Dinamični izračuni razmer v omrežju
|
|
- Aubrey Baker
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 Univerza Ljubljani,, Elektroenergetika Dinamični izračuni razmer v omrežju Seminar pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Avtor: Jernej Milar Mentor: prof. dr. Grega Bizjak, univ. dipl. inž. el. Datum:
2 Vsebina 1 Uvod Omrežje Dinamični izračuni s pomočjo programskih paketov Opis modela omrežja Dinamični model voda MODEL OMREŽJA TRASE KRŠKO POLJE Odziv testnega omrežja v primeru okvare (prehodni pojav) Trifazni zemeljski kratki stik Vklop transformatorske postaje Vprašanja? Domača naloga: Viri
3 Kazalo slik Slika 1: Faradeyev poskus... 5 Slika 2:Potek trase, kjer bo veliki razdelilnik na sliki v našem modelu predstavljal vir električne energije... 9 Slika 3: Shema odcepa omrežja Slika 4: Blokovna shema omrežja v Matlabu (Simulink) Slika 5: Odziv modela napetosti na začetku voda (zgornji del slike) in na koncu voda (spodnji del slike) Slika 6: Aproksimacija fazne napetosti voda Slika 7: Padec napetosti na začetku in na koncu voda Slika 8: Blok merilnika Slika 9: Medfazna maksimalna vrednost napetosti pred TR in maksimalna fazna napetost za TR Slika 10: Medfazna maksimalna vrednost toka pred TR in maksimalna fazna vrednost toka za TR Slika 11:Prikaz odziva napetosti in toka pred transformatorjem Brege v primeru trifaznega zemeljskega stika Slika 12:Prikaz odziva napetosti in toka za transformatorjem Brege v primeru trifaznega zemeljskega stika Slika 13: Ozemljitev transformatorja Brege (Dyn5) Slika 14: Odziv toka ob vklopu transformatorja na primarni in sekundarni strani Slika 15: Odziv moči ob vklopu transformatorja na sekundarni strani
4 1 Uvod Izumi so vitalnega pomena v človekovem razvoju, eden najpomembnejših dosežkov njegovega ustvarjanja pa je električna energija. Današnji moderni človek si dneva brez elektrike skorajda ne predstavlja več. Postala je zelo pomemben dejavnik v našem življenju. Skoraj nobena naprava v gospodinjstvu ali v industrijskih središčih ne deluje brez električne energije. Njena vloga v svetu je ogromna in vsak dan bolj cenjena. Neprestana in kakovostna oskrba z električno energijo od izvora do ponora pa je fundamentalna naloga distributerskega podjetja. Trije veliki gospodje so začeli in nekako ustvarili podobo današnje moderne dobe. V prvi vrsti bi izpostavili Nikolo Tesla, ki je pustil največji delež današnji družbi. Bil je inovator, genij in strokovnjak elektrotehnike. Njegova razmišljanja so bila drugačna, na trenutke tudi ekscentrična:»ko pridem tako daleč, da na izumu izboljšam vse, kar si lahko zamislim, in na njem ne najdem napak, končni proizvod svojih možganov prelijem v konkretno obliko. Popolnoma nepomembno je, ali poženem turbino v mislih ali pa jo testiram v svoji delavnici. Opazim celo, če ima težave z ravnotežjem«. Njegovo življenje je bilo skrajno zanimivo, polno neverjetnih patentov in dogodkov. V obdobju njegovega življenja je ustvarjal tudi ameriški fizik Thomas Alva Edison. Bila sta si zelo različna, zato sta velikokrat stala na nasprotnih bregovih. Edison je kot prvi izumil enosmerni tok (DC), medtem ko je Tesla izumil izmenični tok (AC). Ko je prišel Tesla v Ameriko, je bilo nebo New Yorka prepleteno z ogromno vodniki (tip DC), ki so tudi v najlepšem vremenu metali močno senco na ulice (vodniki velikih presekov in izgub). Pot vodnika je bila iz generatorja do porabnika, kjer se je opravilo delo, bil pa je potreben še drugi vodnik, ki je prenašal energijo nazaj na vir. Število vodnikov je tako strmo naraščalo z vsakim novim priklopom porabnika na električno omrežje. Tesla je podal edinstveno rešitev z izumom AC sistema, ki ga uporabljamo še dandanes. Je najbolj dovršena oblika prenosa električne energije. Tako je področje distribucije počasi le prihajalo na veliki oder. Edison ga je hotel uničiti in prepovedati njegov AC patent, kajti trdil je, da je ta oblika toka nevarna za ljudi. Prepovedal mu je tudi uporabljati svoj izum navadne volframove žarnice, zato je Tesla izumil svojo žarnico, ki jo danes poznamo pod imenom varčna žarnica. Kasneje se je izkazalo, da je oblika toka, ki ga je Tesla zagovarjal, veliko boljši in tako je Edison veliko bitko tudi izgubil. S tem so bili izpolnjeni skoraj vsi pogoji, da so lahko pošiljali električno energijo v več kot 1000 km oddaljena mesta. 4
5 Vendar prenos na takšne razdalje ne bi bil mogoč, v kolikor ne bi pred njima ustvarjal oče električnega in magnetnega polja Michael Faraday. Delal je veliko poskusov, bil v njih uspešen in duhovit, medtem ko je bil v teoriji šibak. Slika 1: Faradeyev poskus Na sliki 1 je prikazan Faradayev poskus, kjer je imel železno jedro, ki ga je vzbujal z enosmernim virom. Na desni je imel električni del vezja, žico, stikalo, vir in električno polje, ki potiska naboje. Spontano s tokom se pošilja tudi magnetno polje. Torej lahko rečemo, da je posledica električnega polja, magnetno polje. Sta dva nerazdružljiva pojava. Magnetno polje in električno polje, kot enovito med seboj povezano dejavnost je zapisano z: F L Q E Q v B kjer je: Q E električni del, Q v B magnetni del, F L Lorentzova sila [N], Q naboj [As], E vektor električne poljske jakosti [V/m], v vektor hitrosti [m/s] in B vektor gostote magnetnega polja [T]. 5
6 Michael Faraday je zanimalo, ali je možno, da bi magnetno polje»rodilo«električne pojave. Tako je na levo stran postavil breme (žarnico) in s stikalom nekajkrat vključil in izključil tokokrog. Opazil je, da pri vsakem vklopu/izklopu žarnica za kratek čas zasveti, in ugotovil, da sprememba magnetnih razmer spremlja nek nov dogodek. Temu pravimo inducirana napetost, ki igra zelo pomembno vlogo pri prenosu električne energije: u i d dt kjer je: u i inducirana napetost [V], d diferencial magnetnega pretoka [Wb], dt sprememba časa [s] in ± polariteta inducirane napetosti. Inducirana napetost je sorazmerna hitrosti spreminjanja pretoka v zanki. Tu nastopi pomen transformatorja, ki lahko s sodelovanjem izmeničnega toka in posledičnega spremenljivega magnetnega pretoka transformira napetost iz nižjega nivoja na višji napetostni nivo in obratno. Primer za določitev inducirane napetosti primarnega dela je podan z: U ef. prim., 44 4 f N B A 1 1 kjer je: U ef. prim. efektivna napetost primarja [V], 4,44 konstanta faktorja oblike, f frekvenca [Hz], N1 število ovojev na primarni strani, B gostota magnetnega polja [T] in A1 površina železnega jedra [mm 2 ]. 6
7 Tako so izpolnjeni osnovni pogoji za ekonomično distribucijo električne energije na dolge razdalje. Tesla, Faraday in Edison so pripomogli, da živimo v elektroenergetsko dovršenem svetu. 7
8 2 Omrežje Področje daljnovodov zahteva široko znanje elektrotehnike, ki so zelo pomembni za postavitev modela omrežja. Področje, ki ga zavzemajo daljnovodi, je široko in zahteva podrobno razumevanje elektrotehnike in njej sorodnih smeri. Po njih se pretaka električna energija od izvora (JEK, TEŠ, hidroelektrarne, sončne celice in vetrnica) do ponora (stanovanjska hiša in industrijska poslopja). Želja distribucijskih podjetij je, da imajo njihovi uporabniki kar najbolj linearne porabnike (vsi polprevodniki so po redu nelinearni), kajti v nasprotnem primeru se pojavijo višji harmoniki, ki onesnažujejo naše omrežje. Daljnovodom moramo pripisati tri ključne veličine, ki dajejo vsoto komponent sistema. To so frekvenca, fazor toka in fazor napetosti. Preden omogočimo, da ideja, naprava (elektromotor, avtomobil, transformator, daljnovod, omrežje ) pride v realni svet, jo je potrebno modelirati. To je korak za odkrivanja, predvidevanja napak, napovedovanja obnašanja (dodajamo motnje, v našem primeru kratke stike, da lahko analiziramo prehodne pojave) sistema ipd. Rezultat modeliranja je optimizacija sistema. Na koncu dobimo približno sliko, kako bo naprava deloval v realnem svetu. Postopek modeliranja se začne pri postavitvi matematičnega modela. To po navadi stori strokovnjak (elektrotehnik, fizik itn.), ki obvlada svojo stroko. Matematični model je model, ki povezuje vhod in izhod sistema, dobimo pa ga s pomočjo empiričnega ali teoretičnega modeliranja. Model lahko rešujemo po analitični (za lažje modele, časovno zamudno) ali po numerični (primerno za vse modele) poti. Vse skupaj lahko rešujemo tudi v programskem paketu Matlab. Ni dovolj, da imamo Matlab doma, vendar ga moramo tudi znati upravljati, kajti zadeva je kompleksna in potrebuje veliko odrekanja. Matlab je programski paket, ki nam omogoča sestavljati modele (približna slika realnosti) in je zelo pomemben korak v začetni fazi inženirskega cikla odkrivanja novih stvari. Za naš dotični primer omrežja elektroenergetskega sistema, nam bo pomagal prikazati odzive ob različnih normalnih in nenormalnih stanjih. Matlab in njegove dinamične slike odziva so dandanes v svetu že dodobra uveljavljene, vendar strokovnjakov na tem področju, ki dejansko razumejo stvar, je malo. Primer sheme omrežja nam prikazuje slika 3, kjer lahko razberemo natančne podatke, dejstva in lastnosti omrežja. Opazimo, da imamo poleg glavnega voda še stranski vod sestave 3x25AlFe in dolžine 170 m pri bremenu Drnovo, medtem ko imamo pri bremenu Brege 3x50AlFe dolžine 240 m. Imamo tudi 3 različne kablovode v smeri proti TP Mrtvice, Vihre in Brege. Zanima nas dinamični odsek daljnovoda (20 kv) Krško polje, zato smo se odločili, da bo vir električne energije 8
9 predstavljen v območju RP Leskovško polje (slika 2). Tako bomo zanemarili bremena Veniš, Veniše vas in Gramoznica Sava. Slika 2:Potek trase, kjer bo veliki razdelilnik na sliki v našem modelu predstavljal vir električne energije 9
10 Slika 3: Shema odcepa omrežja 10
11 2.1 DINAMIČNI IZRAČUNI S POMOČJO PROGRAMSKIH PAKETOV Poznavanje razmer v omrežjih (lastnosti in obnašanje) je za upravljavce zelo pomembno. Dobro poznavanje pripore k učinkovitem vodenju in načrtovanju sistema. Tako lahko preprečimo nepotrebne izpade daljnovodov in tako dvignemo kvaliteto oskrbe električne energije, kar je primarni cilj vsakega distribucijskega podjetja. Današnja električna omrežja so preveč kompleksna, da bi njihove lastnosti ocenili zgolj iz topologije in njihovih elementov. Kot zanimivost lahko napišemo, da si lahko pomagamo z meritvami, vendar meritve predstavljajo grob poseg v omrežje. Potrebovali bi tudi opremo, in čas za izvedbo poskusov ter dejstvo, da prav pri vseh primerih obnašanja omrežja nikoli ne moremo izmeriti. Vendar kot smo že ugotovili, je odlična alternativa meritvam, digitalna simulacija programskih paketov. Te potekajo s pomočjo ustreznega sestavljenega modela omrežja (v našem primeru trase Krško polje) na računalniku in tako nimajo vpliva na samo omrežje. Imamo možnost opazovanja omrežja pred in po dejanski postavitvi v realnem svetu. Rešitve se bodo izrisovale v obliki časovnih potekov tokov, napetosti in moči. Osnova programskih paketov je, da ne posegamo v omrežje. S pomočjo digitalne simulacije je možno v kratkem času preveriti veliko število različnih neljubih dogodkov, kot so razni kratki stiki. Omogoča osnovne določitve pretokov moči in padcev napetosti, kot tudi raziskave dogajanj ob različnih vrstah kratkih stikov ter odpovedi ali izpadih posameznih elementov sistema (izpad TP). Treba se zavedati, da so rezultati, ki jih dobimo s pomočjo simulacij zelo odvisni od natančno vnesenih podatkih izbranih modelov. Samo pravilna izbira modelov glede na dogodke, ki jih želimo simulirati, lahko da uporabne rezultate, ki se skladajo z dejanskim obnašanjem omrežja. 2.2 OPIS MODELA OMREŽJA Model opazovanega omrežja je sestavljen iz posameznih modelov elementov. Pri tem lahko vsak element (transformator, generator, vod, porabniki, ločilniki) predstavimo s svojim modelom ali pa uporabimo nadomestne modele za skupine elementov. Večje število modelov, upočasni simulacijo. Pri sliki 3 smo videli topološko predstavo odcepa omrežja, sestavljeno iz 5 bremen in sicer, Krško vodovod, Drnovo, Brege, Mrtvice in Vihre. 11
12 Model omrežja predstavlja odsek 20 kv daljnovoda na trasi Krško polje, pri katerem smo izbrali poenostavljen model, vendar kljub temu zajeli zahteve realnega sveta. Slika 4 predstavlja enopolno shemo sistema v Matlabu (Simulink), z upoštevanimi parametri, kot so delovna moč, jalova moč, razdalje in karakteristike daljnovodov ter kablovodov in vezave transformatorjev. Pred vsemi podeželskimi transformatorji (NN transformatorji 20/0,4 kv) in pred bremeni smo postavili merilnike toka in napetosti (označeni z M1 do M5 in M11 do M55), s pomočjo katerih bomo simulirali normalna obratovalna stanja in okvare. Na koncu odcepa smo vpeljali še daljinsko vodeno ločilno stikalo. Podatke modelov naprav kot so: generator, vod, kablovod, transformator in breme, ki smo jih izračunali iz merilnih listov, smo sestavili model tesnega omrežja trase Krško polje. Blokovna shema zajema potrebne podatke simulacije obravnavanega odcepa. V nadaljevanju bodo prikazani časovni poteki maksimalnih faznih napetosti, ki so preračunani v efektivno fazno napetost in linijski toki pred in za transformatorskimi postajami. Napetostne in tokovne preobremenitve (razni kratki stiki, ki jih bomo vpeljali v sistem) so posledica prehodnih pojavov. Takoj ko se pojavi nezaželen šok, pridemo v prehodno stanje in po nekem času v stacionarno (povišane vrednosti). Dinamični izračuni so nam v veliko pomoč pri proučevanju prehodnih pojavov, oziroma pri določevanju preobremenitev, katerim so elementi sistema ob takih prehodnih pojavih izpostavljeni. Točnost simulacij je v veliki meri odvisna od izbire modela, s katerim predstavimo posamezne elemente. Jasno je, da noben model daljnovoda ne more biti univerzalen in uporaben za vse vrste prehodnih pojavov, zato obnašanje in primernost posameznih modelov vodov pri simulaciji karakterističnih prehodnih pojavov, lahko razdelimo v štiri frekvenčne razrede: 1. 0,1 Hz 3 khz Oscilacije nizkih frekvenc Občasne prenapetosti Hz 20 khz Počasna valovanja Napake na vodih in stikalne prenapetosti khz 3 MHz Hitra valovanja Atmosferske prenapetosti khz 50 MHz Zelo hitra valovanja Prenapetosti pri povratnih udarih v stikalu Tabela 1: Frekvenčni razredi prehodnih pojavov 12
13 Slika 4: Blokovna shema omrežja v Matlabu (Simulink) 13
14 2.3 DINAMIČNI MODEL VODA Daljnovodi igrajo ključno vlogo pri prenosu električne energije in zato je zelo pomembno, da je vod pravilno dimenzioniran. Če se na koncu daljnovoda ob normalnem obratovalnem stanju pojavi večji padec napetosti, lahko trdimo, da je takšen vod nepravilno dimenzioniran. Pri modeliranju je zelo pomembno kakšne dimenzije in upornosti je vod. To rešujemo z numeričnimi metodami, kjer vodnik razdelimo na manjše dele in za vsak del izračunamo upornost. Pri našem razmeroma kratkem vodu lahko predvidevamo, da bo sprememba napetosti izjemno majhna. Predpostavke o pravilnem dimenzioniranem daljnovoda Krško polje prikazuje slika 5, kjer vidimo signal napetosti na začetku voda in na koncu voda, ko vod ni obremenjen s porabniki. Amplitudno vrednost signala predstavlja maksimalno efektivno vrednost napetosti. Slika 5: Odziv modela napetosti na začetku voda (zgornji del slike) in na koncu voda (spodnji del slike) V kolikor približamo sliko 5 dobimo natančni amplitudni signal napetosti (slika 6), kjer opazimo povišanje napetosti za 0,5 V. Temu pojavu pravimo Ferrantijev effekt, kjer je napetost 14
15 na vhodu nižja od napetosti na izhodu. Razlog se skriva v povečanem kapacitivnem vplivu voda, kadar je vod neobremenjen (P = 0 W in Q = 0 VAr) oz. kadar izpadejo vsi porabniki. Povišana napetost na koncu voda bi bila bistveno višja, če bi imeli vod večjih razdalj. Slika 6: Aproksimacija fazne napetosti voda Znotraj normalnih obratovalnih stanj, ko so na daljnovod priključena bremena, lahko predvidimo padec napetosti, ki ne sme biti večji od 10% nazivne napetosti. Upade napetosti navadno povzročajo okvare v napeljavah odjemalcev. Pri odcepu voda lahko predvidevamo, da bo padec napetosti majhen zaradi sorazmerno majhne obremenitve voda pri visoki napetosti, idealnega preseku vodnika in kratke trase voda (4.3 km). Izračun padca napetosti predstavlja (6.1), kjer smo uporabili povprečni faktov delavnosti 0,9: l S U ( R cos X sin ) (6.1) U Iz česar sledi izračun za obravnavani daljnovod: 15
16 547m 155,3kVA 744m 136,9kVA 1069m 107kVA 842m 51,1 kva 1098m 35,5kVA U 20000V U 19,16 ( R cos X sin ) (0,41 0,9 0,35 0,435) 0,52 km km Padec napetosti na koncu voda znaša: 19,16 U 9, 96V 0,52 Izraženo v odstotkih: u U U 9,6V 100 0,05% 20000V Opazimo, da je prisoten izjemno majhen padec napetosti. Na koncu voda je padec 9,96 V od skupne nazivne 20 kv napetosti. Vrednosti upada napetosti smo simulirali tudi programskem paketu Matlab, kjer je padec napetosti podoben izračunanemu, in sicer znaša približno 9 V (slika 7). Padec bi bil še manjši, če bi obravnavali zankasti tip omrežja. Tako lahko trdimo, da je naš odsek voda zelo dobro dimenzioniran. 16
17 Slika 7: Padec napetosti na začetku in na koncu voda 2.4 MODEL OMREŽJA TRASE KRŠKO POLJE V normalnem obratovalnem stanju bomo opazovali odzive toka in napetosti pri bremenih. Za primer vzemimo breme Vihre z delovno močjo 33 kw in jalovo močjo 13 kvar. Podatke odziva nam podajata merilnika M5 in M55. Natančno sestavljen merilnik (M5) je prikazan na sliki 8. 17
18 Slika 8: Blok merilnika 5 V nadaljevanju bomo najprej opazovali odziv toka in napetosti, nato še analitično podkrepili razbrane vrednosti odzivov. Slika 9 prikazuje odziv signala napetosti pred transformatorjem (amplituda napetosti predstavlja medfazno maksimalno vrednost) in za transformatorjem (amplituda napetosti predstavlja fazno maksimalno vrednost) Vihre, medtem ko slika 10 kaže tok pred (amplituda toka predstavlja medfazno maksimalno vrednost) in za (amplituda toka predstavlja fazno maksimalno vrednost) pred transformatorjem. V kolikor uporabimo metodo pomanjšanja okna, lahko razberemo na štiri decimalke natančno maksimalne vrednosti odzivov in nato izračunamo efektivne vrednosti. Tako dobimo pri sliki 9 vrednosti maksimalne medfazne napetosti pred transformatorjem (Umed.max1) in maksimalne fazne napetosti za transformatorjem (Ufaz.max1) ter nato iz amplitudnih vrednosti določimo efektivne medfazne napetosti pred TR (UVN) in efektivne fazne napetosti za TR (UNN). Naslednji izračuni v števcu prikazujejo očitane vrednosti temenske vrednosti signala: U U 28274V 2 med.max1 VN 19992, 7 2 V 18
19 U U 325,1 V 2 faz.max 2 NN 229, 8 2 V Opazimo, da se izračuni pokrivajo z realnimi podatki. Realna medfazna efektivna vrednost daljnovoda na začetku daljnovoda znaša 20 kv, medtem ko smo na koncu daljnovoda odčitali vrednost 19992,7 V. Razlika se pojavi, ker moramo upoštevati padec napetosti, ki smo ga izračunali v sklopu modela voda. Na strani potrošnikov imamo v realnem svetu referenčno efektivno fazno vrednost napetosti 230 V, medtem ko smo odčitali 229,8 V, kar govori o odlični kakovosti električne energije porabnikom Krškega polja (UNN). Podobno lahko naredimo tudi za tok. Opazimo, da se tok na daljnovodu približno ujema s pravilom Kelvinove gostote in znaša okoli 1.03 A. I I 1,455A 1, 2 med.max1 VN 03 2 A I I 71,85A 50, 2 faz.max 2 NN 8 2 A Simulirane vrednosti lahko tudi po analitični poti izračunamo in pridemo preko vrednosti delovne, jalove moči in nazivne moči do medfaznih efektivnih vrednosti. I 3 S BR 35,47 10 VA U 19, , VN 02 VN A I S BR 3 U 3 35,47 10 VA 3 51, 325,1 V NN 43 faz.max A 19
20 Slika 9: Medfazna maksimalna vrednost napetosti pred TR in maksimalna fazna napetost za TR 20
21 Slika 10: Medfazna maksimalna vrednost toka pred TR in maksimalna fazna vrednost toka za TR 2.5 ODZIV TESTNEGA OMREŽJA V PRIMERU OKVARE (PREHODNI POJAV) Trifazni zemeljski kratki stik Pri trifaznem KS imamo opravka s simetrično obremenitvijo treh faz, zato so na mestu okvare vse tri napetosti enake nič. V primeru simulacije kratkostičnih tokov računamo zgolj za en vodnik. Vsi ostali kratki stiki so nesimetrični. V okolici odcepa voda proti bremenu Brege opazimo številna drevesa, ki potencialno ogrožajo daljnovode. Predpostavili bomo padec drevesa na vse tri fazne vodnike in opazovali odzive toka in napetosti v primeru odpovedi zaščite, ki bi preprečila nadaljnjo škodo. Napako trifaznega kratkega stika smo nastavili med intervalom (0,03 s 0.12 s), na kar bo sledil izklop sistema v intervalu (0.12 s - s). 21
22 Slika 11 prikazuje odziv napetosti in toka pred transformatorjem Brege v primeru tri faznega kratkega stika. V trenutku trifaznega kratkega stika pride do izpada električne energije (U 0 V), kar se izkaže pri vseh obravnavanih bremenih. V trenutku popolnega izklopa sistema (0,12 s) opazimo, da prihaja do prenapetosti v kratkem časovnem oknu in nato upada na vrednost (U=0 V). Pri meritvi toka vse do periode časa 0,03 s obratuje v normalnem obratovalnem stanju (na sliki ni natančno razvidno zaradi velike amplitude kratkostičnega toka) in v trenutku padca drevesa na daljnovod, razberemo visok udarni tok, ki predstavlja temensko vrednost kratkostičnega toka. Njegova vrednost je mnogokratnik nazivnega toka, in v našem primeru znaša približno 2300 A. Vrednost kratkostičnega toka aperiodično pada, vse dokler sistem ne izklopi omrežje, kjer nato v t=0,12 s pade na vrednost I=0 A. Vrednost udarnega toka lahko poškoduje kablovod in transformator. V kolikor bi se pojavila velika vrednost toka (Ik) v transformatorju, bi prišlo do obloka, kjer bi nato pričelo olje vreti. Z vrenjem olja bi nastajal plin, ki bi v reakciji s kisikom eksplodiral. Lahko ugotovimo, da je zaščita, ki prepreči (prenapetostni odvodnik, VN varovalke, ozemljitve) vstop kratkostičnega toka, izjemnega pomena. 22
23 Slika 11:Prikaz odziva napetosti in toka pred transformatorjem Brege v primeru trifaznega zemeljskega stika Na sekundarni strani transformatorja in pred bremenom Brege (slika 12) opazimo, da je odziv napetosti na sekundarni strani TR podobno kot na primarni strani. Pri vrednosti toka pa lahko očitamo, da nimamo več opravka z udarnim tokom, kajti sekundarno stran transformatorja imamo posredno ozemljeno z uporom (R=2.5 Ω). Slika 13 prikazuje ozemljitev transformatorske postaje Brege, kjer imamo na sekundarni strani v zvezdišču majhno upornost in ta povzroči, da steče majhen tok, ki je dovolj velik da omejimo vrednost kratkostičnega toka. 23
24 Slika 12:Prikaz odziva napetosti in toka za transformatorjem Brege v primeru trifaznega zemeljskega stika Slika 13: Ozemljitev transformatorja Brege (Dyn5) 24
25 2.5.2 Vklop transformatorske postaje Neprestana izklapljanja ob manjših spremembah toka vodijo v nezanesljivo napajanje. Rešitev je mogoča ob uvedbi Petersenove tuljave skupaj z uporom. Tuljava bi omogočila, da se bi tok zmanjšal (ne bi bilo izklopa). Če pa ne bi zmogla zmanjšati, pa bi upor zmanjšal tok in izklopil napajanje. Pri vklopu transformatorja se pojavi značilen drugi harmonik. Transformator Mrtvice bomo vključili v omrežje pri 0,02 s in nato opazovali odziv toka pred in za transformatorjem ter moči pred porabnikom (Mrtvice). Za čas simulacije smo izbrali 0,35 s. Odzivi so prikazani na slikah 14 in 15. V času pred vklopom so tokovi in moči enaki 0, nakar ob vklopu transformatorja signali skokovito narastejo. Na sliki 14 vidimo strmo čelo toka, ki se izniha po 0.1 s in preidejo v stacionarno obratovalno stanje t.i. trajno območje. Tudi moč na sliki 15 se izniha in v stacionarnem času pokaže vrednost približno 14 kw. Slika 14: Odziv toka ob vklopu transformatorja na primarni in sekundarni strani 25
26 Slika 15: Odziv moči ob vklopu transformatorja na sekundarni strani 26
27 Zaključek Seminar predstavlja pomembne parametre za določitev modela voda, transformatorja, bremen in kablovodov, ki smo jih uporabili za sestavo dinamičnega modela dela omrežja Krško polje. V nadaljevanju smo analizirali Ferarantijev efekt in padec napetosti na vodu ter ugotovili, da so odzivi v okvirih pričakovanj, kar pomeni, da je vod dobro dimenzioniran in ne preobremenjen v času obravnave. v zadnjem sklopu smo ugotavljali odzive napetosti in toka ob trifaznem kratkem stiku ter vklopu transformatorja Mrtvice v omrežje. Potrdili smo dejstva (velik udarni tok povzroči eksplozijo transformatorja), da igra zaščita izjemno pomembno vlogo pri varovanju opreme in nemotenem obratovanju. V realnem svetu se pojavlja ogromno potencialnih vzrokov za okvare na trasi Krško polje, vendar vseh ni bilo mogoče vpeljati v obravnavo. V praktični uporabi so dinamični izračuni zelo primerno ogrodje za raziskave in analio razmer v električnih distribucijskih omrežjih. Z njeno pomočjo je moč določiti napetosti in tokove v omrežju ob različnih obratovalnih stanjih. Ti podatki nam lahko pomagajo pri izbiri in nastavitvi zaščitnih relejev. Tudi v konkretnem primeru odcepa daljnovoda Krško polje so simulacije prinele nova spoznanja, predvsem glede razmer ob kratkih stikih, padcih napetosti Vprašanja? 1. Zakaj je pomembno, da dobro poznamo dinamične razmere (prehodni pojavi) v omrežjih? Dobro poznavanje pripore k učinkovitem vodenju in načrtovanju sistema. Tako lahko preprečimo nepotrebne izpade omrežja in tako dvignemo kvaliteto oskrbe električne energije 2. Od česa je odvisna natančnost dinamičnih odzivov modela? Odvisna od strokovnjaka, ki se na zadevo spozna. Model sestavi strokovnjak (elektrotehnik, fizik itn.), ki obvlada svojo stroko. Matematični model je model, ki povezuje vhod in izhod sistema, dobimo pa ga s pomočjo empiričnega ali teoretičnega modeliranja. Model lahko rešujemo po analitični (za lažje modele, časovno zamudno) ali po numerični (primerno za vse modele) poti. Vse skupaj lahko rešujemo tudi v 27
28 programskem paketu Matlab. Bolj kot bomo natančni, več podatkov kot bomo zavzeli, bolj se bomo približali realnem odzivu. 3. Kaj so prednosti simulacij (programski paketi), v primerjavi z dejanskimi meritvami na terenu? Meritve predstavljajo grob poseg v omrežje. Potrebovali bi tudi opremo, in čas za izvedbo poskusov ter dejstvo, da prav pri vseh primerih obnašanja omrežja nikoli ne moremo izmeriti. Vendar kot smo že ugotovili, je odlična alternativa meritvam, digitalna simulacija programskih paketov. Te potekajo s pomočjo ustreznega sestavljenega modela omrežja (v našem primeru trase Krško polje) na računalniku in tako nimajo vpliva na samo omrežje. 4. Zakaj je poznavanje dinamike pomembno? Poznavanje dinamike je pomembno, ker na podlagi odzivov lahko nastavimo zaščito, ki igra odločilno vlogo pri neprestani oskrbi z električno energijo Domača naloga: V programskem paketu Matlab sestavite enostavno (izmišljeno) omrežje, kjer nato dodajajte različne motnje in opazujete amplitudne vrednosti dinamičnih odzivov sistema. 28
29 3 Viri [1] BIZJAK, Grega. Dinamični izračuni razmer v srednjenapetostnih omrežjih. V: ZAJC, Baldomir (ur.). Zbornik sedme Elektrotehniške in računalniške konference ERK '98, september 1998, Portorož, Slovenija. [2] Detela A., Nikola tesla: Moji izumi, My Inventions, Sanje, Ljubljana: [3] Voršič J., Zorič T., Horvat M., Izračun obratovalnih stanj v elektroenergetskih omrežjih, Univerza v Mariboru:, računalništvo in informatiko, Maribor: [4] Duncan Glover J., Mulukulta S. Sarma and Thomas J. Overbye, Power systems analysis and design (Fourth edition), United States of America [5] Razpet A., Elektroenergetski sistemi, Tehniška založba Slovenija, Ljubljana:1997. [5] Papič I. in Žunko P., Elektroenergetska tehnika 1, Univerza v Ljubljani: Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana: [6] Štumberger G. in Deželak K., Prehodni pojavi v EES: Primer zelo poenostavljenega modela zgornje dravske verige, Maribor: Dosegljivo na: [ ]. 29
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationAlgoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij
26. MEDNARODNO POSVETOVANJE»KOMUNALNA ENERGETIKA 2017«J. Pihler Algoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij MIHAEL SKORNŠEK & GORAZD ŠTUMBERGER 39 Povzetek
More informationVIBRACIJE IN HRUP TRANSFORMATORJA
VIBRACIJE IN HRUP TRANSFORMATORJA Peter TARMAN peter.tarman@kolektor.com Miha NASTRAN miha.nastran@kolektor.com Povzetek Članek obravnava pristop Kolektor Etre pri raziskavah hrupa transformatorjev. Predstavljeni
More informationSISTEMSKA OBRATOVALNA NAVODILA ZA PRENOSNI SISTEM ELEKTRIČNE ENERGIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
Na podlagi petega odstavka 144. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/2014) ELES, d.o.o., kot izvajalec gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosa električne energije, po pridobitvi
More informationVladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11
Vladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11 Sestavljeno v Ljubljani, 04.10.2011 OPIS SP NAPRAV KOT NOVEGA PRISTOPA PRI RAVNANJU S TEKOČO VODO Vsi ljudje, ki so seznanjeni s problematiko
More informationVzpostavitev električnega napajanja področja Postojne v izrednih razmerah
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Boštjan Prelc Vzpostavitev električnega napajanja področja Postojne v izrednih razmerah Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Mentor: prof.
More informationCommissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.
LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -
More informationSPROTNO UVAŽANJE PODATKOV IZ ODJEMALCA SPLETNEGA POKRA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Boštjan Krajnc SPROTNO UVAŽANJE PODATKOV IZ ODJEMALCA SPLETNEGA POKRA DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More information1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:
1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FIZIKA-MATEMATIKA MONIKA HADALIN
More informationUticaj parametara PID regulatora i vremenskog kašnjenja na odziv i amplitudno-faznu karakteristiku sistema Simulink
LV6 Uticaj parametara PID regulatora i vremenskog kašnjenja na odziv i amplitudno-faznu karakteristiku sistema Simulink U automatizaciji objekta često koristimo upravljanje sa negativnom povratnom vezom
More informationEduroam O Eduroam servisu edu roam Uputstvo za podešavanje Eduroam konekcije NAPOMENA: Microsoft Windows XP Change advanced settings
Eduroam O Eduroam servisu Eduroam - educational roaming je besplatan servis za pristup Internetu. Svojim korisnicima omogućava bezbedan, brz i jednostavan pristup Internetu širom sveta, bez potrebe za
More informationSistemi za podporo pri kliničnem odločanju
Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je
More informationDoločanje tehničnega stanja odklopnikov s pomočjo AFNIS neuro-fuzzy sistema
Določanje tehničnega stanja odklopnikov s pomočjo AFNIS neuro-fuzzy sistema Leon Maruša 1, Lovro Belak 2, Robert Maruša 2 1 Univerza v Mariboru: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
More informationA TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -
Keyboard ITRO South erican Dance (q = ca. 80) TI,DIOS ( re God)....... the Se - the.. m Bilingual Spanish nglish.. % % Text: Spanish: Rosa María Icaza, VI, 1999, Mexican erican ultural enter. rights reserved.
More informationA TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All
TI,DIOS ( re God) INTRO South erican Dance (q = ca 80) # %? Bilingual Spanish nglish? RFRIN: 1st time: ; reafter: Soprano/Melody F lto Tenor m claim ce - claim you; mos; you; Dios, Dios, God, J J Text:
More informationNUMERIČNA SIMULACIJA S TOKOM GNANE HIDROKINETIČNE TURBINE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Bojan SMOGAVEC NUMERIČNA SIMULACIJA S TOKOM GNANE HIDROKINETIČNE TURBINE Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo
More informationUČINKOVITOST NAČRTOV PREISKOVANJA IZBRANEGA OBMOČJA Z GEORADARJEM GLEDE NA NATANČNOST IN PORABLJEN ČAS
UČINKOVITOST NAČRTOV PREISKOVANJA IZBRANEGA OBMOČJA Z GEORADARJEM GLEDE NA NATANČNOST IN PORABLJEN ČAS Diplomski seminar na bolonjskem študijskem programu 1. stopnje Fizika Rebeka Fakin Mentor: doc. dr.
More informationSEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL
SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL Avtorica: Manca Štrajhar Mentorja: prof. Lučka Kajfež Bogataj in Andrej Ceglar Ljubljana, april 2009 POVZETEK V seminarju je predstavljem model SIMPEL in
More informationPravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN)
Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi 4. ZELENJADARSKI
More informationOCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationProgramski paket Gredos Gredos 10.0 software package
Programski paket Gredos 10.0 Tomaž Mohar inštitut Milan Vidmar Hajdrihova 2, Ljubljana E-mail: tomaz.mohar@eimv.si Golob Jože inštitut Milan Vidmar Hajdrihova 2, Ljubljana E-mail: joze.golob@eimv.si Leon
More informationDigital Resources for Aegean languages
Digital Resources for Aegean languages Objectives: Make digital texts available to: researchers non-specialists broader audience Keep editions updated Analysis tools: deciphering, linguistic analysis:
More informationELEKTRODISTRIBUCIJE SLOVENIJE
3. STRATEŠKA KONFERENCA ELEKTRODISTRIBUCIJE SLOVENIJE 2017 Torek, 4. april 2017, Grand hotel Bernardin, Portorož Digitalna transformacija slovenske elektrodistribucije 2 GIZ - distribucije električne energije,
More informationTehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matej Žebovec Tehnologiji RFID in NFC in njuna uporaba DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EVALVACIJA ORODIJ ZA AVTOMATSKO TESTIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME Ljubljana, oktober 2005 Vladimir Ljevaja IZJAVA Študent Vladimir Ljevaja izjavljam,
More informationSummi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.
Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra
More informationPodešavanje za eduroam ios
Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja
More informationANALIZA UČINKOV SISTEMA NAPREDNEGA MERJENJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (AMI) V SLOVENSKEM DISTRIBUCIJSKEM EES
E L E K T R O I N { T I T U T M I L A N V I D M A R I n [ t i t u t z a e l e k t r o g o s p o d a r s t v o i n e l e k t r o i n d u s t r i j o L j u b l j a n a ANALIZA UČINKOV SISTEMA NAPREDNEGA
More informationNAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
More informationCJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA
KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces
More informationHIDRAVLIČNO MODELIRANJE OBRATOVANJA HIDROENERGETSKEGA OBJEKTA
T.PREŠEREN, F. STEINMAN Tanja PREŠEREN * prof. dr. Franci STEINMAN ** izr. prof. dr. Roman KLASINC *** mag. Leon GOSAR **** - 88 - POSLEDICE IZGRAGNJE HIDROENERGETSKIH HIDRAVLIČNO MODELIRANJE OBRATOVANJA
More informationDEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ
INTRODUCTION 4? 4? 4 4? q = c 72? 7? SAMPLE From the repertoire of the International Federation of Little Sgers (Foederatio Internationalis Pueri Cantores, FIPC) Bibliorum Sacrorum nova vulga editio Eng
More informationREORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO
More informationTa knjiga se osredotoča na paralelne flux magnetomere, ki imajo na splošno boljše parametre.
FLUXGATE senzorji Fluxgate senzorji merijo magnitudo in smer DC ali nizkofrekvenskega AC magnetnega polja v razponu približno 10-10 do 10-4 T. Osnovni princip je ilustriran na sliki 3.1. Mehki magnetni
More informationKASKADNA REGULACIJA TEMPERATURE
ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA ELEKTROTEHNIKO IN KEMIJO KASKADNA REGULACIJA TEMPERATURE (Raziskovalna naloga) Mentor: Gregor Kramer Avtorja: Gregor Meterc Aleksander Žibret Celje, marec 2008 KAZALO
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationUPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA
mag. Irena KOPAČ * - 182 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA UVOD Integrirano
More informationKaj je dobro vedeti pri izdelavi tematskih kart Osnove tematske kartografije
Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo Kaj je dobro vedeti pri izdelavi tematskih kart Osnove tematske kartografije Vladimir Drozg, Maja Hadner Maribor, oktober 2016 KAZALO 1 Uvod..
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationOMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS)
OMREŽNA SKLADIŠČA PODATKOV (NAS) SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU STROKAVNA INFORMATIKA IN STATISTIČNE METODE VREDNOTENJA ŠTUDENTKA: Barbara Fras MENTOR: Matej Zdovc CELJE, MAJ 2009 kazalo 1. UVOD... 3 2.
More informationMilan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,
More informationKAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,
More informationHalina, Hesus. (Advent) œ N œ œ œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ. œ œ. C F G7sus4. œ. # œ œ J œ œ œ J. œ œ. J œ. # œ. # œ œ œ
2 Rene B avellana, S Keyboard INTRO/INAL (e = 144 152) Œ % RERAIN Slower (e = ca 92) Soprano % Alto Tenor Bass Ha - /E Slower (e = ca 92) li - na, He-sus, Ha - (Advent) 7 7sus4 # E/ # # # 7 7 Eduardo P
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationvozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable
vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationIZDELAVA OCENE TVEGANJA
IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta
More informationNadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Geodezija, Smer za prostorsko
More informationStrategija razvoja družbe
številka 44 / december 2014 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA Intervju tehnični direktor Stane Koprivšek Strategija razvoja družbe Revitalizacija
More informationKATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDLEK ZA FIZIKO. Podiplomski program: Fizikalno izobraževanje. Matej Rožič.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDLEK ZA FIZIKO Podiplomski program: Fizikalno izobraževanje Matej Rožič Razumevanje konceptov dela, energije in opazovanega sistema za telesa, ki
More informationIzbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije
Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3
More informationKLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST POSTAVITVE MALE SONČNE ELEKTRARNE Ljubljana, september 2010 JAKA ŠTIGLIC IZJAVA Študent Jaka Štiglic izjavljam, da sem avtor
More informationUČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationAVTONOMNI SISTEM ZA OSKRBO TOPLOTNE ČRPALKE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
AVTONOMNI SISTEM ZA OSKRBO TOPLOTNE ČRPALKE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentorica: Lektorica: Klemen Žveglič visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
More informationThomas Tallis Mass for 4 voices
homas allis Mass for voices G-Lbl dd. M 1780-5 Edited for choir by effrey Quick homas allis: Mass in voices Edition by effrey Quick his is a practical edition meant to make this mass possible for mixed
More informationV šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.
UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo
More informationAKCIJSKI NAČRT SRIP ACS+
AKCIJSKI NAČRT STRATEŠKEGA RAZVOJNO INOVACIJSKEGA PARTNERSTVA NA PODROČJU MOBILNOSTI SRIP ACS+ Poslovno razvojna strategija 2017 2020 Ver.2 Junij 2017 Dokument pripravili: Tanja Mohorič, Dunja Podlesnik,
More informationInformatika v medijih
4.2. Analiza IS tehnike zajema zahtev. Razvoj IS Osnove razvoja IS je treba poznati, če želimo aktivno sodelovati pri uvedbi IS na področju, s katerim se ukvarjamo. Razvoj IS pomeni celotno pot od ideje
More informationUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Zaključna naloga Reprodukcija dejanskega okolja v virtualno resničnost s pomočjo para kamer ter Google Cardboard
More information22 TRANSPORT TRANSPORT
22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT
More informationPODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:
More informationSistemski pogled na oskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Franci Rus Sistemski pogled na oskrbo z električno energijo iz sončnih elektrarn Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: prof. dr. Rafael
More informationUČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Nina POLAJNAR KUMŠE UČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 12 UNIVERZA
More informationDEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Magistrsko delo DEJAVNIKI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU JAGROS, D. O. O. Factors of stress in the workplace in the company Jagros, d. o. o.
More informationPODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju)
Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Šegova ulica 112 8000 Novo mesto PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju) Avtorica: Tanja JERIČ, dipl. inž. rač. in inf. Novo mesto,
More informationPOGAJANJA V LOGISTIKI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Suzana Gradišnik POGAJANJA V LOGISTIKI magistrsko delo Celje, oktober 2014 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Suzana Gradišnik POGAJANJA V LOGISTIKI magistrsko
More informationVroče na trgu z emisijskimi kuponi
številka 59 / september 2018 JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA Ko elektrarni zmanjka elektrike Vroče na trgu z emisijskimi kuponi Pogovor z Janjo
More informationDojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationPOGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni
More informationStanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014
revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna
More informationBiznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije
Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant
More informationReprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deja Štaher Reprezentacija Romov na spletnih novičarskih portalih Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Deja Štaher
More informationMagnetometri. Žiga Lausegger. Pedagoška fakulteta Ljubljana
Magnetometri Žiga Lausegger Pedagoška fakulteta Ljubljana 13. 2. 2010 Kazalo vsebine 1. Uvod... 3 2. Fluxgate magnetometri... 3 2.2. Dvojedrni Fluxgate magnetometri... 4 2.3. Krožni Fluxgate magnetometri...
More informationE X C E L L E N C E I N S A C R E D C H O R A L M U S I C. Puer Natus in Bethlehem. A Child Is Born in Bethlehem. Arranged by Robert G.
30140893 Arr Robert G arrell 30140894 (PD) SATB Choir and Organ E X C E L L E N C E I N S A C R E D C H O R A L M S I C A Child Is Born in Bethlehem Arranged by Robert G arrell ROM THE COLLECTION God Be
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Carmen Rajer Analiza oskrbe starejših na domu Center za socialno delo Krško Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationSTARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA
More informationKvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji
Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:
More informationCJENOVNIK KABLOVSKA TV DIGITALNA TV INTERNET USLUGE
CJENOVNIK KABLOVSKA TV Za zasnivanje pretplatničkog odnosa za korištenje usluga kablovske televizije potrebno je da je tehnički izvodljivo (mogude) priključenje na mrežu Kablovskih televizija HS i HKBnet
More informationštudentski most: ISSN c x
študentski most: ISSN c505-737x OPIS LESENEGA MOSTU Leseni most na naslovnici povezuje vasi iz levega in desnega brega funkcijo in jo bo vse do postavitve novega mostu, ki bo najverjetneje betonski. UVODNIK
More informationNadzorni in informacijski sistem vodenja Petrol energetika PE Hrastnik
Nadzorni in informacijski sistem vodenja Petrol energetika PE Hrastnik Samo Kreže, Denis Potrbin Rudis d. d. Trbovlje Trg revolucije 25b; 1420 Trbovlje samo.kreze@rudis.si; denis.potrbin@rudis.si Supervisory
More informationREVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018
REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA ŠTEVILKA 6/2018 WWW.NAŠ-STIK.SI srečno 2019 naš Stik 3 UVODNIK Zanesljivo v novo desetletje Brane Janjić urednik revije Naš stik Upravičeno smo lahko ponosni, da
More informationInformacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer
More informationAlma Nemes. Transcribed from several period publications. - ma Ne - mes. w œ w. Ne - mes. w w w w. - mes, quae di - ce - re Cy - pris
SOPRANO ALTO TENOR BASS 4 2 4 2 4 2 4 2 - - ma Ne - s - ma Ne - s so - la ma Nes Transcribed from sever period publications # - - ma Ne - - s # Orlando di Lasso (c. 1532-1594) # - ma Ne - s so - la œ #
More informationPOVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod
More informationČarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki
Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationVISOKOVODNI VAL ZARADI SAMODEJNEGA ODPRTJA ZAPORNICE NA HE MAVČIČE
116 prof. dr. Rudi RAJARmag. Andrej KRyŽANOWSK.I** VISOKOVODNI VAL ZARADI SAMODEJNEGA ODPRTJA ZAPORNICE NA HE MAVČIČE VSEBINA Sedmega marca 1993 se je na HE Mavčiče samodejno odprla ena od zapornic, kar
More informationPoslovanje skupine v letu Naše štromarke. 120 let elektrifikacije. Zmagovalci v plezanju na drog
ISSN 2232-5409 INTERNO GLASILO SKUPINE ELEKTRO LJUBLJANA LETO XVI JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 1/2 Poslovanje skupine v letu 2015 Naše štromarke 120 let elektrifikacije Zmagovalci v plezanju na drog www.elektro-ljubljana.si
More informationPriprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook. Preparing Images and Beting with the Program SMART Notebook
INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook Preparing Images and Beting with the Program
More information