilepsije in sladkorne bolezni (8). Mladi odrasli, stari od 18 do 25 let pogosteje posegajo po bananah, ţitih in ţitnih izdelkih, perutnini in mesnih izdelkih, mleku in mlečnih pudingih, majonezi, čokoladi in vseh vrstah sladkih in slanih peciv, od napitkov pa po brezalkoholnih gaziranih in negaziranih pijačah, vodah z okusom, multivitaminskih napitkih in sokovih iz sadnih sirupov. Predstavniki generacije od 26 do 46 let pogosteje izbirajo pomaranče, jagode in lubenice, govedino in jajca, jogurte in sire, sladoled, olivno olje, od napitkov pa sadne sokove. Tudi generacija od 46 do 65 let ima svoj značilni izbor ţivil, kamor spadajo jabolka, hruške, marelice, slive, grozdje, borovnice, limone, suho sadje in zelenjava, sicer pa še svinjina, skuta in mlečni izdelki z manj maščob, med, olje in svinjska mast, od pijač pa prava kava in čaj, mineralna voda ter pivo in vino. Najstarejša generacija tako izrazito izstopa po naboru zauţitih vrst sadja (5,6). PREHRAMBENE NAVADE SLOVENCEV V nadaljevanju bomo predstavili prehrambene navade Slovencev, pri čemer se bomo osredotočili na podatke iz raziskave Inštituta za varovanje zdravja RS, pridobljene z
6 anketiranjem prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 65 let, med letoma 2007 in 2008 (7). Pomembne ugotovitve te ankete z vidika debelosti kot posledice neenakosti v zdravju so bili: 1. Slovenci najpogosteje od vseh obrokov opuščajo zajtrk Vemo, da je ključni element zdravega načina prehranjevanja zauţitje treh glavnih in dveh premostitvenih obrokov dnevno. Zaskrbljujoč je podatek da kar četrtima moških in petina ţensk ne zajtrkuje. 40 % ljudi uţiva tri glavne obroke redno, pri čemer je kosilo najpogosteje glavni obrok, slabih 20 % pa le enega. Bolj redno se prehranjujejo ţenske, starejši in tisti z niţjo izobrazbo, najmanj pa mlajši odrasli (študentje) (7). 2. Spol, starost in izobrazba so ključni dejavniki pri izbiri ţivil Pomembna dejavnika z vidika varovanja zdravja sta njegov rok trajanja, ki ga anketiranci pred nakupom večinoma preverijo, in sestava ţivil, ki pa jo na ţalost preveri veliko manj potrošnikov. Nanjo so bolj pozorne ţenske, višje in visoko izobraţeni odrasli in starejši, ki večkrat bolj skrbijo za zdravje in telesno teţo. To kaţe na velik problem pomanjkljivega znanja o prehrani, slabega razumevanja teh informacij, pomanjkanja časa in nezainteresiranosti za zdrav način prehranjevanja. Tako je ţal še vedno največkrat daleč najpomembnejši kriterij pri nakupu ţivil njihov okus, kar velikokrat slabo vpliva na zdravje posameznika (7). 3. Uţivanje sadja in zelenjave v porastu, ţal pa tudi energijski vnos Razveseljivo je, da se je trend uţivanja sadja in zelenjave v zadnjem desetletju nekoliko izboljšal. To bolj velja za sadje. Najmanj omenjenih ţivil zauţijejo mlajši odrasli, kar je zaskrbljujoče, saj gre za aktivno populacijo, ki bi morala na svoje zdravje še posebej paziti. Ţal pa se poleg povečanega uţivanja sadja in zelenjave povečuje tudi dnevni energijski vnos Slovencev. Vnos maščob se je sicer zmanjšal, ţivalske maščobe pa so nadomestile rastlinske. Največ kalorij dnevno zauţijejo moški in mlajši odrasli z niţjo izobrazbo in niţjim socialnoekonomskim statusom. Posledično se pri omenjenih skupinah najpogosteje pojavljajo teţave z debelostjo in prekomerno telesno teţo (7). 4. Pomembne so ozaveščenost in spremembe na področju prehrambene politike Kljub nekaterim trendom, ki so za zdravje Slovencev pozitivni, na splošno podatki kaţejo, da večina ljudi zdravemu načinu prehranjevanja posveča premalo pozornosti. Zato ima javno zdravje pri tej tematiki zelo pomembno vlogo z vidika načrtovanja programov in spreminjanja prehranskih politik (kmetijstvo, šolstvo, gospodarstvo ). Pomembno je tudi ustvariti pogoje, ki bodo omogočali izbiro zdravega ţivljenjskega sloga, k čemur sodi tudi zdrav način prehranjevanja (7). SOCIALNI STATUS Socialni status določa način ţivljenja, zbolevnost in tudi ţivljenjsko dobo. V razvitem svetu ţenske dočakajo povprečno 80 let, v nerazvitem pa le 45 let - ekonomski status in zdravje ljudi sta zelo povezana. Razlika med drţavami pa še kar raste zaradi neprimernih okoliščin v katerih ljudje rastejo, delajo in ţivijo, sistem pa se ogiba izvajanju projektov za ohranjanje zdravja. Redko kdo se zaveda, da socialna in ekonomska politika določata ali bo lahko otrok razvil svoje potenciale in ţivel lepo ţivljenje. Zdravje celotne populacije, razporeditev zdravja glede na ekonomski status in učinkovitost zdravstvene preventive pa kaţejo stopnjo razvitosti drţave. Na pobudo WHO je nastala organizacija Comission on Social Determinations of Health, ki spodbuja drţave pri uvajanju programov za manjšo povezanost socialnoekonomskega poloţaja z neenakostjo v zdravju. Ta povezava se kaţe ţe v zgodnjem otroštvu, v času šolanja, zaposlovanja in infrastrukture ţivljenjskega okolja.
7 Tako velike razlike med sloji prebivalstva so nastale zaradi nesorazmerno razporejene moči, dohodkov, dobrin, storitev, kar kaţe na slabo socialno politiko, nepravične ekonomske sisteme in slabo politiko. Pozitivno so presenetile lokalne pobude in gibanja, ki so pritisnile na vlade, da spremenijo sistem za večjo enakost v zdravju. Enakost v zdravju je nujna predvsem za revnejše sloje prebivalstva, saj ti ljudje veliko pogosteje zbolijo ravno zaradi slabih razmer v katerih ţivijo, nimajo denarja za zdravljenje in preventivo, slabe razmere pa še stopnjuje slaba socialna politika, ki ne nudi drţavne podpore tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Tako pride do začaranega kroga: revščina-> ni denarja za preventivo-> bolezen-> ni denarja za zdravljenje, Ţalostno dejstvo pa je, da se revščina običajno prenaša iz roda v rod, bogati pa tako še naprej bogatijo na račun vse bolj revnih ljudi. Kar pa popolna nasprotuje dejstvu, da smo ljudje, ko se rodimo vsi enaki, saj so revni ţe takoj obsojeni na slabše ţivljenje, praviloma ne glede na ves trud, ki ga vloţijo v izboljšanje svoje situacije. Edini način, da se izboljša vsesplošno zdravje, je ta, da se poveţejo vsa ministrstva, ker se vsi ţivljenjski dejavniki posledično pokaţejo na kakovosti zdravja. Poleg razmer, ki jih ne ozirajoč se na posameznikovo prizadevanje, ustvarjata druţba in njena politika, pa so ljudje podvrţeni tudi naravnim danostim območja v katerem ţivijo: podnebju, kakovosti zemlje in s tem moţnosti za pridelavo zadostne količine kvalitetne hrane, oddaljenosti ustanov in storitev za zagotavljanje dobrih ţivljenjskih in s tem tudi zdravstvenih razmer. V revnih in za ţivljenje manj ugodnih deţelah je tako zdravstveni sistem pri svoji dejavnosti omejen še z geografskimi dejavniki. Teţje se izvajata preventiva kot kurative, pa tudi pregled nad potrebami in rezultati izvajanega zdravstvenega varstva je slabši (10). Kaj bi bilo potrebno storiti: Izboljšanje sistema izobraţevanja Z izboljšanjem strukture šolstva in zaposlovanja posredno izboljšamo psihološko stabilnost in vzorce vedenja ljudi, kar vpliva na reševanje njihovih problemov in spopadanje s teţkimi ţivljenjskimi situacijami. Vsak otrok mora imeti popolnoma enako dostopnost do brezplačnih programov in storitev, ki omogočajo socialni, čustveni in tudi jezikovni razvoj. Tu je seveda zelo pomembno, da ni narodnostnega razlikovanja in razlik med spoloma. S tem da omogočimo razvoj posameznikovih sposobnosti, izobrazbo in posledično moţnost zaposlitve, večamo osveščenost in tudi moţnost izvajanja preventive in zdravega načina ţivljenja, s čimer zmanjšamo moţnost prekomerne debelosti, uporabe nekvalitetne hrane, mentalnih, srčnih bolezni in tudi kriminala. Najmanj 200 milijonov otrok po svetu ne more razviti svojih potencialov, kar bistveno vpliva na njihovo zdravje in druţbeni status. Investiranje za enakost izobraţevanja v zgodnjih letih ţivljenja ima ogromne rezultate pri izboljšanju zdravja v celotnem nadaljnjem ţivljenju. Prav tako pa tudi ustrezna prehrana in dobre ţivljenjske razmere esencialno vplivajo na razvoj otroških moţganov, ki večajo njihov potencial, tako v nosečnosti, kot v zgodnjem otroštvu (9). Zdrava okolja, zdravi ljudje Okolja, kjer je zadovoljeno potrebam po varnosti, osnovnih dobrinah, socialni skrbi, skrbi za čisto okolje, so nujna za zdravo psihofizično stanje posameznika. Zato so pomembni ukrepi, ki omogočajo laţjo pridobitev stanovanj, skrb za višji standard revnejših naselij, da je zadovoljeno vsaj minimalnim normam kar se tiče komunale, elektrike, urejene cestne infrastrukture. Z dobrim urbanističnim načrtom poskrbimo za varne rekreativne površine in centre, dosegljivost osnovnih storitev, vsekakor pa za gradnjo zdravstvenih ustanov. Z visoko stopnjo higiene in varno infrastrukturo se tako bistveno zniţajo bolezni, ki nastanejo zaradi prenaseljenosti in pomanjkanja higiene, poškodbe, z urejeno komunalo pa tudi manjše onesnaţevanje okolja, kar posledično privede do čistejših obdelovalnih površin(bolj zdrava
8 hrana), s čistilnimi napravami tovarn in zagotovitvijo javnega in cenovno dostopnega prevoza pa se skrbi tudi za kakovost zraka. Drţave v razvoju so največje onesnaţevalke zraka, po navadi pa leţijo tudi na takih območjih, kjer jih spremembe zaradi segrevanja ozračja najbolj prizadenejo. Urbana in ruralna okolja so po svetu neenakomerno razporejena, v Burundiju in Ugandi na primer, je urbanih področjih komaj 10%, medtem ko so Belgija, Hong Kong, Kuvajt in Singapur skoraj 100% urbanizirani (10). Pošteno zaposlovanje in dostojno delo Zagotoviti je potrebno pravično zaposlitev in primerne delovne okoliščine, s čimer zmanjšamo revščino, zagotavljamo večjo socialno enakost, zmanjšujemo fizični in psihični stres in omogočamo boljše pogoje za zdravje in dobro počutje. Vse to pa seveda posledično veča tudi produktivnost. Tudi zaposlitve za nedoločen čas rezultirajo v zelo povečani smrtnosti, predvsem pa ogroţajo mentalno zdravje. Stres na delovnem mestu zveča tveganje za nastanek koronarne srčne bolezni za 50 %. Problem pri zaposlovanju je ravno ta, da drţave v razvoju večajo dobiček na račun zmanjševanja sredstev za dobro počutje delavcev (9). Socialni sistem Socialni sistem bi moral zagotavljati zdravo ţivljenje vsakemu drţavljanu v vseh starostnih obdobjih, zlasti v okoliščinah, ki jih človek ne more nadzorovati (bolezen, invalidnost, izguba sluţbe). Kar 4/5 človeštva ima ogroţeno socialno varnost. Socialna podpora bi morala biti višja in bolj dosegljiva tudi za ljudi, ki delajo v domačem gospodinjstvu, ali pa na črno. Tako delo je namreč večinsko razširjeno ravno v revnejših drţavah, posebej pa so izkoriščane ţenske, ki poprimejo za vsako delo, da poskrbijo za osnovne potrebe svojih otrok. Zagotovljena socialna varnost bi zmanjšala tudi skrb in stres v boju za vsakdanji kruh. Za zgled lahko navedemo kar Slovenijo, saj ima le pribliţno % ljudi pod pragom revščine, EU 20 %, ZDA %, skandinavske drţave pa od 7-9 % (10). Zdravstvena oskrba za vsakogar Vse vlade bi morale nujno upoštevati prav pravico vsakega posameznika do zdravja, kajti oblast je tista, ki lahko ali odpravi ali pa še poglobi neenakost dostopa do zdravstvenih storitev. Za to skrbi drţavno ministrstvo za zdravje. Ministrstvo ima stalno podporo in napotke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Okrepiti bi se moralo javno financiranje za aktivne posege v javno zdravje v vseh drţavah tega sveta. Primeri uspešnih zahodnih drţav kaţejo, da so dovolj velik del javnih sredstev namenili prav v te namene (9). JAVNI ALI ZASEBNI SEKTOR? Zdravje ni vrednota, s katero bi lahko trgovali je pravica vsakega posameznika. Zaradi tega morajo biti vselej na voljo sredstva za izvajanje zdravstvenih storitev, ki bodo dostopna vsem. Izkušnje kaţejo, da javni sektor bolj pravično in kvalitetno izvaja svoje programe kot pa zasebni. Zato zdravstveni sistemi, ki so delno enotni za vse, delno pa plačljivi, večajo vrzel med revnimi in bogatimi. Pozabiti pa ne smemo niti na globalizacijo v zadnjih tridesetih letih je večina drţav vstopila na svetovni trg. Razmerja med drţavami (celo med posameznimi geografskimi regijami istih drţav) pa so se ponekod močno spremenila. Na revnih področjih se je pojavilo veliko izdelkov, ki so zdravju škodljivi: na primer hrana, prebogata s trigliceridi, soljo in sladkorji. Poudariti moramo, da je treba pravico do zdravja zagotoviti vsem ljudem ne glede na to, če so usluge v tem trenutku sposobni plačati ali ne (10).
9 SPOLNA ENAKOPRAVNOST Spolne razlike so delno prisotne v vseh drţavah, niso pa pravične. Spolna diskriminacija obsega razlike predvsem v dostopu do zdravstvene oskrbe, nasilje nad ţenskami, odvzem svobode odločanja, nepravično delitev dela. Zakonodaja mora označiti diskriminacijo na podlagi spola kot nelegalno, povečati moramo finančna vlaganja v programe, za izobraţevanje ţensk, pa tudi zvišati sredstva, namenjamo za tisti del zdravstva, ki obsega porodništvo in ginekologijo (10). Opazovati, raziskovati, ukrepati Svet se izjemno hitro spreminja. Mnogokrat je nemogoče napovedati vpliv in posledice na zdravstvo, ki ga imajo posamezne ekonomske in politične spremembe. Sledenje tem vplivom si lahko poenostavimo, če uvedemo določene baze podatkov (na primer: vsakega otroka popišemo v seznam rojstev brezplačno; organiziramo skupino strokovnjakov, ki se bo sistematično ukvarjala s popisovanjem človekovih prehranjevalnih navad, spolnih praks ali osebnostih vzorcev) (10). Slovenija Tudi v Sloveniji velja, da ima socialni status močno povezavo z zdravjem in tudi debelostjo. Raziskava Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) kaţe, da se najbolj nezdravo prehranjujejo prebivalci z niţjim socialno ekonomskim statusom in niţjo izobrazbo, pa tudi moški. Dokaj nezdravo se prehranjujejo tudi mladi odrasli, stari od 18 do 25 let, saj uţivajo le ozek nabor priporočenih ţivil. Prebivalci z višjim materialnim standardom pogosteje uţivajo sadje in zelenjavo, kosmiče, testenine in riţ, ribe, mleko in mlečne izdelke, še posebej z manj maščob, olivno olje in maslo ter med in sadno-ţitne rezine, od pijač pa sadne sokove in nektarje, mineralne vode in vode z okusom. Tisti z niţjim materialnim standardom pa pogosteje izberejo kruh ter pšenični in koruzni zdrob, svinjino, drobovino, mesne izdelke in jajca, margarino, majonezo, svinjsko mast in ocvirke, sladkor, marmelado in sladko pecivo, od pijač pa čaj in kavo, sadne sirupe in alkoholne pijače (9). BOJ PROTI DEBELOSTI Čeprav imajo skoraj vse članice EU vladna določila glede prehrane in varnosti hrane, se število bolezni, ki so tako ali drugače povezane s slabo prehranjenostjo še vedno veča. Predvsem gre za posledice epidemije debelosti. Zato je WHO pripravila program, ki uravnava varnost hrane oziroma prehrane ter tako vključuje številne ukrepe ki so v domeni različnih vladnih sektorjev posameznih drţav članic. Ukrepi so usmerjeni predvsem v varnost hrane, zagotavljanje zdrave in dostopne prehrane za prebivalce, izobraţevanje in promocijo zdrave prehrane in številne ukrepe, ki se nanašajo na problem debelosti, kot so fizična aktivnost, uţivanje alkohola, skrb za zdrava okolja itd. Pomembno je tudi spremljanje situacije na področju zagotavljanja varne in zdrave hrane v posameznih drţavah in ukrepanje s strani drţavnih javnozdravstvenih sluţb. Septembra 2007 je evropski komite WHO potrdil resolucijo EUR/RC57/R4, ki uvaja plan ukrepov in drţave članice poziva k izvajanju ukrepov za izboljšanje stanja na področju zdrave prehrane v Evropi (11). Glavni zdravstveni problemi, s katerimi se ukvarja strategija WHO so debelost in druge s prehrano povezane bolezni, debelost otrok in adolescentov in bolezni pomanjkanja
10 mikrohranil. Področja, na katerih naj bi se drţave članice trudile odpravljati omenjene javnozdravstvene probleme so zagotavljanje zdrave prehrane otrok in mladostnikov, zagotavljanje dostopnosti zdrave prehrane, nudenje razumljivih informacij in izobraţevanje na področju prehranjevanja, izvrševanje akcij, ki se ciljno ukvarjajo z določenim javnozdravstvenim problemom (npr. debelost), spremljanje in evalvacija programa. Konkretni cilji strategije so na primer zmanjšanje vnosa maščob na manj kot 10 % dnevnega vnosa kalorij, zmanjšanje vnosa trans-maščobnih kislin na maj kot 1 % dnevnega vnosa kalorij, zmanjšanje vnosa sladkorja na manj kot 10 % dnevnega vnosa kalorij, zagotavljanje dnevnega vnosa najmanj 400 g sadja in zmanjšanja vnosa soli na manj kot 5g dnevno (11). V splošnem strategija deluje na več različnih področjih: 1.»ZAGOTAVLJANJE ZDRAVEGA ZAČETKA«Zdrava prehrana v prvih nekaj letih ţivljenja je zelo pomembna za zdravje v nadaljevanju ţivljenja posameznika. V tem pogledu je pomembno zagotoviti zdravo prehrano nosečnice, ki je ključna za normalen razvoj plodu. Pomembna je tudi promocija dojenja, ki zagotavlja najpopolnejšo prehrano dojenčka. Zgodnji pojav debelosti in z njo povezanih metaboličnih sprememb pri otrocih kaţe na pomembnost zagotavljanja in promocije kvalitetne prehrane v vrtcih in šolah ter na pomembnost izobraţevanja otrok na tem področju (11). 2. ZAGOTAVLJANJE ZDRAVE, VARNE IN DOSTOPNE HRANE Urejanje kmetijstva in ribištva ima lahko pomemben vpliv na to področje, saj vpliva na dobavo, lokalno dostopnost, varnost in dostopnost primerne prehrane. V preteklosti so kmetijske reforme večkrat podpirale proizvodnjo sladkorja, maščob, mesa in alkohola, ne pa proizvodnje sadja in zelenjave. Večkrat prihaja do tega, da je dobava hrane v domeni velikih korporacij, medtem ko so manjši trgovci izrinjeni iz trga. Lokalne trgovine v revnejših področjih velikokrat ponujajo predrago hrano, poleg tega pa je izbira tam majhna. Vedno več hrane je industrijsko predelane, ljudje pa se vedno več prehranjujejo v restavracija, kjer je hrana pogosto energetsko prebogata. WHO se zato zavzema za večjo dostopnost sadja in zelenjave (kmetijske reforme, olajšanje uvoza, nadzor nad pesticidi ), izboljšanje kvalitete, varnosti in dobave prehrane v javnih institucijah, uskladitev komercialne oskrbe s hrano s splošno sprejetimi prehranskimi priporočili (zmanjšanje števila avtomatov s hrano, uravnavanje cene hrane, velikosti porcij, oglaševanja ), ustanovitev programov za zaščito ranljivih in niţjih socialnoekonomskih skupin (subvencioniranje prehrane) (11). 3. ZAGOTAVLJANJE ZDRAVE IN VARNE PREHRANE V ZDRAVSTVENEM SEKTORJU Zdravstveni sektor ima pomembno vlogo in odgovornost pri zmanjševanju pojavljanje bolezni, povezanih s prehrano. Konsistentna in strokovno vodena prehrana ter svetovanje o zdravem ţivljenjskem slogu s strani zdravstvenih delavcev na primarni ravni lahko pomembno vpliva na odločitve posameznikov. Slaba zdravstvena oskrba je zato povezana z večjim številom omenjenih teţav in posledično pogostejšimi in daljšimi leţalnimi dobami v bolnišnicah. Zato je zelo pomembno, da je zdravstveno osebje usposobljeno za ocenitev stanja prehranjenosti, svetovanje glede zdravega načina prehranjevanja, varnosti hrane in fizične aktivnosti. Pomembno je izboljšati standarde za preprečevanje, diagnostiko in zdravljenje bolezni, povezanih s prehranjevanje ter izboljšati standarde prehrane in varnosti hrane v bolnišnicah. Za izboljšanje stanja na področju zagotavljanja zdrave prehrane, zmanjševanje debelosti in ostalih bolezni povezanih s slabo prehranjenostjo je ključno, da pri samem procesu sodeluje
11 več različnih sluţb oziroma sektorjev. To so vlada, ki ureja zadeve na področju javnega zdravja, kmetijstva in ribištva, varstva potrošnikov, izobraţevanja, zagotavljanja pogojev za športno udejstvovanje, varstva okolja, ki omogoča proizvodnjo kvalitetne hrane, varstva pravic delavcev (do primerne prehrane) in podobno. Pomembno vlogo imajo tudi lokalne in regionalne oblasti, ki morajo zagotoviti dostop do zdrave hrane, promovirati zdrav ţivljenjski slog in ga omogočati Pomemben je tudi prispevek civilne druţbe in znotraj nje (11). Razlika v boju z debelostjo med ZDA in Evropo. Svetovna zdravstven organizacija (WHO World Health Organization) ocenjuje, da je po svetu pribliţno 1.6 milijarde ljudi predebelih, od tega 400 milijon morbidno debelih. Pogostost debelosti se je v ZDA več kot podvojila z 15 % v letih na 34 % v letu 2004 (12). V EU je pogostost debelosti na splošno niţja kot v ZDA, ampak vzpenjajoči se trendi predstavljajo resno groţnjo javnemu zdravstvu. Tako v ZDA kot v EU, se s problemom debelosti spopadajo na več različnih načinov. Leta 2000 je bil v ZDA sprejet program Healthy People 2000, ki je do leta 2010 predvideval zmanjšanje prevalence morbidno debelih pod 15 %. Po podatkih CDC-ja ni nobena zvezna drţava (razen treh, Washington, DC., in Colorado) dosegla tega cilja, še več, število debelih se je povečalo za 1.1 % od leta 2007 (13). Leta 2010 pride celo tako daleč, da debelost postane problem, ki ogroţa drţavno varnost ZDA, vsaj 9 milijonov mlajših odraslih 27 % vseh Američanov starih med 17 in 24 let, je predebelih da bi lahko sluţili v oboroţenih silah (13,14).Sprejete so smernice s strani CDC-ja (Community Measures for Obesity Prevention Project Ukrepi skupnosti za preprečevanje debelosti) (16). Ta program vključuje naslednje ukrepe oziroma smernice: Povečati dostop do večje izbire zdrave hrane in pijače na javnih, Povečati dostop do supermarketov, s tem bi namreč prišlo do zniţanja cen in večje izbire zdrave hrane, Povečati dostopnost mehanizmov nabave hrane direktno od pridelovalcev in trţnic s sveţo hrano Omejiti dostop do nezdrave hrane in pijače na javnih mestih, Omogočiti nakup manjših porcij hrane, Omejiti oglaševanje manj zdrave hrane in pijače Vplivati na ljudi, da ne pijejo sladkanih pijač, oziroma zmanjšajo njihovo konzumacijo Obvezna telesna vzgoja v osnovnih in srednjih šolah, in povečati njen obseg Povečati dostop do javnih površin namenjenih rekreaciji Povečati dostop in uporabo javnih prevoznih sredstev Povečati varnost površin namenjenih rekreaciji Javni programi namenjeni ozaveščanju o debelosti in njenih problemih Ko primerjamo pojavnost debelosti v EU in ZDA, pridemo do dveh dejstev: Kontinentalni del EU ima manjšo pojavnost debelosti kot ZDA in UK. Medtem, ko EU sicer sledi trendu povečevanja pojavnosti debelosti, se to dogaja bolj počasi kot v ZDA (17). Vendar je treba priznati, da je tudi ţe v Evropi problem prerasel v epidemijo. Ţe 1/3 vseh Evropejcev naj bi bila predebelih zaradi hitre hrane in sedečega načina ţivljenja, to je bilo opozorilo agencije ZN (18). Sledi sprejetje smernic v okviru SZO. Za razliko od ZDA, so to
12 bolj smernice, ki se jih drţave lahko drţijo, lahko pa tudi ne. Medtem ko so v ZDA ta problem vzeli zelo resno in imajo celotno nacionalno strategijo za preprečevanje debelosti, se v EU tega problema lotevajo bolj resno le v Zdruţenem Kraljestvu (19). Te smernice zajemajo naslednje: Povečati dostopnost do sveţega sadja in zelenjave Spremeniti način obdelave hrane (manjše soli, sladkorja, nasičenih maščob, itd.) Povečati količino mikronutrientov, Povečati kakovost hrane, zagotoviti visoke zdravstvene standarde hrane Preučiti moţnosti davkov in taks na določene vrste hrane Vzpostaviti ciljane programe za zaščito socialno ogroţenih Povečati dostopnost do mehanizmov nabave hrane direktno od pridelovalcev (20). 10 dejstev o debelosti: ZAKLJUČEK 1. Prekomerna telesna teţa in debelost sta definirani kot nenormalno oz. prekomerno kopičenje telesne maščobe, ki lahko škoduje zdravju. Indeks telesne mase (ITM/BMI) telesna teţa v kilogramih, deljena s kvadratom višine v metrih je pogosto uporabljen indeks za določanje prekomerne telesne teţe in debelosti pri odraslih. WHO definira prekomerno telesno teţo, če je ITM enak ali večji kot 25, in debelost pri ITM večjem ali enakem 30 (21). 2. Ena milijarda odraslih ima prekomerno telesno teţo brez ukrepov bo ta številka narasla na 1,5 milijarde do leta Ena milijarda odraslih ima prekomerno telesno teţo, od tega jih je 300 milijonov debelih. Letno zaradi debelosti umre vsaj 2,6 milijona ljudi. Debelost, ki je bila nekoč povezana z bogatimi in razvitimi drţavami, je sedaj razširjena tudi v drţavah v nizkim in srednjim prihodkom (21) milijonov otrok, mlajših od 5 let, ima prekomerno telesno teţo. Otroška debelost je eden najresnejših javnozdravstvenih izzivov 21. stoletja. Otroci s prekomerno telesno teţo imajo večjo verjetnost, da postanejo debeli odrasli. Imajo večje tveganje za razvoj sladkorne in srčnoţilnih bolezni pri niţji starosti, kot normalno prehranjeni otroci, kar je povezano z večjo verjetnostjo nezmoţnosti za delo in prezgodnje smrti (21). 4. Prekomerna telesna teţa in debelost sta povezani z več smrtmi po celem svetu kot nezadostna telesna teţa. 65 % svetovnega prebivalstva ţivi v drţavah, kjer debelost in prekomerna telesna teţa ubijeta več ljudi, kot nezadotna telesna teţa, kar vključuje vse bogate in srednje bogate drţave. 44 % sladkornih bolezni, 23 % ishemičnih bolezni srca in 7-41 % določenih oblik raka pripisujemo prekomerni telesni teţi in debelosti (21). 5. Za posameznika je debelost rezultat neravnovesja med vnosom in porabo kalorij. Povečan vnos visoko kalorične hrane brez sorazmernega povečanja fizične aktivnosti vodi do nezdravega povečanja telesne teţe. Zmanjšana stopnja telesne aktivnosti prav tako povzroči energijsko neravnovesje v telesu in večanje telesne teţe (21).
13 6. Podpirajoče okolje in skupnosti so ključni pri oblikovanju posameznikovih odločitev in preprečevanju debelosti. Posameznikova odgovornost lahko pride do izraza le, če imajo ljudje dostop do zdravega načina ţivljenja in so podpirani pri sprejemanju zdravih odločitev. SZO mobilizira interesne skupine, ki so ključne pri oblikovanju zdravega okolja in dostopnosti do bolj zdravih prehrambenih moţnosti (21). 7. Na otrokove odločitve, prehrano in telesno aktivnost vpliva druţbeno okolje. Druţbeni in ekonomski razvoj, drţavna politika na področju kmetijstva, transporta, načrtovanja mest, okolja, izobraţevanja, predelavi, dobavi in marketingu hrane vplivajo na otrokove prehrambene navade in fizično aktivnost. Trenutno ti vplivi pospešujejo nezdravo pridobivanje telesne teţe, kar vodi do vedno večje razširjenosti debelosti pri otrocih (21). 8. Zdravo prehranjevanje lahko prepreči debelost. Posamezniki lahko: vzdrţujejo zdravo teţo omejijo skupen vnos maščob in povečajo vnos nenasičenih maščob na račun nasičenih povečajo vnos sadja, zelenjave, stročnic, polnozrnatih jedi in oreščkov omejijo vnos sladkorja in soli (21). 9. Redna telesna aktivnost pomaga pri vzdrţevanju zdravega telesa. Ljudje bi se morali zadostno gibati celo ţivljenje. Vsaj 30 minut aktivnosti srednje intenzivnosti večino dni zmanjša tveganje za razvoj srčnoţilnih bolezn, diabetesa, raka debelega črevesa in raka na dojki. Povečanje mišične moči in izboljšanje ravnoteţja lahko zmanjšata število padcev in izboljšata pokretnost v starostni dobi (21). 10. Za omejitev razširjanja debelosti je potreben multisektorski in multidisciplinarni pristop. SZO je oblikovala načrt (WHO's Action Plan for the Global Strategy for the Prevention and Control of Noncommunicable Diseases) za določitev in okrepitev pobud za nadzor, preprečevanje in obvladovanje neprenosljivih bolezni, vkjučno z debelostjo (21).
14 LITERATURA: 1. WHO. Obesity. Pridobljeno s spletne strani: 2. Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec-Zakotnik J. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. 3, Zdravstvena stanja. Ljubljana: CINDI Slovenija; Population-based prevention strategies for childhood obesity: report of a WHO forum and technical meeting, Geneva, December Pridobljeno s spletne strani 4. Šinkovec N., Gabrijelčič M Omejevanje trţenja nezdrave hrane otrokom pregled stanja. Pridobljeno s spletne strani 5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl= Health at a Glance: Europe Pridobljeno s spletne strani: ame=guest&checksum=4811c0278b5d58eca4ce312d6d9b4efe. 6. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: 1_newsCategory=&_1_action=ShowNewsFull&pl=0. 7. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno s spletne strani: 5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl= Understanding Adult Obesity. Pridobljeno s spletne strani: 9. Zmanjševanje razlik v času ene generacije : izboljševanje enakosti na področju zdravja z vplivanjem na socialne determinante zdravja / urednik Marijan Ivanuša. - Ljubljana : Ministrstvo za zdravje, Sektor za zdravstveno varstvo ogroţenih skupin prebivalstva, Social determinants of health. WHO. Pridobljeno s spletne strani: x3.html 11. World Health Organisation, WHO European action plan for food and nutrition policy , WHO Pridobljeno s spletne strani: data/assets/pdf_file/0017/74402/e91153.pdf 12. Katherine M. Flegal; Margaret D. Carroll; Cynthia L. Ogden; Lester R. Curtin. Prevalence and Trends in Obesity Among US Adults, JAMA. 2010;303(3): Vital Signs: State-Specific Obesity Prevalence Among Adults United States, 2009 MMWR 2010;59 (30).
15 14. Nolte R, Franckowiak SC, Crespo CJ, Andersen RE. U.S. military weight standards: what percentage of U.S. young adults meet the current standards? Am J Med Oct 15;113(6): Armed Forces Health Surveillance Center. Diagnoses of overweight/ obesity, active component, U.S. Armed Forces, Medical Surveillance Monthly Report (MSMR). 2009;16(1): Healthy People 2010 midcourse review [Internet]. Washington: Department of Health and Human Services, Office of Disease Prevention and Health Promotion; Available from: Sassi, F., M. Devaux, M. Cecchini and E. Rusticelli (2009), The Obesity Epidemic: Analysis of Past and Projected Future Trends in Selected OECD Countries, OECD Health Working Papers, No. 45, OECD Publishing, Paris. 18. CBS. Europe Takes Aim At Obesity. Pridobljeno s spletne strani: Whitacre T. P., Burns C. A., Standing Committee on Childhood Obesity Prevention; Institute of Medicine, Perspectives from United Kingdom and United States Policy Makers on Obesity Prevention:Workshop Summary; WHO: Obesity: Preventing and managing the global epidemic. Report of a WHO consultation. Geneva, WHO Technical Report Series 894, WHO. 10 facts on obesity. Pridobljeno s spletne strani:
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationPREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II
PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II Pripravili: dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Monika Robnik Ljubljana, julij 2016 PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationČezmerna telesna teža in debelost pri otrocih
Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih g l a s n i k a slabšega zdravja in k r a j š e g a življenja da n a š n j e g e n e r ac i j e ot ro k v Slov e n i j i Poročilo s strokovnega srečanja, ki
More informationZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS
visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS
More informationDIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE KAJA ANDREJAŠIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationKaj so kronične nenalezljive bolezni in kaj lahko storimo za njihovo preprečevanje, nadziranje in zdravljenje?
Znanstveni Uvodnik in strokovni članki ~lanki Kakovostna starost, let. 11, št. 1, 2008, (4-10) 2008 Inštitut Antona Trstenjaka REVIJA KAKOVOSTNA STAROST POSTAJA TUDI ZDRAVSTVENO GERONTOLOŠKA Spoštovane
More informationINŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE
INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, marec 2010 ZDRAVJE V SLOVENIJI Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: www.ivz.si
More informationSmernice EU o telesni dejavnosti
Bruselj, 10. oktober 2008 Smernice EU o telesni dejavnosti Priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja Delovna skupina EU za šport in zdravje jih je odobrila na sestanku
More informationSHEMA ŠOLSKEGA SADJAPOMEN ZA ZDRAVJE. 4. februar 2010
SHEMA ŠOLSKEGA SADJAPOMEN ZA ZDRAVJE 4. februar 2010 1 VSEBINA PREDSTAVITVE 1. 2. 3. 4. 5. Kaj je Shema šolskega sadja? Cilji Sheme šolskega sadja Pomen sadja in zelenjave v prehrani Prehranjevalne navade
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MAJA KLEMENČIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MAJA KLEMENČIČ Ljubljana 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Športno treniranje DESET-TEDENSKI PROGRAM VADBE IN PREHRANE
More informationProgramski dokument Mladinskega sveta Slovenije
Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije»ZDRAVJE MLADIH«Uredili: Jerneja Modic, Sara Berglez, Tadej Beočanin Oblikovanje: Marko Bradica Naklada:
More informationPoročilo z delovnega posveta
Poročilo z delovnega posveta Austria Trend Hotel Ljubljana 17. junij 2014 The Active and Healthy Ageing in Slovenia has received funding from the European Union. Kazalo 3 4 8 56 96 97 Uvod Uvodni nagovor
More informationDokument je bil sprejet na 20. redni seji Zbora MSS, Oznaka: MSS Programski dokument ZDRAVJE MLADIH
Oznaka: MSS-123-11 Programski dokument ZDRAVJE MLADIH 1 Uvod O MLADINSKIH POLITIKAH V zadnjih nekaj letih je mladinska politika v Sloveniji prišla na družbeno politični dnevni red in postaja čedalje pomembnejša
More informationISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec
ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo
More information»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO«
STRATEGIJA NA PODROČJU MLADIH V MESTNI OBČINI NOVO MESTO DO LETA 2020»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. Izhodišča za pripravo strategije... 3 1.2. Namen... 2 1.3. Cilji... 2 1.4.
More informationCenter za metodologijo in informatiko, Fakulteta za druţbene vede, Univerza v Ljubljani RIS 2009 Gospodinjstva Internet in slovenska drţava
Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za druţbene vede, Univerza v Ljubljani RIS 2009 Gospodinjstva Internet in slovenska drţava Povzetek: V poročilu so analizirani rezultati reprezentativne
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NINA OBERSTAR
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NINA OBERSTAR Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija PREPOZNAVANJE WELLNESSA IN NJEGOVEGA POMENA PRI OBLIKOVANJU
More informationVpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina
More informationJaz, mi, oni kdo smo vsi, ki prehrana otrok nas s(k)rbi?
Jaz, mi, oni kdo smo vsi, ki prehrana otrok nas s(k)rbi? mag. Branka Đukić, univ. dipl. inž. živil. Regijsko srečanje SMZŠ v Ljubljani, 5. junij 2017 ZŠ in prehranske vsebine (od leta 2009 naprej) Prehranjevalne
More informationSOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU
SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU Mojca Doupona Topič E-MAIL: mojca.doupona@fsp.uni-lj.si I. Teoretična izhodišča II. Družbeni razredi & športna aktivnost III. Družbeni razredi & športna potrošnja IV. Družbeni
More informationMladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga
Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (nelektorirana verzija) Pripravila: izr. prof. dr. Metka Kuhar Ljubljana, 2015 1 1. POVZETEK Prispevek obravnava vlogo mladinskih organizacij pri
More informationWELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK
WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Wellness turizem Gradivo za 2. letnik Avtor: Sebastjan Repnik, spec. management, dipl org. v turizmu, org.
More informationANALIZA PREHRANSKE KAKOVOSTI OSNOVNOŠOLSKIH MALIC PO POSAMEZNIH REGIJAH V SLOVENIJI
INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE ANALIZA PREHRANSKE KAKOVOSTI OSNOVNOŠOLSKIH MALIC PO POSAMEZNIH REGIJAH V SLOVENIJI MATEJ GREGORIČ MOJCA GABRIJELČIČ BLENKUŠ IRENA DOBRILA BARBARA KASTELIC
More informationSamozavestna Slovenija. Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu
Samozavestna Slovenija Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu Pravična družba zato v naši viziji ni oddaljen, nikoli uresničen ideal. Pravična družba je
More informationVoda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo
Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo
More informationBranislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti. Zgodba o programu. Živimo zdravo
Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti Zgodba o programu Živimo zdravo CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.
More informationOBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI MED DANES IN JUTRI Samo Fakin Urejenost sistema in osnovni podatki Bismarkov sistem podobno kot večina Evrope Zavarovalniški sistem Solidarnost v prispevanju
More informationZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj
ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno
More informationSistemi za podporo pri kliničnem odločanju
Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je
More informationSpomladanska prehrana pri sladkornem bolniku
Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 b o l e z e n Nov izziv za zdravnike družinske medicine Zdravljenje kronične bolezni ven KOPB - kronična vnetna bolezen pljuč
More informationPrenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationPRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško
More informationVPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Petra
More informationZdravo staranje. Božidar Voljč
Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,
More informationDEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Magistrsko delo DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.
More informationPREHRANA MLADIH ŠPORTNIKOV - PREGLED ZNANSTVENE IN STROKOVNE LITERATURE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija PREHRANA MLADIH ŠPORTNIKOV - PREGLED ZNANSTVENE IN STROKOVNE LITERATURE DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Vedran Hadžić RECENZENTKA: prof. dr. Maja Pori
More informationBrezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA
More information15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM
15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.
More informationUniverza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities
14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se
More informationKaj določa a zdravje ljudi
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Kaj določa a zdravje ljudi asist. Nejc Horvat, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: nejc.horvat@ffa.uni-lj.si Zdravje Kaj je zdravje? še zmeraj
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,
More informationPoročne strategije v Indoneziji in Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko
More informationB&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationKje boš pa ti danes spal?
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kje boš pa ti danes spal? Nastanitvena podpora za brezdomce v Novi Gorici DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc. dr. Špela Razpotnik
More informationSTARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA
More informationLjudska univerza Radovljica. Gradivo za predmet OSNOVE GOSTINSTVA IN TURIZMA Gradivo za interno uporabo. Program: Gastronomsko turistični tehnik
Ljudska univerza Radovljica Gradivo za predmet OSNOVE GOSTINSTVA IN TURIZMA Gradivo za interno uporabo Program: Gastronomsko turistični tehnik Šolsko leto: 2011/2012 Predavateljica: Katja Eler, prof. KAZALO
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI. FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO. Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja DIPLOMSKO DELO Avtor dela ANDREJ ZUPANČIČ Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja WELLNESS TURIZEM KOT ŽIVLJENJSKI
More informationFINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,
More informationVanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu
More informationNAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
More informationProceedings of high-level debate in Slovenia
Proceedings of high-level debate in Slovenia Deliverable 5.5 WRITTEN BY Tomislav Tkalec 2 Contents Background of the event... 3 Annex I PROGRAM... 4 ANNEX II - INVITATION... 5 Annex III PRESENTATIONS...
More informationSOCIALNI PEDAGOG V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika SOCIALNI PEDAGOG V DOMU STAREJŠIH OBČANOV DIPLOMSKO DELO Mentor: dr. Mitja Krajnčan Kandidatka: Vida Kovačič Ljubljana, december
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NADA PERNEK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Specialna in rehabilitacijska pedagogika ZDRAVJE SPECIALNIH IN REHABILITACIJSKIH PEDAGOGOV V
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Urška Brzin. Karierni coaching in zaposlovanje mladih. Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Karierni coaching in zaposlovanje mladih Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Urška Brzin Mentorica:
More informationSocialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Vertič Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna Diplomsko delo Ljubljana
More informationVaša AVSTRIJSKA blagovna znamka pri sladkorni bolezni
Vaša AVSTRIJSKA blagovna znamka pri sladkorni bolezni Prehrana bolnikov s sladkorno Boleznijo tipa 2 Vaša AVSTRIJSKA blagovna znamka pri sladkorni bolezni VELIKE ŠTEVILKE Lahko odčitavanje z osvetljenega
More informationSOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:
More informationMEDIATIZACIJA ZDRAVSTVENIH PRIPOROČIL ZA DIABETIKE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Pivar Anita Rudolf MEDIATIZACIJA ZDRAVSTVENIH PRIPOROČIL ZA DIABETIKE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationO P I SI K AZ A LN IK OV
OPISI KAZALNIKOV a p r i l 2 0 1 8 Zaščita dokumenta 2018 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez navajanja vira. Kršitve
More informationMNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010
More informationUVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI
Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen
More informationUNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje Nogomet DIPLOMSKO DELO. Marko Mladenović
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje Nogomet DIPLOMSKO DELO Marko Mladenović Maribor, 2011 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje Nogomet
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationPODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:
More informationNAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA ANALIZA STROKOVNEGA DELA V PRIMERU NASILJA NAD OTROKOM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA ANALIZA STROKOVNEGA DELA V PRIMERU NASILJA NAD OTROKOM Mentorica: doc. dr. Vesna Leskošek Valentina Zibelnik Ljubljana, 2012 PODATKI O DIPLOMSKI
More informationOCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS DRŽAVE DO OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ODNOS DRŽAVE DO OBROBNIH SKUPIN PREBIVALSTVA Ljubljana, december 2001 JANI NOVAK IZJAVA Študent Jani Novak izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationUPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO NATAŠA TAVŽELJ Ljubljana 2015 PODATKI
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja ANALIZA TEČAJEV PLAVANJA
More informationDelovna skupina za strokovno pripravo dokumenta: Na strani izvajalca
Slovenska Turistièna Organizacija Dunajska 156 1000 Ljubljana Strategija razvoja turistiènega proizvoda WELLNESS V SLOVENIJI Turizem dobrega poèutja januar 2004 international consultants in tourism and
More informationUDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija
More informationPARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)
CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo
More informationZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO
ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,
More informationDiplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI
Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationMagistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Kandidatka:
More informationPOMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU DIPLOMSKO DELO Mentorica: Dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Kandidatka: Petra Ugovšek
More informationZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNlKA Z ISHEMIČNO BOLEZNIJO SRCA
Obzor Zdr N 1999; 33: 251-6 251 ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNlKA Z ISHEMIČNO BOLEZNIJO SRCA HEALTH EDUCATION OF PATIENTS WITH ISCHEMIC HEART DISEASE Andreja Kvas UDKlUDC 616.127-005.8-083:37 DESKRIPTOJI: miokardialna
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationš t 2 l e t Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v a t o r j e v
delovni zvezki š t 2 l e t 2 0 1 0 Osnove vrednotenja vplivov javnih politik za priložnostne uporabnice/ke Bojan RADEJ Ustvarjalna gmajna Ljubljana, April 2010 S l o v e n s k o D r u š t v o E v a l v
More informationSLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem
More informationSTRES NA DELOVNEM MESTU
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno
More informationVrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)
Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji
More informationTrajnostni razvoj v luči demografskih sprememb
Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017
More informationZa boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih
Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju odraslih KATALOG INFORMACIJ CELJE Za izvajalce pilotnega testiranja integriranih procesov vključevanja in obravnave ciljne populacije v okviru projekta
More informationANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO Inga Lamešić Ljubljana, junij 2015 UNIVERZA
More informationPromotor zdravega načina življenja Turizem, Velnes, Zdravje SPLOŠNI DEL
Naziv programske enote Program Področje Utemeljenost (v skladu z javnim razpisom in analizo potreb) Promotor zdravega načina življenja Turizem, Velnes, Zdravje SPLOŠNI DEL V skladu z Resolucijo o Nacionalnem
More informationSTALIŠČA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ZDRAVSTVO JESENICE DO CEPLJENA PROTI GRIPI
visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA STALIŠČA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ZDRAVSTVO JESENICE DO CEPLJENA PROTI GRIPI OPINIONS OF FACULTY OF HEALTH CARE JESENICE (FHCJ)
More information