INTERNO. 25 let Porodnišnice. 90 let reševalne postaje UKC Ljubljana: Od konjske vprege do reševalnih vozil. Mednarodna akreditacija NAGRADNA KRIŽANKA

Transcription

1 INTERNO Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, oktober 2012 številka let reševalne postaje UKC Ljubljana: Od konjske vprege do reševalnih vozil NAGRADNA KRIŽANKA 25 let Porodnišnice UKC Ljubljana Mednarodna akreditacija

2 KAZALO UVODNIK KDO SMO MI 0 4 Prenova KO za hematologijo 05 Skoraj štirideset let stara kuhinja prenovljena let Porodnišnice Ljubljana AKTUALNO 08 Na seji sveta UKCL o šestmesečnem poslovanju 09 Prihodnji mesec predpresoja za pridobitev mednarodne akreditacije 10 Ob nesreči z balonom:»po prejetju klica o hudi nesreči mi je najprej zastal dih«12 Vpogledi v medicinsko dokumentacijo 13 Upoštevanje pravilnikov 14 Obisk ocenjevalcev za priznanje RS za poslovno odličnost UKCL 15 Strategija trženja UKCL SMO LJUDJE 16 UKC Ljubljana tudi letos sodeloval v mednarodni izmenjavi HOPE 17 Vtisi z mednarodne izmenjave HOPE v Veliki Britaniji 18 Vtisi z mednarodne izmenjave HOPE na Nizozemskem UTRIP UKCL 19 Delavnica o ugotavljanju možganske smrti in vzdrževanju mrtvega darovalca 20 Pismo pacienta Maksimiljana Čolnika: Glava tisočerih misli 22 Na Pediatrični kliniki ozaveščali o primarni imunski pomanjkljivosti 22 Na Pediatrični kliniki nov aparat za merjenje krvnega tlaka 23 Ni še prepozno za cepljenje 23 Na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo nov aparat za hlajenje bolnikov s hudo poškodbo glave 24 VII. bolnišnične športne igre slovenskih bolnišnic 24 Prijava na mednarodno konferenco Zdravstvo brez meja 25 MePZ dr. Bogdan Derč na spominski slovesnosti ob 70-letnici tragedije v partizanski bolnišnici Ogenjca 25 Prenos specialistične ambulante z Urgentnega bloka na Polikliniko POGLED NAZAJ let reševalne postaje UKC Ljubljana: Od konjske vprege do reševalnih vozil PREBERITE 28 Ob svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni 29 ANKETA Porodnišnica praznuje srebrni jubilej. Kakšno pot je po vašem mnenju prehodila? 30 KAJ MENIJO O NAS 31 NAGRADNA KRIŽANKA Vabimo vas, da tudi vi soustvarjate naše glasilo Tudi v letu 2012 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najkasneje do do 12. novembra V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo. Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

3 Uvodnik Spoštovani sodelavci, Nedavno je približno sto petdeset zaposlenih v UKC Ljubljana zdravstvenih delavcev, predstojnikov, medicinskih sester in vodij enot izrazilo skrb nad nadaljnjim siromašenjem sredstev za financiranje zdravstvenih storitev in naložb v zdravstvo. Iz leta v leto se v slovenski najpomembnejši zdravstveni ustanovi srečujemo s krčenjem sredstev, zdravstveni delavci pa v želji, da bi bolnikom še naprej nudili najboljšo možno oskrbo, delamo skoraj čudeže. A tako ne bo šlo v nedogled, kar smo sporočili tudi javnosti. Spoprijemamo se z globokim negativnim izidom, vse večje krčenje sredstev pa neizogibno vodi tudi v zmanjševanje kakovosti. Že John F. Kennedy je v svoji najbolj znani izjavi dejal, da se naj državljani ne sprašujejo, kaj lahko država stori zanje, temveč naj se vprašajo, kaj lahko oni storijo za državo. V tem smislu tudi v UKC Ljubljana združujemo svojo pripravljenost, da v tem težkem finančnem položaju s skupnimi močmi poskušamo najti optimalno rešitev tako za bolnike kot tudi za zaposlene. Zato smo v UKC Ljubljana po dodatnih znižanjih sredstev sprejeli vrsto varčevalnih ukrepov, organizacijske enote so že v začetku leta pripravile sanacijske ukrepe, komercialna služba pa izvajala restriktivne ukrepe pri nabavi materiala in naročanju storitev. Iz leta v leto se srečujemo z razmahom težkih in kompleksnih obolenj, vse to pa zahteva celostno in napredno medicino, ki je z uvajanjem novih tehnoloških rešitev in sodobnih zdravil vedno dražja a denarja zanjo je vedno manj. Sodelavci ste nedavno pokazali izjemno požrtvovalnost, ko smo se v UKC Ljubljana spoprijeli s sprejemom več poškodovancev v množični balonarski nesreči. Takrat sta se pokazali vaša solidarnost in tudi predanost strokovnemu delu: še enkrat ste znova pokazali, kako zelo predani ste svojemu poslanstvu. Naši pacienti nas potrebujejo: ne glede na težavnost položaja smo bili ravno zaposleni v UKC Ljubljana vedno tisti, ki smo znali stopiti skupaj. Prebrodili smo številne spremembe, vedno pa smo na koncu našli rešitev v dobro pacientov. Četudi položaj v državi trenutno ni rožnat, sem prepričana, da bomo v danih razmerah s skupnimi močmi tudi tokrat izšli iz krize. Upam, da bomo dočakali boljše čase, ko bomo lahko svoj delovni dan izpeljali brez skrbi o tem, koliko denarja za posamezne preiskave in uvajanje novih metod še ostaja. Ne samo mi, tudi odločevalci v slovenskem zdravstvu se morajo odločiti, kakšno največjo zdravstveno ustanovo želimo imeti. V UKC Ljubljana si zagotovo še naprej želimo zagotavljati najkakovostnejšo zdravstveno oskrbo in zagotavljati celostno ter napredno medicino, ki jo ne samo v Sloveniji, temveč v širši regiji potrebujemo. prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKCL INTERNO Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Oktober 2012, številka 05 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica: Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov. Uredniški odbor: prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica Erna Kos Grabnar, viš. med. ses. Darinka Klemenc, dipl. m. s. Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav. prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon. Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc. Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. Blanka Šetinc Lektoriranje : Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p. Fotografije: Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič in drugi; Istock, 123RF, Photl, Dreamstime, fotografija na naslovnici: Damjan Remškar Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Grafika Gracer d.o.o. Naklada: Glasilo v elektronski obliki na: 03

4 Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Uresničitev dolgoletnih prizadevanj: prenova KO za hematologijo Novi prostori bodo v nekdanjih prostorih otroške kirurgije; pogoji za zdravljenje pacientov bodo precej izboljšani Kdo smo mi Dolgoletna prizadevanja vseh udeleženih bolnikov, zaposlenih v UKC Ljubljana, društev bolnikov in vodstva UKC Ljubljana so nedavno obrodila sadove: konec avgusta smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS uvedli v delo izvajalca del za prenovo KO za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana. Težko pričakovana prenova oddelka se je začela, končana pa naj bi bila predvidoma čez leto dni. S tem se bodo izboljšali pogoji najbolj intenzivnega zdravljenja s citostatiki in presaditvijo krvotvornih matičnih celic.»z veseljem lahko ugotavljam, da smo očitno prišli do točke, ko res z upanjem zremo v prihodnost in ko verjamemo, da se bodo dejansko čez eno leto hematološki bolniki, eni najtežjih bolnikov, po novem zdravili v novih prostorih,«je na dan, ko so izvajalca del uvedli v delo, dejal mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana. Bistvo novega oddelka bo prezračevanje»bistvo novega oddelka bo prezračevanje oddelka s filtriranim zrakom prek dveh strojnic, kar preprečuje vnos spor za nastanek glivičnih okužb, saj to bolnike z zmanjšanim številom levkocitov najbolj ogroža. Zaradi boljših pogojev zdravljenja bolniki ne potrebujejo profilakse s protimikrobnimi zdravili, kar znatno izboljša in poceni zdravljenje,«je ob tem dejal prof. dr. Peter Černelč, predstojnik KO za hematologijo Interne klinike. Novi prostori bodo v prostorih glavnega objekta UKC Ljubljana, ki so nekoč pripadali otroški kirurgiji, v pritličju trakta C. Predvidena je prenova vseh prostorov z zamenjavo električnih in strojnih napeljav ter naprav, ki ne ustrezajo potrebnim pogojem. S to rekonstrukcijo bomo zagotovili bivalnim zahtevam (osvetlitev in prezračevanje prostorov, temperatura in zvočna zaščita v prostorih, razdelitev prostorov, preprečevanje Po medicinsko-funkcionalnem programu so v KO za hematologijo predvideni: operacijski blok, soba za intenzivno terapijo s štirimi posteljami, vključno z izolacijo z eno posteljo, enota za PKMC (presaditev krvotvornih matičnih celic) z desetimi posteljami, enota za intenzivno kemoterapijo prav tako z desetimi posteljami, hospitalni oddelek (splošna hematologija) z dvanajstimi posteljami, prostori za osebje in skupni prostori. nastajanja okužb, ravnanje z odpadki), predvideni sta tudi zamenjava oken in obnova fasade. Nov oddelek pomeni tudi pomembno prostorsko pridobitev Za potrebe prezračevanja in klimatizacije sta predvideni tudi dve novi prezračevalni napravi, ki bosta nameščeni v dveh novih strojnicah, in sicer»strojnica jug«za potrebe sob v južnem delu objekta v pritličju in»strojnica sever«za potrebe sob v severnem delu ter operacijskega bloka v pritličju. V primerjavi z obstoječim oddelkom KO za hematologijo, ki je trenutno v 6. nadstropju glavne stavbe, nov oddelek pomeni tudi pomembno prostorsko ureditev; namesto 1125 kvadratnih metrov površin bo skupna neto površina predvidenih prostorov 1820 kvadratnih metrov. Obstoječi prostori niso niti arhitektonsko primerno funkcionalni niti niso primerno opremljeni s potrebnimi napeljavami in napravami, da bi zadostili sodobnim prostorskim in tehničnim pogojem. 04

5 Osrednja kuhinja v UKC Ljubljana, v kateri vsak dan pripravijo pet obrokov za okoli tisoč osemsto bolnikov, sije v svoji novi preobleki. Z večmesečnim delom so izvajalci del prenovili napeljavo in klimatske naprave, pa tudi okoli osemdeset odstotkov opreme. Odpravili so problematično križanje čistih in nečistih poti, uredili vhode in izhode iz hladilnice, spremenila pa se je tudi tehnologija priprave in delitve hrane, saj takšne, kot so jo imeli do zdaj, v svetu ne uporabljajo več. V novi kuhinji so Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Skoraj štirideset let stara kuhinja prenovljena Spremenjena tehnologija deljenja hrane, ločene čiste in nečiste poti ter večje zadovoljstvo zaposlenih Od leta 1949, ko se je v takratnih ljubljanskih kliničnih bolnišnicah zaposlila prva dietetičarka, pa do danes deluje v zakulisju centralne kuhinje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana»prava tovarna«na tisoč devetsto kvadratnih metrih površine. Zaposleni v kuhinji oskrbujejo vse oddelke v glavni stavbi UKC Ljubljana in vse oddaljene lokacije. Od leta 1972 se izvaja celoten proces priprave jedi in delitve obrokov, vsak dan pa pripravijo po pet obrokov za okoli tisoč osemsto bolnikov. del tekočega traku avtomatizirali: nalaganje pladnjev, kartic in pakiranega pribora zdaj poteka samodejno. Obnova kuhinje potekala v več fazah Obnova kuhinje je sicer potekala v več fazah, začela se je že septembra lani.»med prenovo smo res delovali še v težjih pogojih kot sicer, a vsi smo tudi stremeli k istemu cilju eni od najlepših in najfunkcionalnejših bolniških kuhinj v Evropi,«pove Mojca Blatnik, vodja Službe bolniške prehrane in dietoterapije. Hrano za bolnike so med prenovo pripravljali na več različnih lokacijah, in sicer na stari Pediatrični kliniki, na novi Pediatrični kliniki, v kuhinji bolnišnice dr. Petra Držaja, v mlečni kuhinji na Infekcijski kliniki in v obeh čajnih kuhinjah UKC Ljubljana. Izboljšani pogoji za delo Med prenovo so se vsi zaposleni v centralni kuhinji trudili, da bolniki prenove oziroma tega, da so delovali na več lokacijah, ne bi občutili:»zagotovili smo vse diete, le jedilnike smo malo prilagodili. Hrano in iz oddaljenih lokacij tudi kuharje smo za vsak obrok vozili v UKC Ljubljana in jo po ustaljenem postopku razdeljevali,«je dela med prenovo opisala Mojca Blatnik. Kot opaža, so sodelavci v kuhinji zaradi izboljšanih pogojev zadovoljni, njihovo delo pa je zdaj vsaj nekoliko olajšano.»veliko olajšanje nam denimo pomeni dodatni pomivalni stroj pa tudi to, da pladnjev, pribora in kartic ni treba več nalagati ročno. Moji sodelavci opravljajo težko delo, vesela pa sem, da ga prav vsi opravljajo s srcem,«osebje, zaposleno v kuhinji UKC Ljubljana. pove sogovornica. Za zdaj imajo še nekaj težav z delovanjem»robotov«in prehodom na novo organizacijo dela, zato se včasih zgodi, da oddelki dobijo hrano precej pozneje kot običajno, zato se osebju in bolnikom iskreno opravičujejo. Intenzivno delajo na tem, da se stvari čim prej uredijo. Nov termični blok s kotli za kuhanje. Tu zaposleni pripravljajo juhe, golaže, omake ipd. 05 Kdo smo mi

6 Urša Vozelj, dipl. m. s. 25 LET PORODNIŠNICE LJUBLJANA Na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike oziroma v Porodnišnici Ljubljana se rodi več kot tretjina slovenskih otrok; smo ena največjih porodnišnic v Zahodni Evropi Šestega oktobra 2012 je minilo 25 let, odkar se je v novi stavbi Porodnišnice Ljubljana rodil prvi otrok. Od tedaj je bilo že več kot porodov, rojstev pa še več zaradi velikega števila dvojčkov (tudi trojčkov in četverčkov). Odprtje»nove«Porodnišnice leta 1987 je pomenilo izjemno pridobitev za strokovno, medicinsko varno rojevanje, ustrezno zdravstveno in babiško nego mamic in novorojenčkov ter humanizacijo poroda. Skupno bivanje mamice in novorojenčka vse do odpusta postelj, kjer se vsako leto rodi nekaj manj kot 7000 otrok, od tega kar petina s carskim rezom. Skupaj z mamicami so po porodu premeščeni na enega od oddelkov otročnic, kjer imamo t. i. sistem»rooming-in«, kar pomeni skupno bivanje mamice in novorojenčka od poroda pa vse do odpusta iz porodnišnice. V ljubljanski porodnišnici Preživetje nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov na zavidljivi ravni Poleg hospitalne opravljamo tudi ambulantno dejavnost, pri čemer izvajamo funkcionalno diagnostiko, diagnostične in presejalne preiskave pri nosečnicah ter do tretjega leta Kdo smo mi 06 Na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike oziroma v Porodnišnici Ljubljana se rodi več kot tretjina slovenskih otrok; smo ena največjih porodnišnic v Zahodni Evropi. Obenem smo perinatalni (obporodni) center tretjega nivoja; pri nas se še posebej ukvarjamo s spremljanjem in zdravljenjem bolnih nosečnic in z odkrivanjem razvojnih nepravilnosti pri plodu. Obravnavamo in zdravimo rizično bolne nosečnice in porodnice iz vseh slovenskih regij. Že več kot 25 let izvajamo tudi t. i.»transport in utero«; letno sprejmemo okrog 150 nosečnic, ki potrebujejo specializirano porodniško zdravljenje ali pa se pričakuje porod nedonošenčka z zelo nizko porodno težo. V porodnem bloku, ki je»srce«naše ustanove, imamo 13 porodnih poudarjamo pomembnost dojenja, ga spodbujamo in obenem ponujamo svoje znanje in izkušnje svojim pacientkam, zato smo se leta 1998 priključili akciji SZO in UNICEF-a in kot prva porodnišnica v Sloveniji pridobili naziv»novorojenčkom prijazna porodnišnica«. Po rezultatih anket naših uporabnic smo bili v preteklih letih razglašeni za enega od najprijaznejših kliničnih oddelkov v UKC Ljubljana. Enota intenzivne nege in terapije novorojencev je oddelek, na katerega smo še posebej ponosni: z obilo truda nam je uspelo izboljšati uspehe zdravljenja in preživetja nedonošenčkov in ter bolnih novorojenčkov na zavidljivo raven, kar nas uvršča med najboljše v Evropi. (foto: Andraž Cerar) starosti vodimo in spremljamo rast ter razvoj nedonošenčkov, ki so ob porodu sprejeti na Enoto intenzivne nege in terapije novorojencev.

7 Enota intenzivne nege in terapije novorojencev je oddelek, na katerega smo še posebej ponosni. Z obilo truda nam je uspelo izboljšati uspehe zdravljenja in preživetja nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov na zavidljivo raven, kar nas uvršča med najboljše v Evropi. Letno tu zdravimo več kot 600 bolnih in prezgodaj rojenih otrok, pri katerih odpoveduje ena ali več življenjskih funkcij. Mednje sodijo tudi najbolj nezreli nedonošenčki, rojeni po samo 23 ali 24 tednih nosečnosti z ekstremno nizko porodno težo, precej pod 1000 gramov, ki pa imajo zaradi izrazitega napredka neonatologije veliko možnost preživetja. Letos uvajamo klinično pot»normalni porod«velik poudarek posvečamo raziskovalnemu in pedagoškemu delu ter skrbi za širjenje znanja o perinatologiji, neonatologiji ter zdravstveni in babiški negi na rednih letnih srečanjih ter seminarjih. Klinični oddelek je prav tako osrednja učna ustanova za potrebe dodiplomskega študija Medicinske fakultete, za specializacijo iz ginekologije in porodništva in tudi drugih specializacij foto: Jelka Simončič ter študija zdravstvene in babiške nege. Klinični oddelek za perinatologijo se je v zadnjih letih odlično razvijal. Smo vrhunska zdravstvena ustanova, ki se zaveda pomembnosti znanja in strokovne usposobljenosti svojih strokovnjakov ter poudarja pomen uspešnosti organizacije od zaposlenih, njihovega znanja, izkušenj in motiviranosti naprej. Letos bomo uvedli klinično pot»normalni porod«, s katero smo pripravili strokovno podlago za uvajanje babiškega poroda. Istočasno sodelujemo pri pripravi klinične poti»standardna obravnava nosečnic v prenatalnem varstvu«, s katero bomo zaokrožili celostno babiško obravnavo nosečnic. V prihodnosti predvidevamo veliko vlogo babic v preventivnem varstvu zdravih nosečnic, porodnic, otročnic in novorojenčkov. Kdo smo mi 07

8 Ksenija Ševerkar Na seji sveta UKCL o šestmesečnem poslovanju V prvem polletju negativni izid v višini 6,6 milijona evrov; tudi tokrat smo presegli program hospitalne in ambulantne dejavnosti UKC Ljubljana za leto Rebalans je potreben, ker so bili med letom dodatno sprejeti stabilizacijski ukrepi ZZZS in ukrepi ZUJF-a, ki so globoko posegli v financiranje UKC Ljubljana. Rebalans finančnega načrta je bil pripravljen v skladu z navodili Ministrstva za zdravje, in sicer tako, da načrtovane odhodke lahko planiramo le v višini načrtovanih prihodkov. Da bi bil ta cilj dosežen, so organizacijske enote že v začetku leta pripravile sanacijske ukrepe ter sprejele in izvajale vrsto varčevalnih ukrepov, komercialna služba pa je izvajala restriktivne ukrepe pri nabavi materiala in naročanju storitev. Kljub temu je bil v prvem polletju izkazan negativni izid v višini okoli 6,6 milijona evrov, kar je pomenilo, da so bili za ta znesek večji odhodki od naših finančnih zmožnosti. Prekoračitve v hospitalni in ambulantni obravnavi Že več let zapored ugotavljamo, da smo program hospitalne dejavnosti prekoračili za 8,7 odstotka, kar je za bolnikov, in to na delu, za katerega imamo sklenjeno pogodbo z ZZZS. Izvedenih je bilo tudi 50 transplantacij več. Povečuje se tudi program ambulantne dejavnosti, ki je bil prekoračen za 3,4 odstotka, kar je obiskov. Število dragih bolnikov se povečuje, naraščajo pa tudi stroški zdravljenja zaradi uvajanja novih metod, ki niso dodatno financirane. Aktualno Na 19. seji sveta UKC Ljubljana, na kateri so se člani zbrali sredi septembra, so obravnavali informacijo o poslovanju UKC Ljubljana v obdobju januar junij 2012, ki prikazuje obseg realizacije opravljenega dela, financiranje dejavnosti v primerjavi s sprejetim letnim načrtom in realizacijo preteklega leta ter aktivnosti, do katerih je prihajalo za dosego čim ugodnejšega poslovnega rezultata. Člani so obravnavali tudi rebalans finančnega načrta Preseganje tudi pri preiskavah MR, CT in PET CT Hospitalni bolniki Plan Realizacija Indeks Razlika I-XII 2012 I-VI 2012 I-XII 2011 I-VI 2011 I-VI : : ZZZS in ostali plačniki SKUPAJ BOLNIKI UKC ,5 98, ZZZS BOLNIKI ,7 99, SPP bolniki ,9 99, število uteži ,6 102, povprečna utež na SPP bolnika 1,68 1,68 1,65 1,64 1,69 100,6 103,3 0 Pedopsihiatrija ,7 66,7-6 Transplantacije ,4 142,0 32 Nacionalni razpis ,1-65 Bolniki - ostali plačniki ,0 59,8-55 Specialistična ambulantna dejavnost Plan Realizacija Indeks Razlika I-XII 2012 I-VI 2012 I-XII 2011 I-VI 2011 I-VI : : ZZZS in ostali plačniki SKUPAJ VSI OBISKI ,2 101, ZZZS - obiski ,4 100, Ostali plačniki - obiski ,2 86,6-443 Tabela: Skupno število bolnikov v UKC Ljubljana Vodstvo UKC Ljubljana je organizacijskim enotam večkrat podalo priporočilo, naj obiskov v specialistični ambulantni dejavnosti ne omejujejo in naj se izvajajo v čim večjem obsegu, da se tako državljanom omogoči še večja dostopnost do zdravstvenih storitev in posledično pride do skrajševanja čakalnih dob. Vodstvo bo dejavno delovalo pri pridobivanju dodatnih sredstev za povečanje specialističnih ambulantnih programov z najdaljšimi čakalnimi dobami. Tudi v funkcionalni diagnostiki smo v primerjavi s polletjem preteklega leta povečali število ultrazvočnih in rentgenskih preiskav, prav tako presegamo tudi programe preiskav z magnetno resonanco ter program računalniške tomografije oziroma preiskave CT in PET CT. Na dnevnem redu so bila sicer tudi pravila o samoplačniški dejavnosti, kadrovske zadeve (soglasja na podlagi ZUJF-a), sprememba statuta (sprememba imena Centra za vojne veterane v Center za geriatrično medicino) in čakalne dobe. Na dan 31. avgust 2012 je bilo skupno število vseh čakajočih bolnikov ; pri okoli 10 odstotkih je čakalna doba presegla dopustno. Med temi bolniki je bilo veliko takih, ki so kljub predolgi čakalni dobi želeli storitev opraviti v UKC Ljubljana ali pa so želeli, da jim storitev opravi točno določen zdravnik. Člani so obravnavali tudi pravila o samoplačniški dejavnosti in strategijo trženja, podrobneje o njej v tej številki piše Mojca Pukšič Mihevc. 08

9 Mag. Peter Pustatičnik in prof. dr. Helena Meden Vrtovec Prihodnji mesec predpresoja za pridobitev mednarodne akreditacije V UKC Ljubljana nadaljujemo priprave na predpresojo za pridobitev mednarodne akreditacije DNV NIAHO (National integrated accreditation for heathtcare organizations). Uspešno izvedena predpresoja (november 2012) je nujna tudi zaradi ohranjanja in pridobivanja dodatnih finančnih sredstev od ZZZS. Kako bo potekala predpresoja in kdo jo bo izvajal? Predpresoja bo izvedena novembra in bo predvidoma trajala od pet do deset dni. Izvajali jo bodo usposobljeni tuji presojevalci, večinoma zdravniki, ki bodo po posameznih organizacijskih enotah (klinike, klinični oddelki, lekarne ipd.)»na terenu«presojali doseganje ali morebitna odstopanja od predpisanih standardov. UKC Ljubljana mora v sklopu predpresoje presojevalcem zagotoviti: dostopnost do vseh oseb, evidenc, dokumentov, gradiva, informacij in podatkov, ki jih presojevalci potrebujejo pri delu; ogled organizacijskih enot (klinik, KO) in poslovnih procesov UKC Ljubljana ob pomoči vodstva UKC Ljubljana; odgovore na zastavljena vprašanja in dokaze. Ključni poudarki standardov DNV NIAHO, ki jih presojevalci lahko ocenjujejo: fizično okolje (PE): splošna urejenost prostorov, osebne izkaznice klinik in kliničnih oddelkov, uporaba osebne varovalne opreme, upravljanje protipožarne varnosti (dostop do gasilnih aparatov, hidrantov ipd.), upravljanje varnosti varovanje, ravnanje z nevarnimi snovmi (označevanje vseh čistil, kemikalij ipd.), sistem ravnanja z medicinsko opremo (tudi izposojeno, donirano ali opremo v lasti zdravnikov); medicinsko osebje (MS): podatki o delu posameznega zdravnika, obnašanje osebja ipd.; upravljanje kadrov (SM): licence, certificiranje, način uvajanja zaposlenih ipd.; ravnanje z zdravili (MM): čitljivo in popolno predpisovanje, nadzor nad zdravili na oddelkih, seznam zdravil, dostopnost do zdravil, navodilo o evidencah in hrambi narkotikov, neporabljena zdravila ipd.; operacijske dvorane (OT): uporaba privolitvenih obrazcev, pregled pred anestezijo in po njej, uporaba obrazca Varna kirurgija rešuje življenje, razpoložljivost zahtevane opreme v operacijski dvorani; klinične poti: obravnava bolnika v skladu s klinično potjo in izdajanje zunanjih dokumentov v skladu z njo; pacientove pravice (PR): poznavanje in izvajanje postopka Uporaba ovirnic, prisilna sredstva ali osamitev, usposobljenost osebja ipd.; vodenje zdravstvene dokumentacije (MR): ažurno pospravljanje, hranjenje in arhiviranje dokumentacije, zaupnost, čitljivi in popolni vnosi, označeni z datumom in časom vnosa; načrtovanje odpusta (DC): uporaba obrazca Načrtovanje odpusta, revizija in analiza vodenja ipd.; negovalne storitve (NS): dosledno načrtovanje zdravstvene nege, vrednotenje ipd.; preprečevanje in obvladovanje okužb (IC): dosledno izvajanje postopkov SPOBO; vodenje in upravljanje medicinske opreme: ali je poenoteno, seznami medicinske opreme po organizacijskih enotah, servisiranje, podatki glede preteklih servisov ipd. Prosimo vas, da se na predpresojo temeljito pripravite. Ugotovitve in ocene predpresoj po posameznih organizacijskih enotah in UKC Ljubljana bodo presojevalci zapisali v posebnem poročilu, ki bo osnova za izvedbo presoje ali pridobitev mednarodne akreditacije. 09 Aktualno

10 Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak in Polona M. Lečnik Wallas»Po prejetju klica o hudi nesreči mi je najprej zastal dih«pri balonarski nesreči smo v UKC Ljubljana sprejeli 21 poškodovancev, zaposleni pa so se izkazali s strokovnim in požrtvovalnim delom. Prav vsem, ki so sodelovali pri ponesrečencih iz balonarske nesreče, gre zahvala za opravljeno delo. Aktualno 10 Potem ko je na Igu v Ljubljani prišlo do najhujše balonarske nesreče doslej, so zaposleni v UKC Ljubljana takoj začeli aktivnosti.»komunikacija je nemudoma stekla. Ko smo se že zbrali pred vrati urgence in pričakovali prve poškodovance, smo začeli prejemati bolj konkretne informacije o tem, kaj se je zgodilo,«razlaga Tomo Havliček, dr. med., specialist travmatolog. Na izredni dogodek so se začeli pripravljati tudi vsi drugi zaposleni v Centralnem urgentnem bloku, prišli pa so tudi drugi specialisti posameznih strok. Hitro, trezno in strokovno ukrepanje Po prvih informacijah o nesreči je organizacija v Urgentnem kirurškem bloku nemudoma stekla. Nadzornemu travmatologu, prim. dr. Slobodanu Macuri, dr. med., so se takoj pridružile vse potrebne ekipe: anesteziologi, plastični kirurgi, radiologi, medicinske sestre in drugi. Četudi sprva niso natančno vedeli, v kakšnem stanju poškodovanci sploh so in koliko je hudo poškodovanih, so na vhodu v urgenco čakali popolnoma mirno. Po prihodu prvega reševalnega vozila se je začelo delo: hitro, trezno in strokovno ukrepanje.»po prejetju klica o hudi nesreči na Barju mi je najprej zastal dih. Zaradi bližine kraja dogodka sem se v trenutku zavedela, da imamo zelo malo časa za priprave, in nadaljnji dogodki in intervencije so se odvijali zelo hitro. Po načrtu delovanja Urgentnega kirurškega bloka v primeru množične nesreče sem glede na zadolžitve obvestila vse sodelujoče, organizirala in prerazporedila ekipe zdravstvene nege in zdravstvene»vedno govorimo ozdravnikih. A moramo vedeti, da smo zdravniki brez ostalega osebja bosi. Le kot tim smo sposobni delovati v celoti. Drugače ne gre. Inštrumentarka, anesteziološka sestra to so ljudje, na katere ne smemo pozabiti,«pravi Tomo Havliček, dr. med., iz KO za travmatologijo. administracije, organizirala pripravo urgentnih ambulant za prihod večjega števila poškodovanih, usklajevala delo z ostalimi službami, odgovarjala na številne telefonske klice... Zelo kmalu so pripeljali prve poškodovance in v naslednjih 40 minutah še vse ostale. Pomagala sem pri usklajevaju zdravstvene oskrbe in medicinske diagnostike,«nam je povedala Vida Bračko, nadzorna sestra v Urgentnem kirurškem bloku.

11 »Le kot tim smo sposobni delovati v celoti«delo v Urgentnem kirurškem bloku je vedno timsko: pomembni so vsi posamični koraki, vse od vpisa pacienta naprej. Obravnavanje poškodovancev zahteva usklajenost delovanja med posameznimi profili in specialnostmi. Pri delu s poškodovanci so sodelovali vsi kirurgi, plastiki, medicinske sestre in tehniki, anesteziologi, obilo dela pa so imeli tudi administratorji. Prihajale so okrepitve z drugih oddelkov, tisti, ki so imeli»zaradi bližine kraja dogodka sem se v trenutku zavedla, da imamo zelo malo časa za priprave, in nadaljnji dogodki in intervencije so se odvijali zelo hitro,«pove Vida Bračko, nadzorna sestra v urgentnem kirurškem bloku. prost dan, so na lastno željo prihajali v službo, klicali in spraševali, kako naj pom a g a j o.» V e d n o govorimo o zdravnikih. A moramo vedeti, da smo zdravniki brez ostalega osebja bosi. Le kot tim smo sposobni delovati v celoti. Drugače ne gre. Inštrumentarka, anesteziološka sestra to so ljudje, na katere ne smemo pozabiti,«pravi Tomo Havliček, dr. med. Poleg izjemno strokovnega dela s pacienti smo skrb namenili tudi svojcem, ki so prestrašeni in v negotovosti spraševali o svojih najbližjih. Omogočili smo jih poseben prostor, za pogovor pa jim je bil na voljo tudi klinični psiholog in drugo osebje. Ni ga stavka, ki bi lahko bolj odkrito kot beseda»hvala«povzel vso požrtvovalnost, s katero ste se zaposleni v UKC Ljubljana lotili dela. Zato še enkrat: HVALA! V septembru»vaja«množične nesreče Konec septembra je UKC Ljubljana ob sodelovanju ZD Ljubljana organiziral vajo množične nesreče, na kateri so sodelovali izvajalci zdravstvene službe, ki v ljubljanski zdravstveni regiji in širše izvajajo predbolnišnično in bolnišnično nujno medicinsko pomoč oz. pri izvajanju nujne medicinske pomoči sodelujejo. Vaja»Množična nesreča vlak 2012«je bila pripravljena na podlagi predpostavke, da naj bi na železniški progi Ljubljana Maribor na označenem (toda nezavarovanem) prehodu čez železniško progo prišlo do trka vlakovne kompozicije z osebnim vozilom. Med trkom naj bi del vlakovne kompozicije iztiril in se prevrnil na avtobus in osebna vozila. Večje število oseb naj bi bilo ujetih v avtobusu, osebnih vozilih ter vlakovni kompoziciji. V dogodku naj bi bilo skupaj udeleženih 150 oseb, od katerih naj bi jih bilo 130 poškodovanih, 20 nepoškodovanih. V elaboratu delovanja v primeru omenjene nesreče so natančno določeni vsi procesi delovanja posameznih vpletenih. Ključni namen vaje je bil preverjanje vsebinske ustreznosti in operativne uporabnosti Načrta zaščite in reševanja ob masovnih nesrečah in osnutka Načrta za delovanje UKC Ljubljana ob množični nesreči ali nenadnem prihodu večjega števila poškodovancev s poudarkom na vzpostavitvi sistema vodenja in poveljevanja na vseh nivojih. Vajo smo izvedli tudi zato, da bi še izboljšali procese ravnanja v primeru množične nesreče. Nenazadnje je izvedba vaje delovanja zdravstvenih služb v primeru železniške nesreče z velikim številom poškodovanih oseb potrebna tudi glede na priprave naše bolnišnice na akreditacijo po DNV standardu ter priprave ZD Ljubljana na DIAS akreditacijo. Poleg UKC Ljubljana se je vaje aktivno udeležilo dvanajst zdravstvenih domov (pasivno še nekoliko več), Slovenska vojska vojaška zdravstvena enota, specialna enota slovenske policije in zasebni izvajalec prevozov pacientov. Aktualno 11

12 Andreja Matejek, univ. dipl. prav. Vpogledi v medicinsko dokumentacijo Vsi pacienti imajo po zakonu pravico do zaupnosti njihovih osebnih podatkov. Kot osebni podatki se štejejo kateri koli podatki, ki se nanašajo na posameznika, kar pomeni, da vsi dokumenti, ki se ustvarjajo oziroma zbirajo o pacientih med zdravljenjem, vsebujejo osebne podatke. Medicinska in zdravstvena dokumentacija pa vsebuje še posebno kategorijo občutljivih osebnih podatkov, to je podatkov, ki se nanašajo na posameznikovo zdravstveno stanje. Aktualno 12 Kljub pooblastilu za dostop velja načelo zaupnosti Do medicinske oziroma zdravstvene dokumentacije lahko dostopajo samo zaposleni, ki imajo pooblastilo za dostop, ker dokumentacijo sami ustvarjajo ali jo potrebujejo za opravljanje svojega dela. Kljub pooblastilu za dostop do medicinske oziroma zdravstvene dokumentacije pa morajo pooblaščene osebe s podatki v njej ravnati po načelu zaupnosti, kar pomeni, da jih smejo uporabljati, spreminjati in vpogledovati le, ko so vpletene v proces zdravljenja konkretnega pacienta ali jih sicer potrebujejo za opravljanje svojega dela (obračun storitev, izterjava, pravni postopki). Zunaj postopkov zdravstvene oskrbe je uporaba in druga obdelava podatkov iz medicinske oziroma zdravstvene dokumentacije dovoljena zgolj, če to izrecno dopušča zakon ali s privolitvijo pacienta oziroma oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi. Po pacientovi smrti lahko dajo tako privolitev njegovi ožji družinski člani, razen če je pacient to pisno prepovedal. Vpogledovanje zgolj»iz radovednosti«je strogo prepovedano Glede na navedeno želimo poudariti, da kljub pooblastilu vpogledovanje v dokumentacijo pacientov ni dovoljeno, če ne gre za sodelovanje v postopku zdravstvene oskrbe konkretnega pacienta. Vpogledovanje v podatke pacientov zgolj iz morebitne radovednosti ali iz razloga dajanja podatkov nepooblaščenim osebam je strogo prepovedano. Takšno vpogledovanje nima zakonitega namena, ki je bil podlaga za pooblastilo, in je hkrati neetično. Zakon zavezuje k zagotavljanju sledljivosti obdelave osebnih podatkov v zbirkah, kar pomeni, da vse elektronske baze medicinske dokumentacije v UKC Ljubljana omogočajo poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni podatki vneseni, uporabljeni ali drugače obdelani (tudi vpogledani) in kdo od zaposlenih je to storil. Če bi se ugotovilo, da je v konkretnem primeru prišlo do vpogledovanja podatkov brez zakonitega namena (na primer zgolj iz radovednosti ali z namenom dajanja nepooblaščenim osebam), je UKC Ljubljana v skladu z zakonom o pacientovih pravicah dolžan primer raziskati in ugotoviti morebitno odgovornost zaposlenih ter o tem seznaniti dotičnega pacienta, informacijskega pooblaščenca in zastopnika pacientovih pravic. Ureditev varovanja podatkov zapisana tudi v pravilniku Zakon o varstvu osebnih podatkov za primer obdelave osebnih podatkov brez podlage v zakonu ali osebne privolitve posameznika predpisuje globo za pravno osebo od do evrov, za odgovorno osebo pravne osebe in za posameznika, ki je storil prekršek, pa 830 do evrov. Osebe s pooblastilom za dostop do medicinske oziroma zdravstvene dokumentacije se torej morajo zavedati svoje odgovornosti in spoštovati namen, zaradi katerega je bilo pooblastilo dano, ter s tem preprečiti nepooblaščeno seznanjanje z osebnimi podatki. Natančnejšo normativno ureditev varovanja osebnih podatkov v UKC Ljubljana določajo Pravila o upravljanju z dokumentarnim gradivom in varovanju osebnih podatkov, sprejeta 21. maja 2012, ki so skupaj s prilogami objavljena na intranetu.

13 Barbara Blatnik Flerin, Služba za notranjo revizijo Upoštevanje pravilnikov Pravilniki vsebujejo pravila in določbe, ki podrobneje urejajo organiziranost in delo organizacije ter odnose v njej. Pravilniki UKC Ljubljana so zaposlenim delovni pripomočki, v katerih so urejeni postopki in s pomočjo teh je naše delovanje pravilno, enotno, usklajeno, strokovno, gospodarno, zakonito in transparentno. Pravilnike delodajalca smo zaposleni dolžni upoštevati, saj smo se k temu zavezali že ob podpisu pogodbe o zaposlitvi. Neupoštevanje ali kršenje pravilnikov pomeni tudi kršenje pogodbe o zaposlitvi, kar lahko privede do neprijetnih disciplinskih sankcij ali celo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vsi sprejeti pravilniki so objavljeni na intranetu Kot javni zdravstveni zavod in porabnik javnih sredstev smo med drugim zavezani tudi k namenski, učinkoviti in gospodarni porabi virov tako zaposlenih kot tudi opreme in denarja. To pa lahko dosežemo le, če svoje delo vsi opravljamo tako, kot to določajo pravilniki. S tem pripomoremo k temu, da UKC Ljubljana posluje pravilno, etično in zakonito, zato od zaposlenih pričakujemo dosledno upoštevanje pravilnikov in predpisanih postopkov. Vse sprejete pravilnike v UKC Ljubljana lahko najdemo na intranetu v rubriki z uradnimi dokumenti. Seveda to ne pomeni, da se moramo na pamet naučiti vse pravilnike, ki so bili kdaj koli sprejeti. Dovolj je, če se seznanimo s tistimi, ki se posredno ali neposredno nanašajo na delo, ki ga opravljamo. Če želimo denimo pravilno izpolniti potni nalog, si pred tem preberemo Pravila o službenih odsotnostih zunaj sedeža UKC Ljubljana. Če iskanega pravilnika ne najdemo na intranetu, ga ne razumemo ali pa preprosto ne vemo, kako določeno delo ali nalogo pravilno opraviti, se takoj obrnemo na svojega nadrejenega, ki nas bo znal usmeriti ali nam svetovati. Pred kratkim naknadna revizija o izdajanju/obračunavanju potnih nalogov Za lažje iskanje določenega pravilnika so le-ti razporejeni v skupine po področjih: Celostna podoba UKC, Delovna razmerja, Navodila, Organizacija poslovanja UKC Ljubljana, Pacientove pravice in varstvo osebnih podatkov, Trženje in nabava in osnovna sredstva, Upravljanje premoženja, Varnost in zdravje pri delu, Zdravstvena dejavnost, Znanstveno-raziskovalna in izobraževalna dejavnost. Čeprav so pravilniki zaposlenim dostopni, pa v Službi za notranjo revizijo opažamo, da pravilnikov ne upoštevajo vsi zaposleni. Pred kratkim je bila denimo izvedena naknadna revizija o ugotavljanju pravilnosti in zakonitosti izdajanja in obračunavanja potnih nalogov. Ugotovljenih je bilo kar nekaj kršitev tega pravilnika, poleg tega pa se navkljub opozorilom Službe za notranjo revizijo iste kršitve ponavljajo iz leta v leto. Aktualno 13

14 Aktualno Mag. Peter Pustatičnik Obisk ocenjevalcev za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost UKC Ljubljana Končno oceno PRSPO 2012 bomo prejeli predvidoma novembra, svečana podelitev priznanj zmagovalcem PRSPO 2012 pa bo januarja 2013 V UKC Ljubljana smo se tudi v leta 2012 prijavili na razpis za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO 2012). Cilji prijave so bili: pridobiti neodvisne povratne informacije o prednostih in priložnostih za izboljšanje odličnosti UKC Ljubljana; doseči 400 točk, kar je pogoj za pridobitev PRSPO in s tem mednarodnega dokazila, da UKC Ljubljana tudi po mednarodno priznanem (EFQM) modelu sodi med odlične evropske univerzitetne klinične centre. Med 18. in 20. septembrom 2012 so nas obiskali ocenjevalci za poslovno odličnost in podrobno: 1. preverili naše navedbe v samoocenitveni vlogi po posameznih merilih modela EFQM: voditeljstvo: kako vodje razvijamo vizijo, vrednote in kulturo odličnosti med zaposlenimi, kako pregledujemo in izboljšujemo procese in organizacijo UKC Ljubljana, kako informiramo in motiviramo zaposlene; strategija in načrtovanje: kako naša strategija temelji na razumevanju potreb pacientov in razumevanju notranjega okolja, kakšni so naši strateški cilji in nadzor nad uresničevanjem, kako je strategija UKC Ljubljana zgrajena in kako se uresničuje po organizacijskih enotah (klinike, KO itd.); upravljanje človeških virov: kako načrti, povezani z zaposlenimi, podpirajo našo strategijo: sistematično zaposlovanje glede na potrebe pacientov, usposabljanje kadra, informiranje, zadovoljstvo; upravljanje virov in partnerstev: kako upravljamo finančne vire, zgradbe, medicinsko opremo in tehnologijo ter informacije; odnos do dobaviteljev; prilagajanje potreb pacientov; poraba materiala; upravljanje procesov: kako snujemo, izboljšujemo in upravljamo procese, npr. standardizacija bolnišnične in ambulantne obravnave oziroma zmanjšanje variabilnosti; uporaba kliničnih poti; dokumentiranost procesov; obvladovanje ležalne dobe; načrt oskrbe; zaščita pacientovih pravic; higienično okolje; rezultati v povezavi s pacienti in drugimi odjemalci: izidi zdravljenj v primerjavi s primerljivimi kliničnimi centri; zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev z našimi storitvami, čakalne dobe; spoštovanje pacientovih pravic; preprečevanje in obvladovanje okužb (kazalniki kakovosti); popolnost (pravočasno in čitljivo izpolnjevanje) zdravstvene dokumentacije pacientov; rezultati v povezavi z zaposlenimi: storilnost in uspešnost zaposlenih; zadovoljstvo zaposlenih (SiOK); absentizem (odstotek izgubljenih dni); usposobljenost in izobrazba zaposlenih (izobrazbena struktura); rezultati v povezavi z družbo in okoljem: delo z nevarnimi snovmi in odpadki; nadzor nad izpostavljenostjo osebja nevarnim snovem; postopki in merila za zaščito in evakuacijo v primeru katastrofe, poraba energije in vode; ugled UKC Ljubljana v okolju; priznanja in nagrade UKC Ljubljana; 2. pregledali poslovanje z njihove strani vnaprej določenih klinik, kliničnih oddelkov in organizacijskih enot: Lekarno, Reševalno postajo, Službo bolniške prehrane in dietoterapije, Očesno kliniko, Medicinski simulacijski center, Nevrološko kliniko, Ortopedsko kliniko, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Negovalni oddelek, Kliniko za radiologijo, Oskrbovalne službe, Interno kliniko, Pediatrično kliniko in Kirurško kliniko itd. Ocenjevalci so bili navdušeni nad splošno urejenostjo prostorov, strokovnostjo in prijaznostjo osebja UKC Ljubljana, odnosom zaposlenih do pacientov ter sodobnimi metodami zdravljenja in zdravstvene nege. Vodstva predhodno navedenih organizacijskih enot so skupaj s predstojniki kliničnih oddelkov pripravila odlične programe ogledov in odlične predstavitve. Ožje vodstvo UKC Ljubljana se vsem, ki ste neposredno in posredno sodelovali pri izvedbi obiska ocenjevalcev poslovne odličnosti, zahvaljuje za vaše odlično sodelovanje. 14

15 Mojca Pukšič Mihevc Strategija trženja UKC Ljubljana ima pomembno strateško prednost pred konkurenco: celostno obravnavo pacienta Leta 2011 so UKC Ljubljana, UKC Maribor, Splošna bolnišnica Celje in Splošna bolnišnica Novo mesto skupaj ustvarili dobrih 34,5 milijona evrov prihodkov iz tržne dejavnosti. Skoraj 40 odstotkov teh prihodkov je ustvaril UKC Ljubljana, in sicer slabih 13 milijonov evrov. Univerzitetni klinični center Ljubljana poleg javne službe izvaja tudi tržno dejavnost. Po mnenju Računskega sodišča RS predstavlja tržna dejavnost dopolnitev temeljne dejavnosti in dodaten vir dohodka za njen razvoj in izvajanje. Strategijo tržne dejavnosti smo predstavili na zadnjem svetu UKC Ljubljana, bistvo pa želimo predstaviti tudi vsem sodelavcem. Trženje zdravstvenih in nezdravstvenih storitev Tržna dejavnost obsega zdravstvene in nezdravstvene storitve. Leta 2010 je Ministrstvo za zdravje RS opredelilo razmejevanje prihodkov javne službe od tržne dejavnosti, kar naj bi upoštevali vsi javni zdravstveni zavodi v RS, vključno z UKC Ljubljana, in mi dosledno upoštevamo to razmejitev prihodkov. Trženje zdravstvenih storitev pomeni trženje nadstandardnih storitev (material, prostor in storitve) in trženje samoplačniških storitev, ki niso pravica obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja oziroma storitve pacientu, ki nima urejenega statusa zavarovanca v RS. Trženje nezdravstvenih storitev zajema raziskave, izobraževanja in druge storitve, kot so prodaja blaga in storitev, prodaja hrane, dovoljena uporaba prostora, nadzor kakovosti ipd. Dve tretjini ustvarimo s trženjem zdravstvenih storitev Večji del (dve tretjini) prihodka tržne dejavnosti ustvarimo s trženjem zdravstvenih storitev, zato pri pripravi strategije tržne dejavnosti večjo pozornost namenjamo zdravstvenim storitvam. Pripravili smo nov pravilnik o samoplačniški dejavnosti, ki natančno določa pogoje in pravila izvajanja te dejavnosti od organiziranja, določanja cen do nagrajevanja izvajalcev in sodelavcev. Izpostaviti velja, da je nujni pogoj za organiziranje samoplačniške dejavnosti izpolnjen delovni program posamezne klinike in kliničnega oddelka. Pomembna prednost UKC Ljubljana: celostna obravnava pacienta Pomembna dejavnika tržnega uspeha trženja zdravstvenih storitev sta Z razvojem tržne dejavnosti želimo: povečati prihodke UKC Ljubljana in posledično zmanjšati porabo javnih sredstev, povečati prihodke klinik in kliničnih oddelkov, povečati zadovoljstvo ključnih kadrov omogočiti delo zainteresiranim zaposlenim in posledično zmanjšati delo pri drugem delodajalcu, povečati število odjemalcev tržnih storitev (tržni delež). Poleg teh finančnih učinkov so pomembni tudi drugi učinki, in sicer: dvig ugleda klinik in UKC Ljubljana v mednarodnem okolju, kar bo še posebej pomembno ob uveljavitvi prostega pretoka pacientov iz držav EU, izkušnje, ki jih pridobivajo izvajalci storitev in jih prenašajo na temeljno dejavnost, dostopnost storitev za paciente, boljša izkoriščenost opreme in vseh drugih virov. zdravstvena storitev in konkurenčna cena. Pomembna strateška prednost UKC Ljubljana pred konkurenco, ki pa jo premalo poudarjamo, je celostna obravnava pacienta, saj pokrivamo praktično vsa področja medicine. Prav zaradi tega so pacienti pripravljeni plačati nekoliko višjo ceno storitve. Stališče Računskega sodišča RS pri oblikovanju cene tržnih storitev je, da mora cena kriti vse neposredne stroške dela in materiala, sorazmeren delež splošnih stroškov, amortizacijo opreme in prostorov ter tudi ustrezen del dobička. Te postavke so tudi vodilo pri oblikovanju cen v UKC Ljubljana. Pri oblikovanju strateških ciljev moramo upoštevati tako notranje kot zunanje dejavnike. Izpostaviti moramo svoje prednosti in odpraviti slabosti. Izkoristiti moramo priložnosti, ki se nam ponujajo z mobilnostjo pacientov znotraj EU in pravočasno sprejeti ukrepe, da bodo grožnje, kot so svetovna finančna kriza, imele čim manjši učinek. 15 Aktualno

16 Stanko Grabljevec UKC Ljubljana tudi letos sodeloval v mednarodni izmenjavi HOPE Pogovor z Debbie Abrams iz Velike Britanije in Frankom Rejnholtom Skovdalom iz Danske UKCL smo ljudje 16 UKC Ljubljana je bil letos drugič vključen v program mednarodne izmenjave HOPE - www. hope.be. Nacionalna koordinatorica programa je Maja Zdolšek iz Združenja zdravstvenih zavodov ( Namen izmenjave je širjenje dobrih praks med evropskimi bolnišnicami. Slogan letošnje 31. izmenjave je bil»starajoča se delovna sila v zdravstvu starajoči se pacienti: številni izzivi za evropske bolnišnice«. Dve naši zaposleni sta odšli v Anglijo in na Nizozemsko, k nam pa sta prišla gospa Debbie Abrams iz Velike Britanije in gospod Frank Rejnholt Skovdal iz Danske. V Sloveniji sta bivala od sredine maja do sredine junija. V tem času sta spoznala ključne vladne in nevladne organizacije zdravstvenega in socialnega skrbstva. Tretji teden programa je bil osredotočen na spoznavanje UKC Ljubljana. Debbie in Frank, prosim vaju, da se na kratko predstavita. Debbie:»Sem medicinska sestra, specialistka za duševno zdravje. Zadnjih deset le delam na področju upravljanja zdravstvenih ustanov.«frank:»po izobrazbi sem ekonomist in politolog. Pred tem sem dve leti študiral medicino. Delam na področju planiranja zmogljivosti in namembnosti bolnišnic v južni danski regiji, ki ima 1,2 milijona prebivalcev in je druga največja regija na Danskem. V regiji deluje petnajst bolnišnic.«kateri so bili poglavitni motivi za vajino vključitev v program izmenjave in zakaj sta se odločila za Slovenijo? Debbie:»Veliko dobrega sem slišala o vašem zdravstvu, še posebno glede skrbi za duševno zdravje, pa sem to želela videti na lastne oči. Študij na fakulteti je eno, praktična izkušnja pa čisto drug način učenja. Prepričala sem se, da je sodelovanje v programu HOPE resnično dober način za spoznavanje delovanja zdravstvenega sistema druge države.«frank:»menil sem, da je sodelovanje v izmenjavi velika priložnost za odhod v drugo državo z namenom preučevanja njenega zdravstvenega sistema, pa tudi veliko dobrega sem slišal o programu izmenjave HOPE. V prijavi sem kot prioriteto označil Anglijo, Slovenijo in Portugalsko. Po posvetu z nacionalnim koordinatorjem sem se dokončno odločil za Slovenijo. Slovenija je majhna država, kar je tudi Danska. Med deželama je veliko podobnosti, a tudi veliko zanimivih razlik, kot npr. financiranje zdravstvenega in socialnega skrbstva. O tem sem želel zvedeti kaj več.«kakšen vtis sta dobila o delovanju našega zdravstvenega in socialnega skrbstva in še posebej o UKC Ljubljana? Kaj se vama je zdelo dobro, kaj pomanjkljivo in kje so po vajinem mnenju še priložnosti za izboljšave?»menim, da imate zelo dober in dostopen zdravstveni sistem. Zelo so me navdušili Pediatrična klinika, izvajanje koordinatorstva v Centralnem operacijskem bloku in negovalna bolnišnica nekaj podobnega bi potrebovali na Danskem,«pravi udeleženec Frank Rejnholt Skovdal iz Danske. Debbie:»Moj vtis je, da je UKC Ljubljana zelo kakovostna bolnišnica z nadarjenim in predanim osebjem. Vidno je, da bo treba določene oddelke obnoviti.«debbie:»moj vtis je, da je UKC Ljubljana zelo kakovostna bolnišnica z nadarjenim in predanim osebjem. Vidno je, da bo treba določene oddelke obnoviti. Me je pa navdušila nova Pediatrična klinika. Zaradi finančne krize se spoprijemate s podobnimi izzivi kot mi v Angliji kako čim učinkoviteje porabljati javna sredstva. Imam pa občutek, da v povprečju pacienti na urgenci vendarle predolgo čakajo.«frank:»menim, da imate zelo dober in dostopen zdravstveni sistem. Zelo so me navdušili Pediatrična klinika, izvajanje koordinatorstva v Centralnem operacijskem bloku in negovalna bolnišnica nekaj podobnega bi potrebovali na Danskem. UKC Ljubljana

17 je zelo velika bolnišnica, kar ima svoje prednosti pa tudi pomanjkljivosti. Tudi mi imamo veliko univerzitetno bolnišnico in njena velikost otežuje izvedbo reorganizacije.«kakšne vtise, tako pozitivne kot negativne, sta pridobila o Sloveniji in njenih prebivalcih med bivanjem pri nas? Lahko navedeta kakšno anekdoto, ki se vama je pripetila med bivanjem tu? Debbie:»Moji vtisi so zelo pozitivni. Zaposleni so bili vedno zelo prijazni in kljub številnim obveznostim in zaposlenosti so prijazno razložili svoje delovanje in odgovarjali na moja vprašanja. Nabralo se je veliko zgodb, ki jih bom lahko delila s svojimi kolegi doma. Najbolj pa mi bodo ostali v spominu srečanje z vodilnimi medicinskimi sestrami, odličnost, ki sem jo zaznala v negovalni bolnišnici, in pa učinkovitost delovanja koordinatorjev v Centralnem operacijskem bloku, saj se res zelo trudijo, da ne bi prišlo do zakasnitev ali odpovedi operacij.«frank:»moram reči, da se me je vaša dežela resnično dotaknila. Ljudje so izredno gostoljubni in prijazni ter želijo pokazati vse najlepše kotičke svoje dežele. To me je res navdušilo. In vaša narava je preprosto čudovita! Danska je zelo ravna dežela in zato sem še toliko bolj užival ob gledanju vaših gora, pa tudi vaših gradov, reke Soče itd. Moram reči, da nisem doživel nobene neprijetne izkušnje in zagotovo se kdaj vrnem k vam na počitnice.«asist. dr. Nataša Kos, dr. med., IMR UKC Ljubljana Vtisi z mednarodne izmenjave HOPE v Veliki Britaniji V okviru programa izmenjave HOPE sem s kolegico iz Španije bivala v majhnem mestecu Belper sredi kraja Derbyshire v Angliji. Program mi je bil poslan že vnaprej, bil je dobro zastavljen in v celoti tudi izpeljan. Gostovala sem v ustanovi Derbyshire Community Health Service NHS Trust, večino časa sem preživela v bolnišnici Babington, imela pa sem priložnost ogledati si tudi druge»community«bolnišnice (skupnostne bolnišnice), ki jih je na območju, ki ga pokriva DCHS Trust, trinajst. Skupnostne bolnišnice so v starih mogočnih stavbah Te bolnišnice so vse v velikih, starih in mogočnih stavbah, ki zahtevajo veliko finančnih sredstev za vzdrževanje (slika), kar je tudi razlog za njihovo zapiranje in združevanje. Obiskala sem več bolnišnic. DCHS NHS Trust je javna zdravstvena organizacija, njena struktura je zelo zapletena. Pomemben cilj organizacije je spodbujanje zdravja in dobrega počutja vseh. Zdravstveni sistem Velike Britanije je še vedno v prenavljanju, nekje do konca naslednjega leta naj bi bil dokončno spremenjen. Tudi v času izmenjave se je čutilo, da se na veliko pripravljajo na pričakovane spremembe tako zaposleni kot tudi prebivalci. Zdravstvena oskrba približana starostniku»ker sem bila v Veliki Britaniji ravno v času spreminjanja zdravstvenega sistema in izvajanja nekaterih ne preveč prijaznih ukrepov, sem po vrnitvi domov spoznala, da je naš zdravstveni sistem dober. Zavedati se moramo tudi, da imamo zaposleni v zdravstvu v naši državi veliko več pravic in ugodnosti kot drugje (plačilo malice, plačilo časa, ki ga porabimo za malico, plačilo prevoznih stroškov, varna služba ).«Anglija ima razvit sistem zdravstvene oskrbe starostnikov v skupnosti, kar pomeni, da skušajo zdravstveno oskrbo čim bolj približati starostniku, in sicer tako, da se izognejo hospitalizaciji ali pa skrajšajo čas hospitalizacije v akutni bolnišnici. Zelo me je navdušil način reševanja težav starostnikov. Anglija ima razvit sistem zdravstvene oskrbe starostnikov v skupnosti, kar pomeni, da skušajo zdravstveno oskrbo čim bolj približati starostniku, in sicer tako, da se izognejo hospitalizaciji ali pa skrajšajo čas hospitalizacije v akutni bolnišnici. V ta namen imajo odprte skupnostne bolnišnice, kjer starostnika lahko sprejmejo za krajši čas na rehabilitacijo, lahko ga obravnavajo v obliki dnevnega hospitala ali pa se iz bolnišnice uredi potrebno obravnavo na njegovem domu. Cilj je zagotavljati celotno oskrbo starostnika na domu imajo interdisciplinarni tim, posamezni profili prihajajo k starostniku domov in mu pomagajo (fizioterapija doma, delovna terapija doma, socialna pomoč, oprema s pripomočki, ureditev ali preureditev stanovanja) cilj je preprečiti hospitalizacijo v akutni bolnišnici oziroma skrajšati ležalno dobo v bolnišnici s hitrim odpustom v domače okolje. Govorijo o t. i. modelu»integrated community team«. O teh možnostih bi lahko razmislili tudi pri nas. UKCL smo ljudje 17

18 UKCL smo ljudje Spoznavanje nizozemskega sistema in izmenjava izkušenj V bolnišnici sta me sprejeli dve zoorgmanagerki»splošni vtis o delovanju zdravstva na Nizozemskem je predvsem ta, da delo poteka bolj umirjeno in sproščeno. Ljudje so prijazni in ustrežljivi.«(zoorgmanager je vodja zdravstvene oskrbe). Poleg naju se je izmenjave na Nizozemskem udeležilo še enajst udeležencev iz različnih evropskih držav. Razporejeni smo bili po različnih bolnišnicah po Nizozemskem. Vsak od nas je imel pripravljen individualni program na podlagi predlogov, ki smo jih gostiteljem poslali vnaprej. 18 Jolanda Munih, prof. zdr. vzg. Vtisi z mednarodne izmenjave HOPE na Nizozemskem Letos sem se udeležila mednarodne izmenjave zaposlenih v zdravstvu HOPE. Pot me je vodila na Nizozemsko v mesto Haag, kjer sem mesec dni gostovala v medicinskem centru Haaglanden (MCH). To je ena največjih in najpomembnejših bolnišnic na območju Haaga. Ima 750 postelj na dveh lokacijah, v središču mesta jih je 500. Druga lokacija bolnišnice z 250 posteljami je v predelu mesta, kjer stanuje pretežno starejša populacija in so tudi dejavnosti bolnišnice prilagojene tej starostni skupini. Imeli smo tudi skupna srečanja, ki so bila namenjena spoznavanju nizozemskega zdravstvenega sistema, medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi izkušenj in pripravi na zaključno konferenco v Berlinu. Naše prvo srečanje je bilo v Utrechtu na»skupnosti zdravstvenih zavodov Nizozemske«, kjer smo se seznanili z zdravstvenim sistemom, načinom financiranja zdravstvenega sistema in s težavami, povezanimi s staranjem prebivalstva. Tudi na Nizozemskem težava staranja prebivalstva Tako kot v drugih evropskih državah se tudi na Nizozemskem spoprijemajo s težavo staranja prebivalstva, saj je večina ljudi starih med 35. in 65. letom, povečuje se število starejših od 65 let, medtem ko je število mladih precej manjše. V MCH izvajajo različne projekte, s katerimi želijo preprečiti hospitalizacije, kadar je to mogoče, in prizadevajo si za krajšanje ležalne dobe. Preprečiti želijo podaljšanje hospitalizacije zaradi težav, ki so povezane z demenco, zmanjšano sposobnostjo samooskrbe in zapleti, ki so pogostejši pri starejših bolnikih. Na različne načine si priza- devajo, da bi bolnike zadrževali zunaj bolni- šnice oziroma da jih v primeru hospitalizalahko čim prej vrnejo v domače okolje ali drugo ustrezno ustanovo. Zato tesno sodelujejo z lokalno skupnostjo, s splošnimi zdravniki in z organizacijami za institucionalno oskrbo in oskrbo na domu. Visoka stopnja pripadnosti bolnišnici c i j e»naša bolnišnica je nekaj posebnega, naša bolnišnica ima dobre rezultate, naša bolnišnica slovi po prijaznosti,«o bolnišnici MHC na Nizozemskem govorijo njeni zaposleni. V gostujoči bolnišnici sem se srečala s številnimi zanimivimi ljudmi z različnih področij, od medicinskih sester, ekonomistov, menedžerjev na najvišji ravni do delavcev iz tehnično-vzdrževalnih služb. Vsako srečanje je vsebovalo dva dela; prvi del je bil namenjen predstavitvi dela, ki ga oseba izvaja v bolnišnici, v drugem delu pa ugotavljanje, kako gledajo na težavo staranja bolnikov in zaposlenih v zdravstvu. Splošni vtis o delovanju zdravstva na Nizozemskem je predvsem ta, da delo poteka bolj umirjeno in sproščeno. Ljudje so prijazni in ustrežljivi. Delovni pogoji so boljši kot tisti, ki sem jih navajena v domači delovni ustanovi, glede strokovnega znanja in izkušenj pa najdemo prednosti in pomanjkljivosti tako doma kot v gostujoči bolnišnici. Človek v MCH dobi občutek, da so vsi dobro informirani o projektih in dogajanju v bolnišnici, s tem pa je povezana tudi visoka stopnja njeni pripadnosti. Oba z Ronaldom sva bila presenečena nad pogosto slišanimi mnenji:»naša bolnišnica je nekaj posebnega, naša bolnišnica ima dobre rezultate, naša bolnišnica slovi po prijaznosti.«

19 Prim. Danica Avsec in prof. dr. Vesna Paver Eržen Delavnica o ugotavljanju možganske smrti in vzdrževanju mrtvega darovalca V organizaciji Slovenija-transplanta in UKC Ljubljana pod pokroviteljstvom TAIEX-a (Technical Assistance and Information Exchange) in v sodelovanju z RHDC Croatia (Regional Health Developement Center Croatia) je 31. avgusta in 1. septembra 2012 potekala druga mednarodna delavnica o diagnostiki možganske smrti in vzdrževanju mrtvega darovalca. Delavnica je bila namenjena predstavnikom enajstih držav jugovzhodne Evrope. Izobraževanje je potekalo v obliki predavanj in praktičnega dela, ki je bil izveden v Medicinskem simulacijskem centru (MSC) na KO za anesteziologijo in perioperativno intenzivno terapijo ter na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Udeleženci tega izobraževanja so bili predsedniki združenj za intenzivno terapijo držav jugovzhodne Evrope in vodje oddelkov za intenzivno terapijo. Po predavanjih tudi praktične delavnice Delavnica se je začela v petek, 31. avgusta, s triurnim sklopom predavanj, na katerih so domači in tuji strokovnjaki predavali na temo diagnostike možganske smrti in vzdrževanja mrtvega Skupna ocena delavnice 4,75 Predavanja 4,68 Praktične delavnice v simulacijskem centru 4,77 Predstavitev dela na oddelkih CIT in ONIT 4,85 Okrogla miza 4,62 Raven organizacije 4,74 Uporabnost pridobljenega znanja za vsakodnevno delo udeležencev Zadovoljstvo udeležencev s posameznimi segmenti delavnice smo preverili z anketo. Rezultati so pokazali, da je bila organizacija delavnice odlična, prav tako tudi predstavljene vsebine in izvedba. Povprečna skupna ocena je bila 4,75 (najvišja ocena je 5). Delavnica je bila namenjena predstavnikom enajstih držav jugovzhodne Evrope. Izobraževanje je potekalo v obliki predavanj in praktičnega dela. darovalca. Predavali so dr. Primož Gradišek iz UKC Ljubljana, prof. Francesco Proccacio iz Italije, dr. Nuria Masnou iz Španije ter dr. Mladen Ivanovski in dr. Ivančica Škarić iz Hrvaške. Sklop predavanj je zaključila prim. Danica Avsec s predavanjem o vlogi zdravnikov v enotah intenzivne terapije v programu za darovanje in presaditve. Po zaključku predavanj so se udeleženci, razdeljeni v štiri skupine, izmenično udeležili dveh dvournih praktičnih delavnic v MSC-ju. Na prvi so se pod vodstvom strokovnjakov iz UKC Ljubljana, dr. Primoža Gradiška in dr. Blaža Koritnika, ter vodje Slovenija-transplanta, prim. Danice Avsec, učili postopkov diagnosticiranja možganske smrti na lutki. Na drugi praktični delavnici so udeleženci vadili postopke za vzdrževanje mrtvega darovalca pod vodstvom prim. Dušana Vlahoviča in Petra Poredoša, dr. med. Praktični del delavnice sta koordinirala MSC VMS Bojana Čosić in tehnični sodelavec Andrej Brlan. S področja zdravstvene nege sta sodelovala DMS Iza Repe in zdravstveni tehnik Andrej Trobec iz CIT-a UKC Ljubljana. Poleg izvedbe praktičnih vaj v MSC-ju smo udeležencem omogočili obisk CIT-a in ONIT-a v UKC Ljubljana pod vodstvom strokovnjakov prof. Boriane Kremžar, dr. Branke Ožek in dr. Viktorja Šviglja. Vsi udeleženci 4,68 so se zvrstili na obeh praktičnih delavnicah in obiskali enoti intenzivne terapije. V sklopu delavnic v MSC-ju je prof. Vesna Paver Eržen predstavila pomen simulacijskega učenja v intenzivni medicini. Drugi dan tudi izmenjavanje izkušenj iz različnih držav V soboto, 1. septembra, smo organizirali okroglo mizo o vlogi vodij v intenzivni terapiji pri programu darovanja organov in zdravljenja s presaditvijo. Raznovrstne teme so predstavili antropologinja Lidya Raley iz Zagreba, dr. Nuria Masnou iz Barcelone ter doc. Željko Župan z Reke. Prof. Francis Delmonico iz ZDA je prek Skypa predstavil izjemno zanimivo predavanje z naslovom Globalni konsenz glede ugotavljanja smrti. Sledila je predstavitev aktivnosti posameznih držav udeleženk; poročali so o stanju glede donorskega programa. Sledila je panelna razprava z naslovom Vloga nacionalnega združenja za intenzivno zdravljenje v razvoju nacionalnega programa darovanja organov in zdravljenja s presaditvijo. Omenjeno razpravo je vodila prof. Boriana Kremžar, na njej pa so sodelovali predsedniki nacionalnih združenj za intenzivno terapijo. 19 Utrip UKCL

20 Utrip UKCL Maksimiljan Čolnik Glava tisočerih misli Pacient Maksimiljan Čolnik nam je poslal zapis o nenadni hospitalizaciji. Zdaj že uspešno okreva doma, hvaležen pa je prav vsem, ki so mu pomagali na njegovi poti Ostra barva modrih luči je odsevala v oknih Zdravstvenega doma Domžale. Rezek glas sirene se je zarezal v soparno avgustovsko popoldne, listi javorja so ob vibracijah sirene zatrepetali. Zadnja vrata rešilnega avtomobila so se zaprla. V levo roko mi je že tekla infuzija, na obrazu sem imel masko, po prsnem košu sem imel pripetih nekaj vakuumskih čepkov, po glavi so mi s svetlobno hitrostjo švigale misli, slike in prizori preteklosti, sedanjosti in namišljene prihodnosti.»čakam na rešilca, pravijo, da me je infarkt,«sem sporočil ženi po telefonu Doktorica Polona Burja je bila rahlo sklonjena nad svojo delovno mizo in strmela v zapis EKG. Prav počasi in previdno je rekla:»gospod, usedite se!«ali je kaj narobe, sem v mislih spraševal samega sebe, saj me boli samo gornji del želodca pa malo me tišči v prsih in spahuje se mi po kumaricah od včerajšnje malice v službi.»gospod, v Ljubljano na urgenco boste morali, sumim, da ste imeli manjši infarkt!«nagonsko me je katapultiralo s stola.»usedite se, gospod!«z rahlo kretnjo roke pa me je potisnila nazaj na stol.»ja, ja prav, če že moram, samo domov skočim pod tuš, pa preoblečem se,«moja zadnjica se je spet nehote odmikala od stola.»gospod, prosim, nikamor več, rešilni avto je že na poti.«tisti trenutek je pred mano že stal možakar mojih let z invalidskim vozičkom in s tableto v roki.»gospod, usedite se, tale tableta naj se vam počasi stopi v ustih!lahko pokličem ženo?«sem mukoma izdavil. Možakar mi je prijazno prikimal.»mami, hoj, kje si? Jaz sem pred zdravstvenim domom, čakam na rešilni avto, pravijo, da me je infarkt, grem v Ljubljano,«sem izdavil v eni sapi. S cmokom v grlu mi je odgovorila:»pridem takoj, v križišču pri Lenčku sem!«čez dobri dve minuti sem že zaslišal sireno in zagledal ženo, ki hiti proti meni. Od solz razmazana ličila pod njenimi očmi, oči na debelo odprte, kot bi bile prilepljene na glavo tisočerih misli, so mi povedale vse. Prihod na urgenco; mislim, da so me prvič v življenju imeli za tako pomembnega kjer reševalna vozila urgentno pripeljejo paciente, že čakala šestčlanska ekipa s posteljo. Vsak je prijel svoj konec rjuhe pod mano in zzzk, že sem bil na njihovi postelji. Nekdo je pred nami po hodnikih utiral pot, vsi so se nam umikali. Usta mi je nehote spreletel nasmeh. Mislim, da so me prvič v življenju imeli za tako pomembnega. Kmalu smo pristali v ordinaciji. Med nekaj kratkimi stavki s sestro Tanjo Vidmar in prisotnimi zdravniki sem ostal tudi brez obleke, ure, mobitela in poročnega prstana. Vse je šlo v sivo vrečo, ki jo je čez dve uri s solzami v očeh odnesla žena. Nagemu, pokritemu z rjuho, se je moja pot nadaljevala na koronografijo, kjer so ugotovili, da bo potrebna operacija za tri obvode koronarnih srčnih žil. Kmalu sem pristal na intenzivni negi kardiološkega oddelka v sobi 12 v sedmem nadstropju. Tukaj se pravzaprav moja zgodba začne. Ko so se»in tukaj se pravzaprav moja zgodba začne. Ko so se stvari umirile, ko je čas dobil normalne obrate, sem začel spoznavati, kje sem pristal, kdo in kakšni so ljudje okrog mene.«s t v a r i umirile, ko je čas dobil nor- malne obrate, sem začel spoznavati, kje sem pristal, kdo in kakšni so ljudje okrog mene. Štiri dni sem bil v sobi 12, preden sem bil zaradi svojega boljšega počutja premeščen v navadno sobo št. 14 v istem nadstropju, saj je konzilij istega dne, 6. avgusta 2012, sklenil, da bom na operacijo počakal kar v bolnišnici, za kar se jim še enkrat zahvaljujem. Ko so ugasnile modre luči in je zamrl zvok sirene, je na prostoru, 20

21 Pohvala vsem, ki so skrbeli zame V teh štirih dneh sem v sobi 12 spoznal kar nekaj sester in brata, ki svoje delo opravljajo izredno kakovostno tako po strokovni kot po človeški plati. Še posebej pa se zahvaljujem vsem tistim, ki so med mojim bivanjem v sobi 12 oddelali največ izmen. Sestri Tanji Andoljšek z materinskim čutom za paciente, Almi Bajramovič za nesebično pomoč, Fatimi Omeragič za prijazne in tolažilne besede ter bratu Damjanu Kljunu, ki je v sobo zmeraj prinesel dobro voljo, da smo pacienti včasih pozabili, zakaj smo sploh tam. Po premestitvi iz sobe 12 v sobo 14, kjer sem preživel naslednjih sedem dni, mi ni bilo nič hudega. Zaradi jemanja zdravil in dobre nege se je moje počutje izboljšalo, obiski svojcev, prijateljev in sodelavcev ter branje knjig pa so mi zapolnili dolg čas. Še štiri dni je ostalo do operacije, vendar sem bil zaradi prostorske stiske premeščen v peto nadstropje v sobo 5, ravno tako na kardiološki oddelek. Zadnje štiri dni pred operacijo sem preživel v dobri družbi enega od pacientov v isti sobi in izredno prijazne, ustrežljive, zmeraj nasmejane sestre Vesne Štritof. Hvala ji za čas in trud, ki ga je posvetila pacientom v tej sobi. Najtežje so noči, ko poslušaš bolečine, psihološko stanje pa se krha Na dan operacije me je že zjutraj pred operacijo obiskal dr. med. Juš Kšela, razložil postopek operacije in to, da me bo operiral on z dr. med. Jurijem Matijem Kališnikom, za kar se jima iskreno zahvaljujem. Po operaciji 16. avgusta, ki je trajala od 8.00 do 12.30, sem se že po četrti popoldne začel prebujati. Rekli so mi, da zelo hitro. Očitno se mi je mudilo nazaj na ta svet. Ure prebujanja iz anestezije v prvem nadstropju na oddelku za intenzivno terapijo so bile kar boleče. Prve štiri dni, ko sem bil slabo pokreten, ko si nisem upal kašljati, ko so mi vsake toliko časa ponudili kahlico, bi res najrajši čim prej pozabil. Najtežje so noči, ko ne moreš spati, poslušaš bolečine, psihološko stanje se krha, smiliš se samemu sebi. Toda z dobrimi sestrami v nočnih izmenah je bilo veliko lažje.»najtežje so noči, ko ne moreš spati, poslušaš bolečine, psihološko stanje se krha, smiliš se samemu sebi. Toda z dobrimi sestrami v nočnih izmenah je bilo veliko lažje,«se spominja pacient Maksimiljan Čolnik. V eni od izmen sta bili sestri Mateja Arčimer in Snežana Jevtič, v drugi izmeni pa Saša Medved in Aleksandra Zakojč. Posebej se zahvaljujem Saši Medved, saj je bila ona tista, ki mi je v najtežjih trenutkih stala ob strani in pomagala prebroditi krizo. Tukaj se moja zgodba počasi končuje. Šesti pooperativni dan sem bil odpuščen iz bolnišnice, doma uspešno okrevam in čakam na poziv za rehabilitacijo v Šmarjeških Toplicah. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki sem jih omenil v tej zgodbi in so mi kakor koli pomagali. Naj mi ne zamerijo tisti, ki jih nisem omenil, saj ste vsi del velikega tima, tudi gospa, ki je z dvigalom prevažala paciente na posteljah na razne preiskave. Srečen sem, da zdaj lahko vsak dan pogledam v tiste oči, ki so bile nedolgo tega prilepljene na glavo tisočerih misli. Utrip UKCL 21

22 Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Na Pediatrični kliniki ozaveščali o primarni imunski pomanjkljivosti Prof. dr. Rajko Kenda Na Pediatrični kliniki nov aparat za merjenje krvnega tlaka Utrip UKCL Sredi septembra je bilo v avli Pediatrične klinike zelo veselo. Slavili smo dan imunskih pomanjkljivosti skupaj z otroki, starši, gosti, osebjem Pediatrične klinike UKC Ljubljana in nastopajočimi. Prvi v Sloveniji so udeleženci objeli Pediatrično kliniko. Otroke je takoj na začetku razveselil ribič Pepe, s katerim so zapeli in zaplesali. Častni pokrovitelj dogodka je bil predsednik republike Slovenije, dr. Danilo Türk, v njegovem imenu je vse goste pozdravil svetovalec predsednika Franc Hočevar. Neverjetno zabaven čarovnik Toni je na obraze vseh otrok in staršev privabil iskren nasmeh in glasen smeh. S svojimi zabavnimi čarovnijami so otroci pozabili na vse vsakdanje skrbi. Ko so se starši podali na predavanja, da bi resnično izvedeli še več o imunskih pomanjkljivostih, so otroci izdelovali imunčke, za prijetno glasbeno podlago pa sta poskrbeli tudi dvojčici Nika in Eva Prusnik s kitaristom Urbanom popolnoma v živo. Pred kratkim sta se na Pediatrični kliniki oglasila gospa in gospod Mihelčič iz Loške doline in nam prinesla evrov vreden aparat za 24-urno merjenje krvnega tlaka. Žal je ozadje tega plemenitega dejanja tragično. Njun sin Rok, ki smo ga pred 25 leti zdravili v naši bolnišnici, se je smrtno ponesrečil pri delu z gradbenim strojem. Na predlog družine so sorodniki, prijatelji in sovaščani namesto za nakup sveč zbrali denar in nam v Rokov spomin podarili prepotrebno aparaturo. Družini pokojnega Roka izrekamo globoko sožalje in se zahvaljujemo za darilo. Pošteno lačni so se nato vsi posladkali s palačinkami. Prijetno dopoldne, ki je dalo novih znanj in spoznanj, je pripravilo Društvo za pomoč otrokom z imunskimi pomanjkljivostmi z namenom seznanjanja širše javnosti o tej bolezni. Na dogodku se nam je pridružila tudi Anja, mamica malega Nela, ki je pred dvema letoma žal podlegel tej bolezni. Vse osebje Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana je organiziralo strokovna predavanja, dogodek pa je povezovala Manca Kepic, štirinajstletna pacientka tega oddelka, ki se je prvič preizkusila v voditeljski vlogi. Avtor fotografij: Mitja Ličar Pred kratkim sta se na Pediatrični kliniki oglasila gospa in gospod Mihelčič iz Loške doline in nam prinesla evrov vreden aparat za 24-urno merjenje krvnega tlaka. 22

23 Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Ni še prepozno za cepljenje V Službi za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana poudarjajo, da je cepljenje proti gripi za zaposlene v UKC Ljubljana še kako pomembno, saj se moramo zavedati, da vsak dan delamo z bolnimi ljudmi in zato s cepljenjem zaščitimo njih ter tudi svoje domače. Pnevmokoki so bakterije, ki ves čas prebivajo v nosno-žrelnem prostoru pri 40 do 50 odstotkih otrok in pri 20 do 30 odstotkih zdravih odraslih oseb. Okužbe s to bakterijo se pogosteje pojavljajo v hladnejšem obdobju leta. Te bakterije so eden najpogostejših povzročiteljev pljučnice, zlasti po preboleli gripi. Pnevmokokne okužbe lahko povzročijo tudi meningitis, sepso in bakteriemijo ter vnetje srednjega ušesa, ki je ena najpogostejših otroških bolezni. Čeprav imamo na razpolago učinkovito cepivo proti pnevmokoku, se še vedno zelo malo staršev odloča za preventivno zaščito otrok s cepljenjem. Prav tako je cepljenih zelo malo odraslih, še posebej starostnikov in kroničnih bolnikov, pri katerih potekajo pnevmokokne okužbe s težjo klinično sliko. Zaradi vseh naštetih razlogov bomo v UKC Ljubljana tudi letos izvedli cepljenje proti gripi. Upamo, da bo odziv zaposlenih dober. Vse zaposlene želimo namreč opozoriti, naj se v čim večjem številu cepijo, saj bodo s tem zaščitili ne le sebe, ampak tudi svoje bližnje, sorodnike in bolnike. Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo nov aparat za hlajenje bolnikov s hudo poškodbo glave Na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo Kirurške klinike smo 6. junija 2012 prevzeli aparat Criticool. Aparat je donacija Zavarovalnice Triglav, uporablja pa se za hlajenje bolnikov s hudo poškodbo glave.»omenjeni aparat, ki je edini tovrstni v Sloveniji, nujno potrebujemo. Letno na KO za nevrokirurgijo v UKC Ljubljana, ki mnogim hudim bolnikom pomeni zadnje pribežališče, obravnavamo 50 do 60 hudih poškodovancev. Prav tem bo podarjeni aparat omogočil čim boljše okrevanje,«je ob predaji aparata povedal primarij Marjan Koršič, dr. med., predstojnik KO za nevrokirurgijo. Aparat bo namenjen odraslim in bolnikom v enotah intenzivne terapije in nege, in sicer predvsem tistim, ki so utrpeli hujšo prometno nesrečo ali prestali zahtevno operacijo, pri čemer nujno potrebujejo zniževanje temperature.»zahvaljujem se v imenu vseh tistih, ki bodo deležni pomoči aparata,«je še dejal primarij Koršič. Vrednost prevzetega aparata je ,00 evrov, aparat pa je v celoti donirala Zavarovalnica Triglav. Kot je ob predaji dejal Matjaž Rakovec, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, d. d., se v zavarovalnici na vsakem koraku zavedajo, da ne smejo izgubiti posluha za pomoč tistim, ki jo potrebujejo.»naša skrb za preventivo je usmerjena tudi v zdravstvene storitve. Morda bo ravno podarjena naprava, ki jo dajemo KO za nevrokirurgijo, omogočila preživetje poškodovancem ali celo vrnitev na delovno mesto. To je tudi naša odgovornost do družbe in ena od treh temeljnih vrednot Skupine Triglav v strategiji do leta 2015,«je dejal Matjaž Rakovec. Utrip UKCL 23

24 Ermelin Huremović, vodja ekipe UKC Ljubljana VII. bolnišnične športne igre slovenskih bolnišnic Utrip UKCL 24 Minile so tokrat že VII. bolnišnične igre slovenskih bolnišnic na Otočcu, kjer so doma dobra volja, druženje, predvsem pa lepo vreme, kar se zgodi vsak drugi vikend septembra. Tokrat smo zastopali ekipo UKC Ljubljana v nekoliko večjem številu kakor pred leti. Prijav je bilo 50, nekoliko večje število je bilo moških. Organizator je bil tudi letos Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je navkljub globalni gospodarski krizi uspel izpeljati in organizirati druženje ter športno tekmovanje vseh zdravstvenih delavcev, ki so po duši športniki. V drugih disciplinah smo se odrezali tako: 1. mesto pikado (Mitja Tonejec) 1. mesto lokostrelstvo (Silva Mrazič) 1. mesto namizni tenis (Alenka Zidar Zupan) 1. mesto tenis (Dalija Zupan) 2. mesto tenis (Nina Koprivec) 2. mesto košarka, 2. ekipa (Jovica Veljković, Zlatko Grubešič, Mišo Jovič, Miha Žerdin) 4. mesto pikado (Boris Rejc) 5. mesto košarka, 1. ekipa (Ermelin Huremović, Damir Tuzlak, Jure Fendre) 5. mesto nogomet (Denis Mušić, Draženko Ris, Zoran Perič...) Požrtvovalnost pri zastopanju barv UKC Ljubljana Poškodb tudi tokrat ni manjkalo, kar je dokaz požrtvovalnosti zastopanja barv UKC Ljubljana, to je na lastni koži izkusil eden od ključnih igralcev košarkarske ekipe, ki je bil kljub poškodbi najboljši igralec tekme in si je prislužil kipec Jovici Veljkoviću iz srca čestitamo. V skupnem seštevku točk je ekipa UKC Ljubljana dosegla skupno peto mesto od 18 ekip in dosegla 559 točk; prva je bila ekipa SB Novo mesto, dosegla je 699 točk. Tekmovanja so potekala v pikadu, lokostrelstvu, namiznem tenisu, badmintonu, košarki, nogometu, tenisu, golfu in balinanju. Bili smo uspešni in nastopali smo pogumno. Dogajanje je povezoval vremenar Robert Erjavec, ki je bil presenečen nad enotnostjo ekipe UKC Ljubljana in njenim videzom, saj smo letos nastopali v sponzorskih dresih in trenirkah. Žal trenirk nismo uspeli priskrbeti za čisto vse. Za to je zaslužen vodja ekipe UKC Ljubljana, Ermelin Huremović, ki je z glavno sponzorsko finančno podporo podjetja Pharma.si uspel razveseliti tekmovalce, zato se podjetju posebej iz srca zahvaljujemo in upamo na dolgotrajno sodelovanje. Zahvaljujemo se tudi UKC Ljubljana, ki nam je omogočil sodelovanje na tej prireditvi. Zahvala gre tudi podjetju Mark Medical. Prijava na mednarodno konferenco Zdravstvo brez meja UKC Ljubljana v hotelu Golf (dvorana Concordia) na Bledu 25. in 26. oktobra 2012 organizira dvodnevno mednarodno konferenco z naslovom Zdravstvo brez meja, njena tema bo uveljavitev nove evropske direktive (2011/24/EU) o prostem pretoku pacientov. Številni mednarodni strokovnjaki bodo na njej spregovorili o pomenu prihajajočih sprememb. Vse zainteresirane vabimo, da se na konferenco čim prej prijavijo prijave zbiramo na spletni strani spletna-prijava. Kotizacija za zaposlene v UKC Ljubljana je 200 evrov.

25 Ana Marija Vrbič, predsednica KUD MePZ dr. Bogdan Derč MePZ dr. Bogdan Derč na spominski slovesnosti ob 70-letnici tragedije v partizanski bolnišnici Ogenjca Občina Loški Potok in Društvo Ogenjca sta 29. julija 2012 organizirala spominsko svečanost, na kateri se je okoli osemsto ljudi spomnilo dogodkov iz časa italijanske roške ofenzive julija Ob 70-obletnici ofenzive so zbrani obudili spomine na množično streljanje talcev, požige vasi in tragedijo partizanske bolnišnice Ogenjca. Ranjence iz partizanske bolnišnice, ki je delovala v tajnosti, so med ofenzivo začasno prepeljali v bližnjo kraško jamo. Zaradi izdaje so tik pred prihodom italijanskih vojakov izvedli množični samomor, za katerega so se predhodno dogovorili. Umrlo je deset ranjencev in bolničarka Mimica (Marija Čepon iz Borovnice). Trije ranjenci so streljanje preživeli. Ogenjca ponazarja način delovanja partizanske vojaške sanitete v Sloveniji in je prostor enega najbolj tragičnih Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc dogodkov v zgodovini partizanskega zdravstva. Partizansko bolnišnico je vodil dr. Aleksander Gala - Peter, ki je v tistem času ravno zaključil študij medicine. Svoje delo in dogodke na Ogenjci je opisal v knjigi Ogenjca, ki je izšla leta 1977, letos pa je izšla njena dopolnjena izdaja. Slavnostni govornik je bil Janko Veber, vodja poslanske skupine SD. Govornica Meta Vesel Valentinčič, pomočnica generalnega direktorja UKC Prenos specialistične ambulante z Urgentnega bloka na Polikliniko Ljubljana, pa je poudarila, da je dogodek na Ogenjci po človeški plati kot skrb za ranjence edinstven. Pri kulturnem programu je sodeloval tudi MePZ dr. Bogdan Derč, ki je s pesmijo obeležil spomin na ta tragični dogodek. Utrip UKCL Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana je dobil nove prostore za izvajanje specialistične ambulantne dejavnosti na Polikliniki, I. nadstropje, trakt B. Od 1. oktobra 2012 se vsi sprejemi bolnikov, ki so naročeni za operacije bolezni prebavil, prve preglede in kontrolne preglede bolnikov, operiranih na KO za abdominalno kirurgijo v UKC Ljubljana, izvajajo na novi lokaciji, in sicer na Polikliniki v I. nadstropju, hodnik B, od 7.30 do Premestitve akutnih primerov abdominalnih obolenj iz glavne stavbe UKC Ljubljana in sprejemi iz Internistične prve pomoči (IPP) bodo tako kot doslej še vedno potekali prek urgentnega kirurškega bloka, soba 35.»S preselitvijo se bodo izboljšale možnosti za obravnavo naročenih abdominalnih bolnikov, ki so bili doslej obravnavani v prostorski stiski, lani je bilo obravnavanih 5600 bolnikov, od tega jih je bilo 2098 sprejetih in operiranih zaradi bolezni prebavil,«je povedal doc. dr. Franc Jelenc, dr. med., predstojnik KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike. 25

26 Anton Posavec, Damjan Remškar Od konjske vprege do reševalnih vozil Reševalna postaja UKC Ljubljana letos s sloganom»za vas že 90 let«obeležuje visoko obletnico poklicnega delovanja Pogled nazaj Reševalna postaja UKC Ljubljana letos obeležuje že 90 let poklicnega delovanja. Vloga reševalne službe se je spreminjala v različnih obdobjih, temu primeren pa je bil tudi njen razvoj: od konjske vprege do sodobnih reševalnih vozil, vrednih več evrov. Svoj jubilej bomo obeležili novembra na svečani akademiji in tudi s priložnostno razstavo fotografij v avli UKC Ljubljana. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ljubljana ( ) Začetki reševalne dejavnosti se pojavljajo že ob nastanku Ljubljanske prostovoljne požarne obrambe, ki je bila ustanovljena 30. marca Člani društva so do leta 1903 opravljali reševalno dejavnost brez primerne opreme in odgovarjajoče organizacije. S 1. januarjem 1903 je začela delovati v sklopu društva tudi Reševalna postaja. Imela je redno zaposlene, ki so skrbeli za stalno dežurstvo ter opravljali vse intervencije in prevoze. Reševalci so opravljali svoje delo s pomočjo dveh reševalnih vozov s konjsko vprego. Eden od vozov je bil namenjen samo prevozom bolnikov z nalezljivimi boleznimi (označen z rumeno barvo). Na intervencijo je vedno odhajala tričlanska posadka: hlapec kot kočijaž in dva reševalca. Vse do leta 1922, ko sta bila ustanovljena Gasilski urad in Reševalna postaja, pri delu reševalne službe ni prišlo do bistvenih sprememb. Opazen je samo stalen porast intervencij. Reševalci so na začetku opravljali svoje delo s pomočjo dveh reševalnih vozov s konjsko vprego. Na intervencijo je vedno odhajala tričlanska posadka: hlapec kot kočijaž in dva reševalca. Vse do leta 1922, ko sta bila ustanovljena Gasilski urad in Reševalna postaja, pri delu reševalne službe ni prišlo do bistvenih sprememb. 26 Danes so na Reševalni postaji zaposleni 103 delavci, od tega jih operativno delo opravlja 88 (reševalna in dispečerska služba) s 24 vozili.

27 Mestni gasilski urad ( ), namesto konjev pa zdaj že tri reševalna vozila Decembra 1920 je tedanji ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar naročil Franu Barletu, naj pripravi načrt za modernizacijo gasilstva in ustanovitev stalne gasilske straže; po začetnih zapletih sta bila 31. julija 1922 imenovana prva dva poklicna gasilca. Mestnemu Gasilskemu uradu je bila dodeljena tudi Reševalna postaja, ki jo je do tedaj upravljalo Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ljubljana. Dodeljeni so jim bili prostori v Mestnem domu, zato imamo lahko ta dan za začetek poklicnega delovanja Reševalne postaje Ljubljana. Prva večja prelomnica je bil nakup avtomobila znamke Steyr leta 1924, štiri leta kasneje pa še reševalnega avtomobila znamke Avstrofiat. Oba avtomobila sta se uporabljala za vse intervencije, ne glede na premoženjsko stanje bolnika ali poškodovanca. Eno vprežno reševalno vozilo se je še vedno uporabljalo samo za prevoz bolnikov z nalezljivimi boleznimi, drugo pa je služilo kot rezerva, če sta bila reševalna avtomobila zasedena. Leta 1932 je Reševalni postaji uspelo kupiti še tretji reševalni avtomobil. Tako so dokončno prenehali opravljati reševalno službo s pomočjo konjskih vpreg. Intervencijsko ekipo sta na reševalnem avtomobilu v večini primerov sestavljala voznik in reševalec. Reševalna postaja Ljubljana ( ) Leta 1947 se je iz Gasilske milice izločila reševalna služba, ki je postala samostojna enota Reševalna postaja Ljubljana. Najprej se je preselila v zasilne prostore na dvorišču stare Šentpetrske kasarne. V začetku leta 1948 se je preselila v sedanje prostore v nekdanjo remizo na Zaloški cesti. Reševalna postaja je v letih po osamosvojitvi dosegla nesluten razmah in razvoj. Glavni poudarek pri delovanju v nujnih primerih je bil: v čim krajšem času prispeti na mesto intervencije z odgovarjajočim številom reševalnih avtomobilov, hiter prevzem poškodovancev ali bolnikov ter nato čim hitrejši prevoz v ustrezno ustanovo. Klinični center Ljubljana (1968 )»Za učinkovitejše delo je reševalna postaja UKC Ljubljana danes organizirana v več organizacijskih enot. Jedro sta reševalna služba in dispečerska služba, ki skrbita za operativno delo na terenu.«šele leta 1968 je Reševalna postaja postala del Kliničnih bolnic Ljubljana kot samostojna enota, kar je imelo na nadaljnji razvoj in delo Reševalne postaje velik vpliv. Začelo se je z organiziranim izobraževanjem, velik napredek je bil narejen glede opreme in kakovosti storitev. Počasi se je začela uveljavljati ločnica med urgentno skupino in neurgentnim delom Reševalne postaje. Reševalna postaja UKC Ljubljana danes Danes je Reševalna postaja sodobna reševalna služba, ki je del UKC Ljubljana, vodilne medicinske ustanove v državi. Samo leta 2011 smo opravili približno intervencij, od tega nujnih. Službo nujne medicinske pomoči izvajamo kot Prehospitalna enota Ljubljana skupaj s Splošno nujno medicinsko pomočjo ZD Ljubljana. Poleg Mestne občine Ljubljana pokrivamo področje še štirinajstih občin v okolici Ljubljane, kar skupaj znaša približno 1470 kvadratnih kilometrov. Povprečen radij ukrepanja je 32 kilometrov. Čez dan imamo tudi izpostavo na Vrhniki z namenom skrajšanja dostopnih časov. V tem trenutku imamo 103 zaposlene delavce, od tega jih operativno delo opravlja 88 (reševalna in dispečerska služba) s 24 vozili. Med njimi sta tudi dva motorja in servisno vozilo. Reševalci svoje delo opravljamo s srcem in upam si trditi, da je bilo tako tudi v preteklosti. Tudi v prihodnje si želim, da bi z dobro organizacijo, znanjem in srčnostjo zaposleni na Reševalni postaji UKC Ljubljana še naprej igrali vlogo pri reševanju življenj ljudi. Pogled nazaj 27

28 Do 20 odstotkov demenc je ozdravljivih, vendar jih moramo odkriti pravočasno, pri ostalih 80 odstotkih pa lahko stanje bistveno olajšamo. Bolniki z demenco so ekonomsko izjemno dragi, stroški ne gredo le na račun zdravil, hospitalizacije in rehabilitacije, ampak tudi na račun odsotnosti z dela pri mlajših bolnikih, pri starejših pa predvsem na račun skrbnika, ki se mora bolniku v poznih fazah bolezni posvetiti dejansko 24 ur dnevno. Preberite Asistentka Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije, vodja Centra za kognitivne motnje (CKM) na KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je povedala:»vse našteto so več kot dobri razlogi za delovanje Centra za kognitivne motnje na naši kliniki. CKM predstavlja osrednjo vstopno točko, kjer se postavi natančna diagnoza in načrtuje nadaljnje ukrepanje pri bolniku s kognitivnimi motnjami. Obravnavamo predvsem bolnike z motnjo spomina in drugih živčnih funkcij v obdobju, ko je bolezen že na stopnji zgodnje demence. Bolniki so k nam napoteni iz ambulant družinske medicine, izjemoma tudi iz drugih specialističnih ambulant.«problematika demence v družbi in v družinah žal še zmeraj ostaja tabu, saj se prevečkrat srečujemo s prvimi napotitvami bolnikov v našo ambulanto šele v poznejših fazah bolezni. V poznejšem obdobju pa je žal tudi intenzivna terapevtska oskrba z zdravili za demenco manj uspešna. Sodobni trendi obravnave demence se v Slovenijo selijo počasi. Tako v organizacijskih in socialnih vidikih obravnave demence žal še zmeraj precej zaostajamo celo za marsikatero manj razvito državo. Vendar se lahko tudi pohvalimo, da se stanje v zadnjih dveh ali treh letih ugodno izboljšuje. Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc Ob svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni Naraščajoči delež starejšega prebivalstva v svetu in tudi pri nas neusmiljeno usmerja pozornost celotne družbe v socialno in zdravstveno problematiko starejših. V Sloveniji je trenutno 16,5 odstotka prebivalcev, ki so starejši od 65 let. Leta 2030 jih bo že okoli 28 odstotkov. Staranje je tudi največje tveganje za razvoj sindroma demence. Od 65. leta naprej pojavnost bolezni zelo hitro narašča, pri 80. letih je bolnih že 30 odstotkov starostnikov. Več kot 60 odstotkov vseh demenc predstavlja alzheimerjeva bolezen, ki je v družbi tudi najbolj prepoznana. Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana v okviru ambulante CKM omogočamo tudi najsodobnejše preiskave (pregled možganske tekočine za prisotnost biomarkerjev za alzheimerjevo demenco, različni tipi t. i. funkcijskega slikanja možganov), iz katerih lahko uspešno sklepamo o nadaljnjem poteku bolezni in tudi načrtujemo zdravljenje. Po drugi strani omejena finančna sredstva za delovanje in kadrovska podhranjenost v CKM žal še zmeraj zelo omejujeta splošno dostopnost naših storitev. Kljub omejitvam se želimo, po vzoru razvitih centrov v tujini, v svojem delovanju čim bolj približati celostni in večdisciplinarni obravnavi bolnikov. Osrednji pomen celostne obravnave demenc je namreč vzdrževanje posameznikov v stanju, da so sposobni živeti razmeroma samostojno in ostajajo vključeni v svoje domače okolje. Ključni koraki k izboljšani obravnavi problematike demence bodo gotovo tudi pri nas terjali dobro sodelovanje znotraj posameznih zdravstvenih strok in razumevanje pristojnih organov. Tako bomo lahko vzdrževali kakovost življenja družbe in hkrati zmanjševali stroške. 28

29 Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc ANKETA: Porodnišnica praznuje srebrni jubilej. Kakšno pot je po vašem mnenju prehodila? Dr. Janez Babnik, dr. med., vodja Službe za neonatologijo, KO za perinatologijo:»funkcionalnost prostorov porodnišnice je vredna pohvale že od samega začetka. Že takrat je bilo natančno predvideno, kako bodo porodnice oskrbljene, predviden je bil tudi t. i. sistem»rooming in«. Dokaz za funkcionalnost stavbe je tudi to, da v vseh teh letih ni bilo nobenega večjega pregrajevanja. Omogočamo transport»in utero«in varno bivanje vsem otrokom. Od vsega začetka deluje tudi intenzivna terapija, zaradi česar smo pomembno znižali umrljivost novorojenčkov. Seveda pa se po 25 letih, odkar je bila porodnišnica zgrajena, kažejo tudi njene pomanjkljivosti. Kar nekaj sredstev bi bilo potrebnih za prenovo dotrajana so denimo okna, tla, kažejo se razpoke, zelo nesodobno je tudi dvigalo...«urša Vozelj, dipl. m. s, glavna medicinska sestra KOP:»Porodnišnica Ljubljana kot vodilni perinatalni center že 25 let nudi kakovostno zdravstveno oskrbo nosečnic, porodnic, otročnic in njihovih novorojenčkov. V vseh teh letih se je razvijala in spreminjala; k njenemu preoblikovanju smo vsak po svoje prispevali vsi zaposleni še posebej tisti v preteklosti, ki so nam omogočili nadaljevanje, razvijanje in nadgrajevanje že začetega dela lažje, hitreje in uspešneje. Ponosni smo na svoje poslanstvo in uspehe ter na to, da delamo v povezanem in ustvarjalnem ter pacientom in zaposlenim prijaznem okolju. Današnji čas sicer zahteva od nas vseh in od vsakega posebej veliko, toda verjamem, da bomo kljub tem oviram z medsebojnim spoštovanjem, ustrezno komunikacijo, odgovornostjo in humanostjo naredili kar največ za vse, ki vstopajo v naše okolje oziroma v naš»sistem«. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem sodelavcem za odlično opravljeno delo z željo, da bo tako tudi v prihodnje.«anita Prelec, dipl. m. s., nadzorna medicinska sestra porodnega bloka:»delati v takšni ustanovi, kot je Porodnišnica Ljubljana, predstavlja velik strokovni in osebni izziv tudi babicam. O tem se večkrat pogovarjamo tudi znotraj tima: delimo izkušnje, trejo se mnenja vse samo za dobro pacientk in strokovni razvoj babištva. Seveda se je delo z nosečnicami, porodnicami in novorojenčki v porodnem bloku v zadnjih 25 letih spreminjalo predvsem zaradi demografskih sprememb, novih strokovnih smernic in tudi zaradi potreb ter želja žensk in njihovih partnerjev. Predvsem pa je lepo slišati stare zgodbe babic iz porodne sobe izpred več desetletij, spomini so še vedno živi tudi na prvi porod v tej ustanovi. Vsi zaposleni so se dobro razumeli, večkrat so se srečevali tudi zunaj delovnega okolja, kar je dobro vplivalo na medosebne odnose v timu. Na žalost danes ne najdemo tega časa, ki bi lahko dobro koristil tesnejšim odnosom v timu. Toda nekaj se v teh desetletjih ni spremenilo jok novorojenčka, ki se ga razveselijo ne le starši, ampak napolni z dodatno energijo tudi vsako babico, da je kos težkim preizkušnjam in stresnemu delu v prihodnje.«povedali so 29

30 Kaj menijo o nas Oddelek za intenzivno terapijo (CIT) Kaj menijo o nas KO za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike Spoštovani! Urgentni blok Dobila sem obširen srčni infarkt. Verjetno z razlogom. Prišla je hitra reševalna pomoč. Pristala sem na intenzivnem oddelku CIIM. Na tem oddelku mi je dr. Šinkovec naredil strokovni poseg. Močno se mu zahvaljujem. Nato delo prevzameta dr. Knafelj in dr. Mark v sodelovanju s prijaznimi in požrtvovalnimi sestrami: Željka, Sonja, Simona, Uroš, Andrej, Petra. Topel spomin imam tudi na sestro Meri, Suzano, Ivanko in glavno sestro Jožico. Sobni zdravnik Miodrag Janič je bil simpatičen in odličen za razlago moje bolezni. Profesor dr. Mirti Koželj pa vse spoštovanje za visoko strokovnost in znanje pri moji diagnozi. Vsi, ki ste omenjeni, in tudi tisti, ki niste, ste v mojih očeh heroji, junaki na svojih področjih. Okrog vratu nosite zlate medalje. Ostanite taki vse dni življenja. Prisrčen pozdrav od pacientke Julije Drobnič Spoštovani zaposleni v urgentnem bloku UKC Ljubljana, Z enajstletnim sinom sva nedavni večer preživela na klopeh vaših čakalnic. Seveda je čakanje naporno, sploh ker je polomljen palec (poškodba direktno z judoističnega treninga) zelo bolel, ker je fant poskušal bolečino zadržati zase, ker je bila pozna ura in ker je bil že pošteno zaspan... A vsi po vrsti, ki ste naju prijazno sprejeli, ste bili tako optimistično naravnani in razpoloženi za hece s sinom, da sva bila preprosto navdušena in odšla ob dveh ponoči domov, sicer z gipsom, a z nasmehom, da ste skrbno oskrbeli naše poškodbe in zaskrbljenosti in da ste nas ob tem spravljali še v smeh. Sprejemna sestra, zdravnik s pomočniki, gospod pri rentgenu, tudi tista dva gospoda v mavčarni. Še nekaj pohval, ki otrokom olajšajo čakanje: Za otroke je super, da imate avtomat s toplimi toasti in da v čakalnici predvajate risanke. Skrben in lep odnos do pacienta. Prosim vas, da to sporočilo pride do zaposlenih na urgentnem bloku. Lepo pozdravljeni, Patricia Kavčič Spoštovana gospa profesorica Kremžar, oprostite, ker vam jemljem vaš čas, vendar čutim, da se moram obrniti na vas. Avgusta so na vašo kliniko pripeljali pacientko, hčerko moje sestre, s težkimi poškodbami glave. Samo zaradi hitre intervencije vaše službe za interno prvo pomoč in vaših nevrokirurgov je ostala živa. Velika zahvala gre timu zdravnikov profesorjev, ki so mojo nečakinjo operirali. Po operaciji so jo premestili na vaš CIT, ki ga vodite. Ko sem bila na obisku, sem bila izjemno presenečena, kako delujejo vaši zdravniki in vse medicinsko osebje od prve informacije do skrbi za vsakega težkega pacienta. Med pogovorom, čeprav govorim hrvaško, nisem dobila niti malo napačnega občutka, da ne bi dobila želenih odgovorov. Na vsako vprašanje sem dobila ljubeznive in z nasmehom na obrazu vse potrebne informacije. Moram vam povedati, da sem dobila pri medicinskem osebju prelepo sliko o vas. Na vprašanje, če so za svoje težko 24-urno delo kaj posebej nagrajeni, so mi odvrnili, da je za njih največja nagrada, ko se pacient prebudi iz kome in čim prej ozdravi. Te prekrasne besede medicinskih sester so me zelo ganile in moram priznati, da sem zajokala. Prepričana sem, da ste zelo ponosni, da vodite CIT in da imate tako strokovno zdravniško in sestrsko ekipo, ki vas spoštuje in ceni. Tudi na oddelku v 5. nadstropju, v sobi 7, sem dobila izredno lepe vtise. Še posebno se zahvaljujem oddelčnemu zdravniku in medicinski sestri Zdenki (priimka si žal nisem zapomnila) ter vsemu zdravstvenemu osebju, ki je tako zavzeto skrbelo za mojo nečakinjo Ireno Črešnar. V imenu vse njene družine in v svojem imenu se vsem požrtvovalnim zdravnikom in sestram iskreno zahvaljujem in hvala vsem za vso pomoč, ki so jo dajali naši Ireni in seveda vsem pacientom, ki vsak dan potrebujejo pomoč. Ste vrhunska klinika in moja velika prošnja je, da mojo zahvalo prenesete vsem. V želji, da bo vaše delo še naprej tako izjemno uspešno in požrtvovalno v dobrobit vseh pacientov, vas prisrčno pozdravljam! Barica Majhen, Zagreb 30

31 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najkasneje do 16. novembra 2012 na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam nagrado pošljemo. Vse tri nagrade za to številko so (podarja jih Založba Miš): Knjiga avtorice Anna Elisabeth Mayer: Peresno lahka Izžrebani iz prejšnje številke so: 1. nagrada: poletna brisača (Janko Henigman, Aljaževa 22, 1132 Ljubljana) 2. nagrada: dežnik (Saža Lozar, Tugomerjeva 12, 1000 Ljubljana) 3. podlaga za miško (Silva Tomis, Mesarska c. 36, 1000 Ljubljana)

32 Poslovni center MEKSIKO v centru Ljubljane HOTEL & POSLOVNI PROSTORI HOTEL MEKSIKO Njegoševa 6K, Ljubljana T +386 (0) F +386 (0) W hotel-meksiko.si E info@hotel-meksiko.si Hotel Meksiko je nov urbani hotel v neposredni bližini urgence Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Ima 50 sodobno opremljenih sob z udobnimi posteljami, delovnim prostorom in brezplačnim dostopom do interneta. Lokacija je zelo primerna za obiskovalce zdravstvenih storitev, njihove svojce in spremljevalce. Urejeno parkiranje v parkirni hiši. Posebne cene za paciente bližnjih zdravstvenih ustanov. Cena nočitve že od 40 na osebo. ODDAMO - PRODAMO POSLOVNE PROSTORE V novem poslovnem centru Meksiko, na vhodu v urgenco Univerzitetnega Klini čnega centra, oddamo - prodamo poslovne prostore 2 namenjene zdravstveni dejavnosti. Prostori se nahajajo v 1. nadstropju. Na voljo je 700 m. ATRUM d.o.o. Njego ševa 6K 1000 Ljubljana l