UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNI KA FAKULTETA ANALIZA PONUDBE IN POVPRA EVANJA NA TRGU NEPREMI NINSKIH ZAVAROVANJ V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO

Transcription

1 UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNI KA FAKULTETA ANALIZA PONUDBE IN POVPRA EVANJA NA TRGU NEPREMI NINSKIH ZAVAROVANJ V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Metka Lisjak Mentor: vi. pred. mag. Armand Faganel Nova Gorica, 2011

2 ii

3 ZAHVALA Najprej bi se rada zahvalila mentorju vi. pred. mag. Armandu Faganelu za vso pomo pri izdelavi diplomskega dela in mentorstvu pri opravljanju prakti nega usposabljanja. Vsa zahvala gre tudi Valentini Zavadlav Vinazza za pomo pri opravljanju prakti nega usposabljanja, ki je bilo temelj za diplomsko delo. Navsezadnje gre najve ja zahvala mojim doma im in fantu za potrpe ljivost in pomo. iii

4 iv

5 NASLOV Analiza ponudbe in povpra evanja na trgu nepremi ninskih zavarovanj v Sloveniji IZVLE EK V diplomskem delu je predstavljena analiza ponudbe in povpra evanja na trgu nepremi ninskih zavarovanj v Sloveniji. Temelj diplomskega dela je bilo opravljanje prakti nega usposabljanja na Adriatic Slovenica, Zavarovalna dru ba d. d., kjer sem se podrobneje sre ala s tr enjem zavarovalni kih produktov. Namen diplomskega dela je bil predstaviti zavarovalnice v Sloveniji in ugotoviti povpra evanje po nepremi ninskih zavarovanjih. Diplomsko delo sem pripravila s pomo jo literature, informativnih izra unov ter anketnega vpra alnika. V prvem delu diplomskega dela so predstavljene osnove zavarovalni tva s predstavitvijo zavarovalnih podro ij. Sledi zgodovina zavarovalni tva na slovenskem etni nem ozemlju od leta 1452 do danes. V tretjem delu je opisan marketin ki splet 7 X P za tr enje premo enjskih zavarovanj. Naslednji del predstavlja analizo ponudbe na trgu nepremi ninskih zavarovanj v Sloveniji s predstavitvijo sedmih zavarovalnih dru b, njihovimi produkti za tr enje nepremi ninskih zavarovanj ter informativnim izra unom za zavarovanje doma. Poglavje se kon a s skupno analizo ponudb zavarovanja doma. Zadnji del predstavlja analizo povpra evanja na trgu nepremi ninskih zavarovanj v Sloveniji s pomo jo anketnega vpra alnika. KLJU NE BESEDE Zavarovalnica, zavarovanje nepremi nin, zavarovanje premi nin, zavarovalni pogoji, zavarovalni paketi, zavarovalni zastopnik, raziskava. v

6 TITLE The analysis of quotation and inquiry on the real estate insurance market in Slovenia ABSTRACT This bachelor thesis presents an analysis supply and demand in the market of real estate insurance in Slovenia. The bases of the thesis were a practical training in the Adriatic Slovenica, Zavarovalna dru ba, d. d. where I confronted with further marketing of insurance products. The purpose of my bachelor thesis was to find out about the quotation of insurance products for real estate insurance and at the same time the inquiry. I have done my survey by studying existing literature, by visiting insurance companies in Slovenia and with the questionnaire. In the first part of the thesis is presented a presentation of basic insurance field and the history of insurance in the ethnic Slovenian territory from 1452 until now. The second describes the marketing mix 7 X P for marketing the real estate insurance. The next part presents an analysis of supply in the market of insurance in Slovenia with the presentation of seven insurance companies, their products and the information calculation for home insurance. The chapter is finished with an analysis of the information calculations. The last part presents an analysis of inquiry on the real estate insurance market with a help of survey through the survey questionnaire. KEYWORDS Insurance company, real estate insurance, personal estate insurance, insurance conditions, insurance packages, insurance representative, research vi

7 KAZALO 1 UVOD OSNOVE ZAVAROVALNI TVA Na ini zavarovanja doma Zavarovalna podro ja Nepremi ninska zavarovanja ZGODOVINA ZAVAROVALNI TVA NA SLOVENSKEM ETNI NEM OZEMLJU MARKETIN KI SPLET 7 X P ZA TR ENJE NEPREMI NINSKIH ZAVAROVANJ Uvodne misli Izdelek, storitev Zavarovalnica Triglav, d. d Zavarovalnica Maribor, d. d Adriatic Slovenica, Zavarovalna dru ba, d.d Zavarovalnica Tilia, d. d Generali Zavarovalnica, d. d Merkur Zavarovalnica, d. d Grawe Zavarovalnica, d. d Prodajni pogoji Distribucija Marketin ko komuniciranje vii

8 4.6 Ljudje Izvajanje tr enja nepremi ninskih zavarovanj Fizi ni dokazi ANALIZA PONUDBE NA TRGU NEPREMI NINSKIH ZAVAROVANJ V SLOVENIJI ANALIZA POVPRA EVANJA NA TRGU NEPREMI NINSKIH ZAVAROVANJ V SLOVENIJI Izvedba raziskave Raz lenitev izsledkov re enih anketnih vpra alnikov ZAKLJU EK LITERATURA PRILOGA 1: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D....i PRILOGA 2: ZAVAROVALNICA MARIBOR, D. D.... iii PRILOGA 4: ZAVAROVALNICA TILIA, D. D....vii PRILOGA 5: GENERALI ZAVAROVALNICA, D. D... ix PRILOGA 6: MERKUR ZAVAROVALNICA, D. D....xii PRILOGA 7: GRAWE ZAVAROVALNICA, D. D.... xiv PRILOGA 8: ANKETNI VPRA ALNIK... xvi viii

9 KAZALO SLIK Slika 1: Premijska sestava nepremi ninskih zavarovanj v letu Slika 2: Grafi ni prikaz kraja bivanja anketirancev Slika 3: Grafi ni prikaz vrste objekta anketirancev Slika 4: Grafi ni prikaz tevila sklenjenih nepremi ninskih zavarovanj Slika 5: Grafi ni prikaz vzrokov za nesklenitev nepremi ninskega zavarovanja Slika 6: Grafi ni prikaz e sklenjenih nepremi ninskih zavarovanj Slika 7: Grafi ni prikaz vzrokov kodnih primerov Slika 8: Grafi ni prikaz zadovoljstva ob kodnem primeru Slika 9: Grafi ni prikaz nezadovoljstva ob kodnem primeru ix

10 KAZALO TABEL Tabela 1: Tr ni dele i zavarovalnih dru b v letu Tabela 2: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje Tabela 3: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje Tabela 4: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje Tabela 5: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje Tabela 6: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje Tabela 7: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje Tabela 8: Informativni izra un za nepremi nninsko zavarovanje Tabela 9: Pregled ponudbe nepremi ninskih zavarovanj v Sloveniji Tabela 10: Na ini ogla evanja nepremi ninskega zavarovanja Tabela 11: Dejavniki, ki vplivajo na sklenitev nepremi ninskega zavarovanja x

11 1 UVOD Dandanes je v svetu utiti velik vpliv vremenskih pojavov, ki povzro ajo vse ve kode na stanovanjskih zgradbah. Ljudje pa imajo po navadi sklenjeno le osnovno zavarovanje doma z minimalnimi kritji, kar lahko predstavlja velik problem ob kodnem dogodku. Z izbiro maksimalnih kritij nevarnosti bi bil njihov dom optimalno zavarovan, vendar z vi jo premijo pri sklenitvi zavarovanja. Namen diplomskega dela je predstaviti ponudbo in povpra evanje po nepremi ninskih zavarovanjih. Nepremi ninska zavarovanja predstavljajo zavarovanje doma in stanovanjske opreme. Zavarovanje doma oziroma stanovanja imenujemo zavarovanje nepremi nine. Zavarovanje stanovanjske opreme pa imenujemo zavarovanje premi nin. V diplomskem delu sem predstavila zavarovalni ke produkte za zavarovanje doma, informativne izra une ter primerjavo skupnih premij sedmih zavarovalni kih dru b. Opravila sem raziskavo s pomo jo anketnega vpra alnika, s katerim sem posku ala ugotoviti, ali imajo ljudje sklenjeno zavarovanje doma, ter na ine in dejavnike ogla evanja, na podlagi katerih se odlo ajo za sklenitev zavarovanja. Glavni cilji diplomskega dela so bili analizirati ponudbo nepremi ninskih zavarovanj v Sloveniji (podrobno predstaviti produkte, ki jih tr ijo zavarovalnice, in preu iti cenovno konkuren nost) ter raziskati povpra evanje po nepremi ninskih zavarovanjih v Sloveniji in identificirati dejavnike, ki vplivajo na sklepanje zavarovanj. Diplomsko delo sem pripravila s pomo jo metode kvantitativne in kvalitativne analize vsebin spletnih strani zavarovalnic, metode komparacije informativnih izra unov za analizo nepremi ninskih zavarovanj in metode osebnega anketiranja slovenskih prebivalcev za analizo povpra evanja po nepremi ninskem zavarovanju. 1

12 2 OSNOVE ZAVAROVALNI TVA 2.1 Na ini zavarovanja doma Zavarovanje doma obsega zavarovanje nepremi nin in zavarovanje premi nin na eni zavarovalni polici. Z zavarovanje nepremi nin zavarujemo stanovanjske hi e, posamezno stanovanje v bloku oziroma stanovanje v ve stanovanjski zgradbi, po itni ke objekte ter pomo ne objekte na dvori u stanovanjske zgradbe. Z zavarovanjem premi nin zavarujemo vso stanovanjsko opremo, dragocenosti in steklene povr ine. Pri zavarovanju doma lahko sklenemo e nezgodno zavarovanje za lane dru ine, potresno zavarovanje, po arno zavarovanje in strojelomno zavarovanje. Obseg kritij za zavarovanje doma je odvisnen od posameznih zavarovalnic. Zavarovalnice po navadi vklju ijo tudi brezpla no asistenco doma, kar pomeni brezpla no pomo obrtnikov v najkraj em mo nem asu po nastali kodi (Na ini zavarovanja, 2010). Zavarovanje nepremi nin krije po kodbe, nastale zaradi naslednjih nevarnosti: po ar, eksplozija, padec zra nega vozila, vihar, to a, udarec zavarovan evega motornega vozila, manifestacija, demonstracija, udarec tujega motornega vozila, izginitve delov objekta, izliv vode, poplava, vdor meteorne vode, te a snega, padec drevesa, zemeljski plaz, sne ni plaz, vandalizem, udar strele, potres, stro ki i enja ter ostala kritja z dopla ilom. Zavarovanje premi nin pa krije e prej omenjene po kodbe na premi ninah v stavbi ter vklju uje zavarovanje dodatnih nevarnosti: odgovornost, posredni in drugi stro ki, oplesk, poslikave, obloge, razbitje stekel, razbitje sanitarne keramike, ivila v zmrzovalnikih, iztek teko ine ter udar strele. 2.2 Zavarovalna podro ja Zavarovalna podro ja na slovenskem zavarovalni kem trgu predstavljajo ivljenjska zavarovanja in ne ivljenjska oziroma premo enjska zavarovanja. Med ivljenjska zavarovanja uvr amo naslednja zavarovanja (Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 63): 2

13 ivljenjsko zavarovanje zavarovanje za primer smrti zavarovanje za primer do ivetja me ano zavarovanje (zavarovanje za smrt in do ivetje) rentno zavarovanje rentno zavarovanje (izpla ila po pokojninskih na rtih po ZPIZ-1) zavarovanje z vra ilom premije vsa druga ivljenjska zavarovanja dodatna zavarovanja zavarovanje za primer zavarovanje za primer poroke poroke oz. rojstva zavarovanje za primer rojstva ivljenjsko zavarovanje ivljenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov z vezano na enote garancijo ali brez garancije investicijskih ali kritnih ivljenjsko zavarovanje vezano na enote kritnih skladov z skladov garancijo ali brez garancije tontine zavarovanje s prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 kapitalizacijo izpla il vsa druga zavarovanja s kapitalizacijo izpla il zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni Med ne ivljenjska oziroma premo enjska zavarovanja pa uvr amo naslednje zavarovanja (Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str ): nezgodno zavarovanje nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju rednega poklica in izven njega nezgodno zavarovanj oseb v motornih vozilih in pri opravljanju posebnih dejavnosti nezgodno zavarovanje otrok in olske mladine in posebna nezgodna zavarovanja mladine skupinsko nezgodno zavarovanje gostov, obiskovalcev in turistov skupinsko nezgodno zavarovanje potro nikov, naro nikov druga posebna nezgodna zavarovanja obvezno zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesre e zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne po kodbe (AO+) vsa druga nezgodna zavarovanja zdravstveno dopolnilno zdravstveno zavarovanje po dolo ilih 12. odstavka 14. zavarovanje lena ZZAVAR nadomestno zdravstveno zavarovanje po dolo ilih 2. odstavka 61. lena ZZVZZ dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih zunaj Republike Slovenije druga dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja po dolo ilih 3. in 4. odstavka 61. lena ZZVZZ; zavarovanje kopenskih kasko zavarovanje cestnih motornih vozil z lastnim pogonom (razen motornih vozil tirnih) kasko zavarovanje drugih cestnih vozil (brez pogona) vsa druga zavarovanja kopenskih motornih vozil zavarovanje tirnih vozil kasko zavarovanja tirnih vozil vsa druga zavarovanja tirnih vozil letalsko zavarovanje kasko zavarovanja letal in drugih zra nih plovil vsa druga letalska zavarovanja zavarovanje plovil kasko zavarovanje ladij in olnov v pomorski plovbi kasko zavarovanje ladij in olnov v re no-jezerski plovbi 3

14 zavarovanje prevoza blaga zavarovanje po ara in elementarnih nesre drugo kodno zavarovanje zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil splo no zavarovanje odgovornosti vsa druga zavarovanja plovil zavarovanje blaga v mednarodnem in doma em transportu vsa druga kargo zavarovanja po arno zavarovanje in zavarovanje nekaterih drugih nevarnosti izven oziroma v industriji in obrti po arno zavarovanje premo enja elektrogospodarskih podjetij zavarovanje jedrskih nevarnosti vsa druga po arna zavarovanja strojelomno zavarovanje (opreme elektrogospodarskih podjetij) gradbeno zavarovanje monta no zavarovanje zavarovanje filmske proizvodnje zavarovanje ra unalnikov zavarovanje blaga v hladilnicah stanovanjsko zavarovanje zavarovanje rudnikov zavarovanje nevarnosti v PTT prometu zavarovanje nevarnosti vloma in ropa zavarovanje stekla zavarovanje posevkov in plodov zavarovanje ivil zavarovanje domske asistence zavarovanje opreme v zakupu (leasing) kombinirana premo enjska zavarovanja zavarovanje blaga pred mehanskimi po kodbami zavarovanje opreme za distribucijo in sprejem satelitske in kabelske tv turisti no zavarovanje vsa druga kodna zavarovanja zavarovanje lastnikov cestnih motornih vozil proti odgovornosti za kodo, povzro eno tretjim osebam (AO) zavarovanje prevozni ke odgovornosti za blago v cestnem prometu zavarovanje odgovornosti v elezni kem prometu vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih vozil zavarovanje lastnikov zrakoplovov proti odgovornosti za kodo povzro eno tretjim osebam zavarovanje prevozni ke odgovornosti za blago v zra nem prometu vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi zrakoplovov zavarovanje odgovornosti v pomorskem prometu, re nem in jezerskem prometu zavarovanje odgovornosti popravljalcev vodnih plovil zavarovanje odgovornosti marine zavarovanje prevozni ke odgovornosti za blago v pomorskem in re no-jezerskem prometu vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi plovil zavarovanje splo ne odgovornosti zavarovanje proizvajal eve odgovornosti za izdelke zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca gradbenih in monta nih del zavarovanje garancije proizvajalca, prodajalca ali dobavitelja zavarovanje pediterske odgovornosti v mednarodnem in doma em prometu zavarovanje odgovornosti uprave, nadzornega sveta, nepremi ninskih posrednikov ter filmskega producenta obvezno zavarovanje odgovornosti ra unovodskih ter revizijskih dru b, projektantske, odvetni ke, zdravni ke ter notarske odgovornosti obvezno zavarovanje odgovornosti proizvajalcev zdravil ter 4

15 medicinskih pripomo kov zavarovalnih posredni kih dru b, sodnih izvr iteljev, overiteljev kvalificiranih potrdil elektronskih podpisov, gorskih vodnikov, geodetskih podjetij, certifikacijskih organov za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov, upravljalcev streli, varnostnikov vsa druga splo na zavarovanja odgovornosti kreditno zavarovanje zavarovanje terjatev v mednarodni trgovini zavarovanje terjatev v notranji trgovini zavarovanje potro ni kih kreditov zavarovanje stanovanjskih kreditov zavarovanje kreditov zasebnikom zavarovanje kreditov pravnim osebam zavarovanje limitov na transakcijskih ra unih zasebnikov zavarovanje terjatev iz pogodb o zakupu zavarovanje terjatev s pla ilnih in kreditnih kartic vsa druga kreditna zavarovanja in zavarovanja terjatev kavcijsko zavarovanje zavarovanje carinskega dolga zavarovanje nesolventnosti organizatorjev turisti nih potovanj zavarovanje resnosti ponudbe zavarovanje dobre izvedbe prevzetih obveznosti zavarovanje vra ila prepla ila zavarovanje odprave napak v garancijskem roku zavarovanje garancije za pla ilne kartice zavarovanje karnetov vsa druga kavcijska zavarovanja zavarovanje razli nih zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi po ara oziroma strojeloma finan nih izgub zavarovanje prireditev zavarovanje proti kodam zaradi odkupa valutnih falsifikatov zavarovanje nevarnosti odpovedi turisti nih potovanj zavarovanje obratovalnega zastoja v storitveni dejavnosti vsa druga zavarovanja razli nih finan nih izgub zavarovanje stro kov stro ki odvetnikov in drugi stro ki postopka postopka vsa druga zavarovanja stro kov postopka zavarovanje pomo i zavarovanje avtomobilske asistence zdravstveno zavarovanje z asistenco vsa druga zavarovanja pomo i V Statisti nem zavarovalni kem biltenu (2010, str. 68) so predstavljeni dele i na podro ju premo enjskih zavarovanj v letu Najve ja dele a imata po arno zavarovanje s 30,9-odstotnim dele em ter stanovanjsko zavarovanje s 22,1-odstotnim dele em. Sledi strojelomno zavarovanje s 12,9-odstotnim dele em ter zavarovanje posevkov in plodov s 10,3-odstotnim dele em. Manj e dele e predstavljajo zavarovanje ivali s 2,6-odstotnim dele em, zavarovanje vloma in ropa zgradb s 2,0- odstotnim dele em ter zavarovanje ra unalnikov s 1,4-odstotnim dele em. Preostali 7,0-odstotni dele predstavljajo druga premo enjska zavarovanja, kar prikazuje slika 1. 5

16 ZGRADBE 2,0 % IVALI 2,6 % VLOM IN ROP 2,8 % POSEVKI IN PLODOVI 10,3 % RA UNALNIKI 1,4 % DRUGO 7,0 % PO AR 38,9 % STANOVANJE 22,1 % STROJELOM 12,9 % Slika 1: Premijska sestava nepremi ninskih zavarovanj v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 68) 2.3 Nepremi ninska zavarovanja V literaturi se pojavljajo tri definicije nepremi nin (Cirman in drugi, 2000, str. 2):»Nepremi nina je zemlji e in vse kar je na njem zgrajeno, raste ali je nanj pritrjeno. Pridelki, ki zahtevajo letno obdelavo niso vklju eni v to definicijo«(unger, 1991, str. 162).»Nepremi nina je zemlji e ter vse kar zemlji u pripada in je po zakonu nepremi no«(miller, Gallagher, 1998, str. 14).»Nepremi nina je premo enje, dobrina ali vrsta imetja, ki se pri ne z zemlji em in vsebuje vse stalne izbolj ave zemlji a«(ring, Dasso, 1985, str. 636). Nepremi nine lahko razdelimo glede na namen in dejansko uporabo na naslednje sklope (Cirman in drugi, 2000, str. 4): 6

17 stanovanjske nepremi nine vklju ujejo eno ali ve dru inske stanovanjske zgradbe in stavbna zemlji a za stanovanja, poslovne nepremi nine so trgovine in trgovinski centri, pisarni ke zgradbe, gledali a, hoteli, moteli, stavbna zemlji a za poslovno deajvnost in druge, industrijske nepremi nine delimo na tovarne, skladi a, rudnike, stavbna zemlji a za industrijsko dejavnost in druge, kmetijske nepremi nine so vse kmetije in ivinorejske farme, razne rekreacijske nepremi nine, neuporabljena razvita zemlji a ob urbanih obmo jih in druge, nepremi nine za posebne namene vklju ujejo izobra evalne institucije, religiozne institucije, bolni nice, pokopali a, domove za upokojence, igri a za golf in druge, javne nepremi nine pa so avtoceste, po te, parki, upravne zgradbe, ole in tevilne druge nepremi nine namenjene javni uporabi. 7

18 3 ZGODOVINA ZAVAROVALNI TVA NA SLOVENSKEM ETNI NEM OZEMLJU Zgodovina zavarovalni tva na slovenskem etni nem ozemlju sega v 14. stoletje, ko so za ele nastajati bratov ine in cehi. Leta 1452 je bila v Trstu ustanovljena bratov ina sv. Nikolaja, v naslednjem stoletju pa v Vidmu bratov ina sv. Hieronima. Skrbeli sta za pretok blaga. Kasneje, v 18. stoletju, je sledilo obdobje ustanavljanja prvih zavarovalnic. V nadaljevanju so predstavljeni pomembni dogodki v posameznih obdobjih (Ka ar, 2009; Bijeli, 1998): obdobje zavarovalni tva v Avstro-Ogrski ( ) Leta 1766 je bila v Trstu ustanovljena prva zavarovalnica na slovenskem etni nem ozemlju v okviru avstro-ogrske monarhije Compagnia di assicurazione. V Ljubljani so leta 1812 ustanovili zavarovalno dru bo za plovbo po reki Savi, leta 1853 pa je Kranjska kmetijska dru ba predlagala ustanovitev zavarovalnice za obvezno zavarovanje proti ognju in zoper druge nesre e. Leta 1871 je bila ustanovljena prva Obmo na zavarovalna banka Slovenije, ki je veljala za prvo sodobno slovensko zavarovalnico s sede em v Ljubljani. Za za etek zavarovalni tva velja ustanovitev Vzajemne zavarovalnice proti po arnim kodam in po kodbi zvonov v Ljubljani. obdobje Kraljevine Jugoslavije ( ) V letu 1922 je bila ustanovljena Slavija, Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani. Nekaj let kasneje pa je bila v Mariboru ustanovljena Ljudska samopomo. V Ljubljani so leta 1932 ustanovili zavarovalno zadrugo Dru tvo sv. Florijana proti po arnim kodam. Glavne zna ilnosti obdobja so bile visoke premije, precej nji dobi ki ter propad dunajske zavarovalnice PHOENIX, ki je tr ila ivljenjska zavarovanja. Ta dogodek je prisil dr avo, da je takoj uvedla zavarovalni nadzor. obdobje Kraljevine Jugoslavije ( ) Leta 1939 je bila v Mariboru ustanovljena Gospodarska zavarovalna dru ba Drava. V tem obdobju sledi prevlada splo no-univerzalnih zavarovalnic. Medtem ko so s slovenskega etni nega ozemlja od le nekatere tuje zavarovalnice, so za ele nastajati doma e zavarovalnice, in sicer Dunav, Sava, Jadranska zavarovalnica ter Zedinjena zavarovalnica. 8

19 obdobje administrativnega zavarovalstva in monopola ( ) Obdobje se za ne z uvedbo ene same zavarovalnice DOZ (Dr avni zavarovalni zavod), s sede em v Beogradu, kar privede do sistema brez tr ne konkurence. Kon a se z ustanavljanjem tevilnih ob inskih zavarovalnic ter Zavarovalne skupnosti Slovenije v Ljubljani. Glavne zna ilnosti obdobja so tudi centralizacija, nizka raven premij ter ukinjeno in zaplenjeno premo enje tujih in zasebnih zavarovalnic. obdobje navidezne konkurence ( ) Glavna zna ilnost obdobja je pojav zavarovalne skupnosti, katere pravni okvir predstavlja Zakon zavarovalni tvu (Ur. l. RS, t. 99/2010). Tako se monopolni sistem zamenja z navidezno konkuren nim sistemom. Obdobje se kon a z zdru itvijo vseh slovenskih zavarovalnic, razen Zavarovalnice Maribor, v Zavarovalnico Sava s sede em v Ljubljani. obdobje tr nega zavarovalstva v samoupravnem gospodarstvu ( ) V tem obdobju je bil ustanovljen zavarovalni nadzor preko obvezne aktuarske slu be. Zavarovalnica Sava in Zavarovalnica Maribor sta se zdru ili v Zavarovalno skupnost Triglav. Leta 1976 je bila v Ljubljani ustanovljena Pozavarovalna skupnost Sava. obdobje liberalizacije brez zavarovalnega nadzora ( ) Glavne zna ilnosti obdobja so bile razpad SRFJ, irjenje poslovanja zavarovalnic, tr na naravnanost zavarovalnic. Obdobje se kon a s preoblikovanjem Pozavarovalne skupnosti Sava v Pozavarovalnico Sava, d. d., Zavarovalna skupnost Dunav v Ljubljani postane Ljubljanska zavarovalnica, d. d. Vrh obdobja pomeni preoblikovanje Zavarovalne skupnosti Triglav in nekaterih njenih obmo nih enot v zavarovalne delni ke dru be: Zavarovalnico Triglav, d. d., Zavarovalnico Maribor, d. d., Adriatic, zavarovalno dru bo, d. d. ter Zavarovalnico Tilia, d. d. obdobje omejenega zavarovalnega nadzora ( ) Obdobje se za ne z osamosvojitvijo Slovenije. Ustanovljeni zavarovalni dru bi: Prima, zavarovalna dru ba d. d. (leta 2001 preimenovana v GRAWE, zavarovalnica, d. d.) ter Zavarovalnica Mercator, d. d. (leta 1999 preimenovana v Krekovo zavarovalnico, d. d.). V naslednjem letu so bili v Ljubljani ustanovljeni zavarovalna delni ka dru ba Merkur zavarovalnica, d. d., Slovenska izvozna dru ba, d. d. (SID) 9

20 ter Slovenski zavarovalni biro (leta 1997 preimenovan v Slovensko zavarovalno zdru enje oziroma SZZ). V tem obdobju sledi preoblikovanje organizacijske enote Zavarovalnice Croatia s sede em v Ljubljani v zavarovalno dru bo Slovenica, zavarovalni ka hi a, d. d. obdobje konkurence in sodobnega zavarovalnega nadzora (1994 in dalje) Glavne zna ilnosti obdobja so tr no naravnano poslovanje s konkuren no borbo, reorganizacija Slovenskega zavarovalnega biroja in preimenovanje v Slovensko zavarovalno zdru enje (GIZ) ter zelo hitra prilagajanja smernicam Evropske unije (prost pretok zavarovalnih storitev in prosto ustanavljanje dru b, definiranje udele encev v zavarovalni tvu, definiranje premo enjskih in ivljenjskih zavarovanj). Sledi tudi uvedba sodobnega zavarovalnega nadzora s pomo jo Urada za zavarovalni nadzor, ki je bil leta 2000 preimenovan v Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN). V Ljubljani je bila leta 1997 ustanovljena Generali Zavarovalnica, d. d., leto kasneje Pozavarovalnica Triglav RE, d. d., ter leta 1999 Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d. v. z. V Kopru je bila leta 2002 ustanovljena Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d. d. Leta 2005 je sledila zdru itev zavarovalnih dru b Adriatic, d. d. in Slovenica, zavarovalni ka hi a d. d. v Adriatic Slovenica, Zavarovalna dru ba, d. d. Istega leta je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenica, ivljenje, d. d., ki se je leta 2007 preimenovala v KD ivljenje, d. d. 10

21 4 MARKETIN KI SPLET 7 X P ZA TR ENJE NEPREMI NINSKIH ZAVAROVANJ 4.1 Uvodne misli Marketin ki splet 7 X P za tr enje nepremi ninskih zavarovanj predstavlja analizo ponudbe in povpra evanja na trgu nepremi ninskih zavarovanj v Sloveniji. V teoriji in praksi marketinga se je najprej uveljavila formula 4 x P, ki je kombinacija marketin kih spremenljivk, ki jih podjetje mora kontrolirati za dosego ustrezne prodaje na ciljnem tr i u. V novej em obdobju pa se je formula 4 X P raz irila z dodatnimi tremi prvinami, tako da zdaj govorimo o marketin kem spletu 7 x P (Devetak, 2000, str. 31). Marketin ki splet 7 x P je sestavljen iz sedmih prvin, ki se v angle ini za nejo s rko P: product (izdelek, storitev), price (prodajni pogoji), place (distribucija), promotion (marketin ko komuniciranje), people (ljudje), processing (procesiranje, izvajanje) in physical evidences (fizi ni dokazi). 4.2 Izdelek, storitev Tr enje nepremi ninskih zavarovanj temelji na izdelku oziroma storitvi. Pri izdelku oziroma storitvi obravnavamo ugled in dobro ime zavarovalne dru be, optimalno izbiro kritij za nevarnosti, ugodno re evanje kodnih primerov itd. Po Devetaku (Management v turizmu, 1997) s spremljanjem konkurence prilagajamo oziroma spreminjamo posamezne zna ilnosti produkta za nepremi ninsko zavarovanje tako, da kar najbolj zadovoljimo elje in potrebe sklenitelja zavarovanja. 11

22 Povzeto po Sagaju (Vse ve zavarovanj nepremi nin, 2009), je e vedno nezavarovanih od 25 do 30 odstotkov stanovanjskih hi in od 15 do 20 odstotkov stanovanj. Ponudba nepremi ninskih zavarovanj v Sloveniji je zelo pestra. V tem diplomskem delu sem se osredoto ila na sedem zavarovalni kih dru b. V tabeli 1 so predstavljene tako slovenske kot tuje zavarovalnice. Slovenske oziroma doma e zavarovalnice so Zavarovalnica Triglav, d. d., Zavarovalnica Maribor, d. d., Adriatic Slovenica, d. d. in Zavarovalnica Tilia, d. d. Ostale tri (Generali Zavarovalnica, d. d., Merkur Zavarovalnica, d. d. in Grawe Zavarovalnica, d. d.) so tuje zavarovalnice. Tabela 1: Tr ni dele i zavarovalnih dru b v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 15) Zavarovalnice Vrsta zavarovanj (v %) vsa ivljenjska ne ivljenjska Zavarovalnica Triglav, d. d. 38,51 43,50 36,83 Zavarovalnica Maribor, d. d. 13,79 13,77 13,79 Adriatic Slovenica, d. d. 13,51 3,04 17,04 Zavarovalnica Tilia, d. d. 3,74 2,13 4,28 Generali zavarovalnica, d. d. 3,59 3,88 3,49 Merkur zavarovalnica, d. d. 2,34 7,92 0,46 Grawe zavarovalnica, d. d. 1,83 4,85 0,82 V nadaljevanju sledi predstavitev zavarovalnih dru b in njihovi produkti za tr enje nepremi ninskih zavarovanj Zavarovalnica Triglav, d. d. Zavarovalnica Triglav, d. d. ima s 110-letno tradicijo zelo trden polo aj vodilne zavarovalnice v Sloveniji. Svojim zavarovancem ponuja vse vrste zavarovanj: avtomobilska zavarovanja, kmetijska zavarovanja, transportna zavarovanja, zavarovanja terjatev, ivljenjska zavarovanja, rentna zavarovanja, pokojninska zavarovanja, nezgodna zavarovanja ter zdravstvena zavarovanja. Glavna konkuren na prednost Zavarovalnice Triglav, d. d., je zavarovanje najve jih rizikov 12

23 svojih strank, saj ima dolgoletne poslovne odnose z najve jimi pozavarovalnicami na svetu. Ima zelo razvejano mre o poslovalnic na slovenskem zavarovalni kem trgu in v tujini, saj ima svoje h erinske dru be na tr i ih Republike e ke, Hrva ke, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije ter rne gore. Dejavnosti Skupine Triglav so zavarovanje in pozavarovanje, upravljanje investicijskih skladov in finan nega premo enja ter ban ni tvo. Nepremi ninska zavarovanja tr i s tremi razli nimi paketi zavarovanja doma. Ti so namenjeni lastnikom stanovanjskih hi (DOM-01), eta nim lastnikom (DOM-02) ter lastnikom stanovanjskih premi nin (DOM-03). Tudi po izbiri zavarovanih nevarnosti lahko zavarovanci izbirajo med tremi paketi, in sicer Paket A (krije osnovne nevarnosti), Paket B (krije nevarnosti, ki nas najpogosteje ogro ajo) ter Paket C (krije naj ir o paleto nevarnosti). Zavarovanci lahko pri sklenitvi vklju ijo dodatna zavarovanja (Zavarovanje za dom, 2010): potresno zavarovanje, strojelomno zavarovanje instalacij (velja za zgradbe), zavarovanje indirektnega udara strele (velja za stanovanjske premi nine), zavarovanje mehanskega loma (velja za stanovanjske premi nine), zavarovanje umetni kih in anti nih predmetov ter zbirk za vi je zneske ter dodatno nezgodno zavarovanje lanov gospodinjstva Zavarovalnica Maribor, d. d. Za etki razvoja Zavarovalnice Maribor, d. d. segajo v prvo polovico 19. stoletja. Leta 2006 je prejela certifikat Mladim materam/dru inam prijazno zaposlovanje, ki zagotavlja nediskriminatorno zaposlovanje, fleksibilnost glede asovne in prostorske organizacije dela, razvijanje kulturne skrbi za zaposlene, razumevanje in prilagajanje potrebam zaposlenih z dru inskimi lani, ki potrebujejo posebno nego in skrb. Zavarovalnica Maribor, d. d. je med drugim prejela priznanje Horus, to je priznanje za dru beno odgovorno podjetje. Zavarovalnica Maribor, d. d., tr i nepremi ninska zavarovanja s produktom Opa!, kateri vklju uje premo enjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. 13

24 4.2.3 Adriatic Slovenica, Zavarovalna dru ba, d.d. Adriatic Slovenica, Zavarovalna dru ba, d. d. (v nadaljevanju Adriatic Slovenica, d. d.) je druga najve ja slovenska zavarovalnica, ki je nastala dne s pripojitvijo Zavarovalni ke hi e Slovenica, d. d., Ljubljana k Zavarovalnici Adriatic, d. d., Koper. Slednja se je preimenovala in od tedaj posluje pod imenom Adriatic Slovenica, Zavarovalna dru ba, d. d., s sede em v Kopru (Adriatic Slovenica, 2010). Zdru itev je pomenila prvo in edino uspe no zdru itev v slovenski zavarovalni ki panogi, saj sta se zdru ili tr ni mre i obeh zavarovalnic, vsi zaposleni, premo enje, viri, mo i in znanje, pove ala se je tudi kapitalska mo in trdnost zavarovalnice ter dostop do kakovostnih zavarovalnih storitev po vsej Sloveniji. Adriatic Slovenica, d. d. je tudi edina zavarovalnica, ki v svojem portfelju ponuja zavarovancem vse zavarovalne vrste: zdravstvena zavarovanja, premo enjska zavarovanja, ivljenjska zavarovanja in pokojninska zavarovanja. Adriatic Slovenica, d. d., tr i nepremi ninska zavarovanja z zavarovalnim produktom DomAS. To je sodobno zavarovanje, pri katerem se z eno polico zavaruje svoj dom in premi nine v njem za nevarnosti, ki ogro ajo v vsakdanjem ivljenju (po ar, izliv vode, vlom, poplave, potres, itd.), nezgodno zavarovanje za vse lane dru ine, hi ne ljubljen ke ter glasbila. Zavarovanje DomAS zajema tudi brezpla no Stanovanjsko asistenco CORIS. Pri zavarovanje Dom AS lahko izbirate med tirimi zavarovalnimi paketi (O JI paket, STANDARDNI paket, OPTIMALNI paket in NADSTANDARDNI paket), ki vklju ujejo nevarnosti z razli nim obsegom kritij. Pri vseh zavarovalnih paketih se lahko raz irijo oziroma dodajo nova zavarovalna kritja ali pa se samo zvi a zavarovalna vsota (DomAS, 2010). Zavarovalni produkt ima veliko prednosti in posebnosti, in sicer sodobno zavarovanje doma, vsa zavarovanja so na eni polici, paketi zavarovanj so po meri zavarovanca, mo nost vklju itve dru inskega nezgodnega zavarovanja, bogato in iroko kritje odgovornosti, mo nost vklju itve zavarovanja nevarnosti v kmetijstvu, 14

25 sklenitev zavarovanja "na novo vrednost" brez dopla ila, vklju eno kritje stro kov i enja ter zavarovanje premi nin, stekla in opleska v kleteh, na podstre ju in v pomo nih prostorih Zavarovalnica Tilia, d. d. V letu 1990 se Dolenjska obmo na enota Zavarovalne skupnosti Triglav osamosvoji in preoblikuje v zavarovalno delni ko dru bo ter s 1. januarjem 1991 za ne poslovati kot Zavarovalnica Tilia, d. d. (v nadaljevanju Tilia, d. d.) s sede em v Novem mestu. Z uspe no izvedeno dokapitalizacijo (v skladu s pribli evanjem Evropski uniji je potrebno zavarovalnico dokapitalizirati s sve im kapitalom) konec leta 1998 postane 98-odstotni lastnik Pozavarovalnica Sava, d. d. Tilia, d. d., pokriva celotno Dolenjsko, Belo krajino, Ko evsko, Posavje, Ljubljansko regijo, Gorenjsko, del Notranjske, del Primorske in del tajerske. V letih 1999 in 2002 je Tilia, d. d., izpeljala nove dokapitalizacije Generali Zavarovalnica, d. d. GENERALI zavarovalnica, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju Generali, d. d.) je del mednarodne skupine Generali Group, kar pomeni tudi razne prednosti zavarovalnice. Te prednosti so ugodnej a in donosnej a razmerja za zavarovance, natan no poznavanje uveljavljenih evropskih zavarovanj, objektivno svetovanje pri sklepanju zavarovanj, trdno finan no upravljanje ter usklajenost z evropskimi merili in s slovenskimi standardi. Med osnovna zavarovanja, ki jih sklepajo njihovi zavarovalni zastopniki, sodijo ivljenjska zavarovanja, premo enjska zavarovanja, pokojninska zavarovanja, nezgodna zavarovanja in avtomobilska zavarovanja. Od leta 2006 je Generali, d. d., najve ja tuja zavarovalnica na Slovenskem in je v zadnjih letih raz irila lastno poslovno mre o v skoraj vsa ve ja slovenska mesta. Generali, d. d., tr i premo enjsko zavarovanje z zavarovanjem PaketDom, ki vklju uje zavarovanje stanovanjske nepremi nine, stanovanjskih premi nin in storitev domske asistence. Glavne prednosti PaketDom zavarovanja so (PaketDom, 2010): 15

26 zavarovanje na novo vrednost in zavarovanje brez lastne udele be, 15-odstotni paketni popust za Generali avto zavarovance, mo nost izbire ve razli nih obsegov zavarovalnih kritij in sklenitve dodatnih zavarovanj, vklju eno kritje kode posrednega udara strele na nepremi ninah in opremi ter zavarovanje vseh stekel v hi i oziroma stanovanju, stro ki najema nadomestnega stanovanja ter stro ki preklica osebnih dokumentov in pridobitve novih. PaketDom vklju uje tudi storitev domske asistence, kar pomeni, da Generali, d. d., krije potne stro ke obrtnika, njegovo prvo uro dela ter stro ke uporabljenega materiala (razen klju avnic) do vi ine 50 EUR. e je nepremi nina neprimerna za bivanje, domska asistenca krije tudi stro ke dveh no itev ter po potrebi poskrbi za varovanje nepremi nine Merkur Zavarovalnica, d. d. MERKUR Zavarovalnica, d. d., (v nadaljevanju Merkur, d. d.) je bila ustanovljena 18. novembra 1992, poslovati je pri ela 1. januarja Zavarovalnica je v 100- odstotni lasti Merkur Versicherung A. G. iz Gradca, ki je bila ustanovljena leta V sklopu koncerna so bile ustanovljene naslednje h erinske dru be: Merkur Zavarovalnica, d. d. (Ljubljana), Merkur Osiguranje (Hrva ka), BH Osiguranje (Bosna in Hercegovina), Merkur osiguranje a. d. o. (Srbija) ter Merkur osiguranje a. d. ( rna gora) (O podjetju, 2010). Merkur, d. d., tr i tako ivljenjska, nalo bena, nezgodna in zdravstvena zavarovanja kot tudi pestro izbiro kakovostnih premo enjskih zavarovanj. V letu 2001 je zavarovalnica osvojila naslov Slovenska zavarovalni ka gazela. Prednosti Merkur, d. d., so naslednje (Na e prednosti, 2010): ve kot 200-letna zavarovalni ka tradicija, znanje in izku nje v Evropi in ve kot zavarovancev; 16

27 pestrost ponudbe (ve kot 20 razli nih oblik ivljenjskih in nalo benih zavarovanj, razli na nezgodna in zdravstvena zavarovanja ter paketna in individualna premo enjska zavarovanja); varnost (zbrana sredstva se vodijo na lo enih ban nih ra unih posebej za ivljenjska in posebej za druga zavarovanja); strokovno pomo in svetovanje zavarovancem ves as trajanja zavarovalnega razmerja; obro no pla evanje letnih premij v polletnih, etrtletnih ali mese nih obrokih; omogo anje ohranjanja realne vrednosti zavarovalnih vsot, kar pomeni najkvalitetnej o za ito pred razvrednotenjem sklenjenih zavarovanj ter pozavarovanje preko mati ne Merkur Versicherung, Graz pri pozavarovalnici SAVA in vodilnih svetovnih pozavarovalnicah Swiss Re, Munich Re in General Cologne Re. Merkur, d. d., tr i zavarovanje nepremi nin z zavarovalnima produktoma DOM I in DOM II ter zavarovanje premi nin z zavarovalnima produktoma STAN I in STAN II. Vsa zavarovanja nepremi nin in premi nin se sklepajo na novo vrednost. To pomeni, da je v primeru kode povrnjena nova vrednost uni enih ali po kodovanih stvari. Zavaruje se lahko osebno in poslovno premo enje. Zavarovanje premo enja vklju uje tudi domsko asistenco, kar pomeni brezpla no posredovanje raznovrstnih mojstrov, izvajalcev in obrtnikov (Premo enjska zavarovanja, 2010) Grawe Zavarovalnica, d. d. Grawe Zavarovalnica, d. d., (v nadaljevanju Grawe, d. d.) je del mednarodnega zavarovalni kega koncerna GRAWE z ve kot 182-letno tradicijo, kar omogo a dobro ime zavarovalnice, finan no mo, stabilnost in investicijski portfelj. Je tudi prva slovenska zavarovalnica, ki je bila ustanovljena na osnovi zasebne pobude in s tujim vlaganjem ter postala pomemben ponudnik klasi nih ivljenjskih in rentnih zavarovanj. Prednosti zavarovalnice so (Predstavitev podjetja, 2010): u inkovita organiziranost zagotavlja majhne stro ke in s tem nadpovpre ne donose zavarovancem; 17

28 kot del mednarodnega zavarovalni kega koncerna deluje v trinajstih dr avah Srednje, Vzhodne in Ju ne Evrope ter ima e vpeljan in izdelan dostop do mednarodnih finan nih trgov; nalo bena politika je usmerjena k nalo bam v Sloveniji, ker z izkori anjem mednarodnih povezav zagotavlja bolj e razmerje med donosnostjo in varnostjo nalo b. GRAWEprivat je zavarovalni produkt za tr enje premo enjskih zavarovanj pri Grawe, d. d. Zavarovanje je namenjeno lastnikom ali najemnikom eno- ali dvostanovanjskih hi, vrstnih hi in po itni kih hi, gara in prizidkov ter spremljajo ih objektov. Nepremi nine so zavarovane za realno vrednost, kar je velika prednost v primeru totalne kode, saj zavarovanje povrne vso nastalo kodo. Sklenitev zavarovanja omogo a tri razli ne vrste kritij, in sicer osnovno kritje, standard kritje in polno kritje. Prednosti zavarovanja so naslednje (Zavarovanje osebnega premo enja, 2010): naj ir i obseg kritja (indirektna strela, poplava, zemeljski in sne ni plazovi), realne zavarovalne vsote, ki ob primeru totalne kode povrnejo dejansko vrednost, kritje brez odbitnih fran iz, zavarovanje za novo vrednost, visoke zavarovalne vsote iz naslova odgovornosti in hitro re evanje kodnih zahtevkov. 4.3 Prodajni pogoji Pri sklenitvi nepremi ninskega zavarovanja je za sklenitelja zelo pomembna cena in zavarovalni pogoji oziroma kritja. Cena je najstarej i tr ni instrument. Z marketin kega vidika je zanimivo modificiranje cen zaradi zunanjih dejavnikov in politike podjetja (Devetak, 2007, str. 132): geografsko oblikovanje cen, razli ni popusti, 18

29 promocijske cene in diskriminacijske cene. Na geografsko oblikovanje cene vpliva kraj bivanja (center mesta, predmestje, pode elje) ter vrsta objekta (stanovanje v bloku, samostojna hi a, monta na hi a oziroma vikend). Premija za nepremi ninsko zavarovanje se razlikuje glede na zavarovalno vsoto nepremi nine in opreme. Velik dele predstavljajo tudi popusti, ki se razlikujejo med posameznimi zavarovalni kimi dru bami. Tako lahko pri skenitvi upo tevamo naslednje popuste: gotovinski popust, paketni popust za skupno zavarovanje nepremi nine in opreme, popust na trajanje zavarovanja ter popust na vi ino premije. V nadaljevanju so za spodnji primer predstavljeni informativni izra uni posameznih zavarovalnih dru b in opisi zavarovalnih pogojev oziroma kritij. Primer: Potrebujemo informativni izra un za zavarovanje samostojne stanovanjske hi e v velikosti 300 m 2 (dve nadstropji, betonska streha) ter stanovanjske opreme. Stanovanjska hi a je bila zgrajena leta Pri stanovanjski hi i je e nadstre ek velikosti 60 m 2 in lesena vrtna uta v izmeri 30 m 2. Pri Zavarovalnici Triglav, d. d., zna a zavarovalna vsota za nepremi nino ,00 EUR ter e vklju uje zavarovalno vsoto za leseno vrtno uto in nadstre ek. Zavarovalna vsota opreme zna a ,00 EUR. Skupna letna premija s 6,5-odstotnim DDV-jem zna a 461,02 EUR, kot prikazuje tabela 2. Ta premija ni raz lenjena, ker je v sklopu paketa skupna. 19

30 Tabela 2: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje (vir: Informativni izra un Zavarovalnice Triglav d.d.) Obseg kritja Zavarovalna vsota Letna premija nepremi nina Paket B ,00 EUR ni podatka oprema Paket B ,00 EUR ni podatka SKUPAJ PREMIJA (nepremi nina+oprema): 506,30 EUR VKLJU ENI POPUSTI 10 % paketni popust -50,63 EUR 455,67 EUR 5 % gotovinski popust -22,78 EUR 432,89 EUR SKUPNA LETNA PREMIJA S 6,5 % DDV: 461,02 EUR Pri informativnem izra unu je bil izbran Paket B. Opis kritij in nevarnosti za izbrano kritje je predstavljen v Prilogi 1. Povzeto po posebni bro uri Opa! (Premo enjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma, 2010) izbrani paket za zavarovanje nepremi nin vklju uje osnovne nevarnosti (po ar, udar strele, eksplozija, vihar, to a, sne ni plaz, padec letala, demonstracije itd.), zavarovanje stro kov i enja in odgovornosti do dolo enega zneska ter mo nost vklju itve e potresa in strojelomnega zavarovanja instalacij. Zavarovanje opreme krije osnovne nevarnosti, zavarovanje asistence ter nezgodno zavarovanje. Pri Zavarovalnici Maribor, d. d., zna a zavarovalna vsota za nepremi nino ,00 EUR. Zavarovalna vsota opreme pa zna a ,00 EUR. Kot prikazuje tabela 3 zna a skupna letna premija s 6,5-odstotnim DDV-jem 258,13 EUR in ni raz lenjena, ker je v sklopu paketa skupna. Tabela 3: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje (vir: Informativni izra un Zavarovalnice Maribor d.d.) Obseg kritja Zavarovalna vsota Letna premija nepremi nina NV-standard ,00 EUR ni podatka oprema NV-standard ,00 EUR ni podatka SKUPAJ PREMIJA (nepremi nina+oprema): ni podatka VKLJU ENI POPUSTI 10 % popust za 10-letno trajanje zavarovanja vklju eno v premijo 20 % popust paketno zavarovanje vklju eno v premijo 4 % gotovinski popust vklju eno v premijo SKUPNA LETNA PREMIJA S 6,5 % DDV: 258,13 EUR 20

31 Za izbrani paket kritij NV-standard so krite osnovne nevarnosti, predstavljene v Prilogi 2. Stro ki i enja, zmrzal, izliv vode iz akvarija, stro ki nadomestnega bivanja ter odgovornost iz hi ne in zemlji ke posesti so zavarovani do dolo enega zneska oziroma odstotka. V zavarovanje se lahko vklju i tudi vandalizem, razbitje stekla, poplavo, iztek, plaz. Pri Adriatic Slovenici, d. d., zna a zavarovalna vsota za nepremi nino ,00 EUR, medtem ko zavarovalna vsota opreme zna a ,00 EUR, kar prikazuje tabela 4. Skupna letna premija s 6,5-odstotnim DDV-jem zna a 1.561,73 EUR. Tabela 4: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje (vir: Informativni izra un Adriatic Slovenica, Zavarovalne dru be, d. d.) Obseg kritja Zavarovalna vsota Letna premija nepremi nina nadstandardno ,00 EUR 1.074,88 EUR oprema nadstandardno ,00 EUR 842,00 EUR SKUPAJ PREMIJA (nepremi nina+oprema) 1.916,88 EUR VKLJU ENI 10 % popust za trajanje POPUSTI zavarovanja 10 do 14 let 15 % popust na vi ino premije 500 EUR in ve SKUPNA LETNA PREMIJA S 6,5 % DDV: -191,69 EUR 1.725,19 EUR -258,78 EUR 1.466,41 EUR 1.561,73 EUR V informativnem izra unu je bilo izbrano nadstandardno kritje. Opis kritij in nevarnosti za izbrano kritje je predstavljen v Prilogi 3. Obseg kritij za nevarnosti je podoben nevarnostim pri Zavarovalnici Triglav, d. d. Povzeto po posebni bro uri Vse na eni polici so krite vse nevarnosti, pri nekaterih lahko e dodatno zvi amo zneske oziroma odstotke. Pri Zavarovalnici Tilia, d. d., zna a zavarovalna vsota za nepremi nino ,00 EUR, medtem ko zavarovalna vsota opreme zna a ,00 EUR. Skupna letna premija s 6,5-odstotnim DDV-jem, prikazana v tabeli 5, zna a 1.182,55 EUR. 21

32 Tabela 5: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje (vir: Informativni izra un Zavarovalnice Tilia, d. d.) Obseg kritja Zavarovalna vsota Letna premija nepremi nina nadstandardno ,00 EUR 1.157,38 EUR oprema nadstandardno ,00 EUR 449,06 EUR SKUPAJ PREMIJA (nepremi nina+oprema): 1.606,44 EUR VKLJU ENI 10 % paketni popust za -160,64 EUR 1.445,80 EUR POPUSTI premo enjsko zavarovanje 20 % popust na trajanje -289,16 EUR 1.156,64 EUR zavarovanja, 5 let in ve 4 % popust na gotovino -46,26 EUR 1.110,38 EUR SKUPNA LETNA PREMIJA S 6,5 % DDV: 1.182,55 EUR Izbran obseg kritij vsebuje vse osnovne nevarnosti za zavarovanje nepremi nin. Opis kritij in nevarnosti za izbrano kritje je predstavljen v Prilogi 4. Pri zavarovanju opreme so zavarovani stanovanjska oprema, dragocenosti in predmeti ve jih vrednosti ter stekla v stanovanjskih in pomo nih prostorih do zavarovalne vsote. Pri izbranem nepremi ninskem zavarovanju so krite temeljne nevarnosti, vlomska tatvina, rop, osebna odgovornost, razbitje stekla, stro ki, dodatne nevarnosti ter raz iritve kritja. Pri Generali Zavarovalnici, d. d., zna a zavarovalna vsota za nepremi nino ,00 EUR ter e zajema zavarovalno vsoto za nadstre ek in za leseno vrtno uto. Zavarovalna vsota opreme pa zna a ,00 EUR. Kot prikazuje tabela 6 zna a skupna letna premija s 6,5-odstotnim DDV-jem 430,17 EUR. Tabela 6: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje (vir: Informativni izra un Generali Zavarovalnice, d. d.) Obseg kritja Zavarovalna vsota Letna premija nepremi nina ekskluzivno ,00 EUR 181,46 EUR oprema ekskluzivno ,00 EUR 222,46 EUR SKUPAJ PREMIJA (nepremi nina+oprema) 403,92 EUR VKLJU ENI 10 % paketni popust za skupno zavarovanje POPUSTI nepremi nine in opreme SKUPNA LETNA PREMIJA S 6,5 % DDV: e vklju eno v premijo 430,17 EUR 22

33 Tudi Generali Zavarovalnica, d. d. nudi s ekskluzivnim obsegom najve ji obseg kritij nevarnosti za svoje zavarovance, katere so predstavljene v Prilogi 5. Zelo irok obseg kritij in nizka letna premija za nepremi ninsko zavarovanje predstavlja veliko konkuren no prednost. Izbran obseg kritij krije zavarovanje nevarnosti viharja in to e, zavarovanje nevarnosti loma stela, zavarovalne stro ke ob zavarovalnem primeru, zavarovanje nevarnosti izliva vode, zavarovanje zamrznjenega blaga, zavarovanje vlomne tatvine in ropa ter dodatno zavarovanje odgovornosti zasebnika in odgovornosti iz posesti zgradbe in zemlji a. Pri Merkur Zavarovalnici, d. d., zna a zavarovalna vsota za nepremi nino ,00 EUR, medtem ko zavarovalna vsota opreme zna a ,00 EUR. Skupna letna premija s 6,5-odstotnim DDV-jem, prikazana v tabeli 7, zna a 559,19 EUR. Tabela 7: Informativni izra un za nepremi ninsko zavarovanje (vir: Informativni izra un Merkur Zavarovalnice, d. d.) Obseg kritja Zavarovalna vsota Letna premija nepremi nina DOM II ,00 EUR 363,80 EUR oprema STAN II ,00 EUR 195,39 EUR SKUPAJ PREMIJA (nepremi nina+oprema): 559,19 EUR VKLJU ENI POPUSTI ni popustov SKUPNA LETNA PREMIJA S 6,5 % DDV: 559,19 EUR V informativnem izra unu je za zavarovanje nepremi nin izbano kritje DOM II, za zavarovanje opreme STAN II. Opis kritij in nevarnosti za izbrana kritja je predstavljen v Prilogi 6. Zavarovanje nepremi nine in opreme krije kodne dogodke v povezavi z po arom, viharjem, zavarovanjem odgovornosti ter izlivom vode. Pri Grawe Zavarovalnici, d. d., zna a zavarovalna vsota za nepremi nino ,00 EUR ter e zajema zavarovalno vsoto za nadstre ek in za leseno vrtno uto. Zavarovalna vsota opreme pa zna a ,00 EUR. Kot prikazuje tabela 8 zna a skupna letna premija s 6,5-odstotnim DDV-jem 624,11 EUR. 23

34 Tabela 8: Informativni izra un za nepremi nninsko zavarovanje (vir: Informativni izra un Grawe Zavarovalnice, d. d.) Obseg kritja Zavarovalna vsota Letna premija nepremi nina polno ,00 EUR 364,63 EUR oprema polno ,00 EUR 286,49 EUR SKUPAJ PREMIJA (nepremi nina+oprema): 651,12 EUR VKLJU ENI 10 % paketni popust za skupno POPUSTI zavarovanje SKUPNA LETNA PREMIJA S 6,5 % DDV: -65,11 EUR 586,01 EUR 624,11 EUR V informativnem izra unu so za izbran obseg kritij krite nevarnosti iz po ara, vremenskih ujm, zavarovanje odgovornosti, izlitja vode, zavarovanje kode in stro ki, vlomne tatvine, predmeti zavarovanja in ostali kodni dogodki (Priloga 7). 4.4 Distribucija Izraz distribucija pomeni organiziran prenos izdelkov po ustreznih prodajnih poteh (po distribucijskih kanalih) do prodajnih mest oziroma kupcev. Ker je tr enje nepremi ninskih zavarovanj predstavljeno kot storitev, ne govorimo o klasi ni distribuciji ampak o prostoru ali kraju izvajanja storitve. Kraj izvajanja storitev je lahko pri izvajalcu, naro niku ali na tretjem kraju po dogovoru med izvajalcem in naro nikom (Devetak, 2000, str ). Produkte za nepremi ninsko zavarovanje zavarovalne dru be tr ijo s pomo jo treh distribucijskih kanalov. To so dru beni sektor, komplementarne poti in temeljne tr ne poti. Dru beni sektor sklepa zavarovanja ve jim pravnim osebam. Komplementarne poti predstavljajo poobla eni prodajalci vozil, tehni ni pregledi vozil in leasing hi e. Temeljne tr ne poti sestavljajo pogodbeni partnerji in lastna tr na mre a. Ti sklepajo zavarovanja fizi nim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom ter manj im pravnim osebam. Pogodbeni partnerji so pogodbeni zastopniki ter velike in male agencije. Zavarovalni zastopnik postane oseba s pridobitvijo licence za opravljanje zavarovalni kih poslov. Lastna tr na mre a oziroma lastni zastopniki so zastopniki, ki so zaposleni na sede u zavarovalne dru be ali predstavni tvih in v pisarnah le te dru be. Pogodbeni zastopniki so zastopniki, ki 24

35 imajo z zavarovalno dru bo sklenjeno pogodbo in tr ijo razli ne zavarovalni ke produkte. Male agencije in velike agencije tr ijo zavarovalne produkte v poobla enih agencijah. Vsako malo agencijo sestavlja en zastopnik. Medtem ko velike agencije zaposlujejo ve je tevilo zastopnikov. Nepremi ninsko zavarovanje se lahko sklene pri izvajalcu, kar pomeni pri zavarovalnem zastopniku (na poslovni enoti ali predstavni tvih dolo ene zavarovalnice), pri naro niku oziroma sklenitelju zavarovanja na njegovem domu oziroma na vnaprej dolo enem kraju sre anja. 4.5 Marketin ko komuniciranje S promocijo oziroma ogla evanjem informiramo, spominjamo in prepri ujemo pretekle, sedanje in bodo e sklenitelje zavarovanj, da bi njim prodali dolo eno storitev. Pomemben del predstavlja tudi vez med zavarovalnim zastopnikom in skleniteljem zavarovanja (Devetak, 2000, str. 33). V zadnjem asu posku ajo zavarovalni ke dru be im bolje predstaviti svoje produkte za tr enje nepremi ninskih zavarovanj. Veliki dele predstavljajo sponzorstva ali donatorstva, ogla evanje na radiu ter televiziji, tiskovne konference in letna poro ila. Veliko zavarovalnih dru b sodeluje na sejmih ali razstavah, kjer delijo brezpla ne bro ure, letake in promocijski material (svin niki, baloni, di avnice, parkirne ure itd.). Zavarovalni ke dru be pri ogla evanju svojih produktov uporabljajo naslednje na ine ogla evanje internet, televizijo, radio, asopis, posebno bro uro ter priporo ila znancev. 25

36 Zavarovalne dru be morajo ogla evati svoja zavarovanja na televiziji kot reklamni oglas ter na raznih prireditvah razdeliti posebne bro ure in reklamni material. Pri sklenitvi zavarovanj so zelo pomembna tudi priporo ila znancev in sorodnikov, saj njihova pozitivna mnenja o dolo ene zavarovalni dru bi zelo veliko pomenijo. Na ini ogla evanja so televizijski oglas, radijski oglas, spletni oglas ter tiskani oglasi v asopisu in revijah. Televizijsko ogla evanje ima veliko prednosti, saj je mo no selektivno izbiranje terminov in oddaj, ima visoko pokritje gledalcev ter velja za ugleden medij. Slabosti ogla evanja so visoki stro ki izdelave in predvajanja oglasov, omejenost pozornosti gledalcev ter nezaupljivost do ogla evalcev. Spletno ogla evanju je v zadnjem asu zelo pomembno zaradi aktualnosti, cenovne ugodnosti in iroke vsakodnevne uporabe. Tiskani oglasi v asopisih in revijah predstavljajo trajne podatke. Prednosti so selektivnost bralcev, izbor med razli no kakovostjo tiska in sprejemljivost pri uporabnikih. Slabosti so visoki stro ki objave oglasa, omejen doseg in pogostost ter konkurenca (Zalo nik, 2004). 4.6 Ljudje Udele enci, ki nastopajo pri tr enju nepremi ninskih zavarovanj so zavarovalni zastopniki in sklenitelji zavarovanja. Zavarovalni zastopniki nastopajo kot izvajalci storitve eni strani. Na drugi strani kot odjemalci nastopajo sklenitelji nepremi ninskega zavarovanja. Pri tr enju nepremi ninskih zavarovanj je zelo pomembna strokovna usposobljenost zavarovalnih zastopnikov, da sklenitelju zavarovanja temeljito predstavi zavarovanje, kritja pri kodnem dogodku ter posku a pridobiti e kak no drugo zavarovanje. Na ta na in sklenitelju ponudi e dodatne paketne popuste. Glavne lastnosti zavarovalnega zastopnika so komunikativnost, samozavestnost, natan nost, prepri ljivost ter usposobljenost za opravljanje zavarovalni kega posla. Pri tr enju nepremi ninskega zavarovanja je zelo pomembna prilagodljivost na tr ne razmere oziroma vremenske pojave ter razvijanje konkuren nih prednosti. 26

37 4.7 Izvajanje tr enja nepremi ninskih zavarovanj Povzeto po Poto niku (Tr enje storitev, 2000, str. 150) predstavlja izvajanje storitev bistvo storitve, kar pri tr enju nepremi ninskih zavarovanj pomeni sklenjeno nepremi ninsko zavarovanje. Zavarovalni zastopniki morajo v celoti obvladati zavarovalni ke produkte ne le na podro ju nepremi ninskih zavarovanj ampak tudi na preostalih podro jih. To so podro ja avtomobilskih zavarovanj, zdravstvenih ter ivljenjskih zavarovanj. Pri sklenitvah nepremi ninskih zavarovanj za pravne osebe morajo sodelovati z usposobljenimi strokovnimi slu bami na sede ih zavarovalnih dru b. Najbolj uspe ni so tisti zavarovalni zastopniki, ki so strokovno zelo usposobljeni in motivirani za delo. Uspeh tr enja nepremi ninskih zavarovanj je odvisen tudi od zadovoljstva ob kodnih primerih v preteklosti. Pri tr enju nepremi ninskih zavarovanj so poleg strokovne usposobljenosti zavarovalni kih kandidatov zelo pomembni fizi ni dokazi, ki so predstavljeni v nadaljevanju. 4.8 Fizi ni dokazi V marketin kem spletu 7 x P je zadnji P predstavljen kot physical evidences oziroma fizi ni dokazi. Povzeto po Devetaku (Marketing Management, 2007) lahko fizi no okolje privablja ali odbija stranke. e sklenitelji odhajajo od zavarovalnega zastopnika z zadovoljstvom in dobrimi vtisi, se bodo vedno znova vra ali k njemu nazaj. Pri sklenitvi nepremi ninskega zavarovanja so zelo pomembni dejavniki, kot so zavarovalni pogoji oziroma kritja, pestrost ponudbe, primerna cena, dodatni paketni popusti, prijaznost zastopnika, strokovno znanje zastopnika, zaupanje v zastopnika ter 27

38 dobre izku nje z zavarovalnico v preteklosti. Fizi no okolje lahko tudi odbija stranke, kar pomeni, da se stranke ne odlo ajo ve za sklenitev nepremi ninskega zavarovanja. Vzroki za nesklenitev nepremi ninskega zavarovanj so lahko previsoka cena zavarovanja, slaba ponudba, nobene kode v preteklosti, slabe izku nje pri izpla ilu kod ter katerikoli drugi dejavniki. Tudi zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo pri uveljavljanju kodnega dogodka v preteklosti je pomemben dejavnik pri sklenitvi nepremi ninskega zavarovanja. Vzroki kodnega dogodka, ki so najpogostej i v zadnjem asu, so vihar, prepih, indirektni udar strele, vlom in rop ter drugi dejavniki. Vzroki za zadovoljstvo ob kodnem dogodku so naslednji hitra re itev kode, vi ina izpla ila, korektne odnos zaoslenih oziroma zastopnika ter drugi dejavniki. Medtem kot vzroki za nezadovoljstvo ob kodnem dogodku so bili navedeni premajhno izpla ilo, dolgotrajno re evanje kodnega primera, slab odnos zaposlenih oziroma zastopnika ter drugi dejavniki. 28

39 5 ANALIZA PONUDBE NA TRGU NEPREMI NINSKIH ZAVAROVANJ V SLOVENIJI Ponudba na slovenskem zavarovalni kem trgu je pri akovano zelo raznolika. Tabela 9 prikazuje pregled informativnih izra unov izbranih zavarovalnih dru b. Minimalna zavarovalna premija za nepremi ninsko zavarovanje zna a 258,13 EUR pri Zavarovalnici Maribor, d. d., najve ja zavarovalna premija pa zna a 1.561,73 EUR pri Adriatic Slovenica, d. d. Zavarovalna vsota za nepremi nino je najvi ja pri Tilia, d. d., in sicer zna a ,00 EUR, najmanj a zavarovalna vsota je pri Grawe, d. d., ( ,00 EUR). Pri sklepanju nepremi ninskega zavarovanja upo tevajo omenjene zavarovalnice razli ne popuste, razen pri Merkur, d. d., ki ne ponuja popustov. Pri Zavarovalnici Triglav, d. d., je skupna premija z upo tevanjem 10-odstonega paketnega popusta in 5-odstotnega gotovinskega popusta zna ala 461,02 EUR. Pri Zavarovalnici Maribor, d. d., so pri skupni premiji 258,13 EUR upo tevali 10-odstotni popust za 10-letno trajanje zavarovanja, 20-odstotni paketni popust ter 4-odstotni gotovinski popust. Pri Adriatic Slovenica, d. d., katere skupna premija je najve ja, so bili upo tevani naslednji popusti: 10-odstotni popust za trajanje zavarovanja 10 do 14 let ter 15- odstotni popust na vi ino premije 500 EUR in ve. Skupna premija nepremi ninskega zavarovanja pri Tilia, d. d. zna a 1.182,55 EUR z upo tevanimi popusti kot pri Zavarovalnici Maribor, d. d. Premija je vi ja zaradi zavarovalne vsote nepremi nine in opreme; ta je ve kot 3-krat ve ja kot pri Zavarovalnici Maribor, d. d. Pri Generali, d. d., zna a skupna premija zavarovanja 430,17 EUR z upo tevanim 10-odstotnim paketnim popustom za skupno zavarovanje nepremi nine in opreme. Skupna premija pri Merkur, d. d., zna a 559,19 EUR brez popustov. Pri Grawe, d. d., zna a skupna premija 624,11 EUR z upo tevanim 10- odstotnim paketnim popustov. Zavarovalnice ponujajo zavarovanja skoraj za vse nevarnosti, ki lahko ogrozijo va dom. Ni pa smiselno, da je vsak objekt zavarovan za iste nevarnosti. Za katere nevarnosti je smiselno skleniti zavarovanje, je odvisno od lokacije, starosti ter drugih 29

40 zna ilnosti va ega doma. Zavarovanja ne krijejo kode za posamezne nevarnosti v vseh primerih in v celotnem obsegu, zato vam najprej priporo am, da razmislite, katere nevarnosti lahko zares ogrozijo va dom (ZPS, 2010). Tabela 9: Pregled ponudbe nepremi ninskih zavarovanj v Sloveniji Zavarovalna vsota Triglav nepremi nina ,00 EUR oprema ,00 EUR Maribor nepremi nina ,00 EUR oprema ,00 EUR Adriatic nepremi nina ,00 Slovenica EUR oprema ,00 EUR Tilia nepremi nina ,00 EUR oprema ,00 EUR Generali nepremi nina ,00 EUR oprema ,00 EUR Merkur nepremi nina ,00 EUR oprema ,00 EUR Grawe nepremi nina ,00 EUR oprema ,00 EUR Premija Skupna premija ni podatka 461,02 EUR ni podatka ni podatka 258,13 EUR ni podatka 1.074,88 EUR 842,00 EUR 1.157,38 EUR 449,06 EUR 181,46 EUR 222,46 EUR 363,80 EUR 195,39 EUR 364,63 EUR 286,49 EUR 1.561,73 EUR 1.182,55 EUR 430,17 EUR 559,19 EUR 624,11 EUR Upo tevani popusti -10 % paketni popust -5 % gotovinski popust -10 % popust za 10-letno trajanje zavarovanja -20 % paketni popust -4 % gotovinski popust -10 % popust za trajanje zavarovanja 10 do 14 let -15 % popust na vi ino premije 500 EUR in ve -10 % paketni popust -20 % popust na trajanje zavarovanja, 5 let in ve -4 % popust na gotovino -10 % paketni popust za skupno zavarovanje nepremi nine in opreme -ni popustov -10 % paketni popust Opombe: Vse premije vklju ujejo 6,5 % davek od prometa zavarovalnih poslov. Pri Zavarovalnici Triglav, d. d., in Zavarovalnici Maribor, d. d., premije niso eleli raz leniti s pojasnilom, da je premija v okviru paketa skupna. 30

41 6 ANALIZA POVPRA EVANJA NA TRGU NEPREMI NINSKIH ZAVAROVANJ V SLOVENIJI Analizo povpra evanja na trgu nepremi ninskih zavarovanj sem izvedla s pomo jo anketnega vpra alnika. Namen analize povpra evanja po nepremi ninskih zavarovanjih je bil ugotoviti, ali imajo prebivalci Slovenije sklenjeno zavarovanje doma. Del anketnega vpra alnika predstavlja mnenja anketirancev glede na ina ogla evanja nepremi ninskega zavarovanja ter dejavnike, ki vplivajo na njihovo odlo itev pri sklenitvi zavarovanja. Poseben del anketnega vpra alnika predstavljajo vpra anja, vezana na kodne dogodke v preteklosti. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti dele sklenjenih nepremi ninskih zavarovanj ter dejavnike za sklenitev zavarovanja. Podrobnej a analiza je predstavljena v nadaljevanju. 6.1 Izvedba raziskave Raziskavo sem izvedla s pomo jo anketnega vpra alnika, ki je prikazan v prilogi 8. Anketa je bila pripravljena v papirni obliki in v elektronski obliki na spletni strani FluidSurvey ( Anketa vsebuje tirinajst vpra anj in je popolnoma anonimna. Razdelila sem 200 anketnih vpra alnikov. Odgovorilo je le 100 anketirancev. Z njihovo pomo jo sem pri la do nekaterih zelo pomembnih podatkov. Pri oblikovanju anketnega vpra alnika izbiramo med osmimi oblikami najpogostej ih vpra anj (Poto nik, 2002 str. 84): Dihotomno vpra anje: vpra anje z dvema mo nima odgovoroma. Multinomno vpra anje: vpra anje s tremi ali ve mo nimi odgovori. Likertova lestvica: po njej vpra ani izrazi stopnjo strinjanja ali nestrinjanja. Semanti ni diferencial: po tej lestvici vpra ani izbere to ko, ki predstavlja njegovo mnenje. Ocenjevalna lestvica: po njej vpra ani pripi e pojavu oceno od slabo do odli no. Lestvica pomembnosti: po njej vpra ani dolo i pomembnost nekega pojava. 31

42 Nestrukturirana vpra anja: nanje lahko vpra ani odgovori povsem poljubno. Besedne asociacije: k navedenim besedam doda vpra ani besede, ki mu pridejo na misel. Izmed omenjenih oblik vpra anj sem se pri izdelavi anketnega vpra alnika odlo ila za dihotomno vpra anje, multinovno vpra anje in Likertovo lestvico. 6.2 Raz lenitev izsledkov re enih anketnih vpra alnikov Na anketni vpra alnik je odgovorilo 100 anketirancev, od tega 50 mo kih in 50 ensk. To pomeni, da so bili anketiranci med seboj enakovredni po spolu. Starostna struktura anketiranih je bila zelo raznolika in sestavlja vse starostne skupine. Najve ji dele, 32 anketirancev, je bilo starih med 41 in 50 let. Sledijo jim anketiranci, stari od 31 do 40 let; takih je bilo 24. Dvaindajset anketirancev je bilo mlaj ih od 30 let in 18 anketirancev starih od 51 do 60 let. Najmanj i dele (4) pa predstavljajo anketiranci starej i od 71 let. Pri sklenitvi zavarovanja nepremi nin je zelo pomemben dejavnik kraj bivanja. Kot prikazuje slika 2, je bil najve ji del anketirancev, kar 56, s pode elja. Na drugem mestu je predmestje s 27 anketiranci, na tretjem pa sredi e mesta s 17 anketiranci. ŠTEVILO ANKETIRANCEV KRAJ BIVANJA center mesta predmestje podeželje Slika 2: Grafi ni prikaz kraja bivanja anketirancev Po analizi prej njega vpra anja sem domnevala, da bodo pri vpra anju o vrsti objekta odgovori zelo razli ni. Najve ji dele anketirancev (82) ivi v samostojni hi i, kot prikazuje slika 3. V stanovanju v bloku ivi 15 anketirancev, dva anketiranca ivita v monta ni hi i in en anketiranec ivi v vikendu. 32

43 ŠTEVILO ANKETIRANCEV stanovanje v bloku VRSTA OBJEKTA 82 samostojna hiša 2 montažna hiša 1 0 vikend drugo Slika 3: Grafi ni prikaz vrste objekta anketirancev Namen ankete je bil ugotoviti, koliko anketirancev ima sklenjeno zavarovanje doma. Izsledki anketnega vpra alnika prikazujejo, da imajo anketiranci zavarovane svoje domove. Kot prikazuje slika 4, najve ji dele predstavlja 84 anketirancev, ki so na to vpra anje odgovorili z DA. Preostalih 16 anketirancev nima zavarovanega doma. To so predvsem anketranci, stari manj kot 30 let. ŠTEVILO ANKETIRANCEV ŠTEVILO SKLENJENIH NEPREMIČNINSKIH ZAVAROVANJ NE DA Slika 4: Grafi ni prikaz tevila sklenjenih nepremi ninskih zavarovanj Anketiranci, ki so v prej njem vpra anju odgovorili z NE, so pri naslednjem opredelili vzroke za nesklenitev zavarovanja (prikazano na sliki 5). Po tirje anketiranci so za nesklenjeno zavarovanje ozna ili naslednja vzroka: nobene kode v preteklosti in drugo. Kot drugo so navedli vzrok, da nimajo lastnega doma. Najve anketirancev (5) se je odlo ilo za previsoko ceno zavarovanja. Kot vzrok za 33

44 nesklenitev zavarovanja so trije anketiranci navedli slabe izku nje pri izpla ilu kod. Preostala dva anketiranca sta ozna ila slabo ponudbo nepremi ninskih zavarovanj. ŠTEVILO ANKETIRANCEV VZROKI ZA NESKLENITEV NEPREMIČNINSKEGA ZAVAROVANJA previsoka cena zavarovanja slaba ponudba nobene škode v preteklosti slabe izkušnje pri izplačilu škod drugo Slika 5: Grafi ni prikaz vzrokov za nesklenitev nepremi ninskega zavarovanja Z anketnim vpra alnikom sem elela tudi povzeti, kateri na ini in dejavniki ogla evanja vplivajo na odlo itev ljudi pri sklenitvi nepremi ninskega zavarovanja. V tabeli 10 so prikazani na ini ogla evanja nepremi ninskega zavarovanja, in sicer internet, televizija, radio, asopis, posebna bro ura ter priporo ila znancev. Anketiranci so kot najbolj i na in izbrali priporo ila znancev, sledita posebna bro ura in televizija. Za posebno bro uro kot na in ogla evanja se je 35 anketirancev zelo strinjalo, 25 anketirancev pa se ni niti strinjalo niti ne strinjalo. Za televizijo je 31 anketirancev odgovorilo s se strinjam ter enako tevilo anketirancev z zelo se strinjam. Tako za radio kot tudi za asopis se je najve ljudi odlo ilo za sredinski odgovor, in sicer 33 ter 39 anketirancev. Za na in ogla evanja s priporo ili znancev se je za zelo se strinjam odlo ilo 47 anketirancev. 34

45 Tabela 10: Na ini ogla evanja nepremi ninskega zavarovanja sploh se ne strinjam se ne strinjam niti se ne strinjam niti se strinjam se strinjam zelo se strinjam internet televizija radio asopis posebna bro ura priporo ila znancev Dejavnike, ki vplivajo na sklenitev nepremi ninskega zavarovanja, so anketiranci ocenjevali med zavarovalnimi pogoji/kritji, pestrostjo ponudbe, primerno ceno, dodatnimi paketnimi popusti, prijaznostjo zastopnika, strokovnim znanjem zastopnika, zaupanjem v zastopnika ter dobrimi izku njami z zavarovalnico v preteklosti; to prikazuje tudi tabela 11. Pri tem vpra anju se je najve anketirancev odlo ilo za zelo se strinjam z vsemi dejavniki, razen pri pestrosti ponudbe. Tako ima tu najve ji dele odgovor se strinjam z 42-imi odgovori anketirancev. Za zavarovalne pogoje in kritja se je z zelo se strinjam odlo ilo 46 anketirancev, za primerno ceno 53 anketirancev, za dodatne paketne popuste 45 anketirancev ter za strokovno znanje zastopnika 51 anketirancev. Najve ljudi se zelo strinja s prijaznostjo zastopnika (53 anketirancev), z zaupanjem vanj ter dobrimi izku njami z zavarovalnico v preteklosti (56 anketirancev). 35

46 Tabela 11: Dejavniki, ki vplivajo na sklenitev nepremi ninskega zavarovanja sploh se ne strinjam se ne strinjam niti se ne strinjam niti se strinjam se strinjam zelo se strinjam zavarovalni pogoji/kritja pestrost ponudbe primerna cena dodatni paketni popusti prijaznost zastopnika strokovno znanje zastopnika zaupanje v zastopnika dobre izku nje z zavarovalnico Tisti anketiranci, ki so pri prvem vpra anju odgovorili z DA, so pri vpra anju o sklenjenih nepremi ninskih zavarovanjih odgovorili, kot prikazuje slika 6. Vsi imajo sklenjeno osnovno zavarovanje nepremi nin. Ve ina anketirancev ima sklenjeno tudi po arno zavarovanje doma in zavarovanje stekla (66 anketirancev). Strojelomno zavarovanje, to je zavarovanje ra unalnika in indirektnega udara strele, ima sklenjenih le 37 anketirancev ter zavarovanje nevarnosti vloma in ropa 26 anketirancev. 36

47 100 SKLENJENA NEPREMIČNINSKA ZAVAROVANJA ŠTEVILO ANKETIRANCEV zavarovanje stanovanjskih nepremičnin 66 požarno zavarovanje doma 37 strojelomno zavarovanje 66 zavarovanje stekla 26 zavarovanje nevarnosti vloma in ropa Slika 6: Grafi ni prikaz e sklenjenih nepremi ninskih zavarovanj Pri analizi povpra evanja sem elela ugotovili, ali uveljavljanje kode v preteklosti tudi vpliva na odlo itev o sklenitvi nepremi ninskega zavarovanja. Tako sem ugotovila, da je 69 anketirancev uveljavljajo kodo v sklopu nepremi ninskih zavarovanj, preostalih 31 anketirancev pa ni uveljavljalo kode. Pri anketirancih, ki so odgovorili z DA, sem nato ugotovila, kaj je bil vzrok za nastanek kode. Kot prikazuje slika 7, je najve anketirancev prijavljajo kodo v zvezi z viharjem, in sicer 49. kodo zaradi prepiha (razbitje stekel) je prijavilo 23 anketirancev, zaradi indirektnega udara strele pa 18 anketirancev ter 4 anketiranci zaradi vloma in ropa. Deset anketirancev je pod drugo navedlo poplavo (3 anketiranci), potres (1 anketiranec), lom (1 anketiranec), po ar (1 anketiranec) in izlitje vode (4 anketiranci). 37

48 ŠTEVILO ŠKODNIH PRIMEROV VZROK ŠKODE 18 vihar prepih indirektni udar strele 4 vlom in rop 10 drugo Slika 7: Grafi ni prikaz vzrokov kodnih primerov Na vpra anje o zadovoljstvu glede izpla ila kode je najve vpra anih odgovorilo z DA, in sicer 47 anketirancev. Za odgovor NE se je odlo ilo 20 anketirancev. Preostala dva anketiranca sta pod DRUGO navedla zadovoljivo. Anketiranci, ki so odgovorili z DA, so tudi izbrali vzroke, ki so vplivali na njihovo zadovoljstvo ob kodnem dogodku (slika 8). Tu so lahko anketiranci odgovorili z ve mo nimi odgovori. Najve anketirancev (36) se je odlo ilo za hitro re itev kode, 32 anketirancev se je odlo ilo za korekten odnos zaposlenih oziroma zastopnika. Zadovoljstvo z vi ino izpla ila je izkazalo 17 anketirancev. ŠTEVILO ODGOVOROV VZROKI ZADOVOLJSTVA OB ŠKODI 14 hitra rešitev škode višina izplačila korekten odnos zaposlenih/zastopnika 30 0 drugo Slika 8: Grafi ni prikaz zadovoljstva ob kodnem primeru 38

49 Anketiranci, ki pa niso bili zadovoljni z izpla ilom, so izrazili svoje nestrinjanje z vzroki, kot so premajhno izpla ilo, dolgotrajno re evanje kodnega primera, slab odnos zaposlenih oziroma zastopnika ter drugo, za kar se je odlo il le en anketiranec. Najve anketirancev je bilo, kot prikazuje slika 9, nezadovoljnih s premajhnim izpla ilom, in sicer 21. Deset anketirancev je bilo nezadovoljnih z dolgotrajnim re evanjem kodnega primera, est anketirancev pa s slabim odnosom zaposlenih oziroma zastopnika. 25 VZROKI NEZADOVOLJSTVA OB ŠKODI ŠTEVILO ODGOVOROV premajhno izplačilo 10 dolgotrajno reševanje škodnega primera 6 slab odnos zaposlenih/zastopnika 1 drugo Slika 9: Grafi ni prikaz nezadovoljstva ob kodnem primeru 39

50 7 ZAKLJU EK Vse zavarovalnice poudarjajo, da je kljub naravnim nesre am, ki se dogajajo, e vedno veliko nepremi nin nezavarovanih. Pri sklenitvi zavarovanja doma moramo biti zelo pozorni na obseg kritij, ki jih ponuja izbrana zavarovalnica, eprav velikokrat gledamo le na im ni jo premijo. Zato posku ajo zavarovalnice v zadnjem asu tr iti s posebnimi paketi za zavarovanje doma, ki imajo izbrana kritja. Paketna zavarovanja obsegajo zavarovanje stanovanjske zgradbe in opremo v njej ter zavarovanje stro kov i enja, zavarovanje domske asistence, zavarovanje odgovornosti in zavarovanje nezgode. S pomo jo marketin kega spleta 7 X P sem v diplomskem delu predstavila glavne zna ilnosti tr enja nepremi ninskega zavarovanja. Zdru itev vseh dejavnikov omenjenega spleta prina a dolo eni zavarovalni dru bi veliko konkuren no prednost. V prihodnosti bo sklepanje zavarovanj temeljilo na primerni ceni, dobrimi zavarovalnimi produkti ter zaupanjem v zavarovalnega zastopnika in zavarovalno dru bo. Le te bodo morale dati ve ji poudarek na promocijo zavarovalnega produkta in strokovno usposobljenost svojih zavarovalnih zastopnikov. Za analizo ponudbe zavarovanja nepremi nin sem primerjala informativne izra une zavarovanja doma za sedem zavarovalnih dru b, ki tr ijo nepremi ninska zavarovanja v Sloveniji. Informativni izra un je zajemal zavarovanje za stanovanjsko hi o z betonsko streho, ki je bila zgrajena leta 2007 v Vipavski dolini na Primorskem. Povr ina skupnega bivalnega prostora zna a 300 m 2. Pri zavarovanju stanovanjske hi e so bili vklju eni tudi pomo ni objekti, in sicer nadstre ek za dva avtomobila v izmeri 60 m 2 in lesena vrtna uta v izmeri 20 m 2. Po podrobnej i analizi informativnih izra unov menim, da bodo dolo ene zavarovalne dru be zni ale premijo, da bodo lahko konkuren ne. Veliko ljudi se odlo a za ugodnej e cene in kot je pokazala analiza nudijo zavarovalne dru be iroko izbiro kritij ne glede na ni jo premijo. Z analizo povpra evanja po zavarovanju nepremi nin sem ugotovila, da dele nezavarovanih nepremi nin ni velik. Predvsem zanimivi se mi zdijo rezultati o na inu in pa dejavnikih ogla evanja, katerih se ljudje poslu ujejo. Veliko ljudi se za zavarovanje oziroma nezavarovanje odlo a na podlagi izku enj s kodnimi primeri v 40

51 preteklosti in svojega zadovoljstva ali nezadovoljstva. Mislim, da bi morale zavarovalnice bolje izkoristiti na ine ogla evanja in se svojim zavarovancem bolje posve ati pri re evanju kodnih primerov. Katerakoli zavarovalnica bo to storila, si bo ustvarila dobro ime pred konkuren nimi dru bami ter pridobila ve je tevilo novih zavarovancev. 41

52 8 LITERATURA Adriatic Slovenica (2010). Zavarovalnica Adriatic Slovenica, d. d. Pridobljeno dne s svetovnega spleta: Bijeli, M. (1998). Zavarovanje in pozavarovanje. Ljubljana: Art agencija, d. o. o.. Cirman, A., ok, M., Lavra, I., Zakraj ek, P. (2000). Poslovanje z nepremi ninami. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Devetak, G. (1997). Management v turizmu. Kranj: Moderna organizacija. Devetak, G. (2000). Evropski marketing storitev. Kranj: Moderna organizacija. Devetak, G. (2007). Marketing Management. Koper: Fakulteta za management. DomAS (2010). Zavarovalnica Adriatic Slovenica d.d. Pridobljeno dne s svetovnega spleta: GRAWEprivat (2010). Grawe zavarovalnica, d. d. Zgibanka. Han i, T. (2005). Trg nepremi nin v Sloveniji. Pridobljeno s svetovnega spleta: Ka ar, T. (2009). Osnove zavarovalni tva. Pridobljeno s svetovnega spleta: Na ini zavarovanja stanovanja ali hi e (2010). Pridobljeno dne s svetovnega spleta: Opa! Premo enjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma (2010). Zavarovalnica Maribor, d. d. Zgibanka. PaketDom, Zavarovalnica Generali, d. d. Pridobljeno dne s svetovnega spleta: 42

53 PaketDom zavarovanje stanovanjskih nepremi nin in premi nin (2010). Zavarovalnica Generali, d. d. Zgibanka. Paketi zavarovanj za dom (2010). Zavarovalnica Triglav, d. d. Zgibanka. Poto nik, V. (2002). Tr enje storitev. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Predstavitev podjetja (2010). Zavarovalnica Grawe, d. d. Pridobljeno dne s svetovnega spleta: Sagaj, M. (2009). Vse ve zavarovanj nepremi nin. Pridobljeno dne s svetovnega spleta: Statisti ni zavarovalni ki bilten Pridobljeno s svetovnega spleta: Vse na eni polici (2010). Zavarovalnica Adriatic Slovenica, d. d. Zgibanka. Zakon o zavarovalni tvu. Uradni list RS, t. 99/2010, Zalo nik, J. (2004). Preverjanje uspe nosti ogla evanja premo enjskega zavarovanja Superstan. Pridobljeno s svetovnega spleta: Zavarovanje doma (2010). Zavarovalnica Tilia, d. d. Pridobljeno dne s svetovnega spleta: Zavarovanje nepremi nin in stanovanjske opreme pasti, te ave in re itve. Pridobljeno dne s svetovnega spleta: Zavarovanje osebnega premo enja (2010). Zavarovalnica Grawe, d. d. Pridobljeno dne s svetovnega spleta: Zavarovanje za dom (2010). Zavarovalnica Triglav, d. d. Pridobljeno dne s svetovnega spleta: 43

54 ZPS. Zavarovanje doma. Zgibanka. Pridobljeno dne s svetovnega spleta: 44

55 PRILOGA 1: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D. V prilogi 1 so najprej predstavljeni osnovni podatki Zavarovalnice Triglav, d. d., sledi grafi ni prikaz sestave zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 ter opis nevarnosti in kritij za paket B, kateri je bil izbran v informativnem izra unu nepremi ninskega zavarovanja. Osnovni podatki Zavarovalnice Triglav, d. d., v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 38) Ime dru be Zavarovalnica Triglav, d. d. Skraj ano ime dru be Zavarovalnica Triglav, d. d. Sede dru be Miklo i eva cesta 19, 1000 Ljubljana Spletno mesto Vrsta zavarovalnice splo na Organizacijska oblika delni ka dru ba Datum registracije 28. december 1990 tevilo redno zaposlenih 2514 tevilo vseh enot poslovne mre e 148 Delni arji 34,47 % - ZPIZ, Ljubljana 28,06 % - Slovenska od kodninska dru ba, d. d. 3,06 % - NLB, d. d., Ljubljana 1,67 % - Poteza nalo be, d. o. o., Ljubljana 1,62 % - NFD 1 Delni ki investicijski sklad, d. d., Ljubljana Bruto obra unana premija leta ,00 EUR 2009 Sestava zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 38) i

56 Opis nevarnosti in kritij Zavarovalnice Triglav, d. d. Opis kritja zavarovanje nepremi nin Paket B zavarovanje premi nin Opis nevarnosti Zavarovanje zgradbe po ar, strela, eksplozija, vihar, to a, padec letala, manifestacija in demonstracija, udarec zavarovan evega vozila, sne ni plaz, udarec tujega motornega vozila izliv vode (100 EUR soudele be) EUR EUR ( EUR) ( EUR) oplesk in slikarije ter razne zidne, podne in stropne obloge so sestavni del zgradb vlom ali rop EUR poplava EUR EUR ( EUR) ( EUR) razbitje stekla 500 EUR tatvina in objestna dejanja 500 EUR potres, strojelomno zavarovanje instalacij o o indirektni udar strele, mehanski lom o rop zunaj zavarovan evih prostorov 600 EUR stvari v pomo nih objektih oziroma pomo nih prostorih EUR Zavarovanje stro kov i enja stro ki i enja, odvoza ogorin, EUR Zavarovanje odgovornosti po kodovanje oseb in stvari EUR podlimit za kode, ki jih utrpijo gosti 650 EUR podlimit za kode zaradi natega ali zvina vratne, prsne 650 EUR oziroma ledvene hrbtenice Zavarovanje asistence stro ki asisten nega centra v celoti stro ki izvajalcev obrtni kih storitev potni stro ki in 2,5 ure dela potro ni material 10 stro ki varovanja doma do 24 ur stro ki prevoza 75 stro ki za asne namestitve 75 Nezgodno zavarovanje nezgodna smrt EUR trajna invalidnost zaradi posledic nezgode EUR smrt zaradi bolezni 500 EUR nadomestilo za bolni ni ni dan 5 Legenda: znesek o zavarovana nevarnost v skladu s pogoji v okviru izbrane variante zavarovalnega kritja zavarovana nevarnost/ koda do dolo ene vrednosti mo nost vklju itve kritja ii

57 PRILOGA 2: ZAVAROVALNICA MARIBOR, D. D. V prilogi 2 so najprej predstavljeni osnovni podatki Zavarovalnice Maribor, d. d., sledi grafi ni prikaz sestave zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 ter opis nevarnosti in kritij za NV standardno, kateri je bil izbran v informativnem izra unu nepremi ninskega zavarovanja. Osnovni podatki Zavarovalnice Maribor, d. d., v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 36) Ime dru be Zavarovalnica Maribor, d. d. Skraj ano ime dru be Zavarovalnica Maribor, d. d. Sede dru be Cankarjeva ulica 3, 2507 Maribor Spletno mesto Vrsta zavarovalnice splo na Organizacijska oblika delni ka dru ba Datum registracije 26. december 1990 tevilo redno zaposlenih 907 tevilo vseh enot poslovne mre e 270 Delni arji 49,96 % - Nova KBM, d. d., Maribor 45,79 % - Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana 3,07 % - Probanka, d. d., Maribor 0,53 % - Perutnina Ptuj, d. d., Ptuj Bruto obra unana premija leta ,00 EUR 2009 Sestava zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 36) iii

58 Opis nevarnosti in kritij Zavarovalnice Maribor, d. d. Opis kritja NV standardno Opis nevarnosti zavarovanje nepremi nin zavarovanje premi nin po ar strela eksplozija padec zrakoplova ali dela zrakoplova udarec zavarovan evega motornega vozila ali premi nega delovnega stroja manifestacija in demonstracija vihar to a svetovanje za hitrej o odpravo kode strojelom vgrajenih instalacij udarec neznanega motornega vozila ali premi nega stroja te a snega led meteorne vode izliv vode stro ki nadomestnega bivanja, skladi enja pohi tva in stro ki selitve do 3 % ponovni stro ki projektiranja in nadzora do 3 % izlitje vode iz akvarija do 3 % zmrzal do 3 % stro ki i enja do 5 % odgovornost iz hi ne in zemlji ke posesti EUR sne ni plaz o zemeljski plaz ali utrganje zemlji a o iztek (leka a) o vandalizem o razbitje stekla o poplava ali talna voda o indirektni udar strele (avtomatska regulacija centralnih kurjav, o pogonov za odpiranje gara nih ali ograjenih vrat) stro ki na stanovanjskih aparatih zaradi indirektnega udara strele o gospodarske premi nine o po kodbe na objektu ob vlomu do 5 % rop, roparska tatvina - stanovanjski predmeti ve jih vrednosti do 3 % vlom, rop, roparska tatvina opreme vlom - stanovanjski predmeti ve je vrednosti in kode v zaklenjenem hrani u na gotovini in vrednostnih papirjih, dragem kamnu, plemenitih kovinah, predmetih iz plemenitih kovin in dragega kamna ter pravih biserov vlom - zavarovanje krije kodo na gotovini in vrednostih papirjih, dragem kamenju, plemenitih kovinah, predmetih iz plemenitih kovin in dragega kamenja ter pravih biserov, e se ti nahajajo izven zaklenjenega hrani a do 3 % 250 EUR Legenda: znesek, % o zavarovana nevarnost v skladu s pogoji v okviru izbrane variante zavarovalnega kritja zavarovana nevarnost/ koda do dolo ene vrednosti, dolo enega odstotka mo nost vklju itve kritja iv

59 PRILOGA 3: ADRIATIC SLOVENICA, D. D. V prilogi 3 so najprej predstavljeni osnovni podatki Adriatic Slovenica, d. d., sledi grafi ni prikaz sestave zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 ter opis nevarnosti in kritij za nadstandardno kritje, katero je bilo izbrano v informativnem izra unu nepremi ninskega zavarovanja. Osnovni podatki Adriatic Slovenica, d. d. v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 18) Ime dru be Adriatic Slovenica, Zavarovalna dru ba, d. d. Skraj ano ime dru be Adriatic Slovenica, d. d. Sede dru be Ljubljanska cesta 3a, 6503-Koper/Capodistria Spletno mesto Vrsta zavarovalnice splo na Organizacijska oblika delni ka dru ba Datum registracije 20. november 1990 tevilo redno zaposlenih 1006 tevilo vseh enot poslovne mre e 154 Delni arji 100 % - KD Group, d. d., Ljubljana Bruto obra unana premija leta ,00 EUR 2009 Sestava zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 18) v

60 Opis nevarnosti in kritij Adriatic Slovenica, d. d. Opis kritja Opis nevarnosti po ar, strela, eksplozija in padec zra nega plovila, udarec tujega motornega vozila, vihar, to a, udarec motornega vozila, manifestacije, demonstracije poplava, potres Stanovanjska asistenca CORIS izginitev posameznih delov zgradbe ( lebovi, obrobe, polkna, zunanje enote klimatskih naprav) vdor meteorne vode, te a snega, padec drevesa, zemeljski plaz, sne ni plaz, vandalizem, indirektni udar strele (instalacije), izliv vode stro ki i enja, ru enja, odvoza razbitje sanitarne keramike in premi nih stekel, ivila v zmrzovalnikih motorna vozila in samohodni delovni stroji do 6kW, iztek teko ine, stro ki i enja, ru enja, odvoza indirektni udar strele (vsi gospodinjski aparati in naprave) posredni in drugi stro ki, plesk, poslikave in obloge, razbitje stekel stanovanjske zgradbe odgovornost na obmo ju Evrope nadstandardno kritje zavarovanje nepremi nin 3 % 3 % 5 % o zavarovanje premi nin EUR EUR EUR EUR EUR Legenda: o znesek, % vrednost vklju eno v kritje do zavarovalne vsote, ki je navedena na polici mo nost vklju itve kritja zavarovana nevarnost/ koda do dolo ene vrednosti, dolo enega odstotka zavarovana nevarnost/ koda do dolo enega zneska, ki pa se lahko zvi a vi

61 PRILOGA 4: ZAVAROVALNICA TILIA, D. D. V prilogi 4 so najprej predstavljeni osnovni podatki Zavarovalnice Tilia, d. d., sledi grafi ni prikaz sestave zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 ter opis nevarnosti in kritij za nadstandardno kritje, katero je bilo izbrano v informativnem izra unu nepremi ninskega zavarovanja. Osnovni podatki Zavarovalnice Tilia, d. d. v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 37) Ime dru be Zavarovalnica TILIA, d. d. Skraj ano ime dru be Tilia, d. d. Sede dru be Seidlova cesta 5, 8000 Novo mesto Spletno mesto Vrsta zavarovalnice splo na Organizacijska oblika delni ka dru ba Datum registracije 27. december 1990 tevilo redno zaposlenih 398 tevilo vseh enot 45 poslovne mre e Delni arji 99,711 % - Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana 0,289 % - fizi ne in pravne osebe Bruto obra unana ,00 EUR premija leta 2009 Sestava zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 37) vii

62 Opis nevarnosti in kritij Zavarovalnice Tilia, d. d. Opis kritja nadstandardno kritje Opis nevarnosti zavarovanje nepremi nin zavarovanje premi nin Temeljne nevarnosti po ar, strela, eksplozija, vihar, to a, padec zra nega plovila, manifestacija in A + B + C demonstracija, udarec zavarovan evega motornega vozila Vlomska tatvina stanovanjska oprema, dragocenosti in predmeti ve jih vrednosti ter stekla A + B + C perilo, posteljnina, obleke, preproge in zavese med pranjem, su enjem ali 3 % zra enjem v pralnici, su ilnici, na terasi ali dvori u v asu od zore do mraka, stro ki menjave klju avnice stro ki za popravilo kode na objektu 10 % Rop v stanovanjskih in pomo nih prostorih A + B + C izven stanovanjskih in pomo nih prostorov 5 % Osebna odgovornost temeljna osebna odgovornost 10 % odgovornost za kodo, ki jo povzro ijo doma e ivali 500 EUR Razbitje stekla steklo v stanovanjskih in pomo nih prostorih C stro ki in ponovnega name anja stvari, ki ovirajo vstavljanje novega stekla in za okvirje, kjer je zamenjava stekla vezana na zamenjavo okvirja Dodatne nevarnosti izliv vode, zemeljski plaz, sne ni plaz, zmrzal, indirektni udar strele, strojelom vgrajenih instalacij, te a snega potres, poplava, razbitje stekla dopla ilo vandalizem dopla ilo 5 % led 3 % izlitje iz akvarija, vdor meteorne vode s strehe, odgovornost iz hi ne in 5 % zemlji ke posesti ter posesti eta ne lastnine, iztek (leka a) ter udarec motornega vozila, ki ni last zavarovanca Stro ki stro ki i enja nad osnovnim kritjem dopla ilo stro ki izdaje novih osebnih dokumentov 3 % stro ki selitve, skladi enja pohi tva in nadomestnega bivanja 5 % 3 % stro ki i enja, stro ki projektiranja in nadzora, stro ki svetovanja 5 % Raz iritev kritja osebna odgovornost s povi ano zavarovalno vsoto dopla ilo 20 % vse nevarnosti (dragocenosti in predmeti ve jih vrednosti nad skupnim dopla ilo zneskom 250 EUR, stenske, stropne in talne obloge pri zavarovanju stanovanjske opreme v eta ni lastnini, e eta na last ni zavarovana pri Zavarovalnici Tilia, d. d.) Dodatne nevarnosti potres led, vdor meteorne vode s strehe, iztek (leka a), uni enje ivil v zamrzovalniku, indirektni udar strele (domofoni, zvonci, hi ne telefonske centrale, stanovanjski aparati) dopla ilo 3 % vandalizem, zmrzal, te a snega, izlitje vode iz akvarija 5 % Legenda: znesek, % A B C zavarovana nevarnost v skladu s pogoji v okviru izbrane variante zavarovalnega kritja zavarovana nevarnost/ koda do dolo ene vrednosti, dolo enega odstotka stanovanjska oprema v stanovanjskih in pomo nih prostorih do zavarovalne vsote dragocenosti in predmeti ve jih vrednosti v stanovanjskih prostorih do skupnega zneska 250 EUR stekla v stanovanjskih in pomo nih prostorih do zavarovalne vsote viii

63 PRILOGA 5: GENERALI ZAVAROVALNICA, D. D. V prilogi 5 so najprej predstavljeni osnovni podatki Generali zavarovalnice, d. d., sledi grafi ni prikaz sestave zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 ter opis nevarnosti in kritij za ekskluzivno kritje, katero je bilo izbrano v informativnem izra unu nepremi ninskega zavarovanja. Osnovni podatki Generali Zavarovalnica, d. d., v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 22) Ime dru be GENERALI Zavarovalnica, d. d., Ljubljana Skraj ano ime dru be Generali, d. d. Sede dru be Kr i eva ulica 3, 1000 Ljubljana Spletno mesto Vrsta zavarovalnice splo na Organizacijska oblika delni ka dru ba Datum registracije 18. marec 1997 tevilo redno zaposlenih 322 tevilo vseh enot poslovne mre e 9 Delni arji 100 % - Generali PPF Holding B.V., Praga Bruto obra unana premija leta ,00 EUR Sestava zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 22) ix

64 Opis nevarnosti in kritij Generali Zavarovalnice, d. d. Opis kritja zavarovanje nepremi nin ekskluzivno kritje zavarovanje premi nin Opis nevarnosti po ar, neposredni udar strele, eksplozija, padec zra nega plovila ali dela plovila, udarec zavarovan evega motornega vozila (osnovne po arne nevarnosti=opn) posredni udar strele na instalacijah zavarovane zgradbe, iztek teko ine iz nepremi nih posod in cevovodov, stro ki ga enja pomo ne zgradbe (OPN) 5 % odtujitev sestavnih delov zavarovane nepremi nine 500 EUR vandalizem 500 EUR stro ki i enja in odstranjevanja posledic izlitja kurilnega olja iz EUR cevovodov in testiranih rezervoarjev ograje, kulture, pergola, igrala in lu i na kraju zavarovanja (OPN) EUR udarec neznanega motornega vozila EUR solarne naprave, son ni kolektorji in antenske naprave (OPN) EUR Zavarovanje nevarnosti viharja in to e vihar, to a, te a snega vdor meteorne vode, poplava, visoka in talna voda, padec drevesa, EUR zemeljski in sne ni plaz in utrganje zemlje, padanje kamenja in skal, Zavrovanje nevarnosti loma stekla ravna stekla v oknih in vratih (posamezno steklo) do 8 m 2 steklene stene in pregrade (posamezno steklo) do 5 m 2 do 8 m 2 posebne zasteklitve, kot sestavni del zavarovane nepremi nine 50 EUR ravne zasteklitve pohi tva, vitrin, slik, akvarijev, obloge iz steklenih plo ic, slikarije na steklu, sanitarna keramika zasteklitve zimskih vrtov, streh, balkonov, steklokerami ne plo e stro ki za asne zasteklitve EUR Zavarovalni stro ki ob zavarovalnem primeru stro ki zmanj evanja kode stranski stro ki (stro ki i enja in ru enja, demonta e, za ite) 10 % stro ki izgube podatkov na ra unalniku, stro ki zamenjave klju avnic dodatni stro ki zaradi izvajanja predpisov uradnih organov, stro ki izgube najemnine/najema nadomestnega stanovanja (do 12 mesecev) EUR 500 EUR EUR 200 EUR dodatni stro ki 200 EUR 500 EUR Dodatno zavarovanje odgovornosti iz posesti zgradbe in zemlji a odg. iz posesti zgradbe in zemlji a EUR odg. iz naslova saniranja, adaptacije ali novogradnje nepremi nine EUR odg. iz naslova onesna enja okolja (ekolo ke kode) EUR Dodatno zavarovanje odgovornosti zasebnika odgovornost zasebnika EUR odgovornost imetnika psa EUR odgovornost oddaje turisti nih sob in apartmajev EUR Zavarovanje nevarnosti izliva vode izliv vode zaradi loma cevi, zama itve dovodnih in odvodnih cevi koda na ceveh samih zaradi mehanskega loma do 6 m pomo ne zgradbe v zasebni uporabi in lasti zavarovanca 5 % izliv vode zaradi dotrajanosti, korozije, iz odprtih pip 500 EUR 250 EUR stro ki zaradi izgube vode 250 EUR koda na ceveh samih ter na priklju enih napravah zaradi EUR zamrznitve in izven zavarovane zgradbe izliv vode iz naprav, ki niso priklju ene na cevovodno omre je EUR stro ki odtajevanja in stro ki iskanja EUR x

65 Zavarovanje zamrznjenega blaga 200 EUR Zavarovanje vlomne tatvine in ropa vlomna tatvina oz. poskus vloma v stanovanje, vandalizem navadna tatvina perila 250 EUR rop izven zavarovanega stanovanja 500 EUR po kodbe zgradb in masivno grajenih ograj EUR Dodatno zavarovane stvari vrtno pohi tvo, orodje, perilo, igra e (izven zavarovanega kraja), stanovanjske premi nine v asu preselitve stanovanjske premi nine v osebnih motornih vozilih 1 % gotovina, vrednostni papirji 500 EUR kolesa (znotraj stavbe) 600 EUR stvari ve jih vrednosti EUR stanovanjske premi nine (izven zavarovanega kraja) EUR Legenda: znesek, %, meter vrednost zavarovana nevarnost v skladu s pogoji v okviru izbrane variante zavarovalnega kritja zavarovana nevarnost/ koda do dolo ene vrednosti, dolo enega odstotka, tevilo teko ih metrov zavarovana nevarnost/ koda do dolo enega zneska, ki pa se lahko zvi a xi

66 PRILOGA 6: MERKUR ZAVAROVALNICA, D. D. V prilogi 6 so najprej predstavljeni osnovni podatki Merkur zavarovalnice, d. d., sledi grafi ni prikaz sestave zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 ter opis nevarnosti in kritij za DOM II in STAN II, katera sta bila izbrana v informativnem izra unu nepremi ninskega zavarovanja. Osnovni podatki Merkur Zavarovalnice, d. d., v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 26) Ime dru be MERKUR Zavarovalnica, d. d. Skraj ano ime dru be Merkur, d. d. Sede dru be Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana Spletno mesto Vrsta zavarovalnice splo na Organizacijska oblika delni ka dru ba Datum registracije 18. november 1992 tevilo redno zaposlenih 160 tevilo vseh enot poslovne mre e 3 Delni arji 100 % - Merkur International Holding A. G., Graz Bruto obra unana premija leta ,00 EUR Sestava zavarovalnega portfelja glede na obra unano premijo v letu 2009 (vir: Statisti ni zavarovalni ki bilten 2010, str. 26) xii