SEZNAM DIPLOM NA ODDELKU ZA GEODEZIJO FGG V ČASU OD DO

Transcription

1 SEZNAM DIPLOM NA ODDELKU ZA GEODEZIJO FGG V ČASU OD DO DODIPLOMSKI ŠTUDIJ GEODEZIJE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GEODEZIJE Matej Mišvelj izr. prof. dr. Radoš Šumrada doc. dr. Anka Lisec Geodetski načrti kot del geografskega informacijskega sistem Land surveying plans as part of the GIS data base Obseg in oprema: 78 strani, 9 preglednic, 20 slik, 7 prilog Ključne besede: geografski informacijski sistem, geodetski načrt, topografski ključ, UML, ZK GJI, REZI, zemljiški kataster, ISO-standard Geografski informacijski sistemi pomenijo veliko podporo podjetjem in organizacijam v smislu shranjevanja in obdelave prostorskih ter drugih povezanih podatkov kot osnova za izboljšanje poslovnih odločitev. Diplomska naloga predstavlja shranjevanje geodetskih načrtov v enotnem informacijskem sistemu skupaj z že obstoječimi podatki, ki jih pridobimo na geodetski upravi. Opredelili smo logično in fizično sestavo datotek, povezave med tipi objektov v podatkovnih bazah s topografskim ključem (Register zemljepisnih imen (REZI), Register prostorskih enot (RPE), Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI)) in postopek za vzdrževanje podatkovne baze. Za opredelitev metapodatkovne sheme in kakovosti podatkov sta upoštevana standarda SIST EN ISO in SIST EN ISO ter direktiva INSPIRE. Pri praktičnem primeru je prikazana teoretična opredelitev podatkovne baze z izdelanim grafičnim prikazom prostorskih podatkov. Jana Per Janja Ribič izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič 293

2 doc. dr. Dušan Petrovič Projekt preboja Železne in Babje jame Project of a breakthrough from Železna to Babja Cave Obseg in oprema: 65 strani, 39 slik, 18 preglednic, 2 prilogi Ključne besede: preboj, slepi poligon, girusna metoda meritve, kraška jama, 3R-karta, elektronski tahimeter Izgradnja preboja med Železno in Babjo jamo je ideja domžalskih jamarjev. Pri izdelavi projekta preboja smo najprej izmerili poligon, da smo določili točke preboja v Železni in Babji jami. Na podlagi danih točk, ki smo jih pridobili na Geodetski upravi RS, smo izmerili slepi poligon z elektronskim tahimetrom Leica TCRP 1201 R300. Po končanih meritvah smo izmerjene podatke s pomočjo programskega orodja LisCAD računsko obdelali. Tako smo izračunali končne točke poligona, ki so hkrati točke začetka in konca preboja. Že na terenu smo se odločili, da se bosta izračunali dve različici preboja med jamama. V obeh primerih je pohodna površina preboja sestavljena iz stopnic. Za lažjo predstavo smo izdelali še 3R-karto, na kateri je prikazan poligon, s katerim smo določili točke preboja, obe različici preboja in okoliške znamenitosti. 3R-karta je izdelana v programskih orodjih ArcScene in AutoCAD V zadnjem delu naloge je opisanih še nekaj primerov, kako organizirati izlet ter obiskati jami, muzej in zbirke v Jamarskem domu. Matija Mlakar izr. prof. dr. Radoš Šumrada Uporaba odprte kode v okoljih GIS The use of open source GIS Obseg in oprema: 72 strani, 34 slik, 5 preglednic, 1 priloga Ključne besede: geografski operacijski sistemi, odprta koda, GRASS GIS Geografski informacijski sistemi (GIS) oziroma aplikacije, ki operirajo s prostorskimi podatki, so v vzponu, saj postajajo zelo zmogljivi in učinkoviti. Kot pri drugi programski opremi, se tudi na področju geografskih informacijskih sistemov pojavlja vedno več odprtokodnih aplikacij, ki jih lahko poljubno uporabljamo, spreminjamo, porazdeljujemo Diplomska naloga obravnava zamisel odprte kode ter njeno povezavo z okolji geografskih operacijskih sistemov. Predstavljene so različne odprtokodne aplikacije GIS, med katerimi se diplomska naloga osredinja na programski paket GRASS GIS. Opisane so različne možnosti uporabe tega programskega paketa, največja pozornost pa je namenjena osnovnim rastrskim in vektorskim operacijam; kot so na primer rastrske operacije z digitalnim modelom višin, 294

3 reklasifikacija razredov, vektorizacija, območne in mrežne vektorske analize, interpolacijske metode in drugo. Operacije so bile izvedene za območje TTN lista 2027 (okolica Kopra), kjer so bile ugotovljene prednosti in slabosti odprtokodnih aplikacij (GIS). Jaka Blejec doc. dr. Božo Koler Vključitev permanentne postaje Bilje v višinski sistem Republike Slovenije Incorporation of permanent station Bilje into the height system of Republic of Slovenia Obseg in oprema: 50 strani, 13 preglednic, 15 slik, 15 virov, 7 prilog Ključne besede: vertikalni datum, višinski sistem, trigonometrično višinomerje, geoid V diplomski nalogi je predstavljena vključitev permanentne GNSS-postaje Bilje v višinski sistem Republike Slovenije. Opisana sta vertikalni datum in obstoječi višinski sistem Republike Slovenije. Podrobneje so prikazani različni geodetski višinski sistemi in predlog novega državnega višinskega sistema. Predstavljen je pomen težnostnega polja Zemlje, obstoječi model geoida Slovenije in geodetski referenčni sistem Opisane so metode za določevanje horizontalnega in vertikalnega položaja geodetskih točk. Podrobneje so predstavljeni kombinirana terestrična geodetska mreža, merjenje dolžin z elektronskim razdaljemerom in merjenje horizontalnih smeri. Poleg tega so prikazani računski postopki, uporabljeni za potrebe določitve koordinat točk v terestrični mikro mreži. Predstavljena je metoda geometričnega nivelmana in trigonometričnega višinomerja. Opisan je tudi uporabljen geodetski instumentarij. Diplomska naloga v drugem delu prikazuje terensko meritev, obdelavo merskih podatkov in rezultate izravnave. V nalogi je kot glavni rezultat določena normalna ortometrična višina permanentne postaje z oceno natančnosti. Na koncu je opravljena primerjava geoidnih višin iz geoidnega modela in izračunane vrednosti na podlagi rezultatov meritve. Jožica Lužnik doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Določitev tipologije podeželskih območij v Sloveniji Defining the typology of rural areas in Slovenia Obseg in oprema: 70 strani, 11 preglednic, 20 slik, 2 grafa Ključne besede: podeželje, podeželska območja, tipologija podeželskih območij 295

4 Diplomska naloga obravnava določitev tipologije podeželskih območij na podlagi študija mednarodno uveljavljenih metodoloških pristopov. Poskus določitve podeželskih območij za Slovenijo je nato izveden na podlagi dveh izbranih metodoloških pristopov. Prva analiza je izvedena po OECD-metodologiji členitve urbano-podeželskih območij. Z namenom nadgradnje te metodologije je bila za potrebe slovenskega prostora izdelana tudi analiza na podlagi kazalnikov, izbranih glede na že izdelane tipologije podeželskega prostora, in zakonskih podlag v Sloveniji. Po pregledu in analizi kazalnikov so bili določeni tipi podeželskih območij. Členitev teh območij je bila izvedena v dveh korakih. Najprej so bili določeni trije tipi območij: tipična podeželska območja, prehodna podeželska območja ter območja mestnega značaja. V drugem koraku pa je bila izvedena še dodatna členitev na demografsko omejevana območja, strukturno omejevana območja, strukturno zmerno omejevana območja ter pretežno razvita območja. Primerjava obeh pristopov pri določanju podeželskih območij je pokazala, da je primernejša členitev urbanopodeželskih območij, saj je prilagojena slovenskim razmeram in se minimalno razlikuje od delne členitve na podlagi izbranih kazalnikov. V obeh primerih je največ območij razvrščenih v vmesna in prehodno podeželska območja. Obe členitvi glede na celotno Slovenijo sta si med seboj zelo podobni. Vsa urbana območja se nahajajo blizu glavnega prometnega križa v Sloveniji, ki ima središče v samem mestu Ljubljana. Druga podeželska in vmesna ter prehodno podeželska območja pa so brez posebnega vzorca razvrščena po preostalem območju Slovenije. Na podlagi primerjave obeh členitev smo ugotovili, da ni mogoče določiti homogenih območij le na podlagi enega, temveč je potrebno uporabiti kombinacijo več kazalnikov. Peter Čadež izr. prof. dr. Bojan Stopar asist. mag. Oskar Sterle Analiza metod geodetske GNSS-meritve Analysis of geodetic GNSS survey measurements Ključne besede: geodezija, GNSS, statična metoda, RTK, VRS, Precise Point Positioning V diplomski nalogi smo analizirali kakovost določitve koordinat točk z geodetskimi metodami meritve GNSS. V prvem delu smo predstavili relativni metodi meritve GNSS; statično in RTK-metodo. Pri tem smo ugotavljali kakovost koordinat, pridobljenih na podlagi podatkov terenskih meritev v različnih razmerah; skoraj idealnih in zelo slabih. Analizirali smo tudi kakovost določitve koordinat točk glede na permanentno postajo GNSS v Ljubljani (GSR1), na podlagi samo GPS-opazovanj ter GPS- in GLONASS-opazovanj, in uporabo koncepta VRS (angl. Virtual Reference Station), ki je v praksi najbolj uporabljan. V drugem delu smo razčlenili metodo Precise Point Positioning (PPP). Predstavili smo princip metode, vplive in napake, ki 296

5 najbolj uravnavajo kakovost koordinat in uporabnost metode v geodetski praksi. Analizirali smo kakovost koordinat v odvisnosti od dolžine trajanja opazovanj, intervala registracije opazovanj ter števila in razporeditve satelitov v času opazovanj. Predstavili smo štiri ponudnike spletnih storitev metode PPP: CSRS-PPP, GAPS, APPS in MagicGNSS, ter analizirali ugotovljene razlike pridobljenih koordinat in koordinate, pridobljene z vsemi tremi metodami: PPP, statično in RTK. Na koncu smo ocenili prednosti in slabosti metode PPP, njeno današnjo praktično uporabnost ter skušali ovrednotiti uporabnost metode PPP v prihodnosti. 2nd David Pečnik izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač Izhodišča za ocenjevanje vrednosti zemljišč na primeru odseka II. tira železniške proge Ljubljana Jesenice Baseline for estimating land value based on the example of the track section on the railway line Ljubljana Jesenice Obseg in oprema: 162 strani, 61 preglednic, 17 grafov, 28 slik, 7 prilog Ključne besede: javna železniška infrastruktura, lastninska pravica, gozdno zemljišče, kmetijsko zemljišče, stavbno zemljišče, analiza cen zemljišč, tržna vrednost zemljišč, Mestna občina Ljubljana V diplomski nalogi sta z namenom ocenitve tržne vrednosti zemljišč posameznega koridorja oziroma območja predstavljeni in analizirani dve idejni različici poteka II. tira železniške proge Ljubljana Jesenice. Razčlenjena je ustrezna zakonodaja na področju pridobivanja nepremičnin v javno korist. Izdelana je analiza površin namenske rabe prostora na obravnavanem območju na podlagi veljavnih izvedbenih prostorskih aktov in vrsta rabe po katastrski klasifikaciji na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Za ocenitev tržne vrednosti zemljišč, predvidenih za odkup znotraj in ostankov površin zunaj predvidenega koridorja, se razčleni tako pogodbene kot oglaševane cene zemljišč. Ta analiza predstavlja izhodišče klasifikaciji zemljišč za namen vrednotenja v okviru predinvesticijske študije. Vsa zemljišča so vrednotena s pomočjo metode neposredne primerjave cen podobnih nepremičnin. Pri tem se uporabljajo trenutno dostopni podatki o delovanju trga nepremičnin. V diplomski nalogi smo ugotovili, da nam za oblikovanje ustrezne metodologije vrednotenja primanjkuje ustrezno število določenih vrst podatkov, predvsem podatkov o pogodbenih cenah zemljišč na posamezni stopnji razvoja zemljišča. Na podlagi ocenjenih tržnih vrednosti zemljišč za mogočo gradnjo javne železniške infrastrukture po dveh različicah smo spoznali, da je najbolj ugodna različica predvidene trase ob obstoječi železniški progi. Pri drugi različici je treba odkupiti več površin zemljišč, kar jo bistveno podraži. Na razvojni stopnji pridobivanja zemljišč za gradnjo II. tira železniške proge Ljubljana Jesenice bo potrebno podrobnejše posamično vrednotenje zemljišč, ki ga bodo izvedli za to usposobljeni strokovnjaki cenilci. 297

6 Marko Cimerman doc. dr. Anka Lisec doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Analiza širitve pozidave in namenske rabe zemljišč glede na trende urbanizacije v izbranih občinah The analysis of spreading of built up areas and planned land use regarding to urbanization trends in the selected municipalities Ključne besede: urbanizacija, namenska raba, dejanska raba, kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča, prostorsko planiranje, občina, GIS, Maribor Prostor je omejena dobrina, zato ga moramo načrtovati tako, da bo omogočal trajno in nesporno rabo, ki pa se mora ustrezno odzivati in prilagajati raznovrstnim potrebam. Vodilo, kako načrtovati prostor, je v Sloveniji podano v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) ter drugih strateških in izvedbenih dokumentih prostorskega načrtovanja. Pri prostorskem načrtovanju je treba ob zakonskih predpisih upoštevati tudi želje uporabnikov prostora ter ga usmerjati skladno s predpisanimi smernicami in trendi v prostoru. V diplomski nalogi smo analizirali širitev pozidave in namenske rabe zemljišč glede na trende urbanizacije v izbranih občinah: Mestni občini Maribor (MOM) ter občinah Hoče-Slivnica in Miklavž na Dravskem polju, ki sta bili do leta 1999 združeni z občino Maribor. Osnovni namen diplomske naloge je bil ugotoviti trend širitve načrtno zazidljivih površin glede na demografsko in gospodarsko stanje v izbranih občinah ter posledično tudi spremembe površin v prostorskih aktih, namenjenih kmetijskim površinam, gozdovom in stavbnim zemljiščem. Trende smo proučevali odvisno od demografskih in ekonomskih kazalnikov. Rezultate demografskih in ekonomskih analiz smo primerjali z rezultati prostorskih analiz, kjer smo določili spremembe površin namenske rabe za posamezne kategorije v posamezni občini v izbranem časovnem obdobju (za obdobje oziroma 2008). Na podlagi sprememb površine posamezne kategorije namenske rabe v občini smo določali kazalnike prostorskega razvoja in ugotavljali njihovo povezanost z demografskimi in gospodarskimi trendi. V sklepnem delu diplomske naloge ugotavljamo, da trend širitve namenske rabe zemljišč ne sledi nujno trendom demografskega in gospodarskega razvoja občin, saj je kljub nekaterim negativnim demografskim trendom opaziti širitev namenske rabe stavbnih zemljišč v obravnavanem obdobju. Dodatno smo spoznali, da se stavbna zemljišča največkrat širijo ravno na najboljša kmetijska zemljišča (I. kategorije). Andreja Uljan izr. prof. dr. Anton Prosen Posledice strukturnih sprememb na prostoru Občine Ilirska 298

7 Bistrica Consequences of structural changes in the area of municipality of Ilirska Bistrica Obseg in oprema: 108 strani, 7 preglednic, 40 slik, 27 grafov Ključne besede: strukturne spremembe, urbanizacija podeželja, razvoj naselij V nalogi so obravnavane strukturne spremembe in njihove posledice v prostoru na primeru Občine Ilirska Bistrica. Razvoj prostora in urbanizacija podeželja potekata v povezavi z gospodarskimi, socialnimi in političnimi spremembami tako občine kot države. V obdobjih uspešnega gospodarstva so posegi v prostor, namenjeni širitvi naselij, pogostejši, medtem ko v času slabše gospodarske slike razvoj naselij zastaja. S staranjem in izseljevanjem prebivalstva iz občine se pojavi problem praznjenja podeželskih vasi in njihova degradacija. K temu pripomore opuščanje kmetijstva, kar v veliki meri spreminja krajinsko sliko prostora. Na podlagi arhivskega gradiva občine, statističnih podatkov in analize kart posameznih območij spoznavamo, kako so se te spremembe v prostoru odvijale. Poudarek je na razvoju urbanizacije in posameznih naselij. V nalogi poleg strukturnih sprememb in obravnave prostorskega razvoja posameznih naselij v občini ugotavljamo, ali obstaja povezava med izseljevanjem in neustrezno zemljiško strukturo zazidalnih zemljišč. Primož Blaha doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek doc. dr. Anka Lisec Analiza nezazidanih stavbnih zemljišč na poselitvenih območjih na izbranih primerih občin Maribor, Rače-Fram in Hoče-Slivnica Analysis of unused urban space in the settlement areas for the case of Maribor, Hoče-Slivnica and Rače-Fram municipalities Obseg in oprema: 82 strani, 18 preglednic, 7 slik, 4 priloge Ključne besede: nezazidana stavbna zemljišča, namenska raba prostora, širjenje poselitve, prostorsko načrtovanje Diplomska naloga obravnava problematiko nezazidanih stavbnih zemljišč na poselitvenih območjih. Gre za neizkoriščena zemljišča v smislu pozidave, ki ostajajo prosta znotraj naselja, medtem ko se naselja širijo navzven pogosto nenadzorovano. V nalogi so najprej opisane 299

8 značilnosti poselitve v slovenskem prostoru, bivalne navade Slovencev in nekateri vzroki za takšno stanje. Predstavljeni so pojavi razpršene poselitve in gradnje ter črnograditeljstvo. Nadalje so opisani osnovni postopki prostorskega načrtovanja pri usmerjanju in načrtovanju poselitve v Sloveniji, predvsem na lokalni (občinski) ravni. Obravnavana sta pojma namenske rabe prostora predvsem stavbnih zemljišč ter načrtovanja razvoja poselitve. V povezavi s tem je podan pregled pravnih predpisov ter nekaterih instrumentov za usmerjanje rabe zemljišč in na splošno prostorskega razvoja. V drugem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati analize nezazidanih stavbnih zemljišč na poselitvenih območjih v treh slovenskih občinah Maribor, Hoče-Slivnica in Rače-Fram. Analiza je bila opravljena v okolju GIS na podlagi namenske rabe prostora in katastra stavb. S pomočjo teh rezultatov so podane ključne ugotovitve, ki pomenijo podlago za razpravo o stanju v prostoru, vzrokih in možnih rešitvah v okviru obravnavane problematike. Alenka Šifrar doc. dr. Anka Lisec viš. pred. mag. Samo Drobne Analiza izvedbe parcelacije in lastninskega stanja državnih in občinskih cest na primeru Občine Medvode The analysis of land subdivision implementation and property rights on the state and municipality roads for the case of the municipality of Medvode Obseg in oprema: 88 strani, 10 preglednic, 28 slik Ključne besede: parcelacija, ureditev meje, dolžinski objekt, javna cesta, lastninska pravica, zemljiški kataster, zemljiška knjiga V diplomski nalogi obravnavamo problematiko neurejenosti evidentiranja in ureditve lastninskega stanja zemljiških parcel pod osjo državnih in občinskih cest. V uvodnem delu je predstavljen postopek parcelacije dolžinskih objektov kot pogoj za ureditev lastništva zemljišč državnih in občinskih cest. Na kratko so opisana geodetska dela, kamor uvrščamo naloge geodetskega podjetja ter vlogo geodetske uprave pri postopku ureditve meje in parcelacije ter tudi nadaljnje korake za ureditev lastništva v zemljiški knjigi, ki je v pristojnosti sodišča. Na primeru Občine Medvode smo analizirali lastništvo zemljiških parcel dolžinskega objekta (cest) po podatkih zemljiškega katastra, in sicer na podlagi dveh metod. Najprej smo izbrali zemljišča s pomočjo podatkov o lastništvu in predhodno pripravili nabor lastnikov, ki so nosilci za javno dobro v primeru cest (država, občina ), ter tako določili odseke cest v javni lasti. Pri drugem pristopu smo s presekom podatkovnih slojev osi dolžinskih objektov (državnih in občinskih cest) z grafičnim delom zemljiškega katastra dobili zemljiške parcele pod osmi javnih cest. Za ta zemljišča smo analizirali 300

9 lastnike ter določili delež javnih in zasebnih zemljišč. Kljub omejitvam obeh metodoloških pristopov, kot so nepopolnost podatkov o lastništvu zemljiškega katastra, pozicijska natančnost zemljiškokatastrskega prikaza, smo ugotovili, da je lastništvo na študijskem območju relativno dobro urejeno za višje kategorije cest (državne, regionalne ceste), medtem ko je stanje javnih cest nižjega reda po uradni klasifikaciji veliko slabše. Anja Vovk Hančič izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač Stališča udeležencev na trgu nepremičnin glede na izbiro nepremičnin Obseg in oprema: 122 strani, 35 preglednic, 1 slika, 19 grafov Ključne besede: dejavniki pri izbiri nepremičnine, tržna cena, tržna najemnina, kupec, najemojemalec, nepremičnina Namen diplomske naloge je preučiti stališča potencialnih kupcev in najemojemalcev glede na izbiro pri nakupu oziroma najemu stanovanja ali stanovanjske hiše. Analizo stališč sem izvedla s pomočjo odgovorov v spletni anketi. Postavila sem šest sklopov hipotez, od katerih je vsak obravnaval anketirance s svojega zornega kota, to je glede na njihovo starost, dohodek na družinskega člana, spol, ciljno skupino, doseženo stopnjo izobrazbe ter glede na to, ali so se anketiranci odločili za nakup ali najem nepremičnine. Prvi del analize predstavlja splošna razčlenitev odgovorov, drugi del pa podrobnejši pregled odgovorov na podlagi Hi2-testa. Rezultati analize kažejo, da strpnost do motečih dejavnikov v okolici ni statistično značilno odvisna od starosti anketirancev. Pomembnost nizke cene kvadratnega metra nepremičnine ter izbira med nakupom in najemom, ne pa tudi pripravljenost sklepanja kompromisov glede izbire bivališča zaradi gospodarsko-finančne krize, je statistično odvisna od dohodka anketiranca. Bližina vrtcev, šol ter delovnega mesta, ne pa tudi bližina trgovin, je statistično značilno različno pomembna za moške in ženske anketirance. Izbrana vrsta nepremičnine ter izbira nadstandardne nepremičnine in nepremičnine na elitni lokaciji se statistično značilno razlikuje glede na ciljno skupino. Rezultati analize so pokazali tudi, da je pomembnost zemljiškoknjižne urejenosti statistično značilno odvisna od dosežene stopnje izobrazbe anketiranca. Pomembnost kakovostnih materialov, mirna lokacija ter bližina vrtcev in šol, ne pa tudi pomembnost varčne zasnove, bližine trgovin, delovnega mesta, postajališč javnega potniškega prometa ter lege blizu ali v središču mesta, je statistično značilna glede na vrsto transakcije; ali gre za nakup ali najem stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Rezultati so uporabni kot izhodišče za različne odločitve na področju nepremičnin. 301

10 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GEODEZIJE Tanja Zajc doc dr. Alma Zavodnik Lamovšek Predlog ureditve naselja Muljava v Občini Ivančna Gorica A Proposal for the Regulation of Muljava Settlement in the Municipality of Ivančna Gorica Obseg in oprema: 99 strani, 11 preglednic, 15 grafikonov, 40 slik, 12 kart Ključne besede: urejanje naselja, podeželje, analiza rabe površin, predlog ureditve naselja, Muljava, Občina Ivančna Gorica Cilj diplomske naloge je ugotoviti prostorske razvojne možnosti naselja Muljava in izdelati predlog njegove ureditve. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del obravnava značilnosti slovenskega podeželja, izhodišča planiranja podeželja, normativno ureditev, ki ureja področje prostorskega planiranja, ter vlogo kulturne dediščine kot dejavnika urejanja podeželskega prostora. V drugem, praktičnem delu naloge, je najprej predstavljena Občina Ivančna Gorica in v njenem okviru tudi naselje Muljava. Sledi obravnava rezultatov izvedene ankete med prebivalci Muljave in podrobnih prostorskih analiz naselja, ki so grafično predstavljene na kartah, izdelanih v merilu 1 : Posamezne analize se navezujejo na relief, rabo prostora, namembnost in uporabnost objektov v naselju, potek slemen in vrsto strešne kritine pri objektih, prometno opremljenost naselja ter morfološko in vizualno razčlenitev. Na podlagi rezultatov izvedene ankete in opravljenih prostorskih analiz smo v zadnjem delu naloge pripravili predlog ureditve naselja s predlaganimi smernicami v razvoju poselitve, prometa, športa in rekreacije ter dodatnih možnosti širitve turizma. Somentorica: Kristina Slatinek izr. prof. dr. Bojan Stopar, univ. dipl. inž. geod. doc. dr. Simona Savšek, univ. dipl. inž. geod. Analiza kakovosti določitve koordinat točk s terestrično in GNSSmeritvijo na majhnem območju Point coordinate determination quality analysis with the terrestrial and GNSS measurement methods in a small area Obseg in oprema: 56 strani, 37 preglednic, 15 slik, 11 enačb, 15 prilog 302

11 Ključne besede: meritev GNSS, klasična terestrična meritev, izravnava opazovanj, prostorska transformacija, natančnost koordinat V diplomski nalogi so predstavljene različne metode meritve in postopki izračunov, s katerimi smo določali koordinate točk v manjši geodetski mreži. Najprej so podrobneje obravnavane uporabljene metode meritve, in sicer meritev GPS s statično metodo, meritev GPS z metodo VRS, klasična terestrična meritev ter na koncu postopek prostorske transformacije koordinatnih sistemov. Pri vsaki od naštetih metod sta postopek in obdelava meritev drugačna, rezultati pa bi morali biti pravzaprav enaki. V naslednjem poglavju so podrobneje predstavljeni potek vzpostavitve geodetske mreže, merska oprema in potek terenske meritve. Razčlenjeni so tudi rezultati opravljenih meritev, obdelava pridobljenih podatkov in rezultati izravnave. Na koncu je podana še podrobna analiza vseh pridobljenih rezultatov. Dominik Papež doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek viš. pred. mag. Samo Drobne Določitev roba urbanih naselij s pomočjo Delaunayjeve triangulacije Definition of Boundaries of Urban Areas using Delaunay Triangulation Obseg in oprema: 111 strani, 5 preglednic, 87 slik Ključne besede: Delaunayjeva triangulacija, urbano naselje, rob naselja, GIS Diplomska naloga analizira dva različna pristopa (pristop Delaunayjeve triangulacije in bufer pristop) za določitev roba urbanih naselij ter ugotavlja njune prednosti in pomanjkljivosti. Izdelali smo postopek določitve roba urbanih naselij s pomočjo Delaunayjeve triangulacije. Študija se je izvajala na štirih primerih naselij v Sloveniji: Mariboru, Jesenicah, Postojni in Pivki. V njej so upoštevana nekatera že uveljavljena merila za določanje roba urbanih naselij, kot je na primer maksimalna razdalja med objekti. Poleg tega na novo uvaja 3D-modele z uporabo poševnih dolžin, s katerimi lahko natančneje izračunamo razdaljo med objekti. Analize so bile izvedene z orodjem ArcGIS na podlagi različnih evidenc prostorskih podatkov, kot sta kataster stavb in digitalni model reliefa v merilu 1 : V vseh štirih izbranih naseljih smo pridobili rezultate s pomočjo Delaunayjeve triangulacije, rezultate bufer pristopa pa smo prevzeli iz že izvedene raziskave z naslovom Pomen majhnih in srednje velikih mest za razvoj urbanih območij (Prosen s sod., 2008). Na koncu smo izvedli 303

12 še primerjavo med rezultati Delaunayjeve triangulacije in prevzetim bufer pristopom ter ocenili prednosti in slabosti obeh pristopov. Ugotovili smo, da je Delaunayjev pristop boljši, saj pri izdelavi rezultata upošteva poševne dolžine, nadmorske višine, izloči manjše podatkovne otoke, katerih površina je manjša od m2, rezultat izdela v 3D- in izboljša v 2D-obliki. Zoran Gregorn izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič doc. dr. Simona Savšek Vpliv meteoroloških parametrov na merjeno dolžino The influence of meteorological parameters on the measured distance Obseg in oprema: 62 strani, 14 preglednic, 13 slik, 20 grafov, 30 enačb Ključne besede: merjenje dolžin, ultra lahko letalo, merjenje meteoroloških parametrov vzdolž vizure, primerjava reduciranih dolžin Merjenje meteoroloških parametrov je namenjeno ugotovitvi gostote zraka, skozi katerega se širi elektromagnetno valovanje. V praksi najpogosteje merimo meteorološke parametre na krajiščih merjene dolžine, kar pri dolgih razdaljah lahko predstavlja preveliko poenostavitev. Osnovna ideja diplomske naloge je torej bila, da izmerimo meteorološke parametre na poti merskega žarka v zraku. Na ta način želimo pridobiti natančnejše podatke o dejanskih pogojih v atmosferi. Pričakujemo, da lahko pridobljeni podatki, ki odražajo dejanske razmere v atmosferi, značilno vplivajo na daljše merjene dolžine. Za merjenje meteoroloških parametrov v zraku smo uporabili ultra lahko letalo, ki omogoča letenje pri majhnih hitrostih. Opravili smo tri lete v različnih stanjih atmosfere (pregreto popoldansko in večerno ter sveže jutranje ozračje). V okviru enega leta smo izvedli dve neodvisni meritvi dveh merjenih dolžin. V diplomski nalogi želimo odgovoriti na postavljeno hipotezo, ali lahko različni načini upoštevanja meteoroloških parametrov značilno vplivajo na izračun dejanske atmosfere in s tem na redukcijo merjene dolžine. Z analizo želimo kritično oceniti obstoječe načine izračuna, ki so dostopni v literaturi, in pridobiti optimalni način upoštevanja meteoroloških parametrov za izračun dejanske atmosfere pri merjenju daljših dolžin v težavnejših merskih pogojih. Andrej Kmetič, inž. geod. Obseg in oprema: 87 strani, 14 slik viš. pred. dr. Miran Ferlan, univ. dipl. inž. geod. Vpis stavbe v nepremičninske evidence 304

13 Ključne besede: nepremičninske evidence, kataster stavb Cilj naloge je bil predstaviti udeležencu procesa del poti skozi nepremičninske evidence; od vrisa stavbe v zemljiški kataster in vpisa stavbe v kataster stavb do vpisa v zemljiško knjigo. Naloga predstavlja reševanje problemov iz obdobja zadnjih desetih let, ki je bilo za kataster stavb polno sprememb, saj se je evidenca šele razvijala. Vzporedno s to evidenco so tudi druge nepremičninske evidence pridobivale novosti in dopolnitve. S spremembami vedno rešujemo probleme iz preteklosti, hkrati pa odpiramo vrata novim problemom in znanjem. Rezultat naloge se kaže v ozaveščenosti lastnikov nepremičnin in njihovih skrbnikov ter nazadnje zakonodaji, ki mora v primeru nedejavnosti lastnikov poskrbeti za ažurnost geodetskih evidenc. Tadej Zver viš. pred. dr. Miran Ferlan Obseg in oprema: 75 strani, 28 slik Primeri dobrih/slabih praks pri izdelavi zemljiškokatastrskih elaboratov glede na Zakon o evidentiranju nepremičnin Examples of good bad practices in land cadastre according to the Real Estate Property Act 7 Ključne besede: zemljiški kataster, kataster stavb, geodetske storitve, elaborat zemljiškokatastrskih meritev, INSPIRE V diplomski nalogi so prikazane novosti, ki jih je uvedel Zakon o evidentiranju nepremičnin, ter na podlagi stvarnih primerov opisane in obravnavane dobre in slabe prakse pri izdelavi zemljiškokatastrskih elaboratov. Predstavljene pa so tudi novosti glede prostorskih podatkov, ki jih prinaša evropska direktiva INSPIRE. Metka Ivnik izr. prof. dr. Dušan Kogoj doc. dr. Mihael Ribičič, UL NTF Geodetske meritve pri analizi padanja kamenja Geodetic Surveying for Rockfall Analyses Obseg in oprema: 85 strani, 2 preglednici Ključne besede: podor, padajoče kamenje, merske metode, klasična terestrična 305

14 meritev, meritev GNSS, terestrično lasersko skeniranje, ortofoto, matematično modeliranje, slap Čedca, Klonte, Ključ Obravnava podorov v kamninah s poudarkom na padajočem kamenju se začenja s pregledom izrazoslovja na tem področju, nadaljuje pa s teoretičnimi podlagami podornih pojavov, vzroki za njihov nastanek in mehaniko padanja kamenja. Poseben praktični problem predstavlja modeliranje padanja kamenja, zato so v nadaljevanju na kratko opisani razpoložljivi računalniški modeli, ki se uporabljajo za analizo podorov. Omenjeni so tehnični ukrepi za zaščito pred padajočim kamenjem, predvsem dinamične varovalne ograje, in njihovo delovanje. Osrednji del naloge predstavlja pregled različnih merskih metod, ki se uporabljajo pri analizi padanja kamenja. Pomembni vhodni podatki za izračun simulacije padajočega kamenja so vzdolžni karakteristični profili terena, ki jih izdelamo v izbranem merilu. Posebej so opisane osnovne značilnosti merskih metod, in sicer meritev z natančnim kompasom in naklonomerom, klasičnih terestričnih geodetskih meritev, GPS-meritev in terestričnega laserskega skeniranja. Na kratko sta predstavljena brezstično pridobivanje podatkov s pomočjo helikopterja ali letala ob uporabi fotogrametrije in uporaba podatkov letalskega snemanja za ortofoto podlage na območju Slovenije. Prikazani so tudi vidiki pri izbiri najprimernejše merske metode. Naloga se zaključi s praktičnim delom, kjer so podani primeri uporabe geodetskih meritev v praksi. Geodetski posnetek predstavlja namreč podlago za izdelavo projekta zaščite pred padajočim kamenjem. Prikazano je tudi modeliranje padanja kamenja z računalniškim programom RockFall. Somentorica: Tadej Kraker izr. prof. dr. Anton Prosen dr. Breda Mulec Razvoj podeželja in čezmejno sodelovanje na primeru Občine Radlje ob Dravi Rural Development and Cross-border Cooperation in the Radlje ob Dravi municipality Ključne besede: čezmejno sodelovanje, kohezijska politika, razvoj podeželja Namen diplomske naloge je predstaviti financiranje podeželja s pomočjo kohezijske politike na evropski ravni, kjer se financirajo programi socialno-ekonomskega razvoja v državah članicah EU. Predstavljeni so strukturni in kohezijski skladi ter velik vpliv teritorialne kohezije na krepitev čezmejnega in medregionalnega povezovanja. Leta 2004 je Slovenija postala enakopravna članica EU in od leta 2007 sodeluje v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike 306

15 EU, ki zaznamuje pozitivne spremembe razvoja podeželja. Slovenija ima zastavljen operativni program za razvoj podeželja v obdobju Program razvija konkurenčnost kmetijstva in gospodarstva, izboljšuje okolje in podeželje ter dviguje kakovost življenja in diverzifikacijo podeželskega gospodarstva. Na lokalni ravni, v primeru občin, se poudarjajo lokalne razvojne strategije. Osrednji del naloge predstavlja Občina Radlje ob Dravi in opisani projekti, izdelani s pomočjo dodatnih evropskih sredstev. Kritično so obravnavani izključeno območje znotraj regije, slab gospodarski razvoj in omejene življenjske možnosti, dodani pa so tudi predlogi za boljše podeželje. Na ravni čezmejnega sodelovanja med Slovenija in Avstrijo so predstavljene prednostne naloge skupnega operativnega programa razvoja. Analizirane so sosednje občine na avstrijski strani, ki so statistično primerjane z Občino Radlje ob Dravi. Dodatno je opisana različna zgodovina razvoja držav. Razvojni programi podeželja so uspešnejši pri večjem sodelovanju podeželskega prebivalstva ter so temeljnega pomena za doseganje želenih ciljev in uspešno končanih projektov. V cilj naloge so vključeni še pogledi na razvoj obmejnega območja in čezmejnega sodelovanja ter pomen pristopa k skupnim projektom. Mirjam Nučič viš. pred. mag. Samo Drobne viš. pred. dr. Miran Ferlan Analiza lastništva zemljišč pod cestnimi objekti v Občini Šmarješke Toplice Analysis of the ownership of land under the road facilities in the municipality of Šmarješke Toplice Obseg in oprema:1 10 strani, 24 preglednic, 31 slik, 8 grafov Ključne besede: analiza, zakoni, lastnik, lastništvo, kategorizacija, ceste, poti, zemljišča, zemljiški kataster, baza Namen diplomske naloge je analizirati lastništvo pod cestnimi objekti za območje Občine Šmarješke Toplice. Na kratko so predstavljene zakonske podlage, ki se upoštevajo pri analiziranju lastništva, ter razčlenitev in definiranje kategorizacije cest. Izvedli smo analize, s katerimi smo pridobili podatke o lastništvu na obravnavanih zemljiščih. Pri tem smo primerjali sovpadanje sloja cest s podatki katastra zemljišč na eni strani s sovpadanjem sloja cest z digitalnim ortofotom na drugi strani. Namen analiz je bil pridobiti in oceniti delež cest, ki nimajo urejenega lastništva, ter cest, pri katerih je lastništvo dodeljeno in urejeno (zasebno, državno oziroma občinsko lastništvo). Rezultat naloge je tudi seznam cestnih odsekov, ki niso določeni v zemljiškem katastru. Seznam je lahko sestavni del predloga za ureditev dela ceste in posledični vnos v bazo zemljiškega katastra. 307