Nove cene oskrbe s pitno vodo ter odvajanje odpadnih voda za javne službe

Size: px
Start display at page:

Download "Nove cene oskrbe s pitno vodo ter odvajanje odpadnih voda za javne službe"

Transcription

1 GLASILO OBČINE SEŽANA LETNIK XVIII ŠTEVILKA 3 JUNIJ TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA Nove cene oskrbe s pitno vodo ter odvajanje odpadnih voda za javne službe Javni razpis za dodelitev denarnih spodbud iz občinskega proračuna učencem, dijakom in študentom v občini Sežana za leto 2016 Skriti odtenki Krasa v Kosovelovem domu Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana gostiteljica treh državnih tekmovanj v znanju 60. obletnica košarkarskega kluba v Sežani

2 Poletni kino na Krasu Sežana KOSOVELOV DOM SEŽANA AMFITEATER sreda, ob Utrip ljubezni, r. Boris Petković, Slovenija, 2015 MLADIFEST 2016 sreda, ob Deckument, r. Matej Lavka, Primož Jambrek, Nina Vrhovec, Andro Kajzer, Miha Brodarič, Slovenija, 2015 MLADIFEST 2016 sreda, ob filmski maraton kratki filmi produkcije Stara gara, 2015: Ljubezen na strehi sveta, r. Jan Cvitkovič; Mali princ, r. Matej Peljhan; Stopnice, r. Miroslav Mandić; Sistemske napake, r. Siniša Gačić; Sprava, r. Janez Burger Šiška Deluxe, r. Jan Cvitković, Slovenija, 2015 Idila, r. Tomaž Gorkič, Slovenija, 2015 sreda, ob Terra Magica, r. Jure Breceljnik, Slovenija, 2015 sreda, ob Škocjanska okapn'ca jama in poti njenih raziskovalcev, p. Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, 2015 predfilm Vodni krog, r. Ciril Mlinar Cic, Slovenija, 2015 sreda, ob Zenit (Zvizdan), r. Dalibor Matanić, Hrvaška/Srbija/Slovenija, 2015 sreda, ob Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo, r. Miha Knific, Slovenija, 2015 Predvajanja bodo v amfiteatru Kosovelovega doma Sežana. Če bo vreme slabo, pa bodo predvajanja v Veliki ali Srednji dvorani. Vstopnine ni. Za natančne informacije glej spletno stran Divača MUZEJ SLOVENSKIH FILMSKIH IGRALCEV LETNI KINO 20 let Slovenske kinoteke petek, ob / Poklon Mileni Zupančič Vdovstvo Karoline Žašler, r. Matjaž Klopčič, Slovenija (Jugoslavija), 1976 petek, ob Jules in Jim (Jules et Jim), r. François Truffaut, Francija, 1962 petek, ob Dvoriščno okno (Rear Window), r. Alfred Hitchcock, ZDA, 1954 petek, ob Kdo neki tam poje (Ko to tamo peva), r. Slobodan Šijan, Srbija (Jugoslavija), 1980 petek, ob Casablanca, r. Michael Curtiz, ZDA, 1942 petek, ob Boemsko življenje (La Vie de bohème), r. Aki Kaurismäki, Francija/Italija/Švedska/Finska/Nemčija, 1992 petek, ob Pod udarom zakona (Down by Law), r. Jim Jarmusch, ZDA, 1986 petek, ob Trojčice iz Bellevilla (Les Triplettes de Belleville), r. Sylvain Chomet, Francija/Belgija/Kanada, 2002 Filmi bodo predvajani s 35 mm filmskega traku s slovenskimi podnapisi. Vstopnica za kino predstavo pod zvezdami velja tudi kot vstopnica za ogled Muzeja slovenskih filmskih igralcev. V primeru dežja ali burje program Letnega kina Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači odpade za natančne informacije na dan dogodka glej spletno stran Kinoteke ( in Muzeja slovenskih filmskih igralcev ( Projekcija v okviru prireditve Poklon Mileni Zupančič je brezplačna, vstopnina za ostale projekcije se obračunava po veljavnem ceniku.

3 25 let čas od 25. junija 1991, ko je Slovenija postala samostojna država. Ob tej priložnosti iskreno čestitam vsem občankam in občanom Občine Sežana. Župan Davorin Terčon s sodelavci Zadnji meseci so minili zelo hitro. In vsi smo, sodeč po številnih dogodkih v našem okolju, hoteli prelisičiti čas, čeprav je, baje, to nemogoče. Kazalo je, da nam uspeva. A pogled v ogledalo nam kaže drugačno podobo. Če se vam zdi, da ogledalo laže, vam prišepnem, da to ne drži. Lahko lažemo sami sebi ali drugemu, ogledalu ne moremo. Ogledalo razkriva tudi tisto, kar je bilo nam skrito. Vprašanje je le, ali znamo prebirati, kar nam sporoča. Mogoče da. Mogoče ne. No, ogledalo ima tudi več oblik. Ni nujno, da je to, kar pravi slovar: predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoča kovinska plast. Ogledalo je lahko izraz na obrazu mojega sogovorca ali pa ulica, ki sem ji hotela dati ime. Lahko je jutro ali zadnja novica v njem. Ogledalo je naše ravnanje v nekem trenutku, odziv na nek dogodek, ki smo mu ali nismo bili priča. Ogledalo je padlo drevo ali bolje zgodba, ki se me je dotaknila. Ali pa ne. Je ploskev, ki odbija. Edina, ki se ne spreminja, tako kot se mi. In kaj ima čas pri tem? Nič, pravzaprav. Čas se izkrivlja, lomi, napreza in na neki točki pokaže resnice. Ker resnica ni ena sama. Več jih je in vse so prave. Ena od resnic je tudi ta, da s časom lahko upravljamo. Ali je potem smiselno, da govorimo, kako nam ga zmanjkuje, ker to ni res. Edino časa je dovolj. Ko bi le znali res ravnati z njim! V resnici ga uporabljamo kot izgovor za lastno neučinkovitost. Lahko pa bi ga imeli veliko. Če bi prevrednotili vrednote tiste v sebi in se ukvarjali zgolj s sabo in ne z drugimi bi nam uspelo. Mogoče tudi z lažjo. Če ogledalu zamenjamo ime, se nam zdi, da se je spremenila njegova vloga. Torej naj bo zrcalo, zrcalce, špegu. Naj bo naš spremljevalec, v katerem bomo vsak dan znali razbrati pravo resnico. In takrat bomo drug drugemu človek. mag. Magdalena Svetina Terčon Odgovorna urednica: mag. Magdalena SVETINA TERČON Namestnica odgovorne urednice: Ivica PODGORŠEK Člani uredniškega odbora: doc. dr. Mojca KOMPARA, Jelka GRMEK, Barbara HUSU, Anet Jagodič in Pavel SKRINJAR. Lektorica: mag. Magdalena Svetina Terčon (razen oglasnih sporočil) Tisk: Dušan Luin, s. p., Sveto 58, 6223 Komen Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Število izvodov: 5100, Sežana, junij 2016 Glasilo je vpisano v Razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 388. ISSN Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite na tel. št.: 05/ , glasilo@sezana.si, Petra Arko Kovačič. Slika na naslovnici: arhiv TIC Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na glasilo@sezana.si. Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. Uvodnik 1

4 Iz občinske uprave seja Občinskega sveta Občine Sežana SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI 1. Sklep o določitvi cene programov javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec Sežana od ; 2. Sklep o neuveljavljanju predkupne pravice za odkup 20 % deleža Slovenete, d. o. o., Sežana v Inkubatorju, d. o. o., Sežana in izdaji soglasja Inkubatorju, d. o. o., za nakup tega deleža; 3. Zaključni račun proračuna Občine Sežana za leto 2015; 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Območna razvojna agencija ORA Krasa in Brkinov; 5. Sklep v zvezi z izgradnjo cestišča na delu ulice Avgusta Černigoja in pločnika na Lipiški cesti v Sežani; 6. Sklep o izdaji soglasja javnemu zavodu Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana k razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki; 7. Poročilo o opravljenem nadzoru v letu 2015 nad porabo sredstev Inkubatorja, d. o. o., Sežana za leto 2014 seznanitev; Gradivo k točkam dnevnega reda, ki jih je Občinski svet Občine Sežana obravnaval na 11. redni seji dne , je dostopno na spletni strani Občinska uprava 12. seja Občinskega sveta Občine Sežana SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI 1. Osnutek Strategije lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino Krasa in Brkinov za programsko obdobje seznanitev; 2. Sklep o izdaji soglasja k številu in vrsti oddelkov ter sistemizaciji delovnih mest v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Vrtec Sežana v šolskem letu 2016/2017; 3. Sklep o potrditvi cene storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode ter cene storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami in določitvi subvencije med potrjeno in zaračunano ceno v občini Sežana; 4. Sklep o potrditvi cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo in določitvi subvencije med potrjeno in zaračunano ceno v občini Sežana; 5. Odlok o rebalansu 1 proračuna Občine Sežana za leto 2016; 6. Odlok o spremembah 1 Odloka o proračunu Občine Sežana za leto 2017; 7. Sklep o izdaji soglasja k zadolžitvi družbe Inkubator, d. o. o., Sežana; 8. Sklepi v zvezi s prometom nepremičnin: - Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 1183/5, k. o. Krajna vas; - Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nepremičninah parc. št. 2309/7, k. o. V Sežani tudi v letu 2016 ostajamo prostovoljstvu prijazno mesto Križ in parc. št. 1637/4, k. o. Merče; - Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah parc. št. 6084/74, št. 6084/10 in št. 6084/113, vse k. o. Sežana; 9. Sklep o spremembi sklepa o podpori projekta Vodna postaja na Chelsea Flower Showu 2015; 10. Poročilo o zaključku ureditve zelenice pred pošto v Sežani seznanitev. Gradivo k točkam dnevnega reda, ki jih je Občinski svet Občine Sežana obravnaval na 12. redni seji dne , je dostopno na spletni strani Občinska uprava Slovenska filantropija je 19. maja 2016 v Slovenskih Konjicah že tretje leto zapored gostila prostovoljce iz vse Slovenije. V okviru Nacionalnega tedna prostovoljstva je podelila številna priznanja in nazive najodličnejšim na področju prostovoljstva. Podelitev priznanj je tudi tokrat potekala v različnih kategorijah, in sicer: Naj prostovoljec v javni upravi, Junaki našega časa in Prostovoljstvu prijazno mesto. Občina Sežana, ki je naziv prostovoljstvu prijazno mesto dobila že v letu 2015, ga je v letošnjem letu ponovno potrdila, tako kot še devet občin. Desetim prosto-

5 voljstvu prijaznim občinam so se letos pridružile štiri nove, ki so naziv prejele prvič. Poleg Sežane so tokrat naziv potrdile tudi občine Slovenske Konjice, Vojnik, Velenje, Ljubljana, Črna na Koroškem, Gornja Radgona, Krško, Ravne na Koroškem ter Škofja Loka. Prvič pa so priznanje prejele občine Hrpelje-Kozina, Žalec, Kamnik in Radlje ob Dravi. Za pridobitev oziroma potrditev naziva so občine morale izpolnjevati številne kriterije, kot so število prostovoljskih organizacij, ki jih je občina finančno podprla v letu 2015, upoštevanje prostovoljskega dela kot lastnega deleža sofinanciranja projektov, sodelovanje pri Dnevu za spremembe, Festivalu prostovoljstva ali drugih večjih prostovoljskih akcijah, zagotavljanje prostorske infrastrukture za redno delovanje prostovoljskih organizacij, sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami itd. Na Občini Sežana se zavedamo, da je prejeti certifikat plod številnih prostovoljskih aktivnosti na različnih področjih delovanja, ki jih že vrsto let izvajajo prostovoljske organizacije, društva in posamezniki v naši skupnosti. Prostovoljstvo ima za skupnost velik pomen, saj izboljšuje kakovost življenja v družbi, brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani ali potisnjeni ob rob, ter predstavlja dodano vrednost delovanju služb in institucij. Ne nazadnje pa prostovoljstvo krepi tudi odgovornost do okolja in soljudi. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, ki v lokalno okolje vnašate skrb, trud in ne nazadnje svoj prosti čas ter tako pomagate graditi naše skupno dobro. Besedilo: Občinska uprava Sliki: arhiv Slovenske filantropije Svet krajevnih skupnosti v občini Sežana se je sestal na tretji seji V petek, 13. maja 2016, so se predsednice in predsedniki krajevnih skupnosti v občini Sežana sestali na svoji tretji redni seji. Tokratna seja je potekala v Kazljah. Na srečanju s predstavniki posameznih krajevnih skupnosti, kjer so se županu Davorinu Terčonu pridružili tudi oba podžupana in sodelavci iz občinske uprave, je bila osrednja tema financiranje krajevnih skupnosti. Z rebalansom proračuna se namreč skupna višina sredstev, namenjena krajevnim skupnostim, povečuje s EUR na skupno EUR. Obseg sredstev za delovanje krajevnih skupnosti se je z rebalansom tako povečal za EUR. Na povečanje finančnih načrtov pri posameznih krajevnih skupnostih je vplivala poravnava obveznosti, ki so jih posamezne krajevne skupnosti prevzele leta 2015, in prenos sredstev, ki jih krajevne skupnosti niso porabile v lanskem letu. Glede na zaostreno finančno situacijo krajevne skupnosti v preteklih dveh letih niso v celoti realizirale svojih načrtov in nalog, ki so si jih zastavile. Večino neizvedenih aktivnosti bodo v skladu s sprejetimi plani sveti krajevnih skupnosti lahko realizirali v letu Tako bodo krajevne skupnosti glede na svoje programe dela večinoma nadaljevale že začete projekte. Že ob pripravi finančnih programov za leti 2016 in 2017 so skupnosti izkazale največje potrebe po gradnji, rekonstrukciji ali obnovi različnih objektov, ki služijo za zbiranje in druženje občanov, obnovo zidov, vaških in poljskih poti, nakup različne opreme (računalniške in pisarniške, opreme za otroška in športna igrišča ipd.) za potrebe posamezne skupnosti, ureditve vaških jeder, avtobusnih postajališč, otroških igrišč in ostalih investicij. Občinska uprava Skrb za urejanje drevesnega fonda v Sežani V preteklih tednih je odstranitev dreves pred pošto v Sežani razdelila občane na dva nasprotujoča si pola, in sicer zagovornike ureditve parkirišča in nasprotnike odstranitve dreves. Ureditev zelenice in drevoreda v središču mesta Sežana je del vzdrževalnih del na trgu pred pošto, ki poteka postopoma že od leta Čeprav smo bili na Občini Sežana že večkrat opozorjeni na slabo stanje dreves pred pošto, se ureditev prav zaradi zadržkov glede njihove odstranitve doslej ni izvedla. Kljub temu, da so bila drevesa ves čas skrbno sani- tarno obrezovana, se ni bilo mogoče izogniti njihovemu nadaljnjemu propadanju. Glede na to je bila sprejeta odločitev o prenovi drevoreda, torej odstranitev starih dreves in njihova takojšnja nadomestitev z novimi in zdravimi drevesi. Prav zato, da bi omogočili takojšnjo posaditev, je bil potreben korenit poseg. Glede na pripombe skupine občanov na urejanje zelenice pred pošto je župan Davorin Terčon imenoval Komisijo za pridobitev predlogov za ureditev zelenice pred pošto v Sežani, ki jo sestavjajo predstavniki Občine Sežana in predstavniki Civilne iniciative v ustanavljanju Sežana smo tudi mi. Komisijo so sestavljali predsednik Andrej Sila, podpredsednik Igor Tunjić ter člani dr. Lena Marion, Andrej Pirjevec, Ivica Podgoršek, Drago Pirec in Črtomir Pečar. Člani so se sestali 26. aprila 2016 na sedežu Občine Sežana. Potem ko so sklenili konstruktivno razpravo, na kateri so predstavili poglede na problematiko ter proučili različne predloge za ureditev drevoreda, je Komisija sprejela odločitev, da se na zelenico ponovno zasadi drevje, kot je bilo predvideno že pred začetkom Iz občinske uprave 3

6 posega. Za zasaditev sta bili predlagani dve vrsti dreves, in sicer trikrpi javor (Acer monspessulanum) oz. poljski javor ali maklen (Acer campestre), odvisno od dostopnosti na tržišču. Komisija je bila mnenja, da je drevesa potrebno posaditi v čim krajšem času.. Od 10. maja tako trg pred pošto v Sežani, v skladu z načrtom zasaditve, krasi deset novih dreves vrste javor maklen. Vzdrževalna dela na trgu pred pošto bodo v kratkem zaključena s postavitvijo črpalke za električne avtomobile. Z izpolnitvijo naloge, torej s posaditvijo dreves, se je mandat članov Komisije za pridobitev predlogov za ureditev zelenice pred pošto v Sežani zaključil. Vendar pa je bila imenovana nova komisija, ki bo odslej bdela nad urejanjem drevesnega fonda v Sežani. Prva seja Komisije za pridobitev predlogov za urejanje drevesnega fonda v Sežani, ki jo sestavljajo predsednik Andrej Sila, podpredsednik Igor Tunjić in člani Ivica Podgoršek, Edi Fabjan ter Črtomir Pečar, je potekala v četrtek, 19. maja 2016, na sedežu Občine Sežana. Člani so se seznanili s prednostnimi projekti na področju urejanja posameznih delov mesta Sežana (ureditev parkirnega prostora in vhodne ploščadi na pokopališču v Sežani, ureditev parkirišča za Ljudsko univerzo v Sežani, ureditev parkirišča za lekarno v Sežani, ureditev parkirnih površin pri Starem gradu, ureditev parkirišča pri policiji in mestnem stadionu) in z nujnostjo ureditve posameznih drevoredov v mestu, kjer se v neugodnih vremenskih razmerah pojavljajo na cestišču večje odpadle veje. Strinjali so se, da je v Sežani še nekaj 'nevarnih' dreves, čemur smo bili priča nedavno, ko se je zrušilo na videz popolnoma zdravo in ozelenelo drevo, kar terja pregled problematičnih dreves in takojšnje ukrepanje, ne nazadnje tudi z odstranitvijo posameznih dreves, ko ni druge rešitve. Člani Komisije so med razgovorom podali nekaj predlogov za nadaljnje urejanje in se strinjali, da je potrebno pozvati tudi občane, naj pri tem sodelujejo s svojimi predlogi, ki jih lahko posredujejo na elektronski naslov obcina@sezana.si. Besedilo: Občinska uprava in Komisija za pridobitev predlogov za urejanje drevesnega fonda v Sežani Slike: arhiv Občine Sežana Iz občinske uprave V letošnjem letu končno pričetek izgradnje pločnika v naselju Križ Občina Sežana in Ministrstvo za infrastrukturo sta v letu 2015 sklenila Sporazum o sofinanciranju št za ureditev ceste in izgradnjo hodnika za pešce ob regionalni cesti R1-204, odsek 1015 od km do km skozi naselje Križ. Pričetek izgradnje hodnikov za pešce, ureditev avtobusnih postajališč, prehodov za pešce, meteorne kanalizacije in javne razsvetljave je predvidena v letošnjem letu. Ob tem bo Občina Sežana pristopila tudi k izgradnji vodovodnega omrežja ter pripadajočih individualnih priključkov, in sicer na istem odseku, kjer se bodo gradili hodniki za pešce ob regionalni cesti R Za Križ ima Občina Sežana izdelan projekt izgradnje fekalne kanalizacije, in sicer za celotno naselje. K temu projektu se bo pristopilo, ko bo imela Občina Sežana zagotovljena sredstva, za kar bo med drugim poizkusila pridobiti tudi finančna sredstva iz državnih in evropskih razpisov. Fekalna kanalizacija bo potekala na drugem delu cestišča regionalne ceste, kar pomeni, da jo bo občina Sežana lahko izvedla brez bistvenih večjih stroškov tudi naknadno. Občinska uprava 4

7 Rekonstrukcija lokalne ceste Šepulje Dobravlje in odseka Pršutarna Šepulje odcep Utovlje Občina Sežana je že v letu 2012 pripravila projektno dokumentacijo za obnovo lokalne ceste Šepulje Dobravlje. Prvi del ceste od naselja Dobravlje do križišča z lokalno cesto za naselje Utovlje je bil rekonstruiran v letu V maju 2016 pa se je pričela rekonstrukcija drugega odseka, v dolžini m, od križišča z lokalno cesto za naselje Utovlje do pršutarne Šepulje, ki bo predvidoma zaključena v avgustu. V času izvajanja del so predvidene delne in popolne zapore odseka ceste. Namen investicije je razširitev obstoječega vozišča in izboljšanje voznih lastnosti ter s tem povečanje varnosti udeležencev v prometu. Širina asfaltnih voznih pasov bo 2 x 2,50 m, širina bankine bo 0,5 m. Urejeno bo odvodnjavanje, obnovljeni bodo podporni zidovi ter izboljšani horizontalni in vertikalni elementi poteka trase. Besedilo: Občinska uprava Sliki: arhiv Občine Sežana Nov avtomatski defibrilator v prostorih Občine Sežana in Upravne enote Sežana LEO klub Sežana je s pomočjo dobrodelne akcije zbiranja prispevkov Občini Sežana doniral avtomatski srčni defibrilator (AED). Naprava, ki je nameščena v avli nove občinske stavbe, je namenjena povečanju varnosti prebivalcev lokalne skupnosti, saj je v delovnem času obeh organov javno dostopna. Do defibrilatorja lahko dostopa vsakdo, in sicer od ponedeljka do petka med 7.30 in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure, skozi glavni vhod s Partizanske ceste. Dobrodelna akcija zbiranja sredstev za nakup se je začela leta 2012, ko sta do- POMEMBNA INFORMACIJA LOKACIJE AVTOMATSKIH DEFIBRILATORJEV NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA: v Sežani: - Banka Koper, Partizanska cesta 50, - Elektro Primorska, DE Sežana, Partizanska cesta 47, - Občina Sežana in Upravna enota Sežana, Partizanska cesta 4, - Zdravstveni dom Sežana, Partizanska cesta 24, - Splošna ambulanta v Domu upokojencev Sežana, Ulica Ivana Turšiča 6, - Izobraževalni center za zaščito in reševanje enota Sežana, Bazoviška cesta 13; - Poklicna gasilska enota ZGRS Sežana, Bazoviška cesta 13 (v vozilu). v Dutovljah: Zdravstvena postaja Dutovlje, Dutovlje 124, v Povirju: Zadružni dom Povir, Povir 24, v Štjaku: Gasilski dom PGD Štjak, Štjak 1a. brodelna LIONS in LEO klub Sežana prvič organizirala dobrodelni srečelov Hello Kitty na občinskem prazniku. Vrstile so se številne stojnice, na katerih je potekalo zbiranje prostovoljnih prispevkov ob nakupovalnih središčih v Sežani. Sredstva smo zbirali tudi s pomočjo licitacije podpisanega športnega dresa Slovenske košarkaške reprezentance iz evropskega prvenstva ter preko razpisa za občinska sredstva. Vsem donatorjem se zahvaljujemo za prispevke in hkrati za priložnost, da smo skupaj omogočili postavitev dodatne naprave AED v Sežani. LEO klub Sežana AED je aparat, ki z električnim sunkom požene srce v normalen srčni ritem, njegova uporaba pa je preprosta in avtomatična, namenjena tako laikom kot tudi zdravstvenemu osebju. Da bi znali z defibrilatorjem ustrezno ravnati, predvsem pa da bi se znebili strahu pred njegovo uporabo, smo javni uslužbenci občinske uprave Občine Sežana in Upravne enote Sežana v marcu opravili praktično usposabljanje, na katerem smo se prepričali, da je upravljanje z defibrilatorjem preprosto. Zahvaljujemo se reševalcema Tini in Andražu, ki sta nas poučila o temeljnih postopkih oživljanja in uporabe defibrilatorja, ter Območnemu združenju Rdečega križa Sežana, ki je usposabljanje omogočilo. Občinska uprava Iz občinske uprave 5

8 Iz občinske uprave 6 V letošnjem letu izvedba javnega naročila za izbiro izvajalca del za izgradnjo mrliške vežice Tabor in nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo mrliške vežice Utovlje Na podlagi sprejetega Občinskega prostorskega načrta Občine Sežana so izpolnjeni pogoji za umestitev mrliških vežic za naselja Tabor, Utovlje in Veliki Dol. V letošnjem letu je predvidena izvedba javnega naročila za izbiro najugodnejšega izvajalca del za izgradnjo mrliške vežice ob pokopališču naselij Tabor, Jakovce, Vrabče in Veliko Polje. Pred letom dni je bila za bodočo mrliško vežico zgrajena vodovodna instalacija za ureditev vodovodnega priključka objekta in za potrebe pokopališča. Trenutno se pridobiva projektna dokumentacija za gradbeno dovoljenje in za izvedbo del poslovilnega objekta, skupaj z rušitvijo obstoječega dotrajanega objekta na severni strani pokopališča ter z izgradnjo in obnovo kamnitih obodnih zidov pokopališča. Urejajo se tudi potrebni odkupi zemljišč za širitev pokopališča in za parkirišče. Po izgradnji mrliške vežice Tabor bo Občina Sežana pristopila k izgradnji mrliške vežice Utovlje. V ta namen bo Občina naročila izdelavo projekta za izgradnjo mrliške vežice skupaj z ureditvijo potrebnih komunalnih priključkov. Za predvideno lokacijo mrliške vežice je Občina predhodno že odkupila zemljišči na severni strani pokopališča. Po izgradnji mrliške vežice Tabor in Utovlje je predvidena še izgradnja mrliške vežice v Velikem Dolu. Predvidena vlaganja v objekte Vrtca Sežana Vrtec je kraj srečevanja z otrokom na samem začetku njegove edinstvene poti. Pomembno je, da zagotovimo ustrezne pogoje, da lahko vsak otrok rase, se razvija in odkriva svojo izjemnost. Občina Sežana se zaveda pomena zagotavljanja ustreznih pogojev za izvajanje kakovostne predšolske vzgoje ter socialnega vidika vključevanja otrok v vrtec, zato vsako leto namenja finančna sredstva za vzdrževanje objektov, nakup opreme in ustvarjanje okolja, v katerem lahko otroci optimalno razvijajo svoje potenciale. V proračunu Občine Sežana za leto 2016 je zagotovljenih ,00 EUR za investicije in investicijsko-vzdrževalna dela objektov Vrtca Sežana na območju občine Sežana, in sicer za: - ureditev igrišča v enoti Dutovlje; - napeljavo vode v igralnico št. 2 v enoti Dutovlje; - ureditev igrišč in nakup klimatskih naprav (enota Sežana); - ureditev dotrajane in poškodovane betonske ograje okoli enote Sežana; - druge nujne, nepredvidene investicije in investicijsko-vzdrževalna dela, upoštevajoč prednostne potrebe investicijskih vlaganj javnega zavoda. Vrtec Sežana že več let opozarja tudi na nujnost izvedbe celovite adaptacije sanitarij za otroke in odrasle v objektu enote Vrtca Sežana na Ulici Jožeta Pahorja 1, ki je bil zgrajen leta 1973 in ima skupaj 12 igralnic. Investicija zajema zamenjavo dotrajanih svinčenih cevi, zamenjavo celotne stenske in talne keramike, zamenjavo vrat, školjk, lijakov, pip in ureditev prezračevalnega sistema. V letu 2015 je bila izvedena sanacija sanitarij pri vhodu B, ostaja pa še potreba po ureditvi sanitarij pri vhodu A, za kar so poleg drugih nujnih nepredvidenih investicij in investicijsko vzdrževalnih del predvidena sredstva v letu 2017 v višini EUR. S spremembo proračuna za leto 2017 je na postavki predvidenih dodatnih EUR za energetsko sanacijo enote Dutovlje, in sicer za ureditev dotrajane fasade, atrijev in za zamenjavo oken. Tudi z vlaganjem v objekte in opremo želimo prispevati k temu, da bi se v enotah Občinska uprava Vrtca Sežana na območju občine Sežana vsi otroci in zaposleni lepo počutili ter da bi otrokom za vse življenje ostali lepi spomini na vrtec in brezskrbne igrive trenutke s svojimi vrstniki. Besedilo: Občinska uprava Slike: arhiv Vrtca Sežana

9 Energetska sanacija in ureditev dvorišča prvega triletja OŠ Srečka Kosovela Sežana Občina Sežana je na Portalu javnih naročil, 26. maja 2016, pod številko JN001766/2016-W01 objavila javno naročilo Energetska sanacija in ureditev dvorišča prvega triletja OŠ Srečka Kosovela Sežana. Ocenjena vrednost investicijskega posega je EUR (z DDV). Rok za oddajo ponudb je 9. junij Predviden začetek izvedbe del je 27. junij 2016, dela pa naj bi bila zaključena do 15. avgusta 2016, tako da bi učenci prvega triletja nemoteno pričeli s poukom z novim šolskim letom. Investitor, Občina Sežana, želi energetsko sanirati del osnovne šole Srečka Kosovela Sežana, kjer se nahajajo učilnice prvega triletja, in obnoviti dvorišče pred vhodom v ta objekt. V prejšnjih etapah sanacije so na objekt prvega triletja vgradili nova okna in zunanje police. Z načrtovanim investicijskim posegom naj bi bila izvedena še toplotna izolacija fasade in sanacija ravnih streh, uredili pa bi tudi dvorišče pred vhodom v ta del stavbe. Izvedba predvidenih obnovitvenih del naj bi potekala takole: Obnova fasad: Sedanje fasade bodo očiščene in jugozahodna fasada bo odkopana do dna temeljev. Temelji bodo očiščeni. Na parapet in temelje bo navarjena bitumenska hidroizolacija. Izolacija bo obložena z ekstrudiranim polistirenom debeline 10 cm do višine 50 cm nad koto zunanjega tlaka. Na očiščene fasade bodo nalepljene in sidrane izolacijske plošče. Predvidena je toplotna izolacija debeline 10 cm (na AB stebrih in nosilcih) oziroma debeline 13 cm (na pozidavah iz opeke). Na fasadah bo obnovljena strelovodna napeljava. Obnova poševnih streh: Delno bo potrebno obnoviti tudi poševne strehe v pritličju objekta, ki so bile nazadnje obnovljene leta Pokrite so z vlaknocementnimi valovitimi ploščami ESAL. Zaradi dodane toplotne izolacije pa bo potrebno demontirati kapne zaključke ESAL, odstraniti prvo vrsto plošč ter jih nadomestiti z novimi daljšimi. Nad hodnikom v nadstropju bodo odstranjene stare kupole (3 kosi) in nameščene nove. Obnova vhoda v prvo triletje in dvorišča: Ob južni fasadi bo položen nov pločnik, širok 85 cm. Tlakovan bo z betonskimi ploščami velikosti 40/40/4 cm. Na zunanjem robu bo tlak zaključen z barvnim betonskim vrtnim robnikom v velikosti. 5/20 cm. Priključki odtočnih cevi na obstoječe peskolove bodo obnovljeni. Predvidena je zamenjava betonskih pokrovov jaškov (6 kosov). Zaradi polaganja temeljega ozemljila bo potrebno izkopati jarek ob pločniku v atriju in ga po izvedbi strelovoda zasuti. Obstoječi nizki kamniti zidec višine 50 cm in širine 35 cm bo podaljšan do pločnika (dolžina pribl. 850 cm) in se bo stopničasto nadaljeval ob novi dostopni poti (v dolžini pribl. 15 m). Na celotni površini dvorišča in pločnika bo narejeno utrjeno gramozno nasutje. Čez nasutje bo izveden armirani podložni beton, ki bo dilatiran na polja 4 m x 4 m. Pločnik in dvorišče bosta tlakovana z betonskimi ploščami dim. 40/40/8 cm in zaključena z betonskimi robniki. Po zaključku gradbenih del bodo nameščeni smetnjaki in nov križni podstavek s cevnim stojalom ter prometnim znakom Prepovedan promet v obeh smereh. Ponovno bodo nameščeni tudi oglasna tabla, tabla e-šola in trirog za zastave. Zemljišče v vogalu kamnitega zida bo zasuto z zemljo in zatravljeno. Na zelenici ob Kosovelovi ulici bo zasajeno nizko grmičevje. Z načrtovanimi deli bi zaključili sanacijo osnovne šole, ki se je pričela že v letu 2002 in nadaljevala z dograditvijo, adaptacijo in rekonstrukcijo po posameznih fazah. Besedilo: Občinska uprava Slike: arhiv OŠ SK Sežana Iz občinske uprave 7

10 Iz občinske uprave 8 Nove cene oskrbe s pitno vodo ter odvajanje odpadnih voda za javne službe Januarja 2013 je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki narekuje drugačen način oblikovanja cen gospodarskih javnih služb varstva okolja, kot je veljal do sedaj. Na področju ravnanja z odpadki so cene že oblikovane na ta način, na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa so se uskladile 19. maja 2016, ko je Občinski svet Občine Sežana potrdil predlagane cene v elaboratih, ki jih je pripravil Kraški vodovod Sežana, d. o. o. V skladu z elaboratom je občinski svet določil nove cene storitev v občini Sežana, ki bodo veljale od 1. julija Nove cene se po načinu obračuna razlikujejo od trenutno veljavnih. Nova zakonodaja uvaja: Enotne cene Cene posameznih storitev javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne smejo biti različne, kadar imajo uporabniki storitev posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca. To pomeni, da se ukinja dosedanja diferenciacija cen ter da so cene enotne za vse uporabnike, tako za gospodinjstvo kot za gospodarstvo, če so njihove odpadne vode po nastanku in uporabi podobne odpadni vodi v gospodinjstvu. Omrežnina Uredba uvaja pojem omrežnine, ki je ločeno zaračunana od same storitve. Omrežnina se v obliki najemnine infrastrukture nakaže lastniku infrastrukture (Občini Sežana). S tem se zagotavljajo sredstva za obnavljanje obstoječe infrastrukture in vlaganja v novo infrastrukturo. Omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe (amortizacija javne infrastrukture, zavarovanje infrastrukture, stroški odškodnin, odhodki financiranja infrastrukture) in predstavlja fiksni strošek, na katerega količina porabljene vode ne vpliva. Za posameznega uporabnika se določi glede na obračunski vodomer na priključku. V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, pa se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za osnovni priključek. Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami in malimi čistilnimi napravami Novost so storitve, povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN). Te so se do sedaj zaračunavale ob dejanskem praznjenju greznic in MKČN po do sedaj veljavnem ceniku Kraškega vodovoda Sežana, d. o. o. Uredba določa, da se cena za te storitve po novem oblikuje na m 3 porabljene pitne vode ter da se mesečno zaračunava glede na porabo. Na osnovi izdelanega programa o čiščenju greznic in MKČN se bo le-te enkrat na tri leta tudi dejansko izpraznilo, njihova vsebina bo pripeljana na ČN Sežana in tam bo tudi očiščena. Za opravljeno storitev uporabniki ne bodo imeli dodatnih izdatkov. Namen takega zakonskega zaračunavanja je urejeno in kontinuirano čiščenje greznic in MKČN, saj se je do sedaj izpraznilo bistveno manj greznic oz. MKČN od dejanskega števila na terenu. S takim načinom izvajanja te službe bo gotovo več odpadnih voda ustrezno prevzetih in očiščenih. Subvencije Potrjena cena storitve javne službe je sestavljena iz omrežnine ali cene javne infrastrukture ter iz cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe in jo potrdi pristojni organ občine. Zaračunana cena storitve javne službe je potrjena cena, zmanjšana za morebitno subvencijo, in jo za storitev plača uporabnik. Subvencija je razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine. Občina lahko prizna subvencijo v izračunu cen storitev javnih služb za uporabnike, to so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. Občinski svet Občine Sežana je potrdil 60 % subvencioniranja omrežnine za oskrbo s pitno vodo, 40 % subvencioniranja omrežnine za odvajanje odpadnih voda ter 70 % subvencioniranja cen storitev, povezanih s praznjenjem in čiščenjem malih komunalnih čistilnih naprav. S subvencioniranjem so se cene omrežnine ohranile na dosedanji višini, z uvedbo subvencioniranja cen za MKČN pa se spodbuja vgradnja MKČN. Kraški vodovod Sežana, d. o. o., je z elaboratoma predlagal nove cene za izvajanje javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja odpadnih voda, ki so izračunane na podlagi stroškov izvajanja storitev ter količini opravljenih storitev. Nove cene so bile v sosednjih občinah, kjer je Kraški vodovod Sežana, d. o. o., izvajalec javnih služb, že sprejete in so višje, kot so v naši občini. Za naše občane gospodinjstva ter nepridobitne organizacije, so pri porabi 10 m 3 pitne vode na mesec predvidena naslednja povečanja: - priključeni na kanalizacijo: 9-odstotno povečanje - nepriključeni na kanalizacijo: 9-odstotno povečanje - imetniki malih komunalnih čistilnih naprav: 5-odstotno povečanje. Za pravne osebe bo prišlo do večjega povečanja, saj zanje subvencioniranje ni dovoljeno. V sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Sežana ter izvajalcem javne službe bodo o spremembah ter o možnostih ukrepanja vsa podjetja obveščena pravočasno. Nove cene, ki se bodo zaračunavale gospodinjstvom ter nepridobitnim organizacijam od 1. julija 2016, so: - vodarina: 1,0233 EUR/m 3 - omrežnina oskrbe s pitno vodo: 3,7963 EUR/mesec za osnovni vodomer - storitev odvajanja odpadne vode: 0,268 EUR/m 3 - omrežnina odvajanje odpadne vode: 1,0017 EUR/mesec za osnovni vodomer - storitve, povezane s praznjenjem in čiščenjem greznic: 0,2094 EUR/m 3 - storitve, povezane s praznjenjem in čiščenjem malih komunalnih čistilnih naprav: 0,0628 EUR/m 3 Uporabniki plačujejo tudi okoljsko dajatev, ki se zaračuna po količini porabljene vode. Za priključene na kanalizacijo ter imetnike malih komunalnih čistilnih naprav znaša okoljska dajatev 0,0528 EUR/ m 3, za ostale uporabnike pa znaša 0,5283 EUR/m 3. Zavedamo se, da je vsak dvig cen v tem času za naše občane veliko dodatno breme, zato je Občina Sežana med zadnjimi potrdila višje cene, kot so veljale do sedaj, in pri tem poskrbela, da so se cene dvignile v najmanjši mogoči meri, ki še omogoča izvajanje javnih služb. Vsi pa se moramo zavedati, da bodo višje cene pokrile stroške rednega izvajanja teh javnih služb, prispevali pa bomo tudi k čistejšemu okolju. Občinska uprava

11 Koški za pasje iztrebke Po Odloku o javnem redu in miru v Občini Sežana (Ur. l. RS št. 90/2015), ki je začel veljati 12. decembra 2015, morajo lastniki psov za njimi počistiti iztrebke. S seboj so dolžni imeti ustrezen čistilni pribor za pobiranje iztrebkov, ki ga morajo ob pozivu pokazati pristojnemu organu. Prav tako so dolžni iztrebke psov odložiti v smetnjake za pasje iztrebke, če pa teh ni na določenem območju, naj jih zavijejo v ustrezno vrečko in odložijo v smetnjak za komunalne odpadke. V mestu Sežana smo postavili dodatnih pet košev za pasje iztrebke, na skupno 10 lokacijah, ki so označene na priloženi sliki. Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Divača, Sežana, Hrpelje- -Kozina in Komen. Besedilo: Občinska uprava Slika: arhiv Občine Sežana Območja za vrtičkarje v Sežani Vrtičkarstvo je v Sežani tako kot v drugih mestih priljubljena dejavnost. To ljubiteljsko pridelovanje za lastne potrebe se v mestu zelo redko pojavlja na najetih zemljiščih, pogosteje se izvaja na izposojenih ali tudi zemljiščih, ki se uporabljajo brez dogovora. Večinom predstavlja ločene posamezne vrtove na skupnih območjih, kjer vsak ureja svoj kotiček po lastnih merilih. Tako pojem vrtičkarstvo v prenesenem pomenu označuje ozko dejavnost, ki ne vidi čez svoj plot. Vrtičkarstvo se je tudi v Sežani dolgo razvijalo brez pravega nadzora, zato je posledično nastalo stanje v prostoru, ki ga želi občina izboljšati, usmeriti na primerne lokacije in zagotoviti sprejemljivejšo podobo mesta. Ob tem se zavedamo pozitivnih učinkov vrtnarjenja, kot je osebno zadovoljstvo, uresničevanje želja po zdravi hrani in obenem aktivno in koristno preživljanje prostega časa, povezano z druženjem za različne skupine (starejši, brezposelni, družine...), nenazadnje pa tudi prihranek v gospodinjstvu za prebivalce z nižjimi dohodki. Nenadzorovana uporaba nezasedenih površin v mestu in mestnem okolišu je povzročila umeščanje zasilnih barak in kopičenje raznovrstnih materialov/odpadkov ipd. Do sedaj se je umik s takih površin in odstranitev objektov običajno zahtevala v primeru konkretnega umeščanja objektov ali druge gradnje in urejanja površin. Sedaj občina pristopa k urejanju te problematike bolj celovito. Namen tega je varovanje okolja, skrb za čistočo in izboljšanje zunanje podobe kraja, kot tudi izboljšanje pogojev bivanja za prebivalce večstanovanjskih sosesk. V prvi fazi je zastavljena odstranitev nelegalnih objektov in nakopičenih materialov (odpadkov). K temu je občina skupaj z Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom v letošnjem letu pristopila na podlagi Odloka o javnem redu in miru v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 90/2015) ter pričela s pozivi k odstranitvi barak ipd. Prvi pozivi so usmerjeni na degradirane lokacije, ki so najbolj izpostavljene. V nadaljevanju bo občina skušala slediti primerom dobrih praks, ki se že izvajajo v urbanih območjih po Sloveniji, ter stremijo, poleg oblikovanja usmeritev za urejanje območij, k ureditvi evidenc in pogodb ter določitvi pravil in zakonitosti pri uporabi in urejanju teh območij, tudi k vzpodbujanju družbene povezanosti, ki presega individualizem ter vrtičkarstvo usmerja v tako imenovane skupnostne vrtove. Ti se od klasičnega vrtičkarskega območja ločijo po tem, da uporabniki Iz občinske uprave 9

12 posamezne segmente urejajo skupaj ter se medsebojno povezujejo (npr. skupna ograditev območja, pomožni objekti na združeni lokaciji...), vrtovi pa so še vedno ločeni. Občina bo urejanje usmerila na zemljišča, ki jih je v ta namen uredila tudi v prostorskem načrtu ter so v njeni lasti. Za razširitev ponudbe se bo povezala tudi z lastniki zemljišča ter jih povabila k oddaji zemljišč za urejanje vrtičkov po enakih pravilih, kot veljajo za občinska zemljišča. Zaenkrat sta aktualni dve lokaciji, načrtovani v prostorskih aktih. Prva se nahaja v mestu v stanovanjski soseski ob Kidričevi ulici, ki se je že v dosedanjih prostorskih aktih namenjala urejanju vrtičkov. Na tem območju je predvidena razširitev dejavnosti.. Druga, nova lokacija pa bo na obrobju mesta (severno od avtoceste), v naravnem okolju, kjer bo aktiviranje in obdelovanje površin prispevalo tudi k preprečevanju intenzivnega zaraščanja. Aktivnosti se bodo prilagajale sezonam tako, da se ne bodo uničevali posevki. Če se bodo potrebe po tovrstni dejavnosti med prebivalci mesta povečale, pa bo občina nadaljevala z načrtovanjem primernih novih lokacij. Občinska uprava Javni razpis za dodelitev denarnih spodbud iz občinskega proračuna učencem, dijakom in študentom v občini Sežana za leto 2016 spodbud za učence osnovnih šol od zaključenega sedmega razreda III. triletja, dijake in študente, ki dosegajo dobre učne rezultate in izjemne uspehe pri različnih obšolskih dejavnostih. V primeru, da je prosilec mladoleten, ga v postopku dodeljevanja denarnih spodbud zastopa njegov zakoniti zastopnik. Denarne spodbude se nakažejo na transakcijski račun prosilca. Iz občinske uprave 10 Številka: /2016 Datum: Občina Sežana objavlja, na podlagi Pravilnika o dodeljevanju denarnih spodbud iz občinskega proračuna učencem, dijakom in študentom v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 17/2010), na podlagi določil Odloka o proračunu Občine Sežana za leto 2016 (Uradni list RS, št. 101/2015), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/2007, 61/2008 in 3/2013) in odločitve Komisije za izvedbo postopka javnega razpisa za dodelitev denarnih spodbud iz občinskega proračuna učencem, dijakom in študentom v Občini Sežana z dne JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV DENARNIH SPODBUD IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA UČENCEM, DIJAKOM IN ŠTUDENTOM V OBČINI SE- ŽANA ZA LETO 2016 (V NADALJEVANJU: RAZPIS) 1. Naziv in sedež sofinancerja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana 2. Pravna podlaga: Pravilnik o dodeljevanju denarnih spodbud iz občinskega proračuna učencem, dijakom in študentom v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 17/2010), Odlok o proračunu Občine Sežana za leto 2016 (Uradni list RS, št. 101/2016) in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/2007, 61/2008 in 3/2013). 3. Predmet razpisa: Predmet razpisa je dodelitev denarnih Denarne spodbude se dodelijo za stimulacijo učencev osnovnih šol od zaključenega sedmega razreda III. triletja, dijakov ter študentov pri: pridobivanju formalne izobrazbe, tekmovanjih v znanju iz posameznih predmetnih področij, na športnih tekmovanjih, glasbenih tekmovanjih, natečajih, izvedbi razstav, projektov, koncertov ipd. 4. Upravičenci za dodelitev sredstev: Upravičenci do denarnih spodbud so učenci osnovnih šol od zaključenega sedmega razreda III. triletja, dijaki srednjih šol ter študentje (redni in izredni) višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: imajo stalno prebivališče v Občini Sežana; so kot učenci dosegli povprečje 4,5 in več, kot dijaki povprečje 4,2 in več, kot študentje povprečje 8 in več; niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, ne opravljajo pridobitne dejavnosti in nimajo statusa zasebnika oziroma samostojnega podjetnika. Pri študentih se ne upošteva učnega uspeha in drugih dosežkov, če je bil študent v študijskem letu 2014/2015 ponovno vpisan v isti letnik kot predhodno študijsko leto oziroma je bil v študijskem letu 2014/2015 absolvent. Pri uspehu študentov se prav tako ne upošteva uspeha, če je študent v študijskem letu 2014/2015 opravil le zaključno, diplomsko delo. 5. Višina sredstev: Višina razpisanih sredstev znaša ,00 EUR. 6. Obdobje za porabo sredstev: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2016, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 7. Razpisni rok: Rok za prijavo na razpis je Kraj, kjer lahko prosilci dvignejo razpisno dokumentacijo: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani prosilci dvignejo vsak delavnik v sprejemni pisarni Občine Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana pisarna št. 1. Vse dodatne informacije, povezane z razpisom, dobijo prijavitelji pri Bojani Kermolj v sobi št. 66 ali na tel. št Razpis in obrazci so dosegljivi tudi preko internetne strani Občine Sežana: Vsebina vloge: Vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva in podpisana na ustreznih mestih. Vsebovati mora vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. K razpisni dokumentaciji morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo: originalno potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto 2015/2016; spričevalo za preteklo šolsko leto (2014/2015) oz. potrdilo o vseh izpitih

13 opravljenih v preteklem študijskem letu 2014/2015 (od do ); fotokopije priznanj na področju dodatnih znanj na tekmovanjih v znanju iz posameznih predmetnih področij, športnih tekmovanjih, glasbenih tekmovanjih, natečajih za preteklo šolsko leto (2014/2015); izjavo o nezavajajočih podatkih (IZJA- VA 1); izjavo, da prosilec ni v delovnem razmerju, da ne prejema nadomestila za brezposelne pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, da ne opravlja pridobitne dejavnosti in nima statusa zasebnika in samostojnega podjetnika (IZJAVA 2); IZJAVA 3 (izpolnijo jo študentje). Komisija lahko naknadno zahteva še predložitev drugih dokumentov, kot dokazilo resničnosti navedb v vlogi in priloženi dokumentaciji. 10. Oddaja in dostava vlog: Vloge je potrebno poslati na naslov: Občina Sežana, Partizanska c. 4, 6210 Sežana. Vloga mora biti v zapečatenem ovitku opremljena z izpisom na prednji strani:»ne odpiraj vloga na javni razpis za dodelitev denarnih spodbud iz občinskega proračuna učencem, dijakom in študentom v Občini Sežana za leto 2016«. Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Občine Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana, ali če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Občine Sežana ali ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin zahtevanih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji ter merili razpisa. 11. Obravnava vlog: Po poteku razpisnega roka bo strokovna komisija najkasneje v osmih dneh od poteka roka za prijavo na razpis hkrati odprla vloge, ki bodo prispele do razpisanega roka. Odpiranje vlog ne bo javno. V primeru formalno nepopolne vloge bo prosilec pozvan, da v roku 8 dni od dne prejetega obvestila dopolni vlogo. Če vloga v navedenem roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena. Prepozno prispele vloge se ne obravnavajo. Komisija bo opravila strokovni pregled popolnih vlog in jih v primeru izpolnjenih pogojev ocenila na podlagi meril za dodelitev denarnih spodbud, ki so priloga Pravilnika o dodeljevanju denarnih spodbud iz občinskega proračuna učencem, dijakom in študentom v Občini Sežana, ter podala predlog prejemnikov denarnih spodbud in višino sredstev. Predlog prejemnikov denarnih spodbud se predloži direktorju občinske uprave oziroma vodji notranje organizacijske enote, ki izda sklepe o izboru prejemnikov denarnih spodbud. Prosilec ima možnost pritožbe na župana Občine Sežana v roku 8 dni od prejema sklepa. 12. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, bodo prosilci obveščeni v 30 dneh po sprejeti odločitvi in podaji predloga na seji komisije. Izbranim učencem, dijakom in študentom bodo izdani sklepi o izboru prejemnikov denarnih spodbud ter višini dodeljenih sredstev. Davorin Terčon, župan Javni razpis Sredstva za enkratne finančne pomoči Občina Sežana bo v letu 2016 namenila EUR Javnemu razpisu Sredstva za enkratne finančne pomoči. Razpis je namenjen programom (dejavnostim) oz. projektom (največ dva na izvajalca) za udeležbo na večjih prireditvah, proslavah, dogodkih in tekmovanjih, izdaji knjig, brošur ter zvočnih zapisov, nakupu oz. posodobitvi opreme, izvedbe dobrodelnih oziroma izobraževalnih akcij, ipd.. in pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb, izboljšanju procesov in pogojev delovanja ter življenja, dostopnosti storitev in prepoznavnosti občine. Javni razpis je odprt od meseca aprila do 31. oktobra oz. do porabe sredstev. Razpisno dokumentacijo lahko najdete na spletni strani Občine Sežana. Občinska uprava Javna dela Javna dela se kot poseben program aktivne politike zaposlovanja izvajajo v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest. Javna dela so namenjena aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti, spodbujanju razvoja novih delovnih mest ter zmanjševanju brezposelnosti. Partnerji pri izvajanju programov javnih del so poleg Zavoda za zaposlovanje še naročniki in izvajalci programov javnih del. Slednji so lahko le neprofitni delodajalci. Za vsak program javnega dela mora obstajati javni interes. Obstoj javnega interesa zagotavlja naročnik programa javnega dela. S programi javnih del se neposredno izboljšuje kakovost in dostop do storitev izvajalca, ki so namenjene večjemu krogu uporabnikov ter prispevajo k splošni koristi širše skupnosti. Občina Sežana je kot naročnik javnih del v javna dela vključena že več let in vsako leto sofinancira del stroškov plače za javne delavce ter stroške regresa za letni dopust. Delež sofinanciranja stroškov plače se vsako leto določi na podlagi razvrstitve občin glede na povprečno stopnjo brezposelnosti v Republiki Sloveniji. V letu 2016 imamo v proračunu namenjenih EUR za javna dela. Na dve javni povabili, ki sta bili objavljeni na spletni strani Zavoda za zaposlovanje dne in so izvajalci programov javnih del iz območja občine Sežana prijavili 18 programov javnih del, za katere je Občina Sežana potrdila, da obstaja javni interes. V teh 18-ih programih pa je dobilo možnost za zaposlitev 22 dolgotrajno brezposelnih oseb. V letu 2015 smo za javna dela namenili skoraj EUR. Odobrenih je bilo 16 programov javnih del, zaposlenih pa 19 oseb. Občinska uprava Iz občinske uprave 11

14 Živi muzej Krasa tudi obraz Sežančanov skega podjetja Sežana. Na tem mestu so namreč predstavljeni napotki za pripravo koristnega domačega kompostnika. Domač kompost je namreč izvrstno naravno organsko gnojilo, polnovreden Živi muzej Krasa je bil vzpostavljen v sklopu projekta KRAS-CARSO, da na območju Gropajske gmajne med Sežano in Lipico razkrijemo in predstavimo njegove naravne lepote in kulturno dediščino naših prednikov ter da bo v ponos tudi vam, ki tu živite. Obiskovalci, ki prihajajo na ogled Živega muzeja Krasa, tega spoznavajo tudi kot obraz domačinov, zato mora biti skrb za okolje naloga vseh nas. Občina Sežana se tako za vas kot tudi za druge obiskovalce trudi skrbeti za redno vzdrževanje in ohranjanje območja. Vabimo vas, da v to smer stopite tudi sami. Večkrat namreč opažamo, da nekateri na vidna mesta odlagajo zelene odreze s svojih vrtov (odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje ipd.). Mogoče menite, da druge možnosti nimate, zato vam želimo podati informacije, ki si jih lahko podrobneje preberete na spletni strani Komunalno stanovanjhumus, ki nastane s pomočjo mikroorganizmov, bakterij, gliv in deževnikov ter je dobrodošel na vsakem vrtu. Razkroj organskih snovi na kompostnem kupu ni gnitje, temveč ga zaradi skupinskega dela zgoraj omenjenih živalic imenujemo trohnenje. Na pravilno negovanem kompostniku zato naj ne bi bilo nobenega neprijetnega vonja ali muh. Če pa nimate možnosti domačega kompostiranja, je potrebno odpadke pripeljati v zbirni center CERO Sežana ob cesti za Vrhovlje. Le z zglednim ravnanjem vsakega posameznika, s spoštovanjem do vloženega dela drug drugega, predvsem pa s spoštovanjem do narave in okolja, tudi z estetskega vidika, bomo lahko na okolje okrog nas res ponosni. Besedilo: Občinska uprava Sliki: Stojan Gorup Iz občinske uprave 12

15 Širimo obzorje, združujemo ljudi Pod tem sloganom deluje Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras. Njihovo poslanstvo je s študijskimi skupinami izobraževati starejše odrasle in jim pomagati pri njihovem osebnostnem razvoju in ohranjanju njihove družbene aktivnosti. Njihova vizija pa je dvig prepoznavnosti v širši javnosti, priznanja in pomen izobraževanja ter spreminjanje pogleda na starejše in poznejša leta življenja, dejavno staranje in nove oblike vključevanja starejših, krepitev prenosa znanja starejših na druge generacije in krepitev medgeneracijskega sodelovanja. Analizo svojega dela so predstavili na občnem zboru 30. marca 2016 v Domu upokojencev Sežana. Tudi v preteklem letu so največ pozornosti namenjali organizaciji. Za velik uspeh štejejo izdajo knjige našega častnega člana Viktorja Sakside. Ob daljših študijskih programih, kjer izstopa poučevanje jezikov kot tudi Slovensko ljudsko izročilo z mentorico Marjeto Malešič in Umetnostna zgodovina z umetnostno zgodovinarko Tino Ban, so nabirali znanja tudi v krajših programih, kot npr. o velikem arhitektu Avstro-Ogrske monarhije Kraševcu Maksu Fabianiju in v programu Sozvočje tradicionalnega in sodobnega v kraški arhitekturi v izvedbi arhitektke Nataše Kolenc. Uspešno so zaživeli novi programi Krasilna umetnost nekoč in danes, Kulturno bivanje in oblikovanje prostora ter Unikatno oblikovanje in izvirno ustvarjanje, ki jih vodi Eva Razboršek. Ponosni so na postavitev žal le ene suhozidne hiške (načrtovali so tri) v obmejnem pasu med Gorjanskim in Mavhinjami, dr. Marija Pirjevec Paternu jim je predstavila zgodovinski pregled tržaške književnosti. Zanimiv je tudi program Živimo zdravo z zdravilnimi rastlinami, kjer so obiskovali predavanja in delavnice mag. Stipeta Hećimovića (o zdravilnih rastlinah), Darje Rojec (zdravilne rastline in priprava macerata, eteričnih olj, krem in mazil), Emilije Pavlič in Nadje Mislej Božič. Dobro obiskan je tudi tečaj japonščine. V aprilu so se podali na ogled Narodne galerije v Ljubljani, v začetku maja pa na izlet v Rezijo, septembra pa načrtujejo obisk muzejev v Firencah. Ob zaključku občnega zbora je Stanko Budal predstavil nedavno štiridnevno strokovno ekskurzijo z arheologinjo ddr. Vereno Vidrih Perko po Rimu in Vatikanu. Besedilo in slika: Olga Knez Novi prostori za domoljubne in veteranske organizacije Krasa in Brkinov v Sežani Območno združenje slovenskih častnikov Sežana, ki ga vodi upokojeni major Dejan Stančič, in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov Sežana s predsednikom Mitjo Miklavcem se lahko pohvalita z novo delovno zmago. 25. marca 2016 so v uporabo prejeli nove prostore na Kosovelovi ulici 3, v neposredni bližini policijske postaje in sodišča. Objekt, ki je bil nekaj časa prazen in kjer je nekoč deloval sodnik za prekrške, so člani obeh združenj s prostovoljnim delom obnovili in preuredili v uporabne prostore. Ob pisarniških prostorih urejajo tudi logistične prostore. Za nove prostore sta obe združenji podpisali pogodbo s teritorialnim polkom prve brigade.»naš dogodek pa je javen, saj smo želeli informirati ne le naše članstvo, ampak tudi širšo javnost, da bodo v novih prostorih dobila svoj sedež tako veteranska in domoljubna društva ter humanitarne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe. V novih prostorih bomo izvajali izobraževalnime dejavnosti in dejavnosti za mlade,«je še dejal Miklavec pred številnimi zbranimi, med njimi sta bila tudi predsednik ZSČ Alojz Štajnar in predsednik ZVVS general Ladislav Lipičar. Slavnostno besedo je imela obrambna ministrica Andreja Katič, ki si je že v dopoldanskem času ogledala Izobraževalni center za zaščito in reševanje in Zavod za gasilno in reševalno službo ter se srečala z vsemi štirimi župani kraških občin. Ministrica Katičeva je poudarila,»da bo objekt našel novo vsebino za veteranske kot domoljubne ter humanitarne organizacije ter da so Kraševci v svoji zgodovini že pokazali upornost, vztrajnost, zagnanost in požrtvovalnost in prav te vredno- Iz naših krajev 13

16 te dajejo Slovenijo na zemljevid pokončnih narodov.«kraševci so ministrici za obrambo izročili spomin iz kraškega marmorja, ki ga je darovalo podjetje Marmor iz Sežane. Slednje je doniralo tudi prekrasni umetniški skulpturi, ki prikazujeta znak Zveze slovenskih častnikov in Zveze veteranov vojne za slovenijo in krasita vhod v novoodprt objekt v Sežani. Besedilo in slika: Olga Knez S pesmijo in razstavo Smo naredili stezice, ki so včasih bile V prostorih SKD Grad v Banih je v petek, 8. aprila 2016, na kulturno etnološkem večeru z naslovom Smo naredili stezice, ki so včasih bile, gostovalo Kulturno društvo Dotik iz Hrpelj, ki deluje od leta V društvenih prostorih so odprli istoimensko razstavo, ki prikazuje skromno kmečko življenje treh brkinskih vasi, Orleka in Banov v 19. in 20. stoletju. Po pozdravnem nagovoru predsednice SKD Grad Bani Norme Križmančič je dragim gostom topel sprejem namenila še predsednica domačega JUS-a Neva Hussu. Z razstavo so se predstavile članice KD Dotik: Blanka Kaltnekar, Andrejka Lukač, Kristina Gustinčič in Iris Birsa. Slednja je spregovorila o tesni povezanosti Orleka z Banami že v 19. stol., ko je v Banih živel grof Burgstaller. Orlečani so delali na njegovem posestvu, mlekarice iz Orleka pa so vozile mleko v Trst. V tej povezanosti se je sklenila tudi kaka poroka. Sodelovanje je bilo prekinjeno z določitvijo državne meje leta 1947, danes pa se spet vzpostavlja. Na prireditvi se je predstavil tudi Učiteljski pevski zbor Dotik, v katerem prepevajo učiteljice OŠ iz Hrpelj pod vodstvom zborovodkinje in pianistke Jelke Bajec Mikuletič. Na prireditvi v Banih se jim je pridružil še Erik Birsa, ki je na flavto zaigral venček narodnih pesmi. Članica UPZ Dotik in lastnica eksponatov ter dobra poznavalka razmer na vasi Blanka Kaltnekar, predmetna učiteljica matematike in fizike iz Krvavega Potoka, pa je pripravila razstavo eksponatov Delček kuhinje, spalnice in kopalnice s straniščem. Za razstavo pa je fotografije prispevala Iris Birsa. Besedilo in slika: Olga Knez Iz naših krajev 14 Dirkači in dirkalniki na večeru relija v Dutovljah V sredo, 6. aprila 2016, je na Bunčetovi domačiji v Dutovljah v organizaciji Turističnega društva Kras potekal večer relija, na katerem so gostovali Andrej Jereb, Slavko Komel in Boštjan Logar, vsi trije uspešni in prepoznavni slovenski vozniki relija. Na zadovoljstvo tako organizatorjev kot gostov se je dogodka udeležilo preko 150 obiskovalcev, kar nedvomno priča o zanimanju za ta šport tudi na Krasu. Pogovor je vodil Vlado Krivec, sicer redni komentator slovenskih avtomobilističnih tekmovanj. V pogovoru z gosti se je dotaknil tako njihovih športnih poti, prometne varnosti na naših cestah ter te športne panoge v širšem smislu, kot je povezava relija s priložnostjo za turizem. Pogovor ni obšel niti pomanjkanja dirkališča v naši državi. Obiskovalci so izvedeli veliko podrobnosti in anekdot s tega področja. Dogodek se je zaključil z druženjem ob tekmovalnih avtomobilih, ki so bili razstavljeni na dvorišču domačije. Besedilo: Aljaž Gec Slika: Branko Kjuder

17 Spomini na mladost Udeleženci Društva UTŽO Kras Sežana in študijske skupine Slovensko ljudsko izročilo ali Znam narediti kot nekoč pod mentorstvom Marjete Malešič so se na lep majski večer premierno predstavili v vaškem domu v Koprivi s svojo novo igro ali z zaigranim pogovorom o času njihove mladosti. Štiri none in nono so z vnukinjo razvili zanimiv pogovor o življenju, delu, igri ter praznovanju v preteklosti. Življenje je bilo težje kot danes, a gotovo veliko bolj zanimivo. Živeli so v naravi na svežem zraku ob delu in igri. Obiskovalci so si bili na koncu enotni, da bi morala podobne pogovore poslušati predvsem mladina. Nastopajoči so v zahvalo za nastop prejeli od koprivskega društva ŠKUDT šopek pomladanskega cvetja in se za kratek čas pomudili še ob kozarcu domačega vina in osvežilnega pomladnega soka. Besedilo: Marjeta Malešič Slika: Mateja Režek Kosmač Ustvarjalna pomlad v Koprivi Letos je dan žena v Koprivi prinesel aktivno praznovanje. V nedeljo, 13. marca 2016, so se namreč žene in dekleta iz Koprive in Brij na delavnici Marjete Malešič lahko preizkusile v spretnosti izdelovanja rož iz papirja. Vse mize so bile polno zasedene in kasneje so se na njih začele razcvetati pomladne cvetlice raznih barv in vrst. Iz krep papirja so izdelovale drobne marjetice, rumene narcise, večcvetne vrtnice in za konec še gerbere. Čas je minil v ustvarjanju in prijetnem druženju. Na koncu pa je prav vsaka odnesla domov pisan šopek cvetja. Marčevski žarki so ponovno podrezali tudi v ustvarjalnost otrok iz Koprive in Brij, ko so se pred bližajočimi velikonočnimi prazniki v velikem številu udeležili velikonočne delavnice v Koprivi. V vaškem domu so pod mentorstvom Mateje Bežek Kosmač s pridnimi rokami in z zvrhano mero potrpežljivosti izdelovali velikonočne košarice in druge tovrstne okraske. S pisanimi pirhi so presenetili tudi pevce Kraških klap, ki so Koprivo obiskali na velikonočno soboto. Besedilo in sliki: Marjeta Malešič Razvojno društvo Vrhe v Goriških Brdih Ker so izleti Razvojnega društva Vrhe edinstveno doživetje, smo se v maju odpravili v Goriška Brda. Na poti smo se ustavili v muzeju aleksandrink v Prvačini, kjer nam je dramska skupina pripravila kratko uprizoritev iz življenja aleksandrink. Briške vasi, Vila Vipolže in degustacija v Kleti Brda so nas tako navdušile, da se tja zagotovo še vrnemo. Besedilo: upravni odbor RD VRHE Slika: Damjana Premrl Iz naših krajev 15

18 V Koprivi smo pozdravili pomlad V nedeljo, 10. aprila 2016, smo v Koprivi pozdravili pomlad. Vaška mladina nam je pripravila prečudovit pevski, plesni in instrumentalni nastop. Na predstavo smo se začeli pripravljati že v marcu. Zbrali smo se vsi, željni nastopanja, in pričeli z vajami. Dobivali smo se enkrat na teden in se na vajah zabavali. Dan pred prireditvijo smo mentorice in mamice nastopajočih uredile in z risbami naših otrok okrasile vaški dom. Ko je končno nastopila nedelja, smo se vsi dobre volje in v pričakovanju nastopa zbrali v vaškem domu. Medtem ko so se obiskovalci zbirali, smo na projektorju vrteli fotografije iz naših preteklih predstav, prireditev, pohodov, delavnic Po predvajanju fotografij smo pričeli s predstavo. Najprej smo vsi skupaj, na ves glas, pozdravili pomlad. Otroški zborček nam je zapel pesem Nikoli slabe volje, nato so nastopili naši glasbeniki. Na harmoniko so nam zaigrali Polona, Jan in Andraž, na klaviature Katarina, Vanesa in Medina, na trobento pa Luka. Potem sta bili na vrsti plesni točki. Ivana, Taja, Hana, Mila, Tjaša, Kaja, Ines, Medina, Vanesa, Matija, Rajmond in Oskar so zaplesali na pesem Zajček, potem pa so bile na vrsti naše baletke. Vanesa nas je s pesmijo Prva ljubezen popeljala v spomine na našo prvo ljubezen, Miha in Taj pa sta nas nasmejala s skečem o dedku in vnuku. Za konec smo se vsi skupaj objeli in ob spremljavi harmonike zapeli Mi se imamo radi. Kot pa je že v navadi, se po predstavi nismo takoj poslovili. Mamice nastopajočih so nam pripravile pogostitev in sledilo je prijetno druženje. Kljub temu, da je Kopriva majhna vas, imamo veliko stvari, na katere smo lahko ponosni. Naš največji ponos so naši otroci, ki nas vsak dan znova presenečajo. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri uresničiti tega prelepega popoldneva, in vsem, ki ste nas prišli pogledat. Besedilo: Mateja Bežek Kosmač Slika: Alan Kosmač Iz naših krajev 16 Praznovanje svetega križa V Križu pri Sežani so z ustanovitvijo Razvojnega društva Gmajnca, ki ga vodi predsednik Slavko Simčič, pred leti spet obudili praznovanje vaškega praznika sv. Križa in običaju dali novo vsebino. Praznovanje se je začelo s pohodom po kraški gmajni, ki ga je vodil domačin Martin Bizjak, in balinarskim turnirjem, v katerem je zmagala ekipa sežanskih upokojencev pred obema domačima ekipama. Medalje najboljšim ekipam je podelil prvi in dolgoletni predsednik RD Gmajnca Alojz Trampuž, ki je vsem zaželel prijetno druženje in praznovanje vaškega praznika, medtem ko je domačin Ladislav Žvokelj, dolgoletni predsednik sežanske balinarske zveze, poskrbel za organizacijo športnega tekmovanja. Gledališka skupina Dekani je z uprizoritvijo krajših skečev požela velik aplavz. Za to priložnost so vaščani očistili in uredili vaški dom, v katerem so odprli razstavo z naslovom Kraška dediščina priznanega sežanskega akvarelista Marjana Miklavca. Prav odprtju Miklavčeve razstave so namenili največ pozornosti. Razstava je navdušila številne zbrane domačine kot tudi tiste, ki so odšli iz vasi in se radi vračajo k svojim sorodnikom. Avtor razstave je prav za to priložnost naslikal vas Križ v tehniki štiribarvne zemlje, ki jo je prvič uporabil. Miklavčeva razstava bo tam na ogled do konca prihodnjega leta. Po uradnem delu pa je sledilo druženje, za katerega so poskrbele domače gospodinje, ki so pripravile kraške mošnjičke presenečenja. In kakšno je bilo to presenečenje? Jabolko, napolnjeno z orehovim nadevom, zavito v listnato testo v obliki mošnjička. Dobro obiskana pa je bila tudi zeliščarska delavnica z mag. Stipetom Hećimovićem. Besedilo in slika: Olga Knez

19 Avberski pohod in spomini na požig vasi Ravnje na Vrheh Dan upora proti okupatorju v Avberju že tradicionalno počastimo z organiziranim pohodom, na katerem obudimo spomin na vojne čase. Pri tem se ne oziramo na spopade vojakov svetovnih velesil in slovenskega organiziranega odpora na področju Krasa, bolj nas zanima, kako so se ti dogodki odrazili v vsakdanjem življenju ljudi na Krasu, predvsem med civilnim prebivalstvom. Lani smo obudili spomin na spopad zaščitne čete z Nemci pri Ponikvah in kasnejše obstreljevanje z minometi, pri katerem so nedolžni domačini iz Raše ali izgubili življenje ali bili hudo poškodovani. Letos smo se odločili, da obudimo spomin na dogodek, ko so italijanski fašisti po napadu partizanov na vojaški kamion iz maščevanja požgali vas Ravnje in ustrelili 12 talcev. Priprave na pohod so potekale kot po navadi. Čeprav je bilo napovedano slabo vreme, smo pohod izpeljali, odpovedali pa smo se spremljajoči prireditvi, pogostitvi in mitingu na vmesni točki v Ravnjah ter pogostitvi na koncu pohoda. V sredo, 27. aprila 2016 smo bili člani organizacijskega odbora pohoda prijetno presenečeni, saj se je kljub slabemu vremenu na startu v Avberju pri Francinovih zbralo 25 neustrašnih pohodnikov. Med nami je bil tudi Danilo Rudež, ki bo letos praznoval 90. rojstni dan in je tudi med časom NOB kot partizan hodil po istih stezah, ki se jih še vedno dobro spominja. Celotna trasa pohoda je bila dolga 12,5 km in je imela 550 m višinske razlike. Ko smo prispeli v dolino Raše, smo si najprej oddahnili pri Grofovih. Za premražene in malo mokre pohodnike so poskrbeli s šilcem domačega, v njihovi posebni sobi pa smo si lahko ogledali razstavljene stare kmečke pripomočke in orodje. Po stari cesti ob potoku Vilenca smo se nato povzpeli na Dolenje, nato pa po lepi razgledni poti med vinogradi prišli na naš vmesni cilj vasico Ravnje. Tam nas je pričakalo presenečenje, saj so nam domačini pri Bergantovih pripravili pravo gostijo. Tudi počitek pod streho nam je dobro del. Po okrepčilu smo se še prijazno poslovili od prijaznih domačinov in se iz vasi Ravnje spustili v Rašo, mimo Rihardovega mlina pa smo po zložni poti nato nadaljevali pot do Ponikev. Od tam je bilo v Avber le še nekaj minut in na kmečkem turizmu Pri Francinovih je topla jota s klobaso vsem prav dobro dela. Naj še pozovemo vse, ki o tem dogodku iz NOB vedo še kakšne dodatne podrobnosti, da nam jih posredujejo. Na ta način bomo iz več različnih virov zgodbo lahko naredili še bolj verodostojno, da bo služila kot spomin mlajšim generacijam na zgodovinske dogodke iz ne tako daljne preteklosti. Pričevanja Ko smo si opomogli od prehojene poti, smo z malo improvizacije obudili spomine na žalostne dogodke izpred 73 let. Pri tem nam je z živo besedo pomagala Marija Funa, poročena Rener. V tistem času, ko so vas Ravnje požgali, je imela komaj sedem let, ampak dogodki tistega časa so se ji neizbrisno vtisnili v spomin. Partizani so ob 16. uri napadli fašiste v Raši. Bila je nedelja. Italijani so se po cesti skozi Rašo redno vozili na Štjak, partizani so to izkoristili in postavili zasedo na delu ceste takoj za mostom čez Rašo. V boju je padlo šest Italijanov, partizani pa so se umaknili. Še istega dne so fašisti prihrumeli v vasico Ravnje, ki je bila dogodku najbližje. Mislili so, da se v vasi še skrivajo partizani. Vse vaščane so zbrali na koncu vasi in jih zastražili. Ničesar niso pustili vzeti iz hiš, hiše pa so morali zakleniti. Fašisti so v hlevih vseeno odvezali nekaj živine, nato pa so celotno vas požgali. Na nekaj domačijah so zgorele tudi krave in prašiči v zaklenjenih štalah. Vaščani so si najprej poiskali zatočišče v sosednjih vaseh, Funovi so odšli proti Hruševici, vendar so jih fašisti preusmerili v Krtinovico. Tako so bili bližje domači vasi. Tistega strašnega dne je Emilija Funa (Ema), po domače Funova, pestovala komaj šestmesečnega dojenčka. Fašista, ki je stražil hišo, je prosila, če bi lahko zgoraj vzela ogrinjalo za dojenčka. Hotela je vzeti s sabo še shranjen denar, a že je bil za njo fašist s puško in jo podil ven. Hišo je zaklenila in s sabo vzela ključ. Kot je pripovedovala njena hčerka Marija, ki je takrat imela komaj sedem let, je bil ključ edino, kar jim je ostalo od domačije. Vse ostalo je zgorelo. Njihova družina je takrat štela osem članov. Fašisti so po okoliških vaseh zbirali talce. Iskali so mlajše moške do 40 let. Iz maščevanja za pobitih šest Italijanov so na istem mestu želeli ustreliti dvakrat več domačinov. Moške so zbrali na Štjaku in jih postavili v vrsto. Med njimi je bil tudi Alojz Funa, ki so mu vedno rekli Cveto. Takrat je bil star komaj šestnajst let. Poveljujoči od Italijanov je občinskega tajnika vprašal, če je Cveto član fašistične mladine. Očitno se mu je mladenič zasmilil. Tajnik je prikimal, Cveto pa je bil modro tiho. Tako je ušel smrti. Italijani so vseh dvanajst talcev odpeljali v Rašo na mesto napada in jih tam ustrelili. Nihče ni izvedel, kaj se je zgodilo z njihovimi trupli. Danilo Rudež, ki je bil v tistem času v Štanjelu, se spominja, da so po ustrelitvi talci ležali v mrtvašnici na pokopališču v Kobdilju. Marija se spominja še nekaj dogodkov iz časa NOB. Vaščani iz Ravenj so večinoma živeli v bližnji Krtinovici. Seveda je vladala revščina, Marija pravi, da je bila družina, pri kateri so bivali, še bolj revna kot njihova. Kljub temu so si borno hrano delili. Da so lažje preživeli, so hodili obdelovat njive na Ravnje. V Ravnjah so si uredili zasilna zatočišča, tako da so ožgano zidovje za silo pokrili s slamo in bivali v taki podrtiji. Cveto Funov je po požigu vasi kmalu odšel v partizane. Potem ko je bil naslednjega leta ranjen, so ga v Ravnjah skrivali kar šest mesecev. Zdravil ga je dr. Rovatti, ki Iz naših krajev 17

20 je prihajal iz Dutovelj. Marija pripoveduje, da so nekega dne v vas prišli Nemci (bilo je že po kapitulaciji Italije) in iskali partizane. S sabo so imeli tudi psa. Mama Ema se je hitro znašla in pred vrata, kjer se je skrival Cveto, postavila stol, na katerega se je usedla mala Marija z dojenčkom v naročju. Vonjave dojenčka so premotile psa in Nemci so vas zapustili, ne da bi našli Cveta. V zgodovinskih virih smo zasledili tudi pričanje Rener Eme iz Ravenj št. 1. Ko so Ravnje v letu 1943 požgali, se je skupaj s triletnim sinom naselila na Gradnje. Vračala se je v domačo vas obdelovat polja. Pridelkov in hrane so tako imeli zase in za v vas prihajajoče partizane. Za partizane so ženske zbirale in nosile hrano tudi iz sosednjih vasi. Tako smo zvedeli pohodniki izvedeli za še eno podrobnost iz preteklosti, ki se nanaša na povezavo vasi na nasprotni strani Raše. V tistih časih je beseda solidarnost imela čisto drugačen pomen kot danes, saj je prav ta solidarnost omogočala preživetje brezdomcem iz požgane vasi. Ohranila se je tudi pesem Požgana vas, ki priča o tem dogodku. Sestavil jo je Polde Rener, povedala pa Marija Rener dne : Viri: 1. Pripoved Marije Rener, Funove iz Ravenj, rojene leta Zapis pričanja o dogodkih iz NOB iz l. 1957: Emilija Funa, po domače Funova. Zapis je shranjen v Pokrajinskem arhivu Nova Gorica, 3. Zapis pričanja Eme Rener, Ravnje št. 1, o dogodkih iz NOB (podpisana Majda Majnik, ). Zapis je shranjen v Pokrajinskem arhivu Nova Gorica. Besedilo in slika: Edi Fabjan POŽGANA VAS Trudno odmeva korak, povsod naokrog je tišina. Težak in tožen spomin stika samotno srce. V Raši samotni ob cesti z gramozom posuti našlo svoj zadnji je mir dvanajst trpečih ljudi. In eden jim bil je sovrag, v enem zdaj grobu ležijo, angel na grobu kleči, angel z razbito glavo. V vaškem koritu pa vre, peni se bistri studenec, ker v njem partizani gase si žejo ko mimo grede. Iz naših krajev 18 Tradicionalno kresovanje v Povirju Tudi v okviru letošnjega letnega programa dela z mladimi gasilci PGD Povir smo izpeljali kresovanje na predvečer praznika dela. Na običajno mesto v Dolu pri gasilskem domu smo najprej pripeljali veje borovca, ki vsako leto krasi središče vasi ob novem letu. Kar nekaj vaščanov je nato tja pripeljalo še druge obrezane veje, tako da se je kup za kres vidno večal. V tednu pred kresom smo s povirske gmajne pripeljali še polno traktorsko prikolico suhih drv za taborni ogenj in veje borovcev, ki so bile požagane ob čiščenju električnih daljnovodov. Da bi bilo kurjenje varno, smo pokosili okolico kresa in široko pot skozi travo do kresa. Na dan kresovanja smo se mentorji sestali z mladimi gasilci že ob 17. uri in ponovili vaje za bližajoče se gasilsko tekmovanje Kraške gasilske zveze. Morda je tudi to prispevalo k osvojenemu pokalu za drugo mesto pionirjev 14. maja 2016 v Lokvi. Po opravljenih vajah je skupinica pionirjev odšla po dolge leskove palice za peko hrenovk nad žarom. Nato smo stran od kresa na hitro pripravili še pagodo za taborni ogenj in ga takoj prižgali, da bi pravočasno prišli do primerne žerjavice za peko hrenovk. Ob prvem mraku pa smo prižgali še kres, ki je hitro na vso moč zagorel. Seveda pa je vsem bila najbolj zanimiva peka okusnih hrenovk na dolgih palicah nad žerjavico. Otroci so se ob svetlobi ognja tudi razposajeno lovili in skrivali. Poskrbljeno je bilo tudi za pijačo. Veseli nas, da se nam je ob kresu pridružilo veliko obiskovalcev in da število vsako leto narašča. Nekateri so ob prijetnem ognju in klepetu ostali še dolgo v noč in si na koncu privoščili še v žerjavici pečen krompir. Izrečeno je bilo kar nekaj pohval za prijetno druženje ob ognju. Besedilo: Daša Plut Slika: Tadej Perhavec

21 S pesmijo in kresom v prvi maj Tudi v Štorjah se trudimo ohranjati tradicijo, predvsem tiste dogodke, ki nas povezujejo. Kres na predvečer praznika dela je priložnost, da se krajani srečamo in pogrejemo z ognjem in toplo besedo. Tako je bilo tudi letos. Zbrali smo se na začetku vasi. Občudovali smo ognjene zublje in uživali ob zakuski rezinah pršuta in sira ter kozarčku vina. Otroci so se navduševali nad peko sladkorne pene, odrasli pa smo večer zaključili ob petju skupine Štorski kosi. Marsikdo od nas se jim je tudi pridružil. Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Slika: David Terčon In memoriam Evstahij Zadnik ( ) Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu! (Fran Levstik, Tugomer) Marca letos so v ožjem družinskem krogu pokopali Evstahija Zadnika, znanega družbeno- političnega delavca, nekdanjega predsednika Občine Sežana in dolgoletnega upravnika Carinarnice Sežana, člana številnih organizacij in mednarodnih komisij. Domači so se poslovili od moža, očeta, nonota in pranonota. Evstahij Zadnik se je rodil 5. septembra 1926 v Vremskem Britofu očetu železničarju. Bilo je to v času italijanske okupacije naših krajev. Fašistične oblasti so slovenske železničarje pošiljale v razne kraje Italije. Tako je Evstahij osnovno šolo in nižjo gimnazijo končal v Torinu in tam v letu 1942 tudi razred srednje tehnične šole. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Vremski Britof in se po nekaj mesecih vključil v partizanski 1. bataljon v Istrski odred. Do aprila 1947, ko je bil demobiliziran, je večkrat menjal vojaške formacije in od mladega vodnika napredoval do čina kapetana 1. klase v takratni Jugoslaviji. V tem času je prejel red zaslug za hrabrost in medaljo za hrabrost, kasneje še red republike z bronastim vencem. Od leta 1947 do 1957 je opravljal različne naloge pri Okrajnem ljudskem odboru v Sežani. Prekinitev šolanja zaradi vojne je želel kar najhitreje nadoknaditi. Kljub številnim delovnim nalogam je v letu 1957 zaključil srednjo ekonomsko šolo v Kopru in leta 1960 tudi Višjo upravno šolo v Ljubljani. V letu 1949 se je poročil z Jožico in kmalu se jima je rodila hčerka Dunja, po treh letih pa še sin Mitja. Od leta 1960 je pri Občini Sežana opravljal dela referenta za premoženjsko pravne zadeve, bil je pomočnik tajnika, kasneje načelnik za gospodarstvo in finance in od leta 1965 do 1969 predsednik Skupščine Občine Sežana. Po končanem mandatu je postal upravnik Carinarnice Sežana. To delo je opravljal do upokojitve leta Vse od leta 1960 je sodeloval na številnih srečanjih z najvišjimi predstavniki slovenske in takratne jugoslovanske politike in gospodarstva, kakor tudi z vojaškimi oblastmi. Kot predsednik Skupščine Občine Sežana si je prizadeval za izboljšanje vodo oskrbe in cestnega omrežja, kakor tudi reševanja problema obstoja bolnišnice v Sežani in Kobilarne Lipica. Po prenosu tovarne motornih koles TOMOS iz Sežane v Koper je vztrajal, da se izpolni obljuba, da bodo v sežanski občini postavili obrat Tomosa. Tako so postavili Tomosov obrat v Senožečah. V njegovem mandatu je podjetje Petrol v dveh letih postavilo bencinske črpalke: v Sežani dve, po eno pa v Dutovljah, Komnu, Štanjelu, Klaričih, Lipici, Kozini in dve v Krvavem Potoku. Direktorja podjetja Nanos so prepričali, da je v Sežani zgradil prvi trgovski market. Podpiral je sežanske jamarje in njegova zasluga je, da so Škocjanske jame, ki so bile najprej dodeljene Postojnski jami, prešle v domače roke. Jamarji so ga imenovali za častnega člana sežanskega jamarskega društva, saj je bil prvi predsednik sežanske skupščine, ki jih je javno podpiral. Skupščina občine je po njegovi zaslugi zagotovila kadrovske in finančne vire, da so park Scaramangá ponovno uredili in je dobil svojo originalno podobo. V letu 1968 je bil boter ladji Kras, zgrajeni v puljski ladjedelnici Uljanik. Od leta 1967 do leta 1982 je sodeloval v Mešani komisiji carinskih služb SFRJ in Republike Italije tudi zaradi odličnega znanja italijanskega jezika in spretnega komuniciranja. Kot upravnik Carinarnice Sežana je sodeloval v Mešani komisiji predstavnikov SFRJ in Republike Italije za izvajanje Videmskega sporazuma, v kateri je bil stalni član od leta 1969 do Evstahij Zadnik je bil mož naglih odzivov na nastale situacije. Znal je prepričati tudi tiste, ki so mu nasprotovali. Po napornem delu v službenem času je v prostem času poiskal sprostitev v ribištvu. Ure in ure je znal mirno in tiho čakati ob obrežju in premišljevati. Ko vreme tega ni dopuščalo, je rezbaril in mirno ustvarjal. Ob tem pa ni pozabil na vrt, na katerem je moralo biti vse kot v škatlici. Povsod je bil sila natančen. Po upokojitvi je našel čas za mir in tišino, tudi za branje, saj je skozi celo življenje veliko bral. Odhajal je k sinu v Brestovico pri Povirju in tam preživel skoraj ves dan v blaženem miru in daleč od ponorelega sveta. Evstahij Zadnik je bil trd pogajalec. Neizprosen do tistih, ki so povzročali krivico. Mož jeklen, ko je bilo treba braniti pravice delavcev. Kot prvi predsednik skupščine in do tedaj edini v SR Sloveniji je podprl stavko delavcev kolektiva tovarne radijskih sprejemnikov Sežana obrat Pržan. S tem si je nakopal številne kritike vladajočih, a ni popustil. Uspel je prepričati odbornike skupščine, krajevne odbore in posredno ljudi, da za probleme vaških skupnosti niso poklicani samo oblastni organi, temveč vsi občani. Tako se je začelo razpisovanje samoprispevkov za popravilo lokalnih cest, razsvetljave, gradnje vodovodov in drugih objektov. Bil je eden tistih ljudi, ki so sežanski občini in ljudem na Krasu utirali pot v boljše življenje. Pavel Skrinjar Iz naših krajev 19

22 Skriti odtenki Krasa v Kosovelovem domu Uvod v praznovanje 25-letnice odprtja Kosovelovega doma v Sežani je bilo odprtje skupinske fotografije z naslovom Skriti odtenki Krasa, se je predstavilo 34 kraških likovnih ustvarjalcev, ki so že samostojno razstavljali v tej kraški kulturni prestolnici. Bogato razstavo v veliki galeriji Ivana Varla, ki bila na ogled do 8. maja, je predstavila umetnostna zgodovinarka in stalna sodelavka Kosovelovega doma Anamarija Stibilj Šajn, številne ljubitelje likovne umetnosti pa je nagovoril koordinator programov Kosovelovega doma David Terčon. Jubilej je priložnost, da so dalo poudarek razstavi domačim avtorjem, ki so jih kompleksno predstavili. Osredotočili so se na tiste avtorje, ki tu živijo in ustvarjajo ter neposredno ali vsaj posredno črpajo iz tega okolja. Med njimi so tudi mednarodno priznani slikarji. Na skupinski razstavi so se predstavljajo kraški ustvarjalci, ki so minulega četrt stoletja samostojno razstavljali v galerijah Kosovelovega doma Sežana. To so: Peter Abram, Dajana Čok, Hajrudin Čosibegović - Ćoso, Klemen Gorup, Stojan Gorup, Slavko Guštin, Ana Hanzel, Janko Kastelic, Simon Kastelic, Karmen Kastelic Pipan, Stanislava Knez Milojković, Mirjam Kocjan, Milenko Kočevar, Erna Kopše, Ana Kravanja, Marko Krvina, Bogdan Macarol, Marjan Miklavec, Stjepan Miličić, Radko Oketič, Marjan Olenik, Samo Onič, Jana Pečečnik Žnidarčič, Jože Požrl, Simon Rebula, Neli Štrukelj, Vladimir Vatovec, Cveto Vidovič, Jožica Zafred in Bojan Pahor. Poseben kotiček je bil namenjen štirim že pokojnim slikarjem: Miru in Slavki Kranjec, Ivanu Varlu in Stojanu Zafredu. Dogodek so popestrile plesalke za izrazni ples Mehki čevlji Kulturnega društva Jožeta Pahorja pod vodstvom Milojke Širca in učenki sežanske glasbene šole Lejla Kariž na kitaro in Ema Krpan na flavto pod mentorstvom Uroša Bariča in Tamare Tretjak. Besedilo in slika: Olga Knez Kultura 20 Kaj so nam zapustili na Krasu 10 let delovanja Kulturnega društva Kraški šopek Sežana Kulturno društvo Kraški šopek Sežana je bilo ustanovljeno 6. februarja 2006 v Sežani. V začetku aprila istega leta je v društvu začela delovati folklorna skupina, kjer je svoje izkušnje delila Mirjam Štrukelj, kasneje je delo prevzel Andrej Butina, ki je folklorno skupino vodil do leta Po tem letu je vodenje sprejela Neda Lah. V veliko pomoč ji je bila znana folkloristka Neva Trampuš, ki živi v Velenju, sicer pa je po rodu Sežančanka. Na harmoniki sta v začetku skupino spremljala Andrej in Slavko Vitez, kasneje sta se skupini pridružila Ivan Bortolato in Lojze Kocjan. Od leta 2008 naprej v skupini igrajo sedanji godci: na bas ali kontrabas z lokom igra Ivan Bortolato, na diatonično harmoniko Rado Andolšek in na violino Darjo Berginc. Godci spremljajo nastope plesne skupine, nastopajo pa tudi samostojno. Njihov program obsega starejše izvirne viže iz naše bližnje okolice. Vedno ni bilo lahko. V začetku je bilo malo plesalcev, ni bilo godca, prostor za vaje je bil enkrat v Osnovni šoli v Sežani, drugič v vaškem domu v Štorjah, tretjič v Kosovelovem domu. Na vaje so prihajali trije pari ali še to ne. Kljub temu so vztrajali in iskali nove plesalce. Počasi so se vključevali v skupino plesalci iz domala celotnega (italijanskega in slovenskega) Krasa. Danes skupina šteje 51 članov, od tega 42 aktivnih. Plesni repertoar skupine je vezan na Kras. Večina odrskih postavitev, ki jih skupina izvaja, izraža pretekle šege in navade. Ko so ustanovili društvo, jim je bilo v začetku vodilo predvsem to, da ljudem predstavijo svojo oblačilno dediščino, na katero so ponosni. Ples, s katerim so se začeli predstavljati, jim ni bil dovolj, zato se je med članicami društva porodila zamisel, da ustanovijo skupino pevk, ki bi prepevale ljudsko petje. V začetku so začele prepevati same, brez umetniške

23 Ljubo Sever: Folklorna skupina KD Kraški šopek Sežana. Ljubo Sever: Razstava: Kaj so nam zapustili na Krasu vodje, ter kmalu ugotovile, da tako ne gre. Medse so povabile Andrejo Gerželj Breščič, da jim strokovno pomaga. Kasneje jih je vodila še Katarina Šetinc, danes jih zopet vodi Andreja. Pevke so se udeležile kar nekaj seminarjev za ljudsko petje, ki jih je organiziral JSKD. Uspešno so se predstavile tako doma kot v tujini. Pesmi, ki jih pojejo, izvirajo s Krasa in želja pevk je, da se ohranijo prihodnjim rodovom. Posnele so tudi zgoščenko, na kateri so posnetki ljubezenskih, svatovskih, baladnih, mrliških pesmi in kolednic. Otroška folklorna skupina Bubci s Krasa deluje v okviru kulturnega društva Kraški šopek Sežana. Načrtno je začela otroška skupina delovati v šolskem letu 2008/2009. Otroci so se vključili v OFS zaradi lastne želje, starši so jih pri tem spodbujali, saj se večinoma vsi zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine. Mentorica otroške folklorne skupine je Miranda Novak. Da bi bilo delo kakovostno, nastopi pa prepričljivi, društvo že od začetka delovanja sodeluje z Javnim skladom za kulturne dejavnosti JSKD (OI Sežana). Kulturno društvo Kraški šopek Sežana je član Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije. Kot pravi ambasador Slovenije in Krasa so prepotovali precejšen del Evrope (Avstrija, Italija, Francija, Velika Britanija.). Na prireditvi ob počastitvi 10. obletnice delovanja društva 19. marca 2016 so se plesalci in pevci potrudili, da so s solidnim nastopom prispevali svoj delež k odličnosti prireditve, kar jim v polni dvorani Kosovelovega doma v Sežani ni bilo težko. Medse so povabili prijatelje, goste iz Folklorne skupine Juliana iz Hrušice na Gorenjskem, skupaj z njimi so zaplesali tudi člani folklorne skupine Gradina iz Ilirske Bistrice. Program so popestrili tudi člani skupine Volk Folk iz Ilirske Bistrice, ki so odigrali stare ljudske viže. Za prijetno vzdušje so poskrbeli še člani društva Kraška harmonika iz Sežane. Povezovalec prireditve Evgen Ban je s svojim nastopom naredil prireditev še pestrejšo. S petjem so nadaljevali še po prireditvi, ko so jih prijazni domačini gostili s svojimi dobrotami. Nastopajočim so na odru čestitale še predsednica Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije Magdalena Tovornik, podžupanja Občine Sežana Ljubica Jelušič, predsednica tržaškega pokrajinskega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev Živka Persi ter Vladislava Navotnik in Graciela Dolenc, ki sta v imenu sežanske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti devetim članicam in članom podelili srebrno Maroltovo priznanje. Prireditev je spremljala razstava Kaj so nam zapustili na Krasu, ki je prikazala lepoto razstavljenih eksponatov. Obiskovalci so lahko občudovali filigransko izvezene motive na pečah in naramnih rutah. Ko so izdelovalke novih oblačil temeljito proučile materiale, načine izdelave in motive na starih oblačilih, so napravile povsem zveste kopije, tako da jih lahko s ponosom imenujemo novi originali. Na razstavi so bili predstavljeni stari kosi oblačil, ob njih pa novi. Ob otvoritvi razstave je Marta Košuta, velika poznavalka tržaških narodnih noš, povedala:»take unikatne umetnine lahko naredijo le tisti, ki sta se jim v srcu nakopičila ljubezen in bolečina.«razstavljeni eksponati niso le obrtniško delo šivilj, to je poezija ljudske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, je v tkanino izvezena pripadnost slovenstvu in je pokončnost nacionalne opredelitve, ki jo v današnjem času lahko Slovenci izražajo le z jezikom, literaturo in kulturo. Praznujejo torej 10 let. Veseli in ponosni so na preplesano obdobje, ki je bilo polno odobravanja, priznanj, pohval, aplavzov in lepih trenutkov. Za mnoge dosežke so zaslužni vsi člani društva, za marsikatere še prav posebej gospa predsednica Neda Lah, ki od leta 2007 skrbi za zadovoljstvo članov ter skladen in celosten razvoj te dejavnosti. Besedilo: Miranda Novak Slika: arhiv KD Kraški šopek Sežana Kultura 21

24 Kraška klapa raznežila Koprivce in Brejce Konec marca 2016 so Koprivo obiskali pevci vokalne skupine Kraška klapa Sežana. V organizaciji Območne izpostave Sežana pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in domačega društva ŠKUDT so pripravili čudovit velikonočni koncert pod vodstvom umetniške vodje, prof. glasbe, Maje Cetin. Na klaviaturah jih je spremljal pianist Iztok Cergol. Skupino, ustanovljeno pred tremi leti, sestavlja 14 pevcev. Njihov repertoar so slovenske ljudske, narodne, kraške in dalmatinske pesmi ter podoknice. Večer je bil tematsko razdeljen na dva dela. V prvem so prevladovale slovenske pesmi, v drugem pa je polno dvorano božal dalmatinski melos. Na koncu brez podaljškov ni šlo. Zaključili so s pesmijo Kaj bi te vprašal in od najmlajših v zahvalo prejeli pisane pirhe. Besedilo in slika: Marjeta Malešič Kultura 22 Teden ljubiteljske kulture od 13. do 22. maja 2016 Prireditve ob Tednu ljubiteljske kulture smo pričeli s poslanico mag. Igorja Teršarja, direktorja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, v kateri nagovarja vse ljubiteljske kulturne ustvarjalce ter obiskovalce prireditev v TLK.» Ljubiteljsko ustvarjanje ni poklic, ampak je klic, ki nas nagovarja, da se izražamo, družimo in ustvarjamo. Je torej osnovna bit in temelj človekovega delovanja, je kultura v najširšem pomenu. Biti ljubiteljski ustvarjalec je odločitev za prijetno druženje in naporne vaje, za bogatenje okolja, povezovanje in izmenjavo znanja doma in po svetu. Čeprav se zdi, da je pomen ljubiteljske kulture težko izmerljiv, lahko njene pozitivne učinke čutimo na vsakem koraku,«je med drugim zapisal v svoji poslanici. Območna izpostava JSKD Sežana je v sodelovanju z občinami in kulturnimi društvi pripravila pester program prireditev, s katerimi so se poklonili vsem ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem in opozorili na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljske kulture. Ko smo pred trem leti v vsaki občini posadili sadno drevo, ki simbolizira podporo občine ljubiteljskim kulturni dejavnosti in njenim ustvarjalcem, še nismo vedeli, da bo to zelo lepa priložnost, da se vsako leto zberemo ob tem drevesu in ob krajšem kulturnem programu obnovimo dane obljube. V Štorjah posajena nešplja lepo raste in letos je bilo druženje s Štorskimi kosi in Kraško klapo zelo prijetno in obljuba podžupanje Občine Sežana, dr. Ljubice Jelušič, je razveselila vse, ki smo se na ta dan zbrali na travniku pred Zadružnim domom v Štorjah. Pesem zares dobro vpliva na počutje in zdravje ljudi. Vsaj za trenutek smo pozabili na skrbi in težave ter skupaj zapeli nekaj lepih pesmi. Skorš, ki je kar malce pozabljena sadna sorta, lepo uspeva tudi v Kobjeglavi, kjer smo se pred vaškim domom zbrali vsi ljubitelji slovenskih, dalmatinskih in tujih pesmi, saj smo lahko prisluhnili Srečanju malih vokalnih skupin. Pred srečanjem je podžupan Občine Komen Valter Ščuka, zalil posajeni skorš in tudi njegove besede so bile izrečene v podporo kulturnim društvom in njihovemu ustvarjanju. Nato pa so nam zapeli pevci in pevke seksteta Sonček iz Pivke, Quercus Quinteta iz Brd, Vokalne skupine Karina iz Hrpelj, Okteta Sotočje iz Črnič in Vokalne skupine Elum iz Postojne. Ker dober glas seže dlje kot v deveto vas, se že sedaj veselimo ponovnega nastopa malih vokalnih skupin v prihodnjem letu in vašega obiska v družbi vaših prijateljev dobre glasbe in lepih glasov. Dol pri Vogljah je dobil novo sadno drevo, mlad in zdrav oreh, ki so ga prav tako v podporo ljubiteljski kulturni dejavnosti posadili pred Kulturnim domom. Podžupan Občine Sežana mag. Rado Pirjevec je ob obljubi o podpori občine ljubiteljski kulturni dejavnosti tudi v prihodnjih letih zalil posajeni oreh skupaj z vodjo OI Sežana Vladislavo Navotnik. Priložnostna razstava in koncert MePZ Lipa iz Bazovi-

25 ce ter Združenega MePZ Repentabor sta bila uvodna dogodka v vikend kulture, ki se je končal v nedeljo zvečer s komedijo Družinske štorije Zmaga in Viktorje, Gledališke skupine iz Dekanov. Teden ljubiteljske kulture smo zaključili v nedeljo, 22. maja, v Hrpeljah. Pred brkinsko 'jabko', ki lepo raste in simbolizira podporo Občine Hrpelje-Kozina, smo se zbrali ljubitelji gledališča, saj smo si po zalivanju jablane, ki sta jo opravili županja občine Hrpelje-Kozina Saša Likavec Svetelšek in vodja JSKD OI Sežana Vladislava Navotnik, lahko ogledali izbrano regijsko gledališko predstavo Orkester v izvedbi Gledališkega združenja pri Gledališču Koper. V krajšem kulturnem programu pa smo doživeli kratek odlomek iz druge izbrane predstave po izboru selektorja Marka Bratuška V živo v izvedbi Martina Šika, ki je prejel tudi priznanje za najboljšo stransko moško vlogo. Priznanje za najboljšo stransko žensko vlogo je prejela Zala Preglej, prav tako iz Gledališke skupine Steps iz Izole. Priznanje za najboljšo žensko vlogo je prejela Petra Škabar iz Razvojnega društva Repentabor, za najboljšo moško vlogo pa Marko Strle iz Gledališkega združenja. Podelili smo tudi priznanje za predstavo z največjim družbenim učinkom, ki jo je prejel Varstveno delovni center Ilirska Bistrica za predstavo Klinika brez upanja. Številni drugi dogodki, ki so se odvili v tem času so: Likovna razstava Likovna poezija, Koncert MePZ Camino, 7 trobent apokalipse, Plesna predstava KD Mavrica, Ko bom velik bom, Gala baletna predstava ob 20. obletnici baletnega društva Sežana, fotografska razstava Foto kluba Žarek, Ustvarjalni delavnici Ustvarjamo mandale in Pobarvaj si življenje z afirmacijami v sodelovanju z Ljudsko univerzo Sežana, Razstava likovnih del Rakovški Milan Kučan in Božo Repe v Kosovelovem domu Sežana»Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.«(milan Kučan ob razglasitvi samostojnosti na Trgu republike v ljubljani, 26. junija 1991). Vsi Slovenci in Slovenke poznamo te znamenite besede, ki jih je izrekel Milan Kučan, prvi slovenski predsednik, in so se zapisale v zgodovino Slovenije. Leto 1991 je pomemben mejnik, ki označuje ne samo osamosvojitev slovenskega naroda, ampak tudi odprtje Kosovelovega doma Sežana. Tako kot takrat, nas je tudi letos, 25 let kasneje, s svojim obiskom počastil Milan Kučan. V sredo, likovni utrip, Čemaž v družbi zavarovanih rastlin, Koncert MePZ Divača in MePZ Cominum, Pesem prijateljstva, pogovorni večer o klekljanju in 7. Ex-temporu Sladka Istra, so oblikovali TLK 2016 in tako obogatili kraško-brkinskih kulturni prostor in tukaj živeče ljudi. Besedilo: Vladislava Navotnik Sliki: arhiv JSKD OI Sežana 20. aprila 2016, je v Kosovelovem domu Sežana, v soorganizaciji s Kosovelovo knjižnico Sežana, potekala predstavitev knjige dr. Boža Repeta Milan Kučan, prvi predsednik. Pobudo za dogodek so dali člani Kosovelove knjižnice Sežana, zahvala za izvedbo večera gre tudi Založbi Modrijan in Občini Sežana. Z gostoma, Milanom Kučanom in avtorjem knjige dr. Božom Repetom, se je pogovarjala dr. Ljubica Jelušič. Goste in občinstvo pa je nagovoril tudi župan občine Sežana Davorin Terčon. Božo Repe, redni profesor za sodobno slovensko zgodovino, zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je moderatorki med drugim povedal, da je bil eden od ciljev pisanja te knjige tudi želja, da bi napisal zgodovino aktivnega življenja osebe in dogajanja v tem času. Dodal je tudi, da Milan Kučan ni bil tak predsednik, kakršni so danes. Zanj bi lahko rekli, da je»ljudski predsednik«, saj je bil vedno dostopen. Mogoče se ravno zaradi takšnega odnosa ljudje nostalgično vračajo k»starim dobrim časom«in pravijo, da je bilo nekoč lepše kakor zdaj. Povezovalka večera je Milanu Kučanu zastavila številna zanimiva vprašanja. Za nas, mlade, je bilo najbolj vabljivo vprašanje»kako predstaviti knjigo mladim? Kako razložiti mladim izraze, kot je, na primer, Zveza socialistične mladine? Prvi predsednik je odgovoril:»mladi morajo vedeti, da so zaželjeni. Da je država tu zaradi njih in ne oni zaradi države.zaradi politično-zgodovinskega neznanja so mladi toliko bolj podvrženi manipulaciji,«je dodal Božo Repe. Pogovor nas je spodbudil, da bomo knjigo, če tega nismo še storili, vzeli v roke in dobili še več odgovorov na naša vprašanja. Besedilo in slika: Samanta Coraci Kultura 23

26 10-letnica plesne skupine Štorovke 24. april 2016 je bil za plesno skupino Štorovke iz Štorij poseben praznik. Praznovale so namreč 10-letnico svojega plesnega delovanja. V Zadružnem domu v Štorjah so organizirale prireditev, na kateri so prikazale precejšnji delež plesov iz svojega bogatega repertoarja. V goste so povabile plesalke plesnih skupin Ajda iz Ajdovščine in Rolly vital iz Rogaške Slatine, nastopili pa sta še plesni skupini domačih predšolskih in šolskih otrok, ki jih vodi plesna učiteljica Brigita Kuštrin, ter pevska skupina Štorski kosi. Nastopajoče je pozdravila podžupanja občine Sežana dr. Ljubica Jelušič, bronaste značke za 5-letno delovanje in srebrne za 10-letno pa je podelila predstavnica Javnega sklada za kulturne dejavnosti Vladislava Navotnik. Pestri program je navdušil polno dvorano obiskovalcev, ki so si z aplavzi dodobra ogreli dlani. Plesna skupina Štorovke je samo ena izmed sekcij Kulturnega in športnega društva Šator Štorje in trenutno šteje 17 plesalk v starosti med 55 in 79 leti. Ples jim pomeni sprostitev, jih razvedri, krepi zdravje in prijateljske vezi, jih ohranja v dobri formi, predvsem pa pozitivno vpliva na sposobnost koncentracije. Plešejo predvsem show dance plese ob ustrezno prirejenih melodijah iz domače in svetovne glasbene zakladnice. Za njimi je že 117 javnih nastopov širom Slovenije, nastopile pa so tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Štorovke že deseto leto uspešno vodi plesna učiteljica Alice Stojko Saliu iz Plesnega centra ADC iz Ajdovščine. Ne le, da je kreatorica vseh plesov, ki jih plešejo, ampak jih med učenjem ves čas bodri in spodbuja, da ob pretežkih plesnih elementih ne obupajo. Plesalke so ji zato izredno hvaležne, saj vedo, da bi brez njene volje, srčnosti in potrpežljivosti plesne skupine gotovo ne bi bilo. Ob jubileju plesalkam in njihovi učiteljici iskreno čestitamo z željo, da bi nas še dolgo razveseljevale s svojimi plesi. Besedilo: Meri Hreščak Slika: Kristina Hreščak Kultura 24 Deseta obletnica delovanja Zvite feltna Glasbena skupina Zvita feltna letos praznuje že deseto obletnico delovanja. Štiričlanska zasedba je zelo aktivna nastopa po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu. Poleg tega so v teh letih posneli osem avtorskih skladb in štiri videospote, ki so redno predvajani na komercialni televiziji Golica TV, lahko pa jih najdete tudi na spletnem portalu YouTube. Besedila in glasbo za svoje skladbe pišejo sami in so zato na svoje izdelke še posebej ponosni. Aprila letos je izšla nova skladba z videospotom, ki nosi naslov Na zdravje, prijatelji. Avtor glasbe je Blaž Gec, besedilo pa je napisal Žan Janežič. Za aranžma je poskrbel njihov studijski mojster Aleš Zibelnik iz Ljubljane, videospot pa je bil posnet v produkciji Golica TV pod režisersko taktirko Dejana Baboška. Snemanje je v celoti potekalo na Krasu, največji del je bil posnet na obnovljeni Fabianijevi domačiji v Kobdilju. Fantje so na svoj domači kraj ponosni in se z njim radi pohvalijo, kar so nam s svojim ustvarjanjem večkrat dokazali. Začetki glasbene skupine Zvita feltna segajo v jesen Takrat je harmonikar Andrej Gec iz Dutovelj zbral svoje glasbene prijatelje iz okoliških vasi. Glasbeniki se med sabo niti niso dobro poznali, kaj šele, da bi skupaj poprijeli za glasbila. S kombijem so se odpeljali na zabavo, ki so jo pripravili v čast Boštjanu Logarju ob osvojitvi naslova državnega prvaka v reliju. Večer se je prelevil v pravo veselico, glasbeniki so se razživeli in snovati se je začela pot nove glasbene skupine. Še istega večera so jo poimenovali Zvita feltna. Občinstvo se je na novo zasedbo odlično odzvalo. Njihovo nastopanje se je tako nadaljevalo na kraških osmicah, kalonah, rojstnodnevnih zabavah in drugih vaških praznovanjih. Zanimivo je, da zasedba ni bila stalna, ampak se je iz nastopa v nastop spreminjala. Včasih jo je sestavljalo kar po deset glasbenikov, ki so igrali na najrazličnejše instrumente prišel je, kdor je imel čas. Časa za vaje preprosto

27 ni bilo, opravili so jih vedno kar deset ali petnajst minut pred nastopom. Po letih vandranja in nepozabnih dogodivščin se je ansambel prelevil v glasbeno skupino s stalno štiričlansko zasedbo pod vodstvom Blaža Geca. Bratranec Andrej mu je leta 2011 prepustil vlogo vodje in hkrati zaradi pomanjkanja časa zapustil skupino. Prenovljena in osvežena zasedba se je tako odločila, da se z glasbo začne bolj resno ukvarjati. Poleg Blaža, ki v skupini igra harmoniko in klaviature, danes zasedbo sestavljajo še kitarist in basist Žan Janežič iz Šmarij pri Sežani, prav tako kitarist in basist Theo Čebron iz Vrha nad Branikom ter bobnar Matic Leban iz Nove Gorice. Matic je njihov najnovejši član, ki se je skupini pridružil z letošnjim letom, ko je zasedbo zapustil še zadnji ustanovni član, pevec Peter Vouk. Mladi člani današnje skupine imajo za prihodnost že pripravljene številne načrte. Želijo si, da bi svoje desetletno ustvarjanje obeležili z izdajo svoje prve zgoščenke. Poleg tega pripravljajo tudi velik koncert z glasbenimi gosti, več informacij o dogajanju pa nam za enkrat še nočejo razkriti. Besedilo: Blaž Gec Slika: arhiv skupine Zvita feltna Razstava med morjem in gorami v Kosovelovem domu V Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu v Sežani so 16. maja 2016 odprli dokumentarno razstavo Meddruštvenega odbora planinskih društev Primorske z naslovom Med morjem in gorami. V meddruštvenem odboru primorskih planinskih društev je združenih deset planinskih društev in pet športno plezalnih društev, ki štejejo preko članov z območja Slovenske Istre in Trsta, Krasa, Brkinov do Postojnskega. Razstava je bila prvič postavljena v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani septembra lani, potem pa se je selila v razne kraje»od zamisli do uresničitve je preteklo dobro leto dni. Na razstavi se zrcali veliko požrtvovalnega dela naših članov. Pri postavitvi razstave smo sledili dvema ciljema: prikazati začetke organiziranega planinstva in njihov razvoj do danes na našem območju ter raznoliko dejavnost društev v preteklosti in danes. Namen takratnega združevanja planincev ni bil zgolj obiskovanje gora, ampak je bil tudi izraz domoljubja, neizmerna ljubezen do domače zemlje in želja postaviti se ob rob potujčevanju nemških in italijanskih krogov. S prihodom fašizma so bila planinska društva prepovedana, a se večina planincev ni prepustila trenutni politični situaciji, delovali so dalje v ilegali, obiskovali gore, kjer so se lahko pogovarjali slovensko, peli slovenske pesmi, mnogi so se pridružili TIGR-u. Delovanje društev med obema vojnama je bistveno drugačno od drugih društev v Sloveniji. Na to moramo biti ponosni,«je poudarila predsednica primorskega planinskega medobčinskega odbora Maruška Lenarčič. Zbrane na odprtju razstave v Sežani je pozdravila tudi predsednica sežanskega planinskega društva Vanda Femc, ki je poudarila pestro dejavnost okrog 300 sežanskih planincev, ki so v društvo vključeni od leta 1952 in skrbijo za kočo na Kokoši, ki so jo slavnostno odprli leta, srečanju mladih planincev na Vremščici, ki se je odvijalo 40 let, in planinskim taborom. Tudi sežansko društvo s planinskimi izleti, srečanji, poletnimi tabori, delovnimi akcijami merkacistov, gradnjo in oskrbovanjem planinske koče na Kokoši in drugimi dejavnostmi, ki so pustile pomemben in neizbrisan pečat, prispeva kamenček v mozaik planinske dejavnosti na Krasu, v Brkinih in zamejstvu. Na ogled so sežanski planinci postavili še tri dodatne panoje in več vitrin z najrazličnejšo planinsko literaturo in eksponati, ki so jih pripravili v skoraj 65-letni planinski zgodovini društva, ki je bilo ustanovljeno kot 74. planinsko društvo na Slovenskem. Sežanski planinci so ponosni na svoj zbornik ob 50-letnici delovanja društva, razglednice z motivi Vremščice, vsako leto so ob srečanju mladih planincev na Vremščici ob dnevu mladosti izdali priponke in značke, predstavili so tudi svoja interna glasila Navzgor. Kočo na Kokoši so zgradili po sedmih letih trdega in prostovoljnega dela. Z obnavljanjem nekoč vojaške stražarnice so pričeli v letu 1992 in jo po sedmih letih dokončali s prostovoljnim delom in donatorstvom posameznikov ter podjetij. Veliko trdega dela so vložili sedaj že pokojni predsednik gradbenega odbora Jože Šonc, takratni predsednik sežanskih planincev Iztok Bernetič in planinec Silvo Kralj. Sežanski planinci organizirajo tradicionalne pohode, kot so Gremo peš na Kokoš, Po poti bazoviških junakov, Nočni pohod s Kokoši na Slavnik, Z baklami na Kokoš idr. Med uglednimi osebami, ki so prejele častne listine PZS kot najvišje priznanje posameznikov za svoje delo na področju planinstva, zasledimo ob dr. Branku Šalamunu, dr. Sonji Mašera, Karlu Kocjančiču, Vojku Čeligoju in drugih tudi dva Sežanca: Jožico Milavec in Milana Hanzla. Sežanski podžupan Rado Pirjevec je čestital vsem planincem, v kulturnem programu pa sta nastopila domača planinca in pesnika Magdalena Svetina Terčon in David Terčon. Pesmi s planinsko tematiko pa so zapeli člani mešanega pevskega zbora Senožeče pod vodstvom Ade Škamperle. Besedilo in slika: Olga Knez Kultura 25

28 Pastirske hiške na ogled V četrtek, 7. aprila 2016, je bilo v Kosovelovi knjižnici Sežana odprtje razstave Kamnite hiške, na kateri smo si lahko ogledali fotografije kamnitih pastirskih hišk, ki si jih lahko ogledamo tudi v naravi v okolici Bazovice. Veliko let so v ruševinah samevale okoli vasi, vse dokler jih Vojko Ražem ni začel obnavljati, pri tem pa mu je pomagal njegov vnuk Vanja Ražem, za kar so jima vaščani zelo hvaležni. Čudovite fotografije kamnitih hišk so last Jožeta Požrla. Razstavo je ob odprtju podrobneje predstavil dr. Stanislav Renčelj, nekaj pa je o svojem delu povedal tudi Vojko Ražem sam. Hiške lahko najdemo na vsaki parceli. Vsaka razstavljena fotografija pa je dopolnjena s podatki o posneti hiški: na kateri lokaciji se nahaja, na čigavi parceli stoji, navedeno je tudi njeno ime. Vseh enaintrideset hišk lahko najdemo tudi v knjigi Bazovica v objemu narave in kulturne dediščine. Kdor pa si želi ogledati živo dediščino Bazovice na lastne oči in pri tem preživeti prijeten dan v naravi, se lahko pridruži Vojku, ki vodi pohode h kamnitim hiškam. V Kosovelovi knjižnici v Sežani smo brali, sodelovali in potovali Kosovelova knjižnica v Sežani je letos organizirala že šesto Magajnovo bralno značko. Stanovalci SVZ Dutovlje DE Sežana so se je udeležili petič: Irena Konjšek, Janez Svetičič in Albin Štrancar. Letos se nam je pridružil tudi Vinko Lekše. Tako je bilo zame in zanj vse skupaj novo, sveže doživeto. Ostali sodelujoči so že pred začetkom izkazovali neverjetno navdušenje. V uvodnem srečanju, ki je potekalo 1. februarja, sta nas toplo pozdravili direktorica Kosovelove knjižice Sežana mag. Magdalena Svetina Terčon in bibliotekarka Tanja Bratina Grmek. Skupaj smo obudili spomi- Besedilo in slika: Samanta Coraci Kultura 26 ne na lanska srečanja. Dogovorili smo se, da bomo po državah, članicah Evropske unije, potovali tudi letos. V prihodnjih srečanjih, ki so potekala na štirinajst dni, smo spoznali štiri kraljevine: Dansko, Švedsko, Združeno kraljestvo in Nizozemsko. Spoznavali smo znamenitosti teh držav, njihovo kulturo in zgodovino. V prvem sklopu smo spoznali kraljevino Dansko in prebirali dela danskih avtorjev. Spoznavali smo se tudi z nenavadnimi bitji troli. Spoznali smo, da so troli pravljična bitja, ki so po naravi zelo hudomušna in prebrisana. Ti pravljični kosmatinci, ki so vedno prehlajeni in umazani, ker se bojijo vode, so našim bralcem zelo ostali v spominu. V drugem sklopu smo potovali po gorati Švedski. Če bi vprašali naključnega mimoidočega, naj nam pove asociacijo za Švedsko, bi se v večini primerov odgovor glasil IKEA ali pa glasbe-

29 na skupina ABBA. Verjetno pa le malokdo ve, da so prav na Švedskem izumili tetrapak, vžigalice in zadrgo. Spoznali smo Piko Nogavičko, ki jo je napisala švedska pisateljica Astrid Lindgren. V spomin se nam je vtisnila tudi Metla vsepometla, švedska ljudska pravljica. V tretjem sklopu smo spoznali Združeno kraljestvo. Med vsemi knjigami se nas je najbolj dotaknila knjiga Osamljeno drevo (Halliday, N.). Knjiga opisuje cikle življenja: nekaj mora umreti, da se lahko rodi novo. Veliko drevo so stanovalci tudi ilustrirali. Nazadnje smo prispeli v kraljevino Nizozemsko. Na zadnjem srečanju v knjižnici, ki je potekalo 21. aprila 2016, so stanovalci dobili priznanja in značko z napisom Naj bralec za uspešno opravljeno Magajnovo bralno značko. Razveselila pa jih je posebna gostja: pisateljica, klovnesa, igralka Eva Škofič Maurer. Vse navzoče je dr. Sfrčkljana (tak je njen vzdevek) pozdravila s pesmijo in uprizorila pravi cirkuški spektakel za nas, bralce iz SVZ Dutovlje in VDC- Enote Sežana in Enote Divača. Besedilo: Urška Schwarzmann Slika: arhiv SVZ Dutovlje DE Sežana Sežana skozi objektiv Jadrana in Anke Čeha Da je Sežana lepo majhno mesto, Sežanci že vemo. Je mesto na Krasu, ki v sebi skriva mnogo zakladov, le bolj natančno je treba pogledati, tako bomo videli, da so stvari, za katere smo mislili, da so samoumevne ali nič posebnega, pravzaprav malenkosti, ki naredijo Sežano našo. Lepoto našega mesta sta občutila zakonca Jadran in Anka Čeh, ki sta v Kosovelovi knjižnici, v četrtek, 14. aprila 2016, predvajala fotografije z naslovom Sežana lepa, zanimiva. Na fotografijah je vidna njuna interpretacija in doživetje Sežane. Na razstavi so sodelovali tudi mag. Davor Krnelj, ki je kustos Goriškega muzeja, arhitekt Stojan Lipolt in pesnik Aleksij Pregarc. Zgodovinski uvod nam je je podal Davor Krnelj, ki je napisal knjigo o Sežani v kateri je predstavil uporabo kamna na ključnih stavbah. Stojan Lipolt pa je predstavil Sežano, kot jo vidi sam skozi oči arhitekta. Predvsem poudaril pomen Partizanske ceste, ki deluje kot simbol ekonomske moči. Sama menim, da so ljudje tisti, ki delajo Sežano posebno, ljudje, ki so včasih živeli v njej in so že zapustili naš svet, in ljudje, ki živijo v njej danes, kajti mesto diha skupaj s svojimi prebivalci. Besedilo in slika: Samanta Coraci Čajanka z Ivanom Pavlinom Kosovelova knjižnica v Sežani nadaljuje z nizom literarnih čajank, ki se odvijajo vsak prvi torek v mesecu. Gost majske literarne čajanke je bil vsestransko aktiven Ivan Pavlin iz Sežane. Pogovor z zanimivim gostom je vodila direktorica sežanske knjižnice mag. Magdalena Svetina Terčon. Pavlin je opisal svoje otroštvo in mladost, ki jo je preživel na kmetiji v Grgarju pri Novi Gorici, kamor se še vedno rad vrača. Po končani osnovni šoli v Solkanu je šolanje nadaljeval na srednji šoli za miličnike kadete v Tacnu in se zaposlil leta 1980 kot miličnik v Sežani. Podal je pogled na Sežano, kot jo je videl pred 36 leti in kot jo vidi sedaj. Ob tem je poudaril, da je Sežana v tem času napredovala na vseh področjih. Ivan se ukvarja z najrazličnejšimi športnimi dejavnostmi. Najbolj zvest je Karate klubu Samurai Sežana, kjer je že mnogo let član in zadnja leta tudi učitelj karateja številnim mladim navdušencem. Odkar se je pred leti upokojil, pa se aktivno posveča gradnji in popravilu suhih zidov in pastirskih hišk. Tako je kot član Partnerstva za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje in sežanske Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras sodeloval pri obnovi številnih pastirskih hišk po Krasu, med njimi je bila najbolj pomembna rekonstrukcija pastirske hiše pri kamnolomu v Vrhovljah. Kot dober poznavalec kulturnega življenja v zamejstvu uspešno sodeluje tudi s poznavalcem kraško suhozidne gradnje Vojkom Ražmom iz Bazovice, ki se je v aprilu sežanskemu občinstvu v knjižnici predstavil s samostojno razstavo, posvečeno prav pastirskim hiškam. Kultura 27

30 Kultura»V nasprotju z mnogimi, ki tarnajo, da se v Sežani nič ne dogaja, lahko mirne vesti rečem, da se v Sežani marsikaj dogaja. Zlasti aktivna je sežanska knjižnica, ki jo z velikim veseljem in redno obiskujem, in prav tako prireditve v Kosovelovem domu,«je ob zaključku še dodal Ivan. Literarna čajanka z Jadranko Jerina Jadranka Ida Jerina dobro poznamo vsi, ki nam je mar za zdravo življenje. Poznamo jo kot osebo, ki veliko svojega časa preživi v naravi, kjer skrbno nabira rastline za čaje, s katerimi se predstavlja doma in v širšem prostoru. Kaj vse nam lahko ponudi narava, nas je spomnila na literarni čajanki, ki je bila 5. aprila 2016 v Kosovelovi knjižnici Sežana, kjer smo lahko tudi poskusili njen čaj. Sama je dejala, da so njeni domači kraji v Istri zelo vplivali na njeno delo, kjer se je njena zgodba zeliščarke tudi začela. Že kot otrok je bila zelo radovedna, povsod je bila zraven in vse je želela vedeti. Znanje o zeliščih ji je posredovala njena stara mama, ki jo je Jadranka velikokrat spre- Pogovora se je udeležilo veliko obiskovalcev, med njimi tudi takih, ki so bili prvič na literarni čajanki. Nekateri so mu ob zaključku čajanke pripravili prisrčno presenečenje. Eda La Vita, znana tudi kot kraška pesnica, mu je izročila priložnostno darilce. Marjan Česnik mu je zapel mljala pri nabiranju različnih rastlin. Njeno delo zeliščarke se nikoli ne konča. Pravi, da nabira v vseh letnih časih, razen pozimi. Poučila nas je, kako se pravilno suši različne rastline, kako se pravilno kombinira rastline, da dobimo čaj z zdravilnimi učinki in, seveda, kako pravilno pripraviti čaj. Vsak, ki si želi zdravilnih čajev ali začimb, lahko obišče Jadranko, ki mu bo z velikim veseljem odgovorila na vsako vprašanje. Velikokrat pa jo lahko srečamo tudi na raznih prireditvah, na katerih promovira zdravo življenje in Kras. Besedilo in slika: Samanta Coraci Stelio Villani o Knezu Igorju Študijska soba sežanske Kosovelove knjižnice je 3. maja 2016 pritegnila številne obiskovalce na pogovor direktorice knjižnice Magdalene Svetina Terčon z uglednim gostom Steliom Villanijem iz Milana, ki je po materi Slovenec in veliko časa preživi v Kazljah na Krasu. Večer je bil povezan s Srečkom Kosovelom, saj je v študijski sobi razstavljeno njegovo gradivo, hkrati pa letos obeležujemo 90-letnico njegove smrti. Kosovela pa je v italijanščino prevajal tudi VIllani, ki je bil večkrat gost sežanske knjižnice. Pred dve pesmi primorskega kantavtorja Iztoka Mlakarja. Besedilo: Olga Knez Foto: Eda La Vita dvema letoma je tej pomembni kulturni ustanovi, ki s ponosom nosi Kosovelovo ime, podaril zbirko štirih knjig prve izdaje del Slave vojvodine Kranjske iz leta 1684 avtorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Tokrat pa je predstavil svoje prevajalsko delo, ruski ep o knezu Igorju z naslovom Slovo o polku Igorjevem. Z njim je hotel dokazati, kako je takratna ruščina iz 12. stoletja podobna slovenščini. Vsak udeleženec pa je prejel tudi izvod prevoda tega epa. Ep velja za mojstrovino vzhodnoslovanskega slovstva in za enega najboljših do danes ohranjenih primerov rabe starega vzhodnoslovanskega jezika. Ep je bil napisan že v 12. stoletju, torej v času, ko je knez Igor še živel.»do tega epa sem prišel po naključju. Ruščina me je navdušila kot jezik, tako sem začel kupovati ruske knjige in že v prvem letu učenja sem prebral Vojno in mir. Prišel sem tudi v stik s tiskanim rokopisom prvega posvetnega ruskega epa, ki je napisan v stari cirilici. Zgodba Slovo o polku Igorjevem je zapisana na 46 straneh. Knjigo sem za nekaj let odložil, pred letom dni pa mi je spet prišla v roke, Prebral sem jo in prevedel. Za lažjo primerjavo ruskega besedila s slovenskim sem cirilico nadomestil s slovensko abecedo. So pa v tem nekatere omejitve, kajti ruščina je edina, ki ima poleg navadnega samoglasnika»i«še drugega (ы), ki se ga izgovarja kot da bi prihajal iz grla. Tega sem prikazal s črko»y«, četudi je slovenščini tuja.,«je med drugim kot zanimivost povedal Villani, ki je prikazal tudi slike glavnega junaka ruskega epa, kneza Miloša. Villani pa je tudi prebral nekaj zgodbe v ruščini kot tudi prevod v slovenskem jeziku. Besedilo in slika: Olga Knez 28

31 BARŽ KONS v Kosovelovi knjižnici Sežana V obeležitev 90-letnice smrti Srečka Kosovela, na Krasu rojenega pesnika, ki je kljub rani smrti postal legenda slovenske literarne avantgarde, je 5. maja 2016 uvedla predstavitev knjige Barž kons zbirke 110 Kosovelovih pesmi, ki so jo predstavili v Kosovelovi knjižnici v Sežani. Avtor knjige dr. Igor Saksida, ki je pripravil izbor in uredil pesmi ter napisal spremno besedo, je bil zaradi službenih obveznosti, žal, odsoten. So pa zato obiskovalci uživali v pogovoru z odličnim ilustratorjem predstavljene knjige Damijanom Stepančičem, doma iz Senožeč, ki je ilustriral številne knjige, med njimi tudi Prešernovo Zdravljico. Z njim se je pogovarjala direktorica sežanske knjižnice mag. Magdalena Svetina Terčon, ki je za sogovornika imela tudi Janeza Miša, direktorja Založbe Miš, pri kateri je izšla pričajoča knjiga. Prvič se je v sežanski knjižnici zgodilo, da so posvetili veliko pozornost prav ilustratorju, saj so prav ti vse prevečkrat in skoraj po pravilu neomenjeni in prezrti. Tako je Stepančič uvodoma pozdravil zavedanje Kraševcev, da se imajo za Kraševce in povedal, da je tudi on malce Kraševca, saj je po očetu iz Savodenj, mladost je preživel v Šempetru in se iz Ljubljane vrnil v Senožeče, kjer si je ustvaril dom. Da je knjiga nastajala dalj časa, ko so sprva načrtoval, je povedal tudi direktor založbe Janez Miš, ko je dejal, da so ideje zanjo vzklile že ob zaključku leta. Knjiga naj bi ugledala luč sveta ob 110-letnici Kosovelovega rojstva (leta 2014). Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo Stepančičevih ilustracij oz. poet-o-gramov, kot je avtor poimenoval slike, s katerimi je opremil predstavljeno knjigo Barž kons s podnaslovom Besede v prostoru Razstava je bila na ogled do konca meseca. Besedilo in slika: Olga Knez Deseti rojstni dan bralne akcije Primorci beremo Bralna akcija Primorci beremo je letos dočakala 10. rojstni dan. Nastala je na pobuodo Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin, ki se ji je pridružilo še osem primorskih knjižnic: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Narodna in študijska knjižnica v Trstu s Knjižnico Damirja Feigla v Gorici ter Kosovelova knjižnica Sežana s svojimi enotami. Posebnost te akcije je, da bralci berejo izključno dela slovenskih avtorjev ter tako ohranjajo živ jezik in utrjujejo pripadnost skupnemu kulturnemu prostoru in identiteto. Letos lahko bralci izbirajo med 71 naslovi knjižnih del 59 naslovi proze in 12 pesniškimi zbirkami. Letošnja novost je, da je nekatera dela mogoče prebrati tudi kot elektronsko knjigo. V ta projekt se lahko vključijo vsi, ki preberejo pet proznih del in eno pesniško zbirko, eno prebrano delo pa je lahko po lastnem izboru. V vseh knjižnicah, tudi v naši, tokrat na Kozini z Markom Sosičem, se je projekt začel v tednu slovenske knjige, 20. aprila, zaključil pa se bo 11. novembra. Naša knjižnica že tretje leto sodeluje z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu z organizacijo skupne zaključne prireditve, letos znova v Trstu. Letošnja novost so tudi srečanja bralcev omenjene akcije v Kosovelovi knjižnici Sežana z naslovom Pogovor o knjigah Primorci beremo 2016, ki ga bosta vodili Nadja Mislej - Božič in Magdalena Svetina Terčon. Načrtujemo, da nas bo tudi ta akcija povezana z bralci iz Trsta. Prvo srečanje je bilo v sredo, 16. maja 2016, ob 16. uri. Na naslednjem srečanju, 15 junija 2016, ob 16. uri se bomo pogovarjali o tem, kako doživljamo dela primorskih avtorjev, ki so uvrščena na seznam akcije Primorci beremo Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Sliki: arhiv KKS Kultura 29

32 Kultura 30 Knjižni molji na Mladinskem oddelku sežanske knjižnice Na mladinskem oddelku Kosovelove knjižnice v Sežani je dijakinja 4. letnika, smer aranžerski tehnik, sežanske srednje šole Srečka Kosovela Amalija Morel, doma iz Dolnje Košane, pod mentorstvom prof. likovne umetnosti Jelene Uršič za svojo maturitetno nalogo poslikala steno z naslovom Knjižni molji. Dijakinja je zaposlene in obiskovalce tako presenetila s čistimi linijami in umirjenimi barvami, ki obenem delujejo živahno. Z izbrano mladinsko literaturo je obogatila kotiček, ki je namenjen najstnikom, je med drugim na ponedeljkovem odprtju poslikane stene Mladinskega oddelka povedala direktorica Kosovelove knjižnice Magdalena Svetina Terčon. Dijakinja, ki rada zahaja v knjižnico, je najprej pregledala, katere so najbolj priljubljene mladinske knjige in izbrala štiri dela. Odločila se je za upodobitev dveh sodobnih (Krive so zvezde in Ime mi je Mia) in dveh starejših (Mi, otroci s postaje Zoo in Upor na ladji Bounty) del. Rdečo nit predstavljajo knjižni molji v obliki metuljev, po katerih je tudi poimenovan kotiček.» Za maturo sem si želela delati kaj z rokami, bodisi risati ali slikati, ne pa delati z računalnikom, kot večina dijakov zadnja leta. Ker rada berem, sem z veseljem sprejela povabilo svoje mentorice in direktorice Kosovelove knjižnice. Pri sami poslikavi sem uživala v miru. Zame je bil to velik izziv, saj sem morala iz majhne likovne površine preiti na veliko ploskev. Ljubiteljem knjig rečemo tudi knjižni molji, zato sem za naslov kotička izbrala prav to temo in stena je dobila ime Knjižni molji,«je na otvoritvi nove poslikave povedala avtorica, ki se je likovno opredelila Programsko prenovljen Črni kot V Kosovelom domu Sežana od septembra 2013 deluje razstavni prostor pod imenom Črni kot. V tem prostoru se je v tem času pod vodstvom kuratorke Mojce Grmek odvijal program, ki je obiskovalcem omogočil vpogled v sodobne umetnostne tokove, s poudarkom na umetniških praksah, kot so video, performans, novi mediji in podobno. Tri mesece je prostor kurirala tudi Nina Pernat. V letu 2016 smo s pomladjo programsko vodenje razstavnega prostora predali Višji za prepoznavne barve sežanske knjižnice, ki so tudi Kosovelove barve (rdeča, siva, bela in črna). Ob odprtju poslikane stene 16. maja 2016 pa mentorica Jelena Uršič dodaja, da je Amalijin izdelek storitev z zagovorom kot četrti predmet poklicne mature in da smer aranžerski letnik na sežanski srednji šoli obiskuje 25 dijakov. S poslikavo so zadovoljni tako knjižničarji z direktorico Magdaleno Svetina Terčon kot tudi številni mladi bralci, ki radi zahajajo v Kosovelovo knjižnico.»naš cilj je bil, da v knjižnici uredimo kotiček, v katerem se bodo mladi lepo počutili, da bo njim blizu in opremljen po njihovih merilih z možnostjo nadgradnje. Knjižni molj pa ima tudi svojo prihodnost. Tako smo ga že dali v digitalno obliko in ga bomo uporabili kot logotip mladinskega oddelka naše knjižnice,«je še poudarila direktorica mag. Magdalena Svetina Terčon. Sodelovanje domačih aranžerskih tehnikov z javnimi ustanovami je že lani obrodilo sadove, saj so oblikovali in pripravili fotografije za knjigo Kako so kuhali pri Kosovelovih, ki je izšla v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, Kosovelovo knjižnico in Založbo Buča v okviru Kulinartfesta, ki je potekal že drugo leto v Volčjem Gradu. V tem kotičku, ki so ga poimenovali kar Knjižni molj, pa potekajo srečanja krožka Kvačkanje in literatura, na katerega so lepo vabljeni tako ljubitelji knjig kot tudi ljubitelji ročnih del, zagotovo pa bodo v njem našle svoje mesto tudi prireditve za mlade bralce. Besedilo in slika: Olga Knez strokovni šoli Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana (v nadaljevanju besedila VSŠ) tako ponudili možnost študentom (predvsem tistim iz modula fotografija in video) referenčnega razstavljanja. Doslej je šola izvedla dve razstavi: prvo v aprilu, v sklopu 1. Festivala fotografije in sicer fotografsko razstavo Polone Ipavec z naslovom Lastovke osmega avgusta. Pri drugi razstavi pa gre za predvajanja filmov študentov VSŠ z naslovom FILMOŠPRINT. Študentski filmi so nastali to zimo in pomlad na Višji strokovni šoli in so zaključni filmi študentov 1. letnika pri predmetu Videotehnika, tonska tehnika in animacija ter 2. Letnika pri predmetu Temelji filmskega in TV snemanja. Vsi so nastali pod budnim očesom mentorja Jureta Černeca. Predvajani filmi so sledeči: Jerneja Korošec KVADRAT; Matija Keber GRAFLIFE; Valerija Novak SNEGULJČICA; Matej Drobež VIČ IMA ČAR; David Ružić STEKLO JE STEKLO. Nina Ukmar

33 Nina Ukmar je nova predsednica Art kino mreže Slovenije V sredo, 13. aprila 2016, je bila v Srednji dvorani Kosovelovega doma Sežana redna volivna skupščina Art kino mreže Slovenije, na kateri je nova predsednica postala Nina Ukmar, direktorica Kosovelovega doma Sežana. Na skupščini, ki jo je spremljalo dvaintrideset udeležencev, je glasovalno pravico imelo devetnajst delegatov od sedemindvajsetih članov AKMS, za Ukmarjevo pa so glasovali vsi. Izvolitev Ukmarjeve je priznanje tako njenemu osebnemu vnetemu udejstvovanju pri uveljavitvi filmske kulture in vzgoje, ki že odseva v povečanem obisku filmskih predstav v Sežani, kot Kosovelovemu domu Sežana za njegovo večplastno delovanje na področju kulture, pri katerem se niti za hip ne zadovolji zgolj z uresničevanjem naloge prirejanja kulturnih dogodkov, temveč si prizadeva na kulturno življenje v Sežani, na Krasu, vplivati ustvarjalno, s podpiranjem najrazličnejših umetniških pobud, pri čemer v ospredje postavlja predvsem mlade, prišlo pa je ravno ob pravem času, ko kulturni center Krasa praznuje 25-letnico delovanja. Skupščino je sicer uvedla dosedanja predsednica Marjana Štalekar (Kulturni dom Slovenj Gradec) in predstavila poročilo o lanski dejavnosti, ki je bilo po razpravi, ob poročilih o delu nadzornega odbora in častnega razsodišča, prav tako soglasno sprejeto. Sledile so volitve, Od dosedanje predsednice AKMS Marjane Štalekar (na sliki desno), je mandat prevzel nov upravni odbor (z leve): Jure Matičič (podpredsednik), Petra Božič, Nina Ukmar (nova predsednica AKMS), Nina Peče Grilc in Peter Groznik. na katerih so poleg predsednice izvolili še podpredsednika, tri člane upravnega odbora, člane nadzorne komisije in člane častnega razsodišča. Podpredsednik je postal Jure Matičič (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), trije člani nadzornega odbora, katerega člana sta tudi predsednica in podpredsednik, pa Petra Božič (Center za kulturo, šport in prireditve Izola kino Odeon), Nina Peče Grilc (Kinodvor Ljubljana) in Peter Groznik (Festival Velenje Kino Velenje). Skupščina je v nadaljevanju povišala članarino za petdeset evrov ter sprejela program dela in finančni načrt za leto Pri usmeritvah za prihodnost so zapisali, da se bodo še posebej posvečali filmski vzgoji med mladimi, pomoči pri digitizaciji še štirih dvoran njihovih članov, skupnim akcijam in sodelovanju s filmskimi distributerji. Ob koncu skupščine so se dosedanji predsednici zahvalili za njen trud in ji izročili skromno darilo. Popoldan so si udeleženci na posebnem predvajanju ogledali nov igrani dokumentarni film Žige Virca Houston, imamo problem! ter skupščino sklenili z družabnim srečanjem. Besedilo: Izak Štok Slika: David Terčon Kraški literarni večer v Knjižnici Lendava - Könyvtár Lendva V četrtek, 19. maja 2016, je bil v čitalnici Knjižnice Lendava - Könyvtár Lendva literarni večer s kraškima piscema, zakoncema Magdaleno Svetina Terčon in Davidom Terčonom, posvečen 90-letnici smrti Srečka Kosovela; začel se je ob 19. uri. S pozdravnim nagovorom ga je uvedel direktor lendavske knjižnice dr. Albert Halász, besedo pa nato predal pesnici iz Trbovelj, direktorici knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje Simoni Solina, ki je večer vodila. Za začetek sta kraška pisca prebrala po eno Srečkovo pesem, nato pa v sproščenem pogovoru z voditeljico po- dala svoj pogled na umeščenost njegovega dela v sodobni čas, se pozabavala z razmišljanjem, kakšen bi bil in kako bi deloval, če bi dočakal visoko starost in razkrila nekaj skritih podrobnosti o lastnem literarnem ustvarjanju. Pogovor je tekel tudi o poklicni in prostočasni dejavnosti obeh ustvarjalcev, ki delujeta v več društvih in se zasebno posvečata različnim dejavnostim, od folklore do zeliščarstva, od pohodništva do fotografije, vsak od njiju pa je seveda predstavil tudi svoja besedila iz zadnjih knjig. Večer je bil pospremljen s predvajanjem fotografij Davida Terčona s kraškimi motivi predstavile so tako pokrajino kot staro arhitekturo, rastlinstvo in živalstvo. Po koncu uradnega dela prireditve sta Kraševca obiskovalcem in prirediteljem razgrnila še en, kulinarični odtenek Krasa, ko so skupaj še dolgo klepetali ob frtalji in teranu in tako postavili piko na i zelo uspelemu večeru. Kultura Kraški literarni večer v Knjižnici Lendava - Könyvtár Lendva so oblikovali (z leve): dr. Albet Halász, mag. Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina in David Terčon. Besedilo: Izak Štok Slika: Knjižnica Lendava - Könyvtár Lendva 31

34 Mladinsko raziskovanje = strast za znanost + ustvarjalnost V ponedeljek, 16. maja 2016, je potekalo 50. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti. Na državno tekmovanje sta se iz ŠC Srečka Kosovela Sežana uvrstili dve dijakinji 4. gimnazije z raziskovalnima nalogama s področja psihologije in sociologije. Njuna mentorica je bila Alenka Kompare. Katrin Češčut je raziskovala vpliv osebnosti na doživljanje stresa. Ugotovila je, da dijaki 4. letnikov gimnazije doživljajo več stresa kot dijaki 1. letnikov, vendar so osebnostne lastnosti pomembnejše. Doživljanje stresa je najbolj odvisno od čustvene labilnosti, ki se kaže kot nagnjenost k pogostim in intenzivnim obdobjem negativnih čustev, nesproščenost in pesimizem. Na načine spoprijemanja s stresom pa pomembno vpliva introvertnost (nedružabnost, refleksivnost) oz. ekstravertnost (družabnost, aktivnost): ekstravertni posamezniki se s stresom, ko ga doživljajo, bolj angažirano in optimistično spoprimejo. Nina Mezgec Mrzlikar je v raziskavi iskala odgovore na dve vprašanji: kako vpliva na odnos do smrti in posmrtnega življenja vernost ter kakšne so razlike med mladimi, odraslimi in starostniki. Rezultati so pokazali, da je strah pred smrtjo bolj pogojen s starostnim obdobjem kot z Državno tekmovanje iz fizike v Sežani vernostjo. Vsi udeleženci raziskave se bolj bojijo smrti bližnjih kot lastne smrti in večinoma sprejemajo smrt kot nekaj naravnega in nujnega, starostniki pa pogosto v smrti vidijo tudi izhod (konec trpljenja). V posmrtno življenje bolj verjamejo verni, dve tretjini jih meni, da po smrti duša preide iz fizičnega telesa v neko novo obliko. Obe nalogi sta bili ocenjeni kot odlični. Nina Mezgec Mrzlikar je prejela za svoje raziskovalno delo srebrno priznanje (sovico), Katrin Češčut pa zlato priznanje (sovico) in 1. mesto med vsemi raziskovalnimi nalogami s področja psihologije. V Ljubljani se bo zato udeležila tudi slovesne razglasitve rezultatov Zotkini talenti. Besedilo: Alenka Kompare Slika: Samo Onič Izobraževanje 32 V soboto, 9. aprila 2016, je na Šolskem centru Srečka Kosovela potekalo državno tekmovanje iz fizike. Sežanska srednja šola je imela to čast, da je prvič organizirala in gostila državno fizikalno tekmovanje za srednješolce, kjer so se najboljši dijaki iz cele Slovenije pomerili v fizikalnem znanju in borili za srebrna ter zlata Štefanova priznanja. Zaradi izjemnih dosežkov dijakov ŠC Srečka Kosovela Sežana iz preteklih let nas je Društvo matematikov fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) povabilo k sodelovanju pri organizaciji državnega tekmovanja. Na tekmovanje se je po predizboru z regijskih tekmovanj prebilo 129 najboljših dijakov iz vse Slovenije, ki so se pomerili v treh tekmovalnih skupinah: I. skupina: s poudarkom na mehaniki (42 dijakov) II. skupina: s poudarkom na termodinamiki in elektromagnetizmu (50 dijakov) III. skupina: vsa srednješolska snov (37 dijakov) Mentorji tekmovalcev pri ogledu Sežane Slika: Mateja Grmek) Za organizacijo tekmovanja je poskrbel Uroš Borjančič, prof. fizike. Pohvalo pa zaslužijo tudi dijaki prvih letnikov, ki so aktivno pomagali pri izpeljavi in programu državnega tekmovanja. Pri izvedbi tekmovanja so sodelovali: Špela Resman (1. a G), Amadej Miličev (1. a G), Nik Nikolič (1.a G), Nejc Trampuž Obradovič (1. a G), Jaka Višnjevec (1. a G), Aljaž Vrabec (1. a G), Marko Vrabec (1. a G), Nik Živic

35 (1. a G). Program pred tekmovanjem je vodil Aljaž Vrabec, za glasbeni nastop pa so poskrbeli Pika Bernetič (1. b G), Martin Stojanoski (1. b G) in Manuel Perhavec (1. b G). Zavodu za šport, turizem in prosti čas ter osnovni šoli smo hvaležni, da je sprejem tekmovalcev lahko potekal v osnovnošolski športni dvorani, saj je bil na dan pred tekmovanjem v srednješolski športni dvorani maturantski ples. Občini Sežana se zahvaljujemo za finančno pomoč za izvedbo tekmovanja. Program tekmovanja: Ob 9.00 je potekal sprejem tekmovalcev na ŠC, od koder smo tekmovalce napotili v športno dvorano Slovenska himna in točka dijakov Pozdrav ravnatelja Dušana Štolfe Nagovor predstavnice občine Ivice Podgoršek Nagovor predsednika državne tekmovalne komisije za fiziko (DMFA) dr. Bojana Gollija Nato so se tekmovalci napotili v šolski center, kjer so ob pričeli z reševanjem nalog. Tekmovanje se je zaključilo ob Za program za mentorje je poskrbela prof. geografije Mateja Grmek, ki jim je razkazala nekaj sežanskih znamenitosti, medtem ko so tekmovalci reševali svoje naloge. Tudi letos so naši dijaki na državnem tekmovanju blesteli. Erik Pleško (4. b G) je na državnem tekmovanju osvojil 2. mesto v II. tekmovalni skupini in osvojil 1. nagrado ter zlato priznanje. Na državno tekmovanje se je prebil tudi Andraž Brožič (4. a G), ki je osvojil srebrno priznanje. Na regijskem tekmovanju, ki je potekalo 18. marca 2016 na ŠC Nova Gorica, Gimnazija in zdravstvena šola, so bronasto priznanje v I. tekmovalni skupini osvojili Aleks Skok (1. b G), Anže Živec (2. b G) in Matis Ukmar (2. a G), v II. tekmovalni skupini pa Dejan Kovšca (4. a G) in Hana Zlobec (3. a G). Sežanski dijaki na ta način nadaljujejo imenitno serijo izjemnih dosežkov na Državno tekmovanje iz fizike v Sežani 2: Andraž Brožič (levo) in Erik Pleško (desno) tekmovanjih iz fizike in astronomije ter tudi na ta način širijo prepoznavnost našega šolskega centra, ki vedno znova potrjuje, da vse skupaj ni zgolj slučaj. Besedilo: Uroš Borjančič Slika: arhiv ŠC SK Sežana Jezikovne vaje v slogu ali kako zgodnje pomladno jutro vpliva na rast ustvarjalnosti pri dijakih Meje mojega jezika so meje mojega sveta. (Ludwig Wittgenstein) BRIGHT, APPLE PIE, NEEDLE, WOODEN FENCE, SEA Once upon a time there was a very poor boy who lived in a small cottage near the forest. He was always dreaming of a beautiful house with a perfect view on the SEA. Where he lived there was mostly bad weather. One day, when the sky was BRI- GHT and the sun was shining, he decided to have a picnic, so he went to the nearest store and Danes, ko naš svet ni več skrčen na hišni prag in odkrivamo nove svetove, je tuj jezik še kako pomemben. Širi nam obzorja, pomaga pri spoznavanju neznanega, pomaga nam duhovno rasti. Ali ni lepo, da smo nagrajeni z nasmehom, ko se z nekaj spotoma naučenimi besedami zahvalimo domačinu v tuji državi za gostoljubje? Ali se zavedamo, da nam prav znanje tujih jezikov pomaga na uspešnejši poklicni poti? Seveda ne smemo pozabiti lastnega jezika, saj je del nas, našega sveta in naše identitete, in zato ga moramo negovati. Občasno moramo vzeti v roke knjigo in dopustiti, da nas odnese čudoviti tok besed. Koliko lepih podob nam lahko te besede in besedne zveze pričarajo! Ko pa svoj jezik primerjamo z drugimi, osupnemo nad tem, kako so si jeziki v mnogočem podobni in Slika: internet bought an APPLE PIE. He found a perfect meadow where he settled. The apple pie smelled very good and he immediately started to eat. When he bit the last piece, he was stung by something. He was surprised when he noticed a strange NE- EDLE. He didn t know what to do but then he remembered a man who owned a pawn store. He took a needle there and the old man told him that he found a precious gold needle. He advised him to sell it. The boy took his advice and with the money he bought the house of his dreams: a beautiful white house beside the sea with a beautiful white WOODEN FENCE around it. There he lived happily ever after. Eva Bužanin, Kim Strupar, Kristina Stefani, Doris Kaluža, 3. art kako je jezik resnično živ in otipljiv. Letos obeležujemo 400. obletnico smrti Williama Shakespearja. Pravijo, da je bil William Shakespeare pravi mojster besede. Nekateri ocenjujejo, da je njegovo besedišče kar štirikrat presegalo besedišče povprečnega izobraženca tedanjega časa. Ob tej priložnosti so se tudi naši dijaki preizkusili v kovanju rim in snovanju kratkih zgodb v tujem jeziku, angleščini. Na lepo zgodnje pomladno jutro so se dijaki 3. letnika programov aranžerski in ekonomski tehnik posedli v parku. Dobili so nalogo, da z izžrebanimi besedami napišejo poved. Vreme je očitno blagodejno vplivalo nanje, saj so nam nastale zabavne povedi in zgodbice polepšale dan. Tudi dijaki prvega letnika gimnazije so prispevali svoje pesmi, ki so jih pletli okoli naključno izbrane teme, najspretnejši pa so svoje misli prelili v sonet. Med projektom, ki smo ga poimenovali Shakespeare 400, so se dijaki seveda zabavali, a tudi veliko naučili. Ob tej priložnosti smo izdali tudi spletno glasilo, ki si ga lahko ogledate na povezavi: Besedilo: Doris Furlan Slika: arhiv ŠC SK Sežana Izobraževanje 33

36 Valentina Černe ponovno do zlatega priznanja v državnem tekmovanju v veseli šoli Kdo je skrivnostno dekletce, ki obiskuje OŠ Sežana? Pred tremi leti se je navdušila nad klekljanjem. Pod mentorstvom učiteljice Nade Lederer je ustvarila kar nekaj prelepih čipk, od živalskih motivov do nakita, s katerim je razveselila mamo. Ob ponedeljkih vadi namizni tenis. Valentina ( stoji na sredini) v objemu z veselošolskimi prijatelji. Že šesto leto je tudi pridna mažoretka. Komaj čaka na petek, ko skupaj s prijateljicami vrti mažoretno palico in vadi koreografije za nastope na različnih prireditvah (vsakoletna božično-novoletna prireditev mažoretk, občinski praznik v Sežani, furmanski praznik v Postojni, praznik terana in pršuta v Dutovljah, nastopi na šolah ). Večkrat se izmuzne staršem in s prijatelji veselo skače po balah sena in rola na vaškem igrišču. S starši se večkrat odpravi na krajše pa tudi daljše sprehode po prečudoviti naravi v okolici vasi. Mimo kamnoloma in belega jezera kamnitega prahu se običajno odpravi na Stari Tabor in na Guri obišče cerkvico. Na Perkovi pečini se je že preizkusila v prostem plezanju, iz Tavčarjeve jame pa so jo pregnali netopirji. Zvečer običajno v sobo pretihotapi najbolj debelo knjigo in jo na skrivaj bere, dokler je ne odkrije tata. Poleg knjig najraje bere PIL. Pridno prebira veselošolske učne teme in vestno rešuje učne poti na spletni strani. Aprila je osvojila zlato priznanje v državnem tekmovanju v veseli šoli. Za tako izjemen uspeh ji mentorica Suzana Čehovin Verč, učenci in vodstvo šole ter njeni veselošolski prijatelji iskreno čestitamo. Besedilo in slika: Suzana Čehovin Verč Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana gostiteljica treh državnih tekmovanj v znanju Izobraževanje 34 V letošnjem šolskem letu smo kar trikrat gostili učenke in učence, ki so si s svojim znanjem priborili uvrstitev na državno tekmovanje. Prvič smo svoja vrata odprli biologom, ki so se v začetku decembra pomerili v poznavanju metuljev Slovenije. Od skoraj učenk in učencev, ki so tekmovali na šolski ravni, se jih je na državno tekmovanje uvrstilo 830, od tega jih je ena desetina tekmovala pri nas. Gostili smo učence od obale do Cerknega, ter od Cerknice, pa do Ilirske Bistrice. Pred tekmovanjem smo udeležencem dan popestrili s skeči, na harmoniko pa so jim zaigrali Gašper Kuret, Martin Orel in Andraž Prelc, na saksofon pa Kolja Miljković. V spomin na obisk naše šole in na letošnje tekmovanje smo jim podarili koledarje z ilustracijami metuljev, ki so jih izdelale učenke in učenci pod mentorstvom učiteljic Vilme Colja in Mateje Melan. V začetku aprila so nas obiskali mladi kemiki. Tekmovanje v znanju kemije praznuje letos 50. obletnico in je eno izmed najstarejši tekmovanj v znanju. Priznanja, ki jih prejmejo najboljši, so poimenovana po Frideriku Preglu, kemiku in Nobelovemu nagrajencu slovenskega rodu. To tekmovanje se lahko pohvali s številnimi tekmovalci, saj se jih je na državno tekmovanje uvrstilo kar 1771, sežansko šolo jih je obiskalo 50. V imenu občine Sežana jih je pozdravila občinska svetnica Ivica Podgoršek. Pred tekmovanjem so si ogledali nekaj prizorov iz življenja Kraševcev, na harmoniko pa sta jim zaigrala Martin Orel in Luka Škrk. Na tekmovanju se je odlično odrezala naša učenka Špela Poljšak, saj je osvojila srebrno Preglovo priznanje. V aprilu pa so našo šolo napolnili še veselošolci. 56 tekmovalk in tekmovalcev iz devetnajstih okoliških šol se je pomerilo v poznavanju različnih področij. Tudi v tem šolskem letu je Valentina Černe osvojila naslov državne prvakinje. Veseli nas, da je mladim pomembno znanje in da se radi med seboj pomerijo tudi na tem področju. Besedilo: Tanja Pangerc Žnidaršič Slika: Suzana Čehovin Verč

37 Raziskovalno delo na Osnovni šoli Srečka Kosovela Sežana Skupina učencev 9. razreda se je pod mentorstvom Tanje Pangerc Žnidaršič odločila, da bo raziskala, kako so včasih pridelovali ječmenovo kavo. Za raziskavo smo se odločili, ker smo v pogovoru z učiteljico ugotovili, da o ječmenovi kavi in o pridelavi ječmena zelo malo vemo. Skupaj smo sestavili anketo o pridelavi ječmena in ječmenove kave. Z anketo smo se odpravili v Dom upokojencev Sežana. Poleg zanimivih dejstev nam je v spominu ostalo, da so iz ječmena izdelovali tudi pivo. Med spoznavanjem raznih opravil, ki so jih včasih morali narediti, da so prišli do surovin, se nam je porodila ideja, da bi se v njih tudi sami preizkusili. Odločili smo se, da bomo ječmen sami posejali. Z vaščanom iz Merč smo se dogovorili, da nam je odstopil del njive. Njivo, ki je bila zatravljena, nam je preoral. Posejali smo jo v soboto, 10. oktobra 2015, saj sta bila vreme in čas za setev primerna. Mentorica je prinesla seme in se dogovorila z Radom Perhavcem, da nam je pokazal osnove sejanja. V sejanju smo se vsi preizkusili in za prvič nam je kar šlo. Za konec nam je Ciril Seražin njivo še pobranal. Ponudil nam je tudi divji hmelj, ki bi ga lahko uporabili, da bi naredili pivo iz ječmena. Ponudbo smo sprejeli in hmelj nabrali. Tako smo se razdelili na dve skupini. Nik Brcar in Jean Mark Solomun sta raziskovala ječmenovo kavo, Matej Svetina, Nina Svetina in Špela Poljšak pa smo spoznavali osnove izdelovanja ječmenovega piva. V obeh skupinah smo se odločili, da bomo poleg teoretičnega dela izvedli tudi praktičen del. Začela je skupina, ki je izdelovala pivo, saj je postopek izdelave piva precej daljši od postopka izdelave kave. Pivo smo varili v šoli. Ječmen smo najprej skalili, pri tem se je škrob, sestavljen sladkor, pretvoril v enostavne sladkorje, ki jih lahko glive kvasovke uporabijo. Nato smo ječmen zmleli in skuhali v destilirani vodi ter vse skupaj precedili, da smo dobili tekočino, imenovano sladica. Sladico smo dodatno kuhali s hmeljem, ki služi za aromo in kot konzervans. Nastalo sladico smo dali v fermentorje, ki smo jih naredili iz plastenk. V fermentorje smo dodali kvasovke, ki so povzročile alkoholno vrenje. Naš cilj je bil ugotoviti, kako različni sevi kvasovk vplivajo na kakovost piva, zato smo pri fermentaciji uporabili tri različne seve kvasovk, in sicer vinske, krušne in pivske kvasovke. Ko je bilo pivo narejeno, smo organizirali degustacijo za starše in učitelje. Z degustacijo smo pridobili ocene posameznih vzorcev piva. Za boljšo primerjavo smo dodali še kupljeno pivo. Z ocenami smo ugotovili, kako različni sevi kvasovk vplivajo na kakovost piva. Pivu je primanjkovalo predvsem alkohola in nekoliko CO2, vendar smo bili za prvič s svojim pivom zadovoljni. S praktičnim delom je pričela tudi skupina, ki je preučevala ječmenovo kavo. Njihov cilj je bil ugotoviti, kako vpliva čas praženja ječmena na okus kave. Ječmen so pražili različno dolgo, in sicer 5, 10, 15 in 20 minut. Nato so ječmen zmleli in iz njega skuhali kavo. Tudi oni so pripravili degustacijo. Kavo so ponudili z mlekom in brez njega. Degustatorji so pohvalili vse vzorce kave, najbolje pa so ocenili kavo iz ječmena, ki se je pražil 20 minut. Nekaj posebnega je bila kava iz ječmena, ki se je pražil pet minut, saj je bila bolj kot kavi podobna ječmenovem zdrobu. Učenci obeh skupin smo naredili raziskovalni nalogi in ju zelo uspešno predstavili na tekmovanju Mladih raziskovalcev Slovenije v Kopru. Uvrstili smo se na državno tekmovanje, ki je potekalo v Murski Soboti, kjer smo prejeli srebrne kipce in priznanja. V prihodnje pa nameravamo svoje izdelke še izboljšati in uspešno pridelati svoj ječmen. Besedilo: Špela Poljšak Slika: arhiv OŠ SK Sežana Izobraževanje 35

38 Plaketa Simbioza šola za OŠ Srečka Kosovela Sežana Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana že vrsto let izvaja računalniško opismenjevanje starejših v okviru e-šole Sežana. Že od samega začetka sodelujemo kot izvajalec in lokalni koordinator, tudi v projektu Simbioz@, ki želi združiti znanje mladih in potrebe starejših preko medgeneracijskega sodelovanja. Projekt izvajamo na področju računalništva Simbioz@ in v zadnjih dveh letih tudi na področju telovadbe Simbioza Giba. V septembru 2015 so se organizirali učiteljice in učenci Podružnične šole Lokev v Lokvi, ter učiteljice 1. A v Sežani. Vsi skupaj so se, z babicami in dedki, nonoti in nonami (v Sežani in 12 v Lokvi), odpravili na pohod in se tako rekreirali. V februarju in aprilu 2016 pa smo v e-šoli izpeljali kar pet zaporednih računalniških delavnic (osnove računalnika, pisanje z računalnikom, internet in elektronska pošta, fotografija, delo s tabličnimi računalniki in pametnimi telefoni, mape in datoteke), pri katerih je pomagalo sedem prostovoljcev, učencev od 5. do 8. razreda naše šole. Na petih delavnicah je bilo prisotnih vsak dan med 8 in 15 slušateljev, ki so bili nad mladimi pomočniki izredno navdušeni. Tako smo že tretje leto zapored, tokrat je slovesnost potekala 16. maja 2016, v okviru Microsoft NT Konference v Portorožu, prejeli plaketo Simbioza šola. Podelitve sva se udeležila ravnateljica Jadranka Mihalič in lokalni koordinator projekta Zoran Pejić. Zahvaljujemo se še posebej vsem prostovoljcem, da so nesebično namenili svoj čas in pomagali starejšim, s čimer so pokazali, da nam ni vseeno zanje. V prihodnje si želimo, da bi se še več naših mladih vključilo v ta ali podoben prostovoljski projekt in izkusilo veselje, ki izhaja iz tovrstnih dejanj. Besedilo in slika: Zoran Pejić Izobraževanje 36 Vrhunski uspehi mladih glasbenikov Nič nenavadnega ni, da nas učenci Glasbene šola Sežana razvajajo s svojimi nastopi in koncerti, ki jih prirejajo v Vrabčevi dvorani ter v Veliki dvorani Kosovelovega doma. Tudi letošnja pomlad je bila zopet zelo pestra in bogata. Zagotovo največji dogodek, ki smo ga uspeli izpeljati, je 12. Revija godalnih orkestrov Glasbenih šol Slovenije, ki se je odvila 15. in 16. aprila v Kosovelovem domu. Revije se je udeležilo 26 godalnih orkestrov. Nastopajoče je strokovno ocenil in dirigent Nikolaj Žličar, ki je bil nad izvedbo orkestrov zelo zadovoljen in ni skoparil s pohvalami. Čestitkam se je pridružil tudi predsednik Zveze Slovenskih glasbenih šol Boris Štih, ki je pohvalil tudi celotno organizacijo. V Kulturnem domu v Hrpeljah se je odvila že tradicionalna revija šolskih pihalnih orkestrov. Poleg naših dveh sta se revije udeležila tudi Šolski pihalni orkester iz Izole ter Mladinski orkester Godbenega društva iz Proseka. S svojo prisotnostjo nas je počastila županja Občine Hrpelje- -Kozina Saša Likavec Svetelšek. Zelo pa smo veseli in ponosni na vse naše tekmovalce, ki so se zopet zelo številčno odločili zastopati našo šolo na mednarodnih tekmovanjih. Čeprav se je Mednarodno tekmovanje Svirel iz idiličnega Štanjela preselilo na Goriško oziroma v Goriška brda, smo se ga tudi tokrat številčno udeležili. Naši učenci so prejeli dve zlati, sedem srebrnih ter šest bronastih priznanj. Izpostavimo lahko, da smo tudi tokrat imeli finalista, ki se je potegoval za glavno nagrado, in sicer harmonikarja Aljaža Mauriča, ki vadi pod mentorstvom učiteljice Mikele Uršič. Tekmovali smo tudi na mednarodnem tekmovanju kitaristov v Krškem ter Gorici (I), harmonikarji so bili v Beltincih ter Puli, v Palmanovi so tekmovali flavtisti in pianisti. Same lepe nagrade in priznanja. In do konca šolskega leta imamo predvideni vsaj še dve mednarodni tekmovanji. Pianisti se odpravljajo na Koroško v Radlje ob Dravi ter v kraj San Dona di Piave (I). Za vsa priznanja in nagrade lahko še enkrat čestitamo vsem učencem, učiteljem ter korepetitorjem. Seveda ne smemo pozabiti na starše, ki svoje otroke tako podpirajo. Šolsko leto je tik pred zaključkom, zato so priprave na izpite v polnem teku, čaka nas še nekaj zaključnih koncertov, na katere vas lepo vabimo. Besedilo: Ivo Bašić Slika: arhiv Glasbene šole Sežana

39 Čudežno drevo V čudežnem času, v čudežnem kraju raste čudežno drevo. Ta čudežni kraj je za nekaj časa postal Vrtec Sežana enota Lehte. Na prvi dan pomladi smo si ogledali predstavo Čudežno drevo. V predstavi so ptič kraljič, zelena žabja kraljična, pogumni polh, bogata veverica, pametna koza in majčkeno otroče spraševali:»zakaj pa si ti čudežno drevo?«ampak drevo ne zna govoriti. Čudežno drevo zna čudežno cveteti. V naslednjih tednih smo oblikovali dejavnosti, kjer smo izhajali iz pravljice. Imeli smo ustvarjalne delavnice, kjer smo izdelovali junake iz pravljice Čudežno drevo in cvetove. Vse izdelke smo razstavili in si tudi mi ustvarili čudežno drevo. Aktivno drevo je potekalo na narisanem drevesu na ploščadi igrišča vrtca. Otroci so po vejah drevesa z gibanjem oponašali junake iz pravljice. Tako so hodili, tekli, hopsali, sonožno skakali, hodili po vseh štirih. Čudežno drevo smo vključili tudi v področje matematike. Otroci so razvrščali barvne cvetove v barvne škatle, iz posameznih delov sestavljali celoto, nadaljevali vzorec, prirejali 1-1 in gradili drevo iz različnih škatel. Z vsemi dejavnostmi smo vzgojiteljice želele spodbujati radovednost in veselje do umetniških dejavnosti, sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja in da otroci iščejo, zaznavajo in uporabljajo različne možnosti in rešitve problema. Ampak drevo res ne zna govoriti. Čudežno drevo zna čudežno cveteti. Besedilo in slika: Špela Poljanšek in Mateja Švara Ločevanje odpadkov v Vrtcu Sežana Vrtec Sežana je že deveto leto vključen v projekt Ekošola, v katerem vsako leto znova uspešno potrjujemo certifikat ekovrtca za ohranitev in ozaveščanje pomena področja ekologije. V okviru projekta Zdrav življenjski slog otrokom privzgajamo pozitiven in odgovoren odnos do okolja, kar v letošnjem šolskem letu pomeni skrb za racionalno porabo vode in odgovornim ravnanjem z odpadki, varčevanje z energijo in razvijanje pravilnega odnosa do gozda in njenih prebivalcev. V aprilu smo v vrtcu Sežana obeležili Svetovni dan zemlje z dejavnostmi, namenjenimi odgovornemu ravnanju z odpadki. Le-to je eden ključnih dejavnikov varovanja in ohranjanja okolja. Da bi odpadki lahko ponovno postali koristne surovine, jih je potrebno ločevati in pravilno odlagati v zabojnike na ekološke otoke. Odrasli s svojimi stališči in zgledom pomembno vplivamo na predšolskega otroka. Tudi otroci se vsakodnevno srečujejo z različnimi odpadki. Kam z njimi? Za pomoč pri iskanju odovorov smo v enoti vrtca Sežana poklicali na pomoč Mojco Uršič iz komunalnega podjetja. S seboj je prinesla veliko odpadkov. S pogovorom in slikami nam je na zelo prijeten način povedala, v katere zabojnike spadajo. Otroke je zelo pritegnila igra, ki smo jo igrali na koncu, se ob tem zabavali in razmišljali. Ogledali smo si ekološki otok in ugotovili, da ima vsak smetnjak svojo barvo. Opazovali smo tudi kamione, ki so natovarjali smeti in jih odvažali. Dobro smo spremljali, če pravi kamion naloži prave smeti. Seveda pa smo si lahko ogledali tudi kabino kamiona. Naslednje dni smo pogovore o ločevanju odpadkov nadaljevali v vrtcu. Prebirali smo različno literaturo o predelavi odpadkov in skrbi zanje, izdelovali plakate, na sprehodih pa smo bili pozorni na smetnjake in na smeti, ki smo jih videli na tleh. Pogovarjali smo se o tem, kako bi nekatere odpadke še lahko uporabili. Ob tem so imeli otroci veliko idej. V vrtcu pogosto izvajamo dejavnosti z otroki, kjer predelujemo odpadke v kaj uporabnega in z njimi ustvarjamo, izvajamo čistilne akcije in ločujemo odpadke v zabojnike pred vrtcem. Še posebno smo ponosni na zabojnik pred vrtcem za papir, ki nam ga pomagate polniti. Z denarjem, zbranim iz starega papirja, si lahko dokupimo nove igralne pripomočke, športne rekvizite, igralne šotore in še marsikaj. V vrtcu smo strokovne delavke ugotovile, da otroci veliko vedo o ločevanju odpadkov, saj to počnejo doma tudi njihovi starši, otroke v te dejavnosti vključujejo in se z njimi o tem pogovarjajo. Naši mladi 37

40 Skrb za naš prelepi planet je skupna odgovornost vseh, ki bivamo na njem, zato je vloga odraslih pri sobivanju z otroki na tem področju velikega pomena. Če bomo tako nadaljevali in znanje nadgrajevali, smo lahko ponosni in brez skrbi za našo prihodnost. Besedilo: Mihaela Škapin Slika: Jana Može Kariž Ogled kamnitih hišk na Krasu Stare kamnite hiške so del naše bogate kulturne dediščine, ki so jo ustvarili že naši nonoti in none. Zgradili so si jih, da so se lahko vanje zatekli v primeru pripeke, dežja, nenadnih neviht in mrzle burje. Pridevnik 'pastirske' je dodan zaradi razpoznavnosti, ker so jih v večini gradili pastirji in jih tudi največ uporabljali. So del dediščine, ki jo želimo ohraniti tudi v današnjem času, ki gre lahko prehitro mimo nas. V okolici Lokve in Prelož je evidentiranih 61 pastirskih hišk in prav dve od teh smo z otroki in starši obiskale strokovne delavke Vrtca Sežana. Kras smo z otroki spoznavali že v jesenskem času pod naslovom Križem kražem po Krasu. Tako smo želeli spoznati naše ožje in širše družbeno in kulturno okolje doživljati in spoznavati živo in neživo naravo v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih. Otroci so spoznavali značilnosti okolja, ki so pomembne za lokalno skupnost, značilnosti Krasa, naravnih, arhitekturnih, kulinaričnih navad in šege. Poleg tega, da smo vse to spoznavali neposredno preko literature, slikovnega materiala, preko ustnega izročila naših starih staršev, smo želeli spoznati kamnite hiške tudi v naravi. Za obisk hišk smo si izbrali lepo pomladno popoldne v dogovoru z otroki in starši skupine Sončki in Pikapolonice. Skupno smo se zbrali na dogovorjenem mestu v Lokvi ter se podali na raziskovanje po gozdu. Domačinka in naša strokovna delavka Zmaga je bila na ta dan naša vodička. Lepa gozdna pot nas je pripeljala do prve hiške sredi gozda, ki je bila zelo dobro ohranjena. Ogledali smo si njeno notranjost in se pogovarjali o pomenu hišk in o tem, kako lahko skrbimo zanje, da ne propadajo skozi čas. Otroci so lahko občutili kamnite hiške in si ustvarili odnos do njih. Le na tak način bodo lahko tudi sami skrbeli za to, da se bodo ohranile in jim za skupno dediščino ne bo vseeno. Strokovni delavci v vrtcu se tega zelo zavedamo, zato otrokom že v zgodnjem otroštvu privzgajamo spoštljiv in pozitiven odnos do naše dediščine. Po ogledu hišk smo na travniku staršem veselo zapeli, skupaj pomalicali in se sproščeno družili. Domov smo se vrnili zadovoljni in polni lepih vtisov. Naši mladi Besedilo in sliki: Marjetka Tušar 38

41 Sodelovali smo v projektu Pasavček V projektu Pasavček (Javna agencija RS za varnost prometa ) smo letos prvič sodelovale štiri skupine iz enote Lehte, in sicer Pikapolonice, Krtki, Sovice in Kužki. Starost otrok je bila od tri do štiri leta. Za sodelovanje smo se odločili, ker smo želeli poskrbeti za večjo varnost udeležencev v prometu, saj se še vedno pojavljajo primeri, ko starši ne zagotovijo ustrezne varnosti otrokom. Naš namen je bil, da otroke in starše seznanimo s pravilno rabo otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov ter s posledicami nerednega spoštovanja teh pravil. Starše smo seznanile s projektom na prvem roditeljskem sestanku. Na začetku in med projektom smo jih preko oglasne deske seznanili z različnimi gradivi o varnosti v prometu, s pravilno in redno uporabo otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo. Spodbudili smo jih, da s svojim zgledom vzgajajo otroke, aktivno bdijo in spremljajo vedenje otrok v prometu. Spremljali smo pripetost otrok na poti v vrtec in iz vrtca z žigom Pasavčka, varno hojo po mestu (hoja po pločniku, hoja ob robu cestišča, pravilno prečkanje ceste, opazovanje in prepoznavanje nevarnih situacij v prometu, spoznavanje in upoštevanje prometnih znakov), spoznali smo otroške sedeže in pripenjanje. Obiskala nas je policistka, otroke seznanila z uporabo varnostnega pasu v vozilu in otroškim varnostnim sedežem ter nas popeljala po varnih poteh mesta Sežana. Spoznali smo lik Pasavčka (pogovor, branje, poslušanje zgodbic, merjenje višine, pesem, pobarvanka ) in žival pasavca preko videoposnetkov in knjig. Ogledali smo si videofilme Javne agencije RS za varnost prometa: Pasavček, Prvi koraki v svetu prometa, Red je vedno pas pripet, Bodi viden, bodi previden, Bistre glave nosijo čelade, Izbira otroškega avtosedeža. Uredili smo prometni kotiček v igralnici, listali knjige in slikanice o prometu, spoznali smo nove zgodbe o prometu, ugibali uganke o prometu, izdelovali vozila iz odpadnega materiala, risali vozila, ob pomoči staršev zbirali slikovni material za plakate. Za konec še nekaj zanimivih odgovorov otrok. ZAKAJ SMO V AVTOMOBILU PRIPETI Z VARNOSTNIM PASOM? Odgovori otrok na začetku projekta: - če nas ustavi policija in nismo zavezani, mama plača kazen; - da ne razbijemo avta; - da dobim čokolado. Odgovori na koncu projekta: - ker drugače pademo; - da smo varni in da ne dobimo buške; - da smo varni, ker drugače se razbijejo glava, roke in noge. KAKO GREMO ČEZ PREHOD ZA PEŠCE? Odgovori otrok na začetku projekta: - skačemo po belih črtah; - hitro tečemo; - pogledamo in hitro čez cesto. Odgovori otrok na koncu projekta: - Smo na pločniku in pogledamo na levo, na desno in še enkrat na levo. Potem dvignemo levo roko ali pa desno in gremo čez cesto na prehodu za pešce. Upamo, da so dejavnosti, ki smo jih izvajali v okviru projekta, spodbudile starše k razmišljanju, da poskrbijo za lastno varnost, za varnost svojih otrok in drugih udeležencev v prometu. Prav tako je pomembno tudi to, da jih s svojim zgledom vzgajajo, opazujejo, spremljajo in spodbujajo k uporabi varnostnega pasu. Vsekakor je potrebno z ozaveščanjem staršev in drugih udeležencev v prometu na tem področju nadaljevati. Besedilo: Katja Požar Slika: arhiv vrtca Svetovni dan zdravja V okviru FIT projekta Učimo za življenje smo v Vrtcu Sežana Enota Lehte obeležili Svetovni dan zdravja FIT hoja za zdravje. Otroci prvega starostnega obdobja so odšli na krajše sprehode, skupine iz drugega starostnega obdobja pa so šle na pohod. Namen projekta: peš, z rolerji, s kolesom, z rolko, s skirojem / v vrtec in iz vrtca; spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja; spreminjanje življenjskega sloga in spreminjanje vedenjskih vzorcev; skrb za psihofizično in socialno zdravje; zagotavljanje vzgoje in izobraževanja o varnosti v prometu, vezano na funkcionalno rabo in dolgoročno varnost; zagotavljanje ekološke ozaveščenosti in ekološkega načina življenja; medsektorsko povezovanje. Besedilo: Špela Poljanšek in Mateja Švara Slika: Daša Tavčar Naši mladi 39

42 Pohod z lovcem v Enoti Lokev Naš vrtec je že vrsto let vključen v nacionalni program Ekošola kot način življenja. Vsi zaposleni menimo, da se je potrebno ekološko izobraževati in s pridobljenim znanjem ozaveščati tako naše najmlajše kot tudi njihove starše in občane. V letošnjem šolskem letu smo si zato izbrali področje Z gibanjem in opazovanjem raziskujemo svet narave okrog nas. V vrtcu zagotavljamo otrokom varno in spodbudno okolje. Ker vrtec stoji na lepi lokaciji, obdani s polji in naravo, smo se odločili, da bomo že z najmlajšimi gojili pozitiven odnos do narave. Na mladih svet stoji, pravi slovenski pregovor, in prav je tako, da že otroke v vrtcu navajamo na zdrav način življenja, predvsem pa na spoštljiv in naklonjen odnos do narave. Tako smo se že septembra dogovorili, da bomo v maju izvedli poučni pohod skupaj z lovcem in starši. Izvedli smo ga v okolici vrtca. Otroci so spoznavali, katere živali živijo v našem okolju. Spoznali so delo lovca, videli opazovalnico in krmišče za divje živali. Med drugim so v blatu opazovali in spoznavali stopinje divjih živali. Združili smo prijetno s koristnim, saj so se otroci naužili svežega zraka, nahodili in potekalo je vrstniško in medgeneracijsko druženje. Pohod smo zaključili s pogostitvijo z lovskim golažem in polento, tako so otroci spoznali še okus divjačinskega golaža. Za posladek je poskrbela soseda Katica, ki nam je spekla slastne palačinke. Na pohodu so bili prisotni starši, stari starši, bratje in sestre otrok. Potekalo je sodelovanje z Lovsko družino Gaberk Divača, KS Lokev ter krajani. Ob tej priložnosti, bi se radi zahvalili vsem, ki so prispevali k temu, da smo koristno združili s prijetnim. Besedilo in slika: Gabi in Barbara OFS Kamenčki iz Sežane na Pastirčkovem dnevu v Potočah pri Senožečah Naši mladi V okviru Otroške folklorne skupine Kamenčki iz vrtca Sežana, ki v šolskem letu 2015/16 deluje pod strokovnim vodstvom mentoric Mirjam Štrukelj in Mateje Švara, smo skupno srečanje že drugič obeležili kot Pastirčkov dan v Potočah pri Senožečah. Da je bilo srečanje izpeljano tako, kot je treba, so nam pomagali člani KD Pepce Tatjane Čehovin iz Senožeč. Popoldan se je odvijal sproščeno in razgibano. Otroci so najprej pomagali pri pripravi kurišča, na katerem so si spekli krompir. Medtem so si s pomočjo staršev in 'nonotov, non' ter ob pomoči z nasveti in praktičnim prikazom Petra Štoke izrezljali pastirske palice. Boris Čok pa jih je skozi pripovedovanje zgodbic popeljal v preteklost ter nam obudil spomin na ohranjanje starih običajev. Naredili so si piščalke, spletli venčke iz marjetic, preizkusili so se v grabljenju sena ter hoji s hoduljami. Kot se za kraško gmajno spodobi, pa so nas obiskale tudi koze, ki so se hitro privadile na družbo otrok, ki so jih hranili in crkljali. Manjkala pa ni niti slastna pastirčkova malica (orehi, jabolka ). Otroci so povedali, da so Pastirčkov dan doživeli: - Lepo, ker sem naredil pastirsko palico. - Lepo je bilo, ker smo božali kozice in pekli krompir. - Zelo lepo, veselo. - Bilo je zelo lepo. Pastirčkov dan smo zopet doživeli kot lepo izkušnjo. V prihodnje si želimo, da bi bilo čim več takih druženj, ob katerih spoznamo veliko novega, zanimivega in poučnega ter se lahko za kratek čas umirimo in odmaknemo od vsakodnevne naglice. 40 Besedilo: Mateja Švara Slika: Mirjam Štrukelj

43 Šolski projekt Red in disciplina na Podružnici Lokev Neupoštevanje pravil in nesprejemanje odgovornosti za svoja dejanja, neprimer- no vedenje in reagiranje do sošolcev je nekaj vzrokov, da smo se v tem šolskem letu vključili v celoletni projekt Red in disciplina. V ta namen smo, tako pri pouku kot v podaljšanem bivanju, izvajali razne aktivnosti: pogovore, izdelavo plakatov, razredne ure, tedenske naloge, igre vlog V aprilu smo učenci in učiteljice Podružnice Lokev predstavili omenjeni projekt v domačem kulturnem domu. Na hudomušen način smo z igro in plesom prikazali več prizorov, kako se v dani situaciji pravilno obnašati, kot na primer, če gre za zamujanje pouka, uporabo prijaznih besed, obnašanje pri malici, na kulturni prireditvi, v garderobi in na avtobusu. Na prireditvi so sodelovali tudi otroci iz domačega vrtca. Obiskovalci so bili v nabito polni dvorani navdušeni nad prikazanim. Besedilo: Dijana Čok, Breda Čuk in Helena Škabar Tučka Slika: arhiv OŠ Lokev Bralna značka na Osnovni šoli Dutovlje Učencem zadnjega triletja naše šole je letos podelil bralne značke gost Bruno Volpi Lisjak. Delček tržaške obmorske zgodovine so učenci spoznali v aprilu, ko so si ogledali ribiški muzej v Sv. Križu pri Trstu. Ob tej priložnosti so izvedeli, da je bil Lisjak eden izmed pobudnikov za njegovo izgradnjo. Veliko učencev je prebralo njegovo zadnjo knjigo Ribič Sardon. Muzej in zanimive zgodbe, ki jih mladim pripoveduje ribič Tone Sardon, so učencem na prijeten način približali precej neznan svet ribištva, s katerim so se ukvarjali Kraševci. In da bi učenci pisatelja Lisjaka tudi osebno spoznali, smo ga povabili na naš praznik bralne značke. V prijetni družbi velikega poznavalca bogate pomorske in ribiške preteklosti tržaških Slovencev so učenci nadvse užival. Med drugim je učence zanimalo, zakaj je tunolov, nekoč za naše kraje značilna ribiška panoga, popolnoma zamrl. Lisjak pravi, da je odgovor zelo preprost. Ljudje smo preveč lakomni. Zanimiv je bil tudi njegov odgovor na vprašanje, zakaj se je odločil za življenje na morju. Vedno si je želel potovati in z mislijo, da bo lahko v službi videl tuje kraje in dobil plačo, se je vpisal na pomorsko trgovsko akademijo v Piranu. Kulturni dogodek, namenjen mladim, ki radi berejo, bo vsem ostal v zelo lepem spominu. Besedilo: Danila Kocjan Slika: Vlasta Markočič Naši mladi 41

44 Medobčinski otroški parlament Pasti mladostništva Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo predstavniki osnovnošolcev izberejo na državnem otroškem parlamentu v državnem zboru in pomeni obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje vedenja o človekovih in državljanskih pravicah. Projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije izvajamo v sodelovanju z osnovnimi šolami in pedagogi, ki otroke spodbujajo k izražanju lastnih mnenj o aktualnih vprašanjih, ki jih po demokratičnem postopku izberejo sami in so pomembna za njihovo prihodnost. Z letošnjo temo Pasti mladostništva so se otroci ukvarjali na vseh šolah Krasa in Brkinov. Prvega aprila 2016 pa smo se parlamentarci in mentorji otroških parlamentov vseh šol naše regije ob prisotnosti predstavnikov Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana, sekretarke Zveze prijateljev mladine Slovenije Brede Krašna, ravnateljice Osnovne šole Antona Šibelja-Stjenka Komen Nives Cek ter župana Občine Komen Marka Bandellija udeležili Medobčinskega otroškega parlamenta, ki so ga letos gostili parlamentarci iz Komna. Na delavnicah smo se povezali predstavniki šol iz Divače, Dutovelj, Sežane, Komna in Hrpelj, obdelovali aktualne teme, ustvarjali, se spoznavali s sovrstniki in primerjali svoje ugotovitve. Ob zaključku delavnic smo predstavili svoje sklepe, ki sta jih v državni zbor ponesli predstavnici Osnovne šole Antona Šibelja - Stjenka Komen, Nina Ščuka in Sara Gorup. Besedilo: Maja Sulčič Slika: arhiv društva Naši mladi 42 Nacionalni otroški parlament Na 26. nacionalnem otroškem parlamentu v državnem zboru, 11. aprila 2016, sta osnovnošolce in parlamentarce šol Krasa in Brkinov zastopali parlamentarka Sara Gorup in novinarka Nina Ščuka, učenki osnovne šole Antona Šibelja - Stjenka Komen. Navzočim parlamentarcem, predsedniku državnega zbora in predsedniku države je Sara Gorup na vprašanji Kakšen se ti zdi položaj otrok v Sloveniji? In Kakšno se ti zdi življenje v Sloveniji? povedala sledeče:»če Slovenijo primerjamo z drugimi državami, je položaj današnje mladine odličen. Imamo svoje pravice, brezplačne šole, možnost izobraževanja itd. Mislim, da imajo otroci, razen tistih, ki prihajajo iz socialno šibkih družin, lepo in odlično otroštvo. V tej smeri je država naredila že veliko, lahko bi sicer še več, a smo žal finančno v slabšem stanju. Precej sem že potovala in videla veliko sveta. V Sloveniji se mi življenje sploh ne zdi tako slabo v primerjavi z drugimi državami. Smo zelo socialna država, na nekaterih področjih se socialnost celo izkorišča. Seveda pa bi lahko bilo življenje državljanov še boljše. Od staršev vedno poslušam, da so bila pričakovanja ob ustanovitvi samostojne države zelo visoka. Med ljudmi se je takrat govorilo, da bo Slovenija druga Švica. Takratni položaj Slovenije je bil v primerjavi z nekdanjimi socialističnimi državami zelo ugleden. Sedaj, po toliko letih, pa opažam, da Slovenija ni tam, kjer bi lahko bila. Smo sicer pripadniki Evropske unije in zveze NATA, vendar je finančni položaj Slovenije, kot spremljam v medijih, zelo slab. Neprestano poslušam o finančni luknji, stečajih nekdaj finančno uspešnih podjetij... Zato me zanima: - Kdo je kriv za finančno luknjo? Razumem, da je bila finančna kriza, vendar je bila ta po vsej Evropi, pa situacija v vseh državah še zdaleč ni tako kritična. Torej, kam je šel ves ta denar, ki smo ga imeli na začetku? - Skrbi me tudi velika brezposelnost glede na tako majhno populacijo. Ali se vam

45 ne zdi, da bi moralo imeti delo več ljudi? Slovenci smo delaven narod, zato menim, da bi številke morale biti v tej smeri precej drugačne. Torej: Ali so po vašem za to situacijo krivi navadni državljani ali odgovorni za vodenje države? - Ali poznate vsaj kakšno rešitev za navedena problema? Ta bi namreč mlade zaščitila pred najrazličnejšimi pastmi mladostništva. Sama menim, da bi se moralo več mladih vključevati v aktivno politiko in začeti spreminjati politično sliko države. Na vodilnih položajih se vrtijo bolj ali manj isti ljudje, kar ni prav. S spremembo, zamenjavo celotnega vodstva bi lahko veliko spremenili na bolje. Njen nastop in odgovore predsednika Boruta Pahorja na njena vprašanja si lahko ogledate in poslušate na linku: rtvslo.si/arhiv/zasedanja-dz/ «glede na pokazano zrelost mladih parlamentarcev, njihovo ponosno držo in vsebinsko pripravljenost, tako naših kot predstavnikov ostalih regij, ki so s svojim razsodnim in kritičnim razpravljanjem politikom postavljali legitimna, a pereča vprašanja ter zahtevali konkretne odgovore, si je nastop Sare Gorup, učenke Osnovne šole Antona Šibelja - Stjenka, kakor tudi odgovore predsednika Boruta Pahorja, vsekakor vredno ogledati in jim prisluhniti. Besedilo: Ana Pangos Slika: Dragica Ukmar Kodelja Dan Zemlje V soboto, 23. aprila 2016, smo skavti Srečkovega stega obeležili dan Zemlje (22. 4.). Zbrali smo že dopoldne na Lipovem listu, kjer smo se pogovarjali, kaj bi lahko naredili doma in pri skavtih, da bi pomagali okolju. Temu so sledile delavnice, kjer smo se pogovarjali o izdelavi papirja in plastike ter izdelali domače milo in klobučke za šivanke. Po kosilu iz nahrbtnika smo se še posladkali, nato pa smo se odpravili na travnike in gozd pod bolnico, kjer smo izvedli čistilno akcijo ali, kot je rekel naš ustanovitelj Robert Baden-Powell: skušali zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor smo ga prejeli. Kljub dežju smo očistili veliko področje in napolnili več kot deset vreč s smetmi. Premočeni, a veseli, smo se vrnili na Lipov list, kjer smo z molitvijo zaključili naše druženje. Besedilo: Eva Trivunović Slika: Marjetka Grmek Ko obljubimo Najprej vlak. Čudovit način prevoza, če bi bil le bolj razširjen in dostopen, tako bi bili polni vlaki tudi kdaj drugič, ne le v petek popoldne, ko se vračamo iz Ljubljane domov. Se pravi, skavti smo si zaželeli vožnje z vlakom in se odpeljali iz Sežane do Štanjela. Precej kratko, a lepo. Pot smo peš nadaljevali na Lukovec, kjer smo si naredili bivak in do poznih, že jutranjih ur peli in jedli na ognju popečen krompirček in hrenovke. Naslednji dan zjutraj smo najprej malo razgibali telo in dušo, pozajtrkovali in se po skupinah odpravili na orientacijski 'tek' po poteh po razgibani kraški gmajni in z razgledom na Vipavsko dolino priporočamo sprehod po okolici Lukovca. Seveda je hitro prišlo do zapletov, saj zemljevid pove vsakemu kaj drugega. Ko so se vse skupine srečno znašle na cilju, jih je čakalo pripravljeno kosilo. Potem pa se je že mudilo pripraviti prostor in sebe na najslovesnejši dogodek v skavtskem letu obred obljub. Ko nekaj obljubiš, si naložiš odgovornost, da boš to izpolnil in tega bi se morali vsi bolj zavedati. Zato smo se temeljito pripravili, da bi si ta trenutek dobro zapomnili. Kmalu so že prišli starši, bratje, sestre, prijatelji. Pri slovesni maši na travniku ob gozdičku so trije volčiči, trije izvidniki in voditelj častno obljubili, da si bodo z božjo pomočjo prizadevali služiti Bogu in domovini, pomagati bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Se pravi, da bodo koristni in skušali delati dobro. Potem pa je sledilo še veselje in sladice, ki so jih pripravili čudoviti starši. Mljask! Naši mladi Besedilo: Prizadevni delfin Slike: Marjetka Grmek 43

46 'Šolska reforma' po taborniško ali kako prelisičiti 'vse je bedno' obdobje Na letošnjem občnem zboru društva tabornikov smo lahko poslušali, da taborniško leto družine gozdovnikov in gozdovnic (starostna skupina let) zaznamuje prava mala reforma na področju poučevanja ali bolje, predajanja znanja. Zanimivo se mi je zdelo to, da mladi sami ugotavljajo pomanjkljivosti in težave na področju predajanja znanja in se z njimi tudi bolj ali manj učinkovito spoprijemajo. Na moja vprašanja sta odgovarjala Mark Baltič, načelnik družine GG, in vodnica Urša Kukanja. V GG družini ste se letos odločili za izvajanje GG programa na drugačen način. Mi pojasnita, za kaj gre? Urša: Pobudnik ideje je Mark predlagal je način dela, kjer bi lahko usklajeno in poglobljeno pridobivali nova znanja znotraj družine. Na začetku vsakega meseca se vodniki sestanemo in imamo uvod v temo, kjer nekdo, ki je specialist, predstavi temo vodnikom in predlaga, kako otrokom temo na čim bolj zanimiv predstaviti. Imamo dodatna izobraževanja in izmenjavo idej. Naši mladi 44 Zakaj ste se odločili za nov pristop? Kako se je ideja sploh izoblikovala? Urša: Do letošnjega leta si je vsak vodnik sam na začetku leta sestavil letni plan in se sam odločil, kdaj bo kaj počel. Mark: Vedno smo poskušali pokriti taborniške teme v takšni meri, kot je za določeno starost otrok primerno. Tukaj je imel vodnik proste roke, kar je zelo pozitivno, ampak ker nismo vsi za vse, kakšnemu vodniku pri določeni temi manjka znanja. Ravno to pomanjkanje, smo želeli z novim sistemom odpraviti. Kakšne teme obsegajo 'tematski meseci'? Urša: imeli smo mesec signalizacije, šeg in navad, prve pomoči in dva meseca orientacije. Sledila sta mesec pionirstva in priprave na mnogoboj. Gre za splošne teme, ki obsegajo znanje GG-ja. Nov način dela ste med tem že poskušali ovrednotiti, Kakšne so ugotovitve? Mark: Po pol leta omenjenega načina dela smo med vodniki poizvedovali, kaj jim je pri novem načinu všeč in kaj ne. Kot pozitivne učinke vodniki izpostavljajo večjo preglednost dela, usklajenost, izmenjavo idej in večjo motiviranost vodnikov ter samozavest pri pripravi sestankov in njihovi izvedbi. Posebej so vodniki pohvalili skupne predpriprave na mesečno temo, kjer skupaj osvežijo lastno znanje, pa tudi več medvrstniškega druženja znotraj družine je. Opažamo, da bodo v prihodnje morali teme natančneje časovno načrtovati, saj jim ene vzamejo več časa kot druge. Se ti zdi, da so vodniki z novim načinom dela bolj/manj obremenjeni? Urša: Mislim, da smo vodniki manj obremenjeni. Letni plan smo do zdaj sestavljali sami, kar ni ravno prijetno delo, letos pa smo načrt pripravili skupaj, tako da je bilo bolj zabavno pa še več mnenj smo lahko delili. Mislim, da smo zaradi pogostejšega druženja vodniki tudi bolj motivirani. Mark: Vodnikom je nov sistem pobral le odločanje o časovnem zaporedju sestankov, še vedno pa sami pripravljajo in izvajajo svoje sestanke. Zaželeno je, da kljub tematskemu mesecu, sestanek ali dva vodnik naredi po svoje. Bistvo novega načina je le, da smo se bolj zavestno lotili predajanja znanja otrokom. Kaj se ti zdi bistveno pri delu z GG-ji? Kakšen odnos imajo ti do učenja pri tabornikih? Mark: GG-ji so naš največji potencial, vendar je to hkrati 'vse je bedno' obdobje in zato imajo vodniki največ dela z motivacijo. Ugotovili smo, da če namenimo več energije za to, da se otroci imajo fajn in uživajo, potem ogromno stvari odnesejo, čeprav se tega ne zavedajo. Če so veseli in navdušeni, pride učenje kar samo od sebe. Kaj je po tvojem mnenju najbolj uporabno taborniško znanje, tudi za netabornike? Merk: Kako biti 10 dni brez telefona in podobne gozdne veščine. Kaj je pravzaprav pomembno in kako biti dober človek. Delo v skupini, skupno preživljanje prostega časa v naravi, spopadanje z nepričakovanimi situacijami vse to so stvari, ki človeka zaznamujejo in oblikujejo njegovo osebnost. Besedilo: Špela Gec Rožman Sliki: arhiv RKJ

47 Mehki čevlji so zaplesali Letne čase Plesna skupina Mehki čevlji, ki deluje v okviru KD Jožeta Pahorja Sežana, je skupaj s Kosovelovim domom 8. maja 2016 pripravila premiero plesne predstave Letni časi. Scenaristka in režiserka Milojka Širca je za rdečo nit vzela glasbo iz znamenitega Vivaldijevega cikla Štirje letni časi, ki jo je dopolnila, kot je za Mehke čevlje že v navadi, s sodobno glasbo. Pri njenem izboru ji je pomagala Sabina Sovdat, pri plesnih koreografijah pa Marjana Garzarolli in Mojca Sovdat, pri nekaterih koreografijah tudi Ajda Fabjan in Amadea Zupan. In tako je občinstvo na premieri, nato pa v treh predstavah, v ponedeljek in torek še abonenti predšolskega in šolskega abonmaja, uživalo v živahni in pestri plesni predstavi, ki se je s plesom sprehodila skozi štiri letne čase: od jeseni, ki so jo napovedale različne živali, poplesavajoče jesensko listje v vetru, ki se potem okrepi v vihar in jesenski dež, skozi zimo z belimi snežinkami v pomlad, ki jo prikotalijo bele bube, iz katerih vzletita lepa metulja, do poletja, ki pride s pikapolonico, piknikom na travi in se konča s čudovitim nočnim plesom kresničk. Za likovno podobo predstave so tokrat poskrbeli dijaki Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana, saj je Sara Bogičevič pod mentorskim vodstvom prof. Sama Oniča oblikovala gledališki list, dijaki aranžerskega programa pa so pod vodstvom prof. Renate Nikolič pomagali pri kostumih in kostumskih rekvizitih, pri katerih sta sodelovali tudi Mileva Gavrilović in Ivanka Večko. Besedilo: Saša Teraž Slika: arhiv plesne skupine Lana Baltič na Plesnih miniaturah in Opusu Na območni reviji plesnih skupin južne Primorske, ki ga je 20. aprila 2016 v izolskem Kulturnem domu pripravila izolska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je med 12 plesnimi skupinami točkami sedmih plesnih društev od Postojne do Pirana kot edina iz Sežane nastopila Lana Baltič. Članica Plesne skupine Mehki čevlji KD Jožeta Pahorja iz Sežane je občinstvu predstavila plesno miniaturo Moj dnevnik na glasbo Imogee Heap, za katero je koreografijo pripravila mentorica Mehkih čevljev Milojka Širca. Tri tedne kasneje, 11. maja 2016, je Lana z isto točko nastopila še na regijski reviji izbranih plesnih skupin Plesni utrinki v portoroškem avditoriju. Lana Baltič, osmošolka Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana, sicer pri Mehkih čevljih razvija svoje plesne sposobnosti že od vrtca in v teh letih se je razvila v odlično plesno ustvarjalko. Ali je selektorico Andrejo Kopač prepričala, da je njena točka vredna tudi uvrstitve na državno srečanje plesnih skupin, še ni znano. Besedilo: Plesna skupina Mehki čevlji Slika: arhiv Plesne skupine Lokev gostila gasilsko tekmovanje Gasilci in gasilke Kraške gasilske zveze, poleg opravljanja osnovnega poslanstva zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, enkrat letno preverijo svojo usposobljenost v gasilsko-športnih tekmovalnih disciplinah. Kraška gasilska zveza namreč vsako leto v maju organizira gasilsko tekmovanje, ki se ga udeležijo člani in članice osmih prostovoljnih gasilskih društev štirih kraških občin. V letošnjem letu je tekmovanje potekalo v soboto, 14.maja 2016, v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Lokev. V dopoldanskem času se je pred gasilskim domom v Lokvi odvijalo tekmovanje za najmlajše gasilce in gasilke, v popoldanskem času so svojo usposobljenost preizkušali operativni gasilci, gasilke ter starejši gasilci. Tekmovanje se je pričelo ob 8. uri, ko se je v šotoru pred gasilskim domom zbralo okrog 270 otrok z mentorji. Pionirji (od 6. do 11. leta) so se pomerili v vaji z vedrovko in vaji razvrščanja. Konkurenca med pionirskimi ekipami je bila močna, saj se je v tej kategoriji pomerilo kar 10 ekip. Zmagali so najboljši, ki so tekmovalno disciplino, kljub kapljam dežja, najhitreje opravili. Tretje mesto je tako zasedla domača ekipa PGD Lokev, drugo mesto ekipa PGD Povir, pokal za prvo mesto pa so odnesli pionirji PGD Štjak. Pomembno je omeniti, da sta dve društvi, PGD Materija in PGD Komen, pripravili tudi dve ekipi samih deklic, pionirk, ki so v svoji kategoriji tako zasedle prvo in druo mesto. Istočasno se je odvijalo tudi tekmovanje za mladince (od 12. do 16. let). Pomerili so se v vaji z ovirami in vaji razvrščanja. V tej kategoriji je nastopilo kar osem odlično pripravljenih ekip. Tretje mesto so dosegli mladinci PGD Štjak, drugo mesto mladinci PGD Komen, prvo mesto pa je ostalo v domačem društvu, saj so ga osvojili mladinci PGD Lokev. Vsem ekipam orga- Naši mladi 45

48 nizator čestita, obenem pa želi pohvaliti mentorje, ki so mlade in nadobudne gasilce dobro pripravili. V popoldanskem času se je tekmovalni duh še bolj stopnjeval, saj se je ob pričelo tekmovanje za 260 gasilcev v petih kategorijah članov, članic in starejših gasilcev. Starejši gasilci so se pomerili v dveh vajah: vajo s hidrantom in vajo raznoterosti. Skupno so sodelovale štiri ekipe. Tretje mesto je dosegla ekipa PGD Komen, drugo mesto je zasedla ekipa PGD Materija, prvo mesto pa je pripadlo drugi ekipi PGD Komen. Gasilci in gasilke v članski kategoriji so se pomerili v vaji gašenja in reševanja, ki je bila pripravljena na bazi resničnih intervencij: sestavljata jo dva dela, ki potekata vzporedno: reševanje ponesrečenca (lutke) z odra (balkona) ter postavljanje 100-metrskega tlačnega voda za gašenje. V moškem delu tekmovanja se je v kategoriji članov B pomerilo šest ekip, v kategoriji članov A pa enajst ekip. V ženskem delu tekmovanja je bila konkurenca manj številčna, vseeno pa smo lahko ponosni, da je toliko žensk vključenih v aktivno gasilstvo. Prav članice domačega društva PGD Lokev so poskrbele, da je pokal za tretje mesto ostal doma. Ostale pokale pa so si razdelila društva, kot je navedeno v preglednici. Kljub slabemu vremenu je gasilcem PGD Lokev uspelo odlično pripraviti tekmovalne površine in poskrbeti za izjemno izvedbo tekmovanja. Preventivno je bilo postavljenih kar nekaj šotorov, zaradi katerih so tekmovalci, mentorji in sodniki ostali suhi. PGD Lokev bi se zato želelo zahvaliti vsem svojim članom za vrhunsko opravljeno delo pri organizacij tekmovanja, sežanskim tabornikom, ki so posodili dva manjša šotora, ter podjetjem Astraea d. o. o., Mizarstvu Iztok Počkaj, s. p., Pršutarni Lokev na Krasu, d. o. o., in Delavski Hranilnici, d. d., ki so s svojo pomočjo omogočili najem velikega šotora. Iskrena hvala vsem in z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Besedilo: Tina Franca Slika: Ana Kovačič UVRSTITEV Člani B Člani A Članice B Članice A 1. mesto PGD Komen 1 PGD Komen 1 PGD Senožeče PGD Komen 2. mesto PGD Sežana PGD Štjak PGD Povir PGD Štjak 3. mesto PGD Komen PGD Komen 2 PGD Lokev Naši mladi 46 Nagrajena dela mladih gasilcev PGD Povir Na pobudo mentorjev gasilske mladine so se v letošnjem šolskem letu tudi mladi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Povir v sodelovanju z Osnovno šolo Srečka Kosovela Sežana udeležili razpisanega natečaja Naravne in druge nesreče Delujmo preventivno, ki ga je organizirala Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR). V raznih starostnih kategorijah je bilo mogoče sodelovati z likovnimi in literarnimi deli. Na srečanju mladine, ki ga imamo z otroki vsako soboto, so vsi dobili podrobna navodila razpisa. Do predvidenega roka je svoje izdelke prineslo šest mladih gasilcev. Te smo nato dostavili regijskemu centru URSZR v Postojno. Tam je regijska komisija dela ocenila in zelo smo bili veseli obvestila, da sta bila od mnogih prejetih del kar dva naša izdelka v različnih kategorijah nagrajena in poslana na državni izbor. Nagrajenca Živa Pfeifer s svojo praskanko in Tian Jagodič z literarnim delom sta bila priznanja in praktičnih nagrad zelo vesela. Njuni deli bosta z ostalimi izbranim na ogled v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani. Vsi sodelujoči pa so s sodelovanjem opravili tudi eno izmed nalog veščine likovnik, ki jo opravljajo pri gasilcih med šolskim letom. V letošnjem letu smo se namreč dogovorili, da bodo otroci po lastni želji na srečanjih opravljali različne gasilske veščine. Odločili smo se tudi, da bodo veščino preventivec opravljali vsi, saj z njo dobijo osnovno znanje preventivnega delovanja v vsakdanjem življenju in prostoru. Vsaka veščina ima kar nekaj določenih vsebin ter nalog, ki jih mora otrok opraviti. Opravljene naloge skrbno beležimo in shranjujemo, mladi gasilec, ki se preizkuša v vseh veščinah, pa dobi priznanje, ki mu ga podelimo na vsakoletnem občnem zboru mladih gasilcev v januarju. Besedilo: Daša Plut Slika: Marko Sila

49 V Novem mestu prikorakale zlato Mažoretna zveza Slovenije je tudi letos organizirala odprto državnem prvenstvo za mažoretne klube in društva. V Novem mestu je v soboto in nedeljo, 7. in 8. maja 2016, potekalo tekmovanje mažoretnih skupin v več kategorijah. Letos je skupno sodelovalo največ društev in klubov do sedaj, 20 iz vse Slovenije. Na tekmovanju so sodili sodniki iz tujine in ocenjevali znanje in spretnosti vseh mažoretk. V prvem delu tekmovanja, v soboto 7. maja 2016, so sodelovale tudi mažoretke iz KD Franc Žiberna Povir in ponosno zastopale naše kraje. 18 mlajših mažoretk je tekmovalo v dveh kategorijah, in sicer posamično v kategoriji prvi korak ter skupinsko v kategoriji cicikorak. Obe kategoriji sta namenjeni mažoretkam do 8. oz. 10. leta in spodbujata tehnične osnove korakanja, ritma in koordinacije naših najmlajših članic. Pomerile so se s predstavnicami iz drugih slovenskih društev ter si vse prikorakale medalje. V skupinskem tekmovanju cicikorak so osvojile zlato medaljo, v posamičnem pa srebne medalje ter eno zlato in eno bronasto. Po tekmovalnem programu so dekleta imela čas za sproščeno druženje ob reki Krki. Do razglasitve rezultatov pa so se ob druženju z mažoretkami iz drugih klubov naučile novih elementov. Tekmovanje v Novem mestu je tako za njimi, sedaj pa pričakujejo nastope, kjer bodo občinstvu pokazale svoje spretnosti v vrtenju palice. Mažoretke iz skupin Senior 1 in 2 pa imajo junija letos priložnost nastopati na festivalu Slovenija na Ohridu, kjer bodo poleg godbe na pihala iz Marezig predstavljale našo kulturno dejavnost na tamkajšnjih prizoriščih. Tudi za njih držimo pesti, da se bodo odlično izkazale in v Makedoniji blestele! Zaključen teden evropskega prijateljstva Besedilo: Marjeta Škrl Slika: Vesna Fabjan V tednu od 10. aprila 2016 do 16. aprila 2016 smo na šoli organizirali dve kratkoročni usposabljanji v okviru dveh strateških projektov Erasmus+. Dijaki iz Estonije, Latvije in Belgije so skupaj z našimi dijakinjami iz podjetniškega modula (projekt EU-preneurs) izvedli projektni teden, na katerem so pripravljali marketinške strategije mednarodnih dijaških podjetij. Na delu projektnega tedna (predavanje Aljoše Bagola, predavanje in delavnice Jasne Klančišar in predavanje in delavnica Ožbeja Černeta) so se jim pridružili tudi dijaki četrtega letnika programa ekonomski tehnik, ki so ustvarjali na tradicionalnem SPOT-u (Sežansko Podjetniško Oglaševalski Tabor). Dijaki iz naravoslovnega modula so gostili vrstnike iz Francije, Italije in koprske gimnazije Gian Rinaldo Carli na usposabljanju v okviru projekta Live on the Karst-EDUKARST. Med številnimi ogledi in terenskim delom so spoznavali matični Kras in primerjali do sedaj narejene analize in raziskave. Teden Evropskega prijateljstva sta otvorila ravnatelj Šolskega centra Srečka Kosovela Dušan Štolfa in predsednik odbora za čezmejno sodelovanje pri Občini Sežana Peter Štoka. Nato so se zvrstile skupne predstavitve vseh sodelujočih šol iz tujine. Po uvodnem delu sta se programa obeh usposabljanj ločila. Zanimiva skupna aktivnost je bilo srečanje EUropean friendship party v sredo zvečer v MC Podlaga, na katerem so se zbrali vsi sodelujoči. Dijaki in profesorji iz Latvije, Estonije in Belgije so za srečanje pripravili tipične jedi iz svoje države. Francozi so s seboj prinesli veliko vrst sirov in salam. Italijani so nam postregli mortadelo, parmezan in tradicionalne piškotke. Za najbolj lačne so prispele tudi pice. V noči iz četrtka na petek so naše goste na svojih domovih gostili dijaki v okviru aktivnosti, poimenovane Meet a local family. Kot gostitelji so se zopet izkazali Tim Kussel, Lina Furlan in Julija Žerjal, ki so na svoje domove sprejeli že veliko gostov iz tujine. Kot novi gostitelji so nastopali Ana Premrl, Karin Šturm, Žan Ražem, Kristina Šibelja, Kristjan Stepančič, Tim Jejčič, Gaja Kobal, Just Pisani, Taja Vatovec, Jan Kralj, Matis Ukmar. V petek so udeležence svečano sprejeli v Veliki sejni sobi na Občini Sežana, kjer je potekala podelitev certifikatov. Na šoli so sodelujoči dijaki in profesorji pustili odtis roke za na Steno evropskega prijateljstva. Sledila je še evalvacija. S tem je bil uradni del programa zaključen. Ostalo je še neformalno druženje in slovo od novih prijateljev. Organizacija in koordinacija več kot 100 sodelujočih je bila velik zalogaj. V četrtek je malo ponagajalo vreme, drugače pa so se aktivnosti odvijale po programu. Rezultati obeh projektov so presegli zastavljene cilje in v celoti izpolnili pričakovanja. Še enkrat je bilo potrjeno, da smo zelo različni in da je spoštovanje in sprejemanje različnosti evropska realnost. S pomočjo projektnih aktivnosti se razlike presežejo in vzpostavijo se nove povezave, ki se prepletajo in multiplicirajo v celotnem evropskem prostoru. Maja Prešeren Naši mladi 47

50 Zaključek projekta When local becomes global Skupina petih dijakinj (Tina Gliha, Sara Bogičević, Rebeka Rehar, Ines Pahor in Meta Milosavljević Batič) in dveh spremljevalk se je od 13. do 18. marca udeležila tretjega, zaključnega, srečanja mednarodnega projekta When local becomes global (Glocal) v Sandnesu na Norveškem. Partnerska šola Vågen Upper Secondary School je oblikovala program dela, v katerem smo bili aktivno vključeni vsi sodelujoči Norvežani, Portugalci in Slovenci. Predstavili so nam svoje programe in šolo, njihovi dijaki so predstavili nekaj svojih projektov. Delo se je nadaljevalo v delavnici v mešanih skupinah na temo 'land art'. Svoje ideje in kreativnost so dijaki izrazili naslednji dan na plaži Orre. Skupaj smo si ogledali kulturno središče regije, mesto Stavanger. V Sandnesu smo obiskali lokalnega lončarja, se v Science Factory seznanili z laserskim rezanjem, enega od večerov smo zaključili na šoli ob pici in filmu. Naše dijakinje so del dobre opreme na šoli preizkusile v fotostudiu. Zadnji dan so rezultate projekta predstavili dijaki gostujočih šol. Naše dijakinje so v predstavitev vključile izdelke, ki so nastali v okviru projekta. Oblečene so bile v ročno potiskane majice, izdelane na motivacijskem vikendu, izvedenem na šoli nekaj tednov pred odhodom na Norveško. Razstavile so primere potiskanih spominkov. Slogan Obleci se v poezijo! (Wear poetry!) je gostitelje navdušil in bo zagotovo postal vodilo kakšnega projekta na njihovi šoli. Sodelovanje je za udeležence neprecenljiva izkušnja. Omogoča spoznavanje in primerjanje drugih kultur in navad, šolskega in poslovnega prostora, druženje z vrstniki, ne nazadnje pa tudi urjenje različnih spretnosti v tujem jeziku. Besedilo: Sandra Grmek (Srečko vsepovsod) Vtis Mete Milosavljević Batič, dijakinje 4. AG: Imele smo to srečo, da smo lahko teden preživele v deželi fjordov, narave, nafte, rib in debelih denarnic. Seveda smo vse to občutile na svoji koži prekrasno norveško naravo, svež morski zrak, sprehod po peščeni obali, veter v laseh, muzej nafte, čedne bele hišice in sendvič za 10 evrov. Vendar je bilo vredno, saj smo poleg vsega spoznale gručo mladih Norvežanov in se kaj kmalu tudi same počutile domače. Izmenjave so odlična priložnost, da spoznaš kulturo iz prve roke, pa še angleščino lahko vadiš. Mladinski oddelek Kosovelove knjižnice Sežana Naši mladi 48 Na mladinskem oddelku Kosovelove knjižnice Sežana je vedno živahno, in vsakokrat na drugačen način. Letošnjo pomlad, 24. aprila ob mednarodnem dnevu knjige so lahko otroci od 9. do 12. leta v Kosovelovi knjižnici tudi prespali. Noč knjige je potekala v sodelovanju z Mladinskim centrom Podlaga. Mladi so najprej prisluhnili zgodbi Dve odeji avtoric Irene Kobald in Freye Blackwood, ki jim jo je zelo doživeto približala bibliotekarka Petra Hlača. Nato so ustvarjali na temo jezikov pod vodstvom bibliotekarke Petre in njene pomočnice Nastje Funa. Pred spanjem so se poskusili v pravem kvačkanju in kvačkanju pravljice za lahko noč, ki so si jo sami izmislili. Naslednje jutro pa jih je čakal pravi slovenski zajtrk. 5. maja 2016 pa je svojo pravljico Pikina skrivnost v pomladanskem vzdušju mladim predstavila njena avtorica Katjuša Trampuž. Nekaj dni zatem, od 13. do 21. maja 2016, pa so si mladi bralci lahko ogledali razstavo literature, ki obravnava podnebne spremembe. Kot vsako leto pa smo letos v sodelovanju z učenci prvega triletja OŠ Srečka Kosovela pripravili razstavo ob Tednu rdečega križa od 8. do 15. maja. Letošnja tema je bila Dobrodelnost. Uvod v čudovito razstavo je pripravila upokojena knjižničarka Marija Godnič, ki je otrokom doživeto predstavila pravljico Kako je Lev Leon spet postal kralj. Še malo, pa bodo čisto kraljevske počitnice. Delček jih lahko preživite tudi med našimi knjižnimi policami. Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Slike: arhiv KKS

51 V Botaničnem vrtu Sežana so zacvetele prve vrtnice Kraljice cvetlic, kot jih je označila grška pesnica Sapfo, ali Rože, kot jih z veliko začetnico v večini jezikov zapisujejo še danes. Zaradi barve, oblike, vonja in med vsem tem ene same harmonije so vrtnice od nekdaj najlepše lepotice vseh lepotic, ki so zaradi ostrega trnja tudi nevarne. Morda prav od tu vsem dobro poznani rek, da najbolj nevarne so lepe stvari. Lepe in predrzne, zato so bile za Babilonce vrtnice eden od simbolov oblasti, zato se je Lakšmi hindujska boginja sreče, bogastva in lepote rodila iz vrtnice s 108 velikimi in 1008 majhnimi cvetnimi listi, zato so Grki vrtnice povezovali z boginjo ljubezni Afrodito in zato so bili stari Rimljani z vrtnicami dobesedno obsedeni, ko so jih uporabljali v dišavah, kopelih, vinu, jedeh in še kje. Vrtnice je cenila in spoštovala tudi družina Scaramangà. Po starih fotografijah sodeč je bil vrt ob vili Mirasasso, današnji Botanični vrt Sežana, namreč prepoln čudovitih vrtnic, ki so kot popenjavke krasile pergole, kot grmaste vrtnice krasile rondoje, kot drevesaste pa tudi številne posamezne jase. A vrt se je v času spreminjal. Iz njega so polagoma izginjale številne rastlinske vrste, med njimi tudi vrtnice. Samo še pergola raznobarvnih 'Rož' je pričala o času, ki ga ni bilo več. Do pred kratkim, ko smo se upravljavci vrta odločili, da nekdanjo podobo vsaj približno ponovno obudimo, jo pričaramo v spomin na družino Scaramangà in povrnemo za naše zanamce. Tako smo v letošnjem letu s pomočjo Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije osnovali dvoletni program zasaditve Botaničnega vrta Sežana z različnimi sortami vrtnic. V sklopu prve faze, pri čemer bo druga faza zasaditve izvedena v letu 2017, smo po celotnem vrtu (ob ribniku, pred in ob bočni steni palmarija, na pergolah, ob kraškem zidu v spodnjem delu vrta in drugod) zasadili skoraj 400 sadik vrtnic, med katerimi so nekatere že prikupno zacvetele. Tisti, ki se na vrtnice spoznate, boste ob sprehodu po vrtu zasledili najplemenitejše sorte, in sicer Alberic Barbiere, Pierre de Ronsard, Palais Royal, Hella, Alaska, Giardina, White Meidiland in številne druge lepotice, ostali pa boste lahko uživali v njihovem opojnem vonju, presenetljivih oblikah cvetov in krasnih barvah. V formalnem, osrednjem delu vrta, ki predstavlja idealen prostor za organizacijo porok in drugih izbranih dogodkov, smo zasadili vrtnice nežnejših barv (bele, champagne in rožnate), na pergole in ob kraške zidove pa smo umestili vrtnice živahnejših barv (roza in rdeče različnih odtenkov). Čeravno je pravično od nas, da novim gostjam dopustimo potreben čas, da se v vrtu udomačijo in razbohotijo do polne rasti, in sicer od dve do tri leta, ste vsi, ki ljubite naravo in lepoto že sedaj vabljeni k obisku in občudovanju prvih cvetov. Od sredine maja do konca septembra je Botanični vrt Sežana, ob sobotah in nedeljah, odprt dlje, in sicer od do ure. Za individualne obiskovalce je vstop prost, skupine nad 10 oseb pa si vrt lahko ogledajo s hišnim vodnikom po predhodni najavi na el. naslov storitve@ ksp-sezana.si ali tel. št oz Obenem vas obveščamo, da bo spomladi prihajajočega leta na temo vrtnic organizirano tudi prvo srečanje s predavanjem in praktičnim delom. Vabljeni k spremljanju na strani Facebook. Besedilo in slike: KSP, d. d., Sežana Gospodarstvo in turizem 49

52 Kras in Brkini imajo nove lokalne turistične vodnike Zavod ŠTIP Turistično informacijski center Sežana, ki je na podlagi Odloka o turističnem vodenju na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Miren- -Kostanjevica in Sežana, pooblaščen za izvajanje lokalne vodniške službe je zaradi velikega zanimanja po ponovnem izobraževanju, organiziral že četrto strokovno usposabljanje. Letošnji tečaj se lahko pohvali z več kot 30 udeleženci, ki so se usposabljali na obširnih predavanjih, ki so potekala na različnih lokacijah po občinah. Teoretični del je obsegal področja arheologije, naravne in kulturne dediščine, geografije, zgodovine in umetnostne zgodovine za območje vodenja ter veščine retorike in kakovostnega vodenja. Znanje so bodoči vodniki pridobivali od uglednih in priznanih strokovnjakov, zato je le-to še toliko bolj dragoceno. Poleg teoretičnega, pa se mora oseba, ki želi uspešno opraviti usposabljanje, dokazati tudi s praktičnim znanjem, s samostojnim strokovnim vodenjem. Večina novopečenih turističnih vodnikov je iz petih kraško-brkinskih občin, nekaj pa tudi iz bližnje okolice. Turistično vodenje je zanimiva dejavnost in Poletje v Pliskovici primerna tako za mlade kot manj mlade. To potrjuje tudi dejstvo, da je razlika med najmlajšim in najstarejšim udeležencem tečaja kar 44 let. Je pa lokalno turistično vodenje bolj priljubljeno med ženskami, saj se je tudi tokrat, kot na prejšnjih tečajih, izobraževalo več žensk kot moških. V interesu vseh nas je, da skupine ob obisku Krasa in Brkinov, najamejo lokalnega Čeprav je na Krasu vsak letni čas čaroben, ima prihod poletja prav poseben čar. Narava v polnem razcvetu, daljši dnevi, višje temperature vse to so dejavniki, ki prispevajo k živahnejšemu ritmu življenja. In čeprav v Pliskovici skrbimo, da se različne dejavnosti in prireditve odvijajo čez celo leto, je prav v poletnih mesecih to še bolj intenzivno. Tako smo v tokratno Poletje v Pliskovici zapakirali različne dogodke, ki bodo ta letni čas lahko polepšali tudi vam. Pridružite se nam lahko na naslednjih dogodkih: turističnega vodnika., kar zagotovo vpliva na boljšo turistično ponudbo našega območja. Vsem prejemnikom novih licenc iskreno čestitamo! Besedilo: TIC Sežana Slika: Bogdan Macarol Gospodarstvo in turizem ob IRSKI VEČER s skupino TRI-FIR ob 5.30 Pohod Čar jutra na Pliskini poti ANGLEŠČINA za otroke z BAMM-BAMM-om I ob Pohod Sončni zahod na Volniku ob Koncert klape 'RIŠPET' ANGLEŠČINA za otroke z BAMM-BAMM-om II Kamnoseška delavnica z Jernejem Bortolatom Balinarski turnir 30. obletnica Balinarskega kluba Pliskovica ANGLEŠČINA za otroke z BAMM-BAMM-om III. Več informacij o prireditvah lahko najdete na naši spletni strani, seveda pa smo vam na voljo tudi na telefonski številki

53 Festival Kraška gmajna festival kraška gmajna Izkusite eno najbolj pestrih kulturnih krajin Evrope V aprilu je na Krasu potekal prvi festival, posvečen krajini, kjer sta se skozi tisočletja močno prepletala narava in delo ljudi, ki so živeli z njo. Festival kraške gmajne zaznamujejo štirje letni časi. V festivalskih dneh se bodo odvijali različni tematskih pohodi, kreativne delavnice in strokovna srečanja, ki bodo obiskovalcem ponudili pester vpogled v eno najstarejših kulturnih krajin in enega najbogatejših življenjskih prostorov v Evropi. Organizatorji Park Škocjanske jame, Razvojni center Divača, Turistično informacijski center Sežana, Kobilarna Lipica in Zavod Jerbas želijo s festivalom še dodatno povezati ponudbo destinacije in povečati zavedanje o pomenu kulturne krajine Krasa in Brkinov, s tem pa spodbuditi trajnostno naravnani turizem na tem območju. Skupaj s soorganizatorji, ki jih že prvič ni bilo malo, Kosovelova knjižnica Sežana, Vinakras Sežana, KSP Sežana, Društvo Planta, Botanično društvo Slovenija, Geološki zavod Slovenije, Zavod za gozdove OE Sežana, KUD Pepca Čehovin Tatjana, RD Bandera, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, Marjan Miklavec, Vojko Franetič, Bogdan Macarol, Stojan Lipolt, Stanislav Renčelj, so pripravili niz dogodkov, s katerimi je tudi Kras obeležil 22. april, svetovni dan Zemlje. narična delavnica Šparglji in vino. Ob Zelemenjavi izmenjavi sadik, semen in izkušenj, ki je letos prvič potekala tudi v Sežani, so udeleženci predavanja Kako si sami pridelamo semena in sadike izvedeli tudi, da obstajajo stare lokalne sorte zelenjave, ki so polnejšega okusa in zaradi katerih so bile nonine jedi veliko boljše kot naše. Pohod po sledeh naravne in kulturne dediščine Senožeškega podolja je med drugim predstavil tudi preplet suše in vode in kako človek spreminja podobo prostora. Geološka podlaga Krasa je bila ena od pomembnejših dejavnikov, da se danes lahko ponašamo s preko štiristoletno tradicijo vzreje konj v Kobilarni Lipica, tudi njene skrite kotičke so obiskovalci festivala lahko spoznali na pohodu od kraške gmajne do zaščite kulturne krajine Lipice. Seveda so v okviru festivala potekale aktivnosti tudi za najmlajše. Učenci OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divača so se skupaj z gozdarji podali po krasoslovni naravoslovni učni poti Divaški Kras. V Sežani pa je bilo odprtje razstave petega natečaja Kraška hiša s podelitvijo nagrad najuspešnejšim učencem. Otroški pohod z vilo in škratom čaka, da pride spet na vrsto, saj je, žal, festivalu muhasto aprilsko vreme nekoliko ponagajalo in so bile določene aktivnosti prestavljene v maj, ko se je muhasto vreme kar nadaljevalo. Kljub ne najboljšemu vremenu je bil prvi sklop festivala nadvse dobro obiskan. Obiskovalci pomladnega cikla dogodkov so se lahko sprehodili po kraški gmajni in odkrivali njen rastlinski svet, tako v živo, kot tudi na fotografiji. Okrogla miza Kamen in kulinarika je dala vpogled v pomen kraškega kamna z vidika njegove uporabe v gastronomiji Krasa in seveda okusov, ki dozorijo na njem. Šolski primer pomena geološke podlage je trta refošk, ki samo na Krasu poskrbi, da imamo tako edinstveno vino, teran PTP. Zakaj je tako, so slušatelji lahko izvedeli na predavanju o geologiji Krasa. Da pa o okusih ni bilo samo govora, je poskrbela vinsko kuli- POLETNI CIKEL DOGODKOV bo potekal od srede, 29. junija do nedelje, 3. julija. Glavni temi poletnega festivala bosta mlinarstvo in žita, ter pisan svet metuljev. Kreativne delavnice, pohodi, predavanja, okrogle mize in kulinarika seveda ostajajo glavni sestavni del bogatega niza dogodkov, ki se bodo zvrstili v Parku Škocjanske jame, Lipici, Divači in Sežani z okolico. Poletni program festivala je dosegljiv na Vabljeni! Besedilo: Tom Ločniškar Sliki: Din Hajderpašič NAJVEČJI IN NAJBOLJ ZALOŽEN PRODAJNO SERVISNI CENTER V SLOVENIJI. KOSILNICE ZA VSAKOGAR, ZA VELIKE IN MAJHNE POVRŠINE, ZA RAVNINE IN STRMIME, KOSILNICE BCS, STRUC MUTA, LABINPROGRES BCS 630 WS MAX / 615 SL MAX Greben laser 115,135,155 LABINPROGRES HERBY 88 Motor B&S serie 625 Greben duplex 88 cm samohodna primerna tudi za strmo košnjo možnost priključka: priključna samokolnica mulčar 60cm Gospodarstvo in turizem NA ZALOGI, MOŽNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI PSC KOPER, CESTA BORCEV 1A, BERTOKI, tel:

54 Predlog za nov zakon o Kobilarni Lipica in problemi v Kobilarni Gospodarstvo in turizem 52 CIVILNA INICIATIVA ZA LIPICO V zvezi s problematiko v javnem zavodu Kobilarna Lipica smo organizirali Civilno iniciativo za Lipico. Njeno gradivo je obravnavala in podprla tudi koordinacija županov občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana. Gradivo so obravnavali tudi občinski sveti, ki so se in se zavzeli za reševanje Lipice. Z gradivom Civilne iniciative so bili seznanjeni vsi poslanci DZ, Državnega sveta in ministri. Parcialne informacije, ki jih posredujejo sredstva javnega obveščanja, ne prispevajo k poznavanju dejanskih problemov. V javnosti se pojavlja tudi vrsta škodljivih informacij, zato se nam zdi prav da so občani Krasa in Brkinov seznanjeni z dejanskimi problemi, rešitvami v Zakonu in našimi usmeritvami, ki se nanašajo na javni zavod Kobilarne Lipica. SEŽANA, 10. APRIL 2016 PREDLOG ZA NOV ZAKON O KOBILARNI LIPICA IN PROBLEMI V KOBILARNI Nedopustno je, da se zavlačuje s postopkom za spremembo Zakona o JZK Lipica. Smo že na začetku turistične sezone, zato nastaja gospodarska škoda. Če se je mudilo pri sprejetju Zakona o razdelitvi Lipice, se še bolj mudi za popravo strateške napake. JZK Lipica je kulturna dediščina državnega pomena, eden od prepoznavnih stebrov slovenskega turizma. Lipica je last Republike Slovenije. Iz davkoplačevalskega denarja se sofinancirajo dejavnosti v Lipici. Ko gre za odločanje o Lipici, naj strnejo vrste vse stranke v vladi in tudi nevladne stranke v parlamentu. Kobilarna Lipica ni last stranke SD in tudi ne katere koli druge stranke, zato naj si minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne lasti pravice, da so edini sposobni skrbeti za Lipico. Civilna iniciativa za Kobilarno Lipica se zavzema za takojšnje sprejetje Zakona o združitvi JKZ Lipica in Družbe Lipica Turizem, d. o. o., v enovito podjetje v državni lasti brez možnosti odtujitve katerih koli delov. Podpiramo skupino poslancev DESUSA in SMC z Markom Ferlugo, ki je vložil predlog za spremembo Zakona. Nov zakon naj omogoča izvajanje javne in tržne dejavnosti, enovito vodenje celotnega prostora Kobilarne s ciljem dobrega gospodarjenja in razvoja dopolnilnih dejavnosti. V zakonu naj bo zapisana obveza, da JKZ Lipica sodeluje z Združenjem rejcev lipicanca v Sloveniji ter nudi strokovno pomoč pri načrtovanju rejskega programa. Sklad kmetijskih zemljišč naj prenese vsa zemljišča znotraj Lipice na JZK Lipica. Za JZK Lipica naj bo odgovorno in pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Po sprejetju novega zakona naj se pripravijo načrt varstva in razvoja, nova organiziranost, nov statut in sistemizacija kadrov. JZK Lipica mora sodelovati v mednarodnih raziskovalnih programih na področju reje konj, genetike, selekcije, testiranja delovnih sposobnostih konj in zdravstvene problematike. JZK Lipica mora sodelovati z lokalno skupnostjo pri urejanju prostorske problematike (OPN, varovana in vplivna območja) s ciljem omogočati osnovno in dopolnilne dejavnosti. Sofinanciranje javnega programa mora postati pregledno tako na rejskem delu kot na varovanju naravne in kulturne dediščine. Zagotovljeno mora biti redno in javno poročanje o izvajanju planskih nalog. JZK Lipica mora izvajati naslednje naloge: Rejo konj lipicanske pasme, vodenje rodovnika, izvajanje selekcije, testiranje delovnih sposobnosti konj, pripravo letnega plana pripuščanja s ciljem ohranjanja linije žrebcev in rodov kobil; Šolanje konj in izvajanje testiranja delovnih sposobnosti konj, izvajanje šole jahanja, šole vožnje s kočijo, delovanje jahalnega kluba, vzgoja mladih jahačev in trenerskega kadra, izobraževanje kadrov, ki delajo v čredi načrta priprava konj za prodajo; Izvajanje programov dresurnega jahanja kot vir pridobivanja lastnih prihodkov in promocije lipicancev; Vzpostavitev normativov za rejo konj, doseganje rejskih rezultatov in stopnje šolanosti konj. Vrednotenje delovnih sposobnosti konj in poročanje o stopnjah izšolanosti posameznih konj. Izvajanje osnovne dejavnosti je okrnjeno Vlada RS namenja letno 2,8 mio EUR za izvajanje osnovne dejavnosti. Iz poročil stroke izhaja, da je priprava konj in izvajanje preizkusa delovnih sposobnosti konj zaradi pereče kadrovske problematike izjemno težavno. Če se kritično stanje ne izboljša, bo delo s konji tudi v letu 2016 reducirano in izvajano s smislu izrednih razmer. Zaradi kadrovskih težav se ne bo mogoče izogniti zmanjšanju števila predstav lipiške jahalne šole. Sodelovanje na tekmovanjih bo omogočeno izjemoma le posameznim jahačem. V Lipici že nekaj let ne deluje jahalni klub, kjer bi se šolali mladi kadri za bodoče jahače. Zunaj Kobilarne delujejo zasebni jahalni klubi. Starostna struktura jahačev zahteva nujno pomladitev, za kar je potrebno nekajletno načrtno delo. Delavec v čredi, ki pomaga pri porodih, se bo upokojil, a nima namestnika. Kritično stanje na področju šolanja konj in preizkusa delovnih sposobnosti je slaba popotnica za vpis Lipice na seznam UNE- SCA. Že nekajletne napovedi za ustanovitev konjeniške akademije in osemenjevalnega središča so le všečne napovedi za javnost brez konkretnih vsebinskih kadrovskih in materialnih pogojev. Velikost črede lipicancev Nevzdržno je stališče stroke, da naj država pove, koliko konj je pripravljena financirati. Izkazalo se je, da večanje črede konj ni strokovno obvladljivo in ne gospodarno. Razvoj mora iti v smeri kakovosti in ne samo velikosti črede. Nujno je potrebno tudi spremeniti odnos Kobilarne do Združenja rejcev lipicanca v Sloveniji. Matere in očetje teh lipicancev izhajajo iz Lipice. Gre za populacijo, ki ima enak genski potencial. Skupno delo na področju genetike in selekcije lahko prispeva k racionalnemu poslovanju. Konji naj ne bodo sami sebi namen. Država ne bo nikoli tako bogata, da bi plačevala račune brez rezultatov dela. Prodaja konj ni načrtovana Prodaja šolanih konj lahko prispeva predvsem k ugledu Kobilarne in delno tudi k prihodku. Povpraševanje je le po šolanih konjih, ti imajo dodano vrednost. Spisek sedemdesetih konj v letu 2016 za prodajo oziroma za oddajo v nadaljnjo rejo kaže na odsotnost strokovnega pregleda nad stanjem v čredi. Na spisku so 30 let stari konji. Razlike med računovodsko vrednostjo in dejansko tržno vrednostjo so velike, kar izkrivlja bilančno stanje. Kobilarna nima načrtne priprave konj za prodajo, nima ustreznega kataloga in ne preglednosti nad potekom prodaje. V javnosti se pojavljajo sumničenja o špekulacijah pri prodaji konj, kar zmanjšuje ugled Kobilarne. Potrebno je zagotoviti preglednost in transparentnost. Nujno je potrebno opraviti analizo, po katerih cenah so bili prodani konji. Za konje, ki so oddani v rejo, je potrebno opraviti pregled, kako rejci ravnajo s konji, za kakšne namene jih izkoriščajo in kakšne obveznosti imajo do Lipice. Vsi rejci niso vestni in pošteni in se z lipicanci okoriščajo.

55 Kdo je Družba Lipica Turizem, d. o. o. Računsko sodišče je zahtevalo, da Kobilarna ne sme več izvajati tržne dejavnosti. Vlada in resorno ministrstvo je speljalo postopek ustanovitve Družbe Lipica Turizem, d. o. o., ki upravlja s spalnim delom hotela Maestoso in igriščem za golf. V sestavu Kobilarne so ostali bazen ob hotelu Maestoso, letni paviljon s trgovino, bife na golfu, muzej kulinarike in hotel Klub. Tudi ti objekti brez tržne dejavnosti ne bodo preživeli. Za prenos dela prihodkov od Kobilarne na hotel niso bili odgovorni zaposleni v hotelu Maestoso temveč direktorji JZK Lipica, in očitno jim je ustrezalo prilagajanje bilanc. V. d. direktorja JZK Lipica je bil do nedavnega istočasno direktor Družbe Lipica Turizem, d. o. o., za kar je prejemal plačo. Nujna je revizija poslovanja s strani Ministrstva za finance. Izčrpavanje Družbe Lipica Turizem, d. o. o. Javni zavod Kobilarna Lipica izstavi Družbi Lipica Turizem opomin pred tožbo v višini ,26 EUR za račune od leta 2012 dalje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nakaže iz naslova deminimis pomoč v višini ,00 EUR. Za tem je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslalo Družbi Lipica Turizem opomin pred tožbo za plačilo dolga v višini ,00 EUR. Opomini in tožbe ne rešujejo problemov. Lipica Turizem, d. o. o., plačuje MKGP najemnino za hotel Maestoso v višini ,00 EUR mesečno. Izračuni kažejo, da je realna višina najemnine le 4.000,00 EUR. Na te očitke se MKGP ne odziva. Frizerski salon v hotelu Maestoso plačuje najemnino MKGP čemu se MKGP s tem ukvarja? Lipica Turizem, d. o. o., plačuje najemnino za igrišče za golf Skladu kmetijskih zemljišč RS. Sklad kmetijskih zemljišč Lipici Turizem, d. o. o., še ni podaljšal najemne pogodbe za omenjeno igrišče. Bife ob golfu, ki je v lasti JZK Lipica, je zaprt. Obiskovalci se sprašujejo, kaj je narobe. Obnašanje je negospodarno, odločitve so nestrokovne in so usmerjene na napad na turistično poslovanje. Ustanovitev Družbe Lipica Turizem, d. o. o., je bila nepotrebna, škodljiva in birokratska poteza. V Lipici sta sedaj dva subjekta, ki se ločeno tržita, kar je za poslovne partnerje doma in v tujini nesprejemljivo. Vlada je Uredbo o razdelitvi Lipice sprejela kar na dopisni seji. Svet Zavoda je dal soglasje k najemni pogodbi tudi na dopisni seji. Vse je bilo storjeno brez strokovnih podlag. Komu je to hitenje koristilo? O tem se ni pisalo. Pri spremembi Zakona o Kobilarni Lipica, s katerim bi popravili storjeno napako, pa se nikomur ne mudi. Nekateri mediji menijo, da je hitenje nepotrebno. Ali na vratih turistične sezone lahko stojimo križem rok? Nekdo je nekomu dal obljubo za hotel Maestoso, treba ga je le spraviti na kolena. Obveščanje javnosti:»lipica Turizem vredna le 7.500,00 EUR.Bo vlada rešila stečaj Lipice?«Javnost se sprašuje, v čigavem interesu je bila storjena delitev Lipice in kdo vse je odgovoren za njeno uničevanje. Za gospodarno obnašanje in ohranitev ugleda JZK Lipica je potrebna le dopolnitev Zakona z ustanovitvijo podjetja v državni lasti, ki bo opravljalo javno in pridobitno dejavnost. Ustvariti je treba pogoje za gospodarno delo in razvoj. Zakaj se Lipica zapira? JZ Kobilarna Lipica ima ugoden geografski položaj. Postojnsko jamo, Park Škocjanske jame, Jamo Vilenico, Štanjel in KRAS obišče letno okrog obiskovalcev. Lipica kot eden od stebrov turistične ponudbe Slovenije izgublja pomen. V skupni promociji in protokolarnih storitvah ni več prepoznavna. S pomočjo mobilne aplikacije je omogočen ogled celotnega posestva. Vse ostalo postaja bolj pomembno od predstav klasične šole jahanja. Med subjekti znotraj Lipice ni komuniciranja in poslovnega sodelovanja. Javni zavod Kobilarna Lipica ne naroča gostinskih storitev pri Družbi Lipica Turizem, d. o. o., temveč pri zunanjih gostincih. Vodilni v JZ Kobilarna Lipica se zavzemajo za izločitev člana lokalne skupnosti iz Sveta zavoda. Vodstvo JZK Lipica ne goji poslovnih povezav z širšim okoljem, ki je realen vir za povečanje števila obiskovalcev. JZK Lipica je samovoljno uvedel enosmerni promet na območju Lipice. JZK Lipica je povišal cene za oglede in storitve brez soglasja Sveta zavoda. Ni sodelovanja z lokalno skupnostjo pri urejanju prostorske problematike (OPN), infrastrukture, kadrov, stanovanjske problematike, varovanja kulturne krajine in vplivnih območij. Ni sodelovanja z okoljem pri načrtovanju skupne turistične ponudbe. JZK Lipica postavlja ograjo in se s tem fizično ločuje od Družbe Lipica Turizem, d. o. o. Postavljena je na nova kovinska ograja in veriga s ključavnico ter napisom Prepovedan prehod. Obiskovalci se ustavljajo in fotografirajo ograjo. Kam nas to pelje? V. d. direktorja JZK Lipica je na seji Občinskega sveta Občine Sežana izjavil:»vam moram povedati, da se bo v bodoče Lipica zaprla.«ali to pomeni, da se bodo Lipico ogledali le izbranci, ki se bodo pripeljali s kočijami? V dobrih časih je imela Lipica od do obiskovalcev. V letu 2015 pa le V sosednjem Parku Škocjanske jame so povečali obisk s na obiskovalcev v letu Sprašujemo se, kdo stoji za takim obnašanjem vodstva JZK Lipica: vlada, resorno ministrstvo ali Svet zavoda? Štirikratno podaljšanje v. d. direktorja daje jasno sporočilo, da nekomu tako stanje ustreza. Kadri s statusom samostojnega podjetnika delajo na ključnih položajih. Kadri hitijo z izvajanjem potez, ki razdvajajo enotnost lipiškega prostora in ponudbe. Kako bo JZK Lipica tržila muzej kulinarike in grajsko-knjižnične kavarne, kar je bilo obnovljeno z evropskimi sredstvi? Bodo veljala dvojna merila? Objekti JZK Lipica propadajo V zadnjih letih so se nakopičili številni problemi kot posledica predimenzioniranih zmogljivosti, slabega gospodarjenja, opuščanja vzdrževalnih del, pomanjkanja ustreznih vsebin in trženja. - Hotel Klub je star 36 let, je zaprt in v propada. - Bazen ob hotelu Maestoso, star 40 let, je zaprt in propada. - Streha hotela Maestoso zamaka. - Stanovanjske stavbe in delavnice so zanemarjene. - Letni paviljon s trgovino s spominki je ob začetku turistične sezone zaprt in zanemarjen. O teh problemih se ne govori. Istočasno pa vodstvo Kobilarne seznanja javnost s programi izven Kobilarne: na gradu Prestranek, na posestvu Škulje in Ravne, kjer naj Gospodarstvo in turizem 53

56 bi uredili protokolarni in hotelski objekt v zasebnem partnerstvu. Ob problemih v sami Kobilarni so taka razmišljanja nerealna. Ali se za vsem tem skrivajo prikriti procesi privatizacije? Reševanje problemov znotraj Lipice pade na breme vlade, za kar je potreben dolgoročni sanacijski načrt in gospodarno obnašanje. Svet JZK Lipica ni odigral svoje vloge Svet Kobilarne Lipica sestavljajo predstavniki ministrstev za kmetijstvo, okolje, kulturo, gospodarstvo, finance, lokalne skupnosti in iz vrst zaposlenih. Zahteve, da se popravi dolgoročna strategija razvoja Kobilarne za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti, se ne uresničujejo. Člani Sveta zavoda so zelo površno seznanjeni z vsebinami, o katerih bi morali odločati. O nekaterih problemih lahko razpravlja le stroka. Vodstvu Kobilarne je zelo težko pripraviti vse elemente letnega plana, inventurno stanje, strategijo prodaje konj ali oddaje v rejo in drugo. Sejo Sveta zavoda so zaprli za javnost. Ker ni bilo potrebnih gradiv niso mogli sprejeti plana za leto Sprejeli so ga na dopisni seji nekaj dni zatem. Sprejemanje sklepov brez ustreznih gradiv na dopisnih sejah je postala pogosta praksa. V JKZ Lipica sledijo navodilom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prepogosta menjava direktorjev in s tem tudi načinov vodenja in usmeritev Kobilarne je botrovala sedanjemu kritičnemu stanju. Vlada in ministrstva, ki so delegirala svoje člane v Svet zavoda, nosijo odgovornost za nastale razmere. Člani Sveta nalogam niso kos. Štirikratni v. d. direktorja JZK Lipica in strokovni vodja Kobilarne ne uživajo več zaupanja in jih je potrebno zamenjati. Nujno je prekiniti prakso z zaposlovanjem kadrov preko samostojnih podjetij, ki za svoje delo zaračunavajo visoke zneske, kar povzroča nejevoljo med redno zaposlenimi, ki so pod stalnim pritiskom. Zaposlujejo naj se kadri, ki bodo z dušo in srcem delali za Kobilarno, tako kot je bilo pred leti. Kobilarno Lipico vrnite Kraševcem! Predsednik iniciativnega odbora za Lipico, doc. dr. Stanislav Renčelj Usmeritve javnega zavoda Kobilarne Lipica Gospodarstvo in turizem 54 Civilna iniciativa za Lipico 20 april 2016 V gradivu z 10. aprila 2016 smo se zavzeli za sprejetje Zakona o Kobilarni Lipica, ki naj ponovno združi Lipico v enovito podjetje v državni lasti, brez možnosti odtujitve katerih koli njenih delov. Podjetje naj opravlja javno in tržno dejavnost. Za Lipico naj postane odgovorno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kritično smo se opredelili do nepotrebne razdelitve Lipice, njenega zapiranja, negospodarnega obnašanja ter do nesposobnih kadrov. V nadaljevanju posredujemo naše poglede na razvoj Lipice kot celote. Civilna iniciativa za Lipico si skupaj s podporo kraških občin zavzema za enotno strategijo varstva in razvoja, kadrovsko konsolidacijo, sanacijo poslovanja ter pripravo kratkoročnega in dolgoročnega programa razrešitve in izrabe zanemarjenih objektov. Bistvenega pomena je vrnitev in okrepitev ugleda Lipice kot kulturnozgodovinskega spomenika in enega izmed stebrov turistične prepoznavnosti Slovenije. Enotna Lipica je dosegla največji razvoj na področju reje konj, rezultate v dresurnem jahanju, izgradnji športne infrastrukture in razvoju dopolnilnih dejavnosti. Lipicanci so bili vodilni motiv za obisk Lipice, ki je dosegal obiskovalcev letno. Osnovna skrb je ohranjaje in razvoj lipicancev, šolanje konj, testiranje delovnih sposobnosti kot osnove za genetski napredek črede. Nujna je vzgoja kadrov, ki bodo motivirani za delo v čredi, in vzgoja jahačev za šolanje konj in zagotovitev lastne trenerske ekipe. Doseženi rezultati na dresurnih tekmovanjih in prodaja šolanih konj je največja promocija rejskega dela. Lipica mora sodelovati s zunanjim svetom, z raziskovalnimi institucijami doma in v tujini. Posebno skrb mora posvetiti sodelovanju z Združenjem rejcev lipicanca v Sloveniji pri načrtovanju rejskega dela in izmenjavi plemenskega materiala, kar je vzpodbudno za rejce in racionalno za Kobilarno. Enotno trženje in poslovno sodelovanje Nujno je ponovno oblikovanje enotne in celovite ponudbe Lipice z glavno dejavnostjo, ki jo predstavljajo programi povezani s konji. Za pritegnitev obiskovalcev so pomembne tudi dopolnilne dejavnosti in organizacija kulturnih prireditev. Enovita promocija Lipice mora temeljiti na lipicancih, njihovih rejskih dosežkih, ogledu dresurnega programa in dosežkih na tekmovanjih v dresurnem jahanju. Pri načrtovanju promocijske strategije in trženja je nujno sodelovanje z nosilci turistične in gostinske ponudbe Krasa, Notranjske, Istre in ostalih območij Slovenije. Nujno je ustvarjanje sinergije med Postojnsko jamo, Parkom Škocjanske jame in Krasom s Štanjelom. Med letom se na tem območju giblje okrog obiskovalcev. Gostinsko hotelska dejavnost Nujna je racionalna organizacija gostinskih storitev na vseh lokacijah znotraj Lipice. Podvajanje zmoljivosti je negospodarno. Enotna oskrba Lipice bo prispevala k boljšim poslovnim rezultatom. Za opravljanje gostinskih storitev in upravljanje s spalnim delom hotela Maestoso je potrebno zagotoviti usposobljene in motivirane kadre. Organizacija dela mora temeljiti na racionalni in fleksibilni izrabi kadrov, ki bodo sposobni in motivirani za opravljanje storitev na vseh prodajnih mestih in ob vseh priložnostih, vključno za izvajanje protokolarnih storitev. Sodelovanje z okoljem Varovanje naravne in kulturne dediščine terja sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Pomembno je sodelovanje pri pripravi občinskega prostorskega plana, urejanju in varovanju krajine. Načrtovanje in izgradnja infrastrukturnih povezav mora postati skupna skrb. V prostorskih rešitvah morajo biti usklajeni programi s sosedi, da bi se izognili konfliktnim situacijam, ki bi škodovale Kobilarni. Tega se morata zavedati država kot lastnik Kobilarne in lokalna skupnost. Lipica ni eksteritorialna enota, zato mora živeti z okoljem. Sožitje je odvisno od kadrov v Lipici in kadrov v občinski upravi. Sodelovanje je nujno tudi z institucijami, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, športom in kulturo. Organizacija skupnih dogodkov bo prispevala k ustvarjanju prijaznega okolja, odprtosti in medsebojnega razumevanja. Racionalno in pregledno poslovanje Lipica je enoten prostor, ki združuje kmetijski del z rejo konj, in prostor, ki je namenjen gostinsko turistični in dopolnilni dejavnosti. Le enotnost vodenja in upravljanja vodi do racionalne organizacije servisnih služb za izvajanje vzdrževalnih del, ki glede na naravo dela zahtevajo specializirane kadre. Skupno urejanje infrastrukturnih povezav, oskrba z energetskimi viri, repro materiali, telekomunikacijskimi povezavami, pomeni pregledno in racionalno poslovanje. Enovito mora biti tudi organizirana služba za varovanje premoženja in varovanja okolja. Predsednik Civilne iniciative za Lipico Doc. dr. Stanislav Renčelj

57 OGLASNO SPOROČILO Odnos zaposlenih v pogrebni službi je še kako pomemben V občinskem glasilu so objave na temo pogrebne dejavnosti postale ustaljene. Ko sem v lanskem letu zasledila prvi članek, vezan na omenjeno vsebino, sem bila presenečena ali bolje rečeno, presunjena. Od nekdaj sem bila namreč navajena, da glasilo prinaša v domove objave in novice vesele narave, zato mi je bilo ob prvem branju na to temo vezanega članka neugodno. Danes lahko trdim povsem nekaj drugega. Ob prebiranju nadaljnjih člankov, objavljenih s strani KSP, d. d., Sežana, sem namreč spoznala njihovo skupno rdečo nit, to je razumevanje v življenju vsakodnevno prisotnega neizbežnega dejstva smrti. Ker sem se v lanskem letu tudi sama soočila z težko izgubo bližnje sorodnice, zaradi česar sem bila prisiljena stopiti v stik s pogrebno službo, in ker sem v predzadnji številki občinskega glasila prebrala članek z naslovom Kaj je dobro vedeti, sem si zaželela, da bi s svojo pozitivno, čeravno žalostno izkušnjo, tudi sama prispevala k nadaljnjemu uspešnemu delovanju pogrebne službe KSP, d. d., Sežana. Smrt bližnjega predstavlja prelomnico v življenju, ki jo je zelo težko premostiti. Čeprav se ljudje trudimo, da bi doživeto stanje čim bolj razumno sprejemali, to ni preprosto. Ugotavljam, da nas izguba dragega človeka potiska skozi več faz žalovanja, ki so med seboj različne, tako po trajanju kot intenzivnosti čustvovanja. Med temi pa je zagotovo eno najtežjih prav začetno obdobje oziroma prvi dnevi, ko moramo ob bolečem dejstvu poskrbeti še za formalnosti, povezane s pogrebno slovesnostjo. Ko institucije, kot so npr. bolnišnica, dom upokojencev ipd. za življenje ne morejo storiti ničesar več, s trenutkom smrti nastopi v ospredje pogrebna služba. In čeprav o tem ne razmišljamo, dokler se sami ne znajdemo v okoliščinah smrti, je vloga zaposlenih v pogrebni službi še kako pomembna. Ko sem se sama, skupaj z ostalimi svojci, soočila s tragično izgubo sorodnice, sem dojela, da imamo na Krasu pogrebno službo (delujočo v okviru KSP, d. d., Sežana), na katero smo lahko ponosni. Le-to predstavljajo posamezniki, ki brezhibno obvladajo različna znanja in spretnosti, so psihofizično zelo stabilni, predvsem pa premorejo sposobnost globokega razumevanja in sočutja. Posluh in čut, s katerima so nas sprejeli ob prvem srečanju in spremljali do zaključene pogrebne slovesnosti, pa tudi po njej, ni zgolj poklicna dolžnost, temveč dar, ki ga je vredno spoštovati. Obenem gre pohvaliti njihovo strokovnost pri organizaciji pogrebne slovesnosti, saj smo bili deležni vseh potrebnih informacij in pametnih usmeritev, predvsem pa predanosti, s pomočjo katere nam, svojcem, ni bilo potrebno skrbeti. Pogrebna služba je v celoti organizirala pogrebno svečanost ter poskrbela za dovršen potek le-te. Pristop pogrebcev na samem pogrebu je izžareval veliko mero profesionalnosti, tako po odnosu, koordinaciji, usklajenosti in zaupljivosti, kot tudi osebni urejenosti, ki jo je kot tako v slovenskem prostoru redko opaziti. Naj povzamem: čeprav je bil dogodek za nas izjemno boleč in nas kot tak še dandanes spremlja, nam je pogrebna služba KSP, d. d., Sežana v dneh slovesa tako organizacijsko kot moralno brezhibno stala bo strani, za kar smo ji nadvse hvaležni. Verjamem, da se tudi mnogi drugi občani pridružujejo mojemu mnenju, zato se mi je zdelo vredno o tem javno spregovoriti. Konec koncev gre za poklic, ki ga velika večina ne bi zmogla opravljati nikdar v življenju, zato je prav, da se poleg vseh pomembnih služb in akterjev, ki delujejo na območju naše občine, končno izpostavi tudi pogrebno službo ter v njej delujoče posameznike (fante in dekleta), ki si z naše strani zaslužijo tako priznanja kot tudi velike mere spoštovanja. Gospodarstvo in turizem Gabrijela Vodopivec 55

58 Občni zbor članov Društva za zdravje srca in ožilja Kraška podružnica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije beleži že 22 let uspešnega dela. V začetku jo je vodila dr. Vesna Vodopivec, že deseto leto tretjega mandata pa jo vodi dr. Ljubislava Škibin. Letošnji zbor članov je bil 25. marca 2016 v Piceriji Skala v Šmarjah pri Sežani. Pregledali so opravljeno delo in sprejeli program dela za letošnje leto. Zbora članov v piceriji Skala v Šmarjah pri Sežani se je udeležil tudi priznani kardiolog, primarij dr. Boris Cibic, ki ne skriva kraških korenin. Kot podpredsednik krovnega društva, ki prav letos beleži četrtstoletno dejavnost, je prenesel pozdrave in spet izpostavil prizadevanja po zdravem življenjskem slogu in skrbi vsakega izmed nas za svoje zdravje, kar med drugim pomeni tudi, da ne kadimo, se ne redimo in se gibljemo dovolj. Z zbora članov so poslali še čestitko dolgoletni članici društva Anči Godnik z željo po čim prejšnjem okrevanju. Besedilo in slika: Olga Knez Sociala in zdravstvo 56 Naš jezik je v naših rokah Društvo gluhih in naglušnih Koper že sedem let uspešno vodi predsednica Antonija Selišnik ob pomoči sekretarke Sonje Bordon. Koprsko društvo pokriva območja desetih občin južne Primorske in uresničuje osnovno nalogo društva, to je pomoč gluhim in naglušnim na vseh življenjskih področjih, še zlasti pri preprečevanju socialne izključenosti, do katere pride predvsem zaradi komunikacijskih težav. V društvu je tudi 80 članov s Krasa in Brkinov, ki jih že vrsto let združuje in povezuje Milan Šuc iz Pliskovice. Po besedah predsednice Antonije Selišnik pa so v koprskem društvu v lanskem letu nadvse slovesno in delovno obeležili 60-letnico delovanja društva. Tretjo soboto v septembru so počastili 56. mednarodni dan gluhih v Portorožu in tako gostili 550 oseb. Na občnem zboru društva so podelili tudi spominsko fotografijo za uspešno štiridesetletno sodelovanje v društvu. Z leve: Antonija Selišnik, Milan Šuc, Levin Rodica, Miloš Sardoč in Sonja Bordon. Iz kraške podružnice sta spomin prejela Milan Šuc iz Pliskovice in Levin Rodica iz Sežane. Tudi na Sežanskem pripravljajo predavanje o tehničnih pripomočkih gluhim in naglušnim. Besedilo in slika: Olga Knez

59 Občni zbor Društva diabetikov Sežana 5. marca 2016 je imelo Društvo diabetikov Sežana občni zbor v Veliki sejni dvorani Občine Sežana s pričetkom ob 9. uri. Pred začetkom zbora je bilo predavanje diplomirane medicinske sestre Klare Peternelj iz diabetične ambulante ZD Sežana o merilnikih sladkorja v krvi in njihovi pravilni uporabi. Po predavanju je sledil občni zbor. Na dnevnem redu sta bili tudi točki sprememb in dopolnitev v organih društva in sicer v izvršnem odboru in nadzornem odboru. Na lastno željo sta iz IO izstopili J. Žerjav in M. Grgič, na novo pa je bila imenovana in potrjena M. Slamič. S tem smo tudi uskladili število članov s pravili društva. V nadzornem odboru pa smo zaradi bolezni razrešili člana B. Kovačič in E. Mevželj na novo predlagani in potrjeni pa sta bili J. Antončič in M. Marinkovič. Pregledali smo tudi, program dela in ugotovili, da smo izpeljali vse načrte in sklenili, da se veselimo novih. Besedilo in slika: Pavel Škamperle Poletne aktivnosti članov društva Sožitje Sežana Člani društva z motnjo v duševnem razvoju društva Sožitje Sežana so na letošnjem občnem zboru sprejeli obširen program aktivnosti, ki jih bodo izvajali v letošnjem poletju in jeseni. Začeli so s predavanjem za starše v maju, v ustvarjalnih delavnicah se bodo ukvarjali s kuhanjem, šivanjem, plesom in petjem. Preizkusili se bodo v karaokah, od športnih aktivnosti bodo tokrat spoznavali bovling. Nedelja, 5. junija 2016, je bila namenjena spoznavanju narave v okolici vasi Avber, in sicer krajšemu pohodu do Ponikev in nazaj. Varovanci se bodo udeležili enotedenskega tabora na turistični kmetiji Podlamač pri Škofji Loki. Tam bodo spoznavali življenje na kmetiji, skrbeli bodo za živali, opravljali dela na polju, travniku, sadovnjaku in gozdu. Pomagali bodo gospodinji na kmetiji pri peki kruha, potice in pripravi vsakodnevne kmečke hrane. Seveda se bodo veliko gibali. Poletja ni brez obiska morja. V ta namen bodo obiskali doživljajski tabor v Izoli. Poleg uživanja na morju jih čaka natrpan program. Naučili se bodo skrbeti zase, uporabljati socialne veščine, se trudili ohranjati opismenjevanja in spoznavali, kako biti aktiven udeleženec v skupini. Raziskovali bodo značilnosti obmorske pokrajine, spoznavali rastlinske in živalske vrste, značilne za naše obmorske kraje, obiskali akvarij v Piranu in se tam seznanili z načinom življenja morskih živali in rastlin. Poletne aktivnosti bodo zaključili z praznovanjem občinskega praznika v občini Sežana. Besedilo: Roman Koprivc Slika: Darja Verbič Sociala in zdravstvo 57

60 Izlet Medobčinskega Društva invalidov Sežana Po programu našega društva imamo vsako leto dva izleta. Po navadi obiščemo domače, slovenske kraje. Krajinski park Goričko je res najbolj oddaljena, a zanimiva pokrajina v Sloveniji. Naša predsednica, ki je dobra poznavalka Slovenije, je predlagala, da obiščemo prav ta predel naše dežele. Kljub pomislekom zaradi daljave in tudi mogoče strahu pred premajhnim številom prijav smo predlog podprli. Na koncu se je izkazalo, da je bila naša odločitev pravilna. Prijavilo se je preko 70 članov, tako da smo morali namesto enega naročiti kar dva avtobusa. V zgodnjih jutranjih urah smo se iz Gorjanskega podali na pot. Prvi skupen postanek so bile seveda Trojane. Nato smo nadaljevali pot do Gornje Radgone. V Gornji Radgoni smo si ogledali vinsko klet, v kateri smo okušali radgonsko penino. Nato smo se z avtobusi odpeljali do Cankovega, kjer so nas čakale vodnice Krajinskega parka Goričko. Vožnjo smo nadaljevali do Ledavskega jezera, se ustavili, si ogledali slatinski vrelec in pokušali vodo. Nato je sledilo najbolj zanimivo ogled Doživljajskega parka Vulkanija. V zaprtih prostorih na simulatorjih in s projekcijo smo se popeljali globoko v podzemlje vulkana in preteklost. Bili smo navdušeni. V bližnji gostilni je sledilo dobro kosilo s prekmurskimi jedmi. Po kosilu smo se odpeljali na ogled največjega grajskega poslopja v Sloveniji na Grad. Ob vračanju proti domu smo se še zaustavili v oljarni blizu Lenarta, čeprav je bila ura več kot dvajset, so nas v trgovinici prijazno sprejeli in nam prodali verjetno blizu 100 litrov bučnega olja, tako da smo bili oboji zadovoljni. Na Trojanah smo si, kot se spodobi, nakupili krofe za naslednji dan. Domov smo se vrnili, ko se je datum že zamenjal. Izlet je potekal v zelo prijetnem vzdušju, brez zapletov kljub dolgi vožnji. Zahvala vsem zelo poslušnim članom društva, predsednici Jelici, Tončki, obema vodičkama, gostiteljem, vsem štirim šoferjem Avriga še posebej Marku za vso pomoč. Ponovno se srečamo v jeseni in želim, da v enakem številu v Goriških brdih na martinovanju. Joško Valečič Sociala in zdravstvo / Šport in rekreacija 58 Kraški tekači bodo praznovali obletnico Letos 21. avgusta bo minilo 15 let od ustanovitve Športnega društva Kraški tekači Sežana. Obletnico nameravajo svečano praznovati, zato se že aktivno pripravljajo. Na rednem občnem zboru, ki je potekal marca, je društvo sprejelo program dela, v katerem je poleg drugih aktivnosti tudi organizacija zgoraj omenjene prireditve, na katero bodo povabljeni simpatizerji in zaslužni prijatelji društva. Prav tako bo društvo organiziralo tudi 15. tek na Tabor, tekaško prireditev, ki poteka v okviru praznovanja občinskega praznika. V zadnjem času je prišlo v društvu tudi do nekaterih kadrovskih sprememb v organih društva pa tudi do manjšega osipa pri aktivnih članih društva, saj jih nekaj zaradi poškodb več ne tekmuje ali pa tekmujejo manj. Vse to pa ne bo bistveno vplivalo na izvajanje vsakoletnih aktivnosti, ki so si jih v društvu zadali. Vseeno pa si želijo, da bi se v društvo vključilo čim več tekačev in tekačic, ki se sicer vsakodnevno rekreirajo. Kraški tekači so tudi letos sodelovali na vseh tekaških prireditvah, predvsem na Primorskem in tudi dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Prav tako so se posamezniki udeleževali tekaških treningov, ki jih je v Sežani vodil Luka Kafol. V letošnjem letu je vodenje društva prevzela Milojka Klobas iz Sežane, ki je povedala, da je letošnje leto za društvo eno izmed prelomnic, v katerem bodo morali člani in članice društva ponovno pokazati pripadnost društvu in s tem zagotoviti, da bodo kraški tekači še vedno na svojem področju delovali tako kot ves čas aktivno in prepoznavno. Pričakujejo tudi enako sodelovanje z Občino Sežana in Zavodom za šport. Besedilo: Silvo Nemanič Sliki: arhiv ŠD Kraški tekači

61 Pripravili: ŠZS, Niko Zadnik, Matej Glavina in Miha Penko Fotografije: osebni arhiv, ŠZS

62 Utrip športa na Krasu Končno! Vroči dnevi še pravočasno, saj sneg konec aprila res ni najobičajnejši pojav. In v vse bolj zagretem ritmu se tudi mi pripravljamo na poletni ritem. V naslednjih vrsticah vas bomo skušali prepričati, da sestavite svojo odbojkarsko ekipo in se pomerite v poletni ligi v odbojki na mivki. Kje? Na novi sežanski plaži! Zavod za šport, turizem in prosti čas je namreč močno zagrizel v projekt, ki bo predstavljen sredi junija. Poskrbljeno bo za ležalnike, osvežilno pijačo in tudi, verjeli ali ne, zunanji bazen! Vsekakor pa ne pričakujemo, da si boste naslednje vrstice shranili do takrat, predlagamo namreč, da jih hitro preberete in se seznanite s športnim dogajanjem v naši občini. Predstavljamo vam plezalni klub Plus, intervju z nekdanjim nogometašem Urošem Staničem, fotogalerijo s košarkarsko-kulturnega dogodka, poletno odbojkarsko ligo in šolska športna tekmovanja. Utrip športa na Krasu Štafeta Uroš Stanič V štafetni dirki vprašanj so se doslej zvrstili Grega Karpan, Konrad Božeglav, župan Davorin Terčon in Miha Penko, ki je štafetno vprašanje predal Urošu Staniču. Nekdanji nogometaš NK Tabor in NK Primorje ter šest sezon član slovenske nogometne prvoligaške druščine je po koncu kariere ostal v nogometnih vodah. Ne kot trener, temveč kot funkcionar. Z znanjem marketinškega področja je delal na Nogometni zvezi Slovenije, po položaju trženjskega svetovalca pa je prevzel mesto vodje marketinga v uspešnem HNK Rijeka na Hrvaškem. In da ne pozabimo: v prvi ligi je uradno odigral 142 tekem, dosegel je 26 golov, zbral 17 rumenih kartonov, rdečemu pa se je uspešno izognil. Športnega novinarja Miha Penka zanima, kje vidite rešitev v manjših sredinah, ki za delovanje na solidni ali celo visoki državni ravni (nogomet, košarka, rokomet) potrebujejo proračun v višini vsaj tisoč evrov? Vprašanje za milijon dolarjev, ne, za sto petdeset tisoč evrov (smeh). Moje konkretne izkušnje so sicer povezane z delovanjem v nacionalnem in mednarodnem okolju, kjer imajo športni subjekti in dogodki oprijemljiv trg in se lahko s trženjem ukvarjaš precej po pravilih marketinške stroke. V lokalnem okolju pa si je še bolj kot drugje potrebno postaviti realne trženjske cilje. Izhajati iz želenega proračuna je skoraj brezpredmetno, saj trga ne zanima, koliko ti kot klub potrebuješ, ampak kaj lahko ponudiš. Za sežansko okolje so omenjene številke zdaj nedosegljive, saj ni več velikih podjetij, ki bi lahko v lokalni šport iz naslova družbene odgovornosti investirala pomembnejše zneske. Je tradicionalno črpanje sredstev (glavni sponzor v kombinaciji z občinskimi finančnimi sredstvi) za zagotavljanje proračuna za klubske potrebe preveč enodimenzionalen prijem? Omenjeno kombinacijo, ki je vsekakor najlažja pot, smo nasledili iz nekih drugih časov in je še vedno lahko dobra osnova, kjer pač velikega dobrodelnega sponzorja imajo. Je pa to precej tvegan poslovni model brez prave tržne osnove in, žal, počasi izginja. Kakšen način delovanja, zlasti pa pridobivanja finančnih sredstev naj uberejo športni klubi/društva, ki delujejo večinoma le v lokalnem okolju? Klubi bi morali najprej narediti domačo nalogo, določiti svoje poslanstvo in realne cilje, sprejeti strategijo in si v lokalnem okolju pridobiti ustrezno mesto. Najprej je potrebno biti odličen v svoji osnovni športni dejavnosti in, tudi z nekaj osnovnimi marketinškimi prijemi, zgraditi čim večjo bazo aktivnih članov ter vplesti vanjo njihove družine. Pri tem pomaga biti dober v komunikaciji, česar športnim delavcem primanjkuje. Nato se je potrebno obrniti k ljubiteljem športa, tako zvestim navijačem kakor občasnim gledalcem, in si zgraditi bazo ljudi, ki jih tvoj klub zanima. Konkurenca vrhunskega globalnega športa v medijih je, žal, vedno bolj neizprosna, zato na začetku ne bodo vsi obiskovalci naših tekem, mogoče nas bodo sprva spremljali le prek lokalnih medijev ali pa bodo le občudovalci na družbenih omrežjih, ampak vse šteje. Šele potem lahko naslovimo korporativno javnost in poskusimo poiskati podjetja, ki jih naša ciljna javnost zanima. Kaj naj v zameno za finančno podporo oziroma sponzorski denar ponudijo klubi? So klubi dovolj aktivni v obratni smeri, je sodelovanje primerno? Ciljni sponzor bo želel v klubu prepoznati profesionalnost vodstva in trenerjev, navdušeno ukvarjanje s športom igralcev vseh kategorij, vpletenost njihovih družin

63 in interakcijo z ljubitelji njihovega športa. Klub, ki ne premore zanimivega in živega spletnega mesta, ki nima interakcije s člani na družbenih omrežjih in ki ne privabi kritične mase ljubiteljev športa na svoje dogodke, nima sponzorju česa ponuditi. Na lokalni ravni je mogoče vse to zagotoviti z zanosom članov kluba, če pa tega ni, nima smisla meriti na sponzorski denar. Z vadninami in občinskim denarjem se pač zagotovi kakovostna vadba otrok, kar je še vedno lahko uresničitev ciljev manjšega lokalnega kluba. Ste vodja marketinga v HNK Rijeka. Kakšne so ciljne usmeritve kluba? Na Reki so pred tremi leti privatizirali nogometni klub, ki se je pod strokovnim vodstvom Matjaža Keka hitro postavil na mesto uspešne evropske nogometne zgodbe, pri čemer je klub tudi organizacijsko in komunikacijsko hitro lovil športne uspehe. Sam sem se klubu sprva pridružil, da bi pomagal na sponzorskem področju in v lanski sezoni smo podvojili prihodke iz tega naslova. Še vedno pa ostaja kar nekaj športnih in marketinških izzivov, kot so osvojitev hrvaškega naslova, izgradnja enega najlepših svetovnih stadionov na Kantridi, generalno sponzorstvo, 100-odstotna razprodanost trenutnega stadiona in še veliko manjših projektov. Čeprav je poslovni model kluba zasnovan na vzgoji, nakupu, valorizaciji in prodaji vrhunskih igralcev, pa skušamo v poslovnem delu zagotoviti samozadostnost iz naslova nešportnih, torej predvsem komercialnih virov. Nekdanji slovenski selektor Matjaž Kek na Rujevici piše odlično zgodbo. Po vzoru angleškega nogometa je postal prvi manager/trener v zgodovini hrvaškega nogometa in (skoraj zagotovo) tudi na Balkanu. Kako se po približno letu dni to odraža na delovanju kluba? Same redefinicije trenerjeve funkcije nismo doživeli kot prevelike spremembe. Matjaž Kek je v prvi vrsti še vedno odgovoren za delo prvega moštva, s katerim mu dela ni manjkalo, saj se je do nekaj krogov pred koncem z močnim Dinamom boril za naslov. V kratki tekmovalni pavzi bo gotovo v neposrednem stiku s športnim direktorjem in njegovim pomočnikom, saj je na Reki v prestopnih rokih tradicionalno veliko prometa. Klub mora zagotoviti večji del proračuna s prodajo igralcev, Matjaž pa bo imel znova težko nalogo, da v novi sezoni valorizira prišleke in obenem tretjič popelje ekipo v evropsko ligo ali nemara Športno plezalni klub Plus Leta 2009 se je v Sežani ustanovil Športno plezalni klub Plus, ki je s svojim delom vsebinsko močno popestril pisano športno dogajanje v Sežani. Zavod ŠTIP je s ŠPK Plus in zasebnim podjetjem leta 2013 rekonstruiral stavbo, ki je bila pred desetletji reševalna postaja, nato pa skladišče z arhivom Zdravstvenega doma Sežana. Tako se je s sanacijo stavbe spremenila uporabnost objekta, s čimer je Zavod ŠTIP pridobili nov 250 m2 pokriti športni objekt, s katerim tudi upravlja in na katerem lahko naenkrat pleza 30 plezalcev. Nakloni sedanje plezalne stene z 8000 oprimki so primerni za najmlajše plezalce pa tudi za trening rekreativnih in bolj zahtevnih plezalcev. Klub je v sedmih letih svojega obstoja močno napredoval in danes šteje 200 članov, ki redno trenirajo in vadijo športno plezanje. Vse bolj pa se usmerja v športno vzgojo otrok in mladine, usmerjene v kakovostni ter vrhunski šport. Tako je trenutno v klubu velik podmladek potencialnih tekmovalnih plezalcev. Tokrat smo o spregovorili s predsednikom kluba Luko Fondo. V občini Sežana te poznamo kot velikega navdušenca ter alfo in omego športnega plezanja. Si tudi predsednik ŠPK Plus. Kako to, da ste se spustili v projekt postavitve plezalne šole v Sežani in začeli z razvojem relativno novega športa pri nas? celo do zgodovinskega naslova hrvaškega prvaka. Spremljate slovensko ligo? Olimpija je bila najdlje na prvem mestu lestvice in čeprav jih je mnogo (tudi sam sem bil med njimi) menilo, da ne bodo zdržali in da vijolice cvetijo spomladi, se naslov po 21 letih seli v Ljubljano. Letošnja sezona Prve lige Telekom Slovenije je bila velik korak naprej. Veliko zaslug ima izboljšano televizijsko pokrivanje tekmovanja, prava osvežitev pa je bila prav gotovo Olimpija, ki je povsem zasluženo osvojila naslov. Sam živim v Ljubljani in moram priznati, da smo se nogometnega prebujenja prav razveselili. Mislim pa, da je pred Olimpijo prav zdaj najbolj občutljivo obdobje, ko se bo moral klub organizacijsko, tudi marketinško, postaviti na višjo raven, obenem pa zelo na hitro optimalno pripraviti na pravzaprav ključni del sezone, kvalifikacije za evropska tekmovanja. Komu predajate štafetno vprašanje in kaj ga sprašujete? Primoža Brezca sprašujem, kakšni so njegovi načrti v prihodnosti in ali ima Sežana kakršno koli mesto v njih. Sam sem pričel plezati v 7. razredu osnovne šole. Takrat je bila to zabava, v nadaljevanju pa je to postalo moj način življenja. Stene, potovanja, druženje in odkrivanje novih in novih obzorij mi je vedno znova dokazovalo, kaj vse lahko doživim v tem športu. V študentskih letih sem tako v soorganizaciji s Klubom študentov Sežana več let zapored organiziral tekmovanja v balvanskem plezanju v sežanskem športnem parku. Udeležba je bila za tiste čase izjemna, glede na to, da je bil ta šport daleč od tega, kar je danes. Že v tistih časih sem si želel nekje v Sežani postaviti plezalno steno, ki bi bila permanentna in bi omogočala stalno dostopnost za izobraževanje otrok kot tudi trening vrhunskih športnikov. Želeli smo vzpostaviti pogoje za dober trening in razvoj športnega plezanja tudi v naši regiji. V bližini Sežane je namreč več kot 20 naravnih plezališč. Je bilo s postavitvijo domače stene in vzpostavitve plezalne šole veliko dela? Nekaj dela pa se je res nabralo. V veliki meri gre zahvala sežanskemu Zavodu ŠTIP, saj so nam tam prisluhnili in bili pripravljeni verjeti v ta projekt. Pomagali so, da se je objekt uredil do te mere, da je v njem bila mogoča postavitev plezalne stene. Konfiguracijo stene sem v osnovi izrisal sam, a s pomočjo prijateljev s ple- Utrip športa na Krasu

64 zalnega sveta. Gradnja stene pa je trajala približno pol leta. Kakšen pa je obisk plezalne stene? Po treh polnih letih delovanja je obisk zelo dober. Med sezono (september junij) steno obišče povprečno 40 ljudi na dan različnih starosti. Kot sem domneval že na začetku te zgodbe, je danes stena že nekoliko premajhna. Odlično bi bilo imeti nekoliko večji prostor. Zakaj menite, da je dobro svojega otroka vključiti v športno plezanje? Če pogledam iz svojega zornega kota, mi je ta šport odprl poponoma drugačen pogled na svet, mi ponudil možnost, da potujem in spoznam nove kraje ter kulture in obenem gradim svojo samozavest bodisi na športnem področju kot tudi v zasebnem življenju. Dejstvo je, da je plezanje v prvi vrsti naravno gibanje, ki spodbuja koordinacijo gibanja, prispeva k boljšemu zavedanju lastnega telesa, krepi spomin, služi kot oblika preventive pri kroničnih težavah ali poškodbah, pomaga pri razvoju ravnotežnega sistema, razvija gibljivost telesa in podobno. Vaš klub se redno udeležuje tudi tekmovanj. Zaupajte nam, koliko je tekmovalcev v klubu ter kdo so glavni trenerji? V klubu je približno 35 tekmovalcev, predvsem v mlajših kategorijah, nekaj je tudi kadetov, in štirje v članski kategoriji. Glavni trener pa sem sam, seveda mi občasno pomaga tudi Mina, predvsem s tistimi, ki tekmujejo na državnem prvenstvu ali pa celo v evropskem ter svetovnem merilu. Pri vadbi najmlajših mi pomaga ekipa treh oseb, ki so se veščin naučile v našem klubu. Kdo od mlajših trka na vrata članske in mladinske ekipe in dosega dobre rezultate? V lanski sezoni je bila med otroki najuspešnejša Lina Funa, ki je bila skupna zmagovalka Zahodne lige, v kateri tekmuje kar 483 otrok iz vse Slovenije. Izstopala je Ema Stopar, povzpela se je na kar nekaj stopničk državnega prvenstva in letos bila sprejeta v mladinsko reprezentanco Slovenije. V našem klubu trenira tudi italijanska mladinska reprezentantka Eva Scroccaro, ki je redna finalistka evropskega pokala. Sežanka Tina Lombar je letos naredila izjemen preskok in prinesla OŠ Srečka Kosovela 5. mesto z osnovnošolskega državnega prvenstva. Enya Jeram je letos osvojila skupno 3. mesto v zahodni ligi ter Špela Weber 2. mesto v zahodni ligi. Med fanti pa sta bila Marko in Jernej Lipanje letos dvakrat na stopničkah, Enej Macarol pa 5. v skupnem seštevku zahodne lige. Še naprej pa najbolj izstopajo rezultati Mine Markovič, ki je zmagovalka Svetovnega pokala 2015 in prva Slovenka z oceno 9a v skali. Pa se za konec vrneva na začetek k zagnanosti. Kaj lahko pričakujemo v bodoče na sceni športnega plezanja v Sežani? Upam, da zavzetosti ne zmanjka. Scena športnega plezanja v Sežani ima odlično izhodišče ter v danih razmerah izjemne možnosti, da preraste v kakovostno zemljepisno točko tudi v mednarodnem prostoru, pridobi na prepoznavnosti ter s pomočjo športa spodbudi obilico dejavnosti, ki tukaj še niso popolnoma izkoriščene. V zadnjem letu smo skupaj z Zavodom ŠTIP pripravili projekt tekmovalne plezalne stene, ki se bo nahajala v središču sežanskega športnega parka in ki bo edinstvena na nacionalni ravni. Take infrastrukture ni nikjer v Sloveniji, uspešni smo bili tudi pri pridobivanju sredstev pri Fundaciji za šport RS. Trenutno je potrjeno sodelovanje podjetja Kras in srčno upam, da pridobimo še manjkajoči del sredstev za projekt. Utrip športa na Krasu Poletna odbojka na mivki - z večerno animacijo Športni park Sežana bo poleg atletske steze, dveh športnih dvoran, dvorane za balinanje, igrišča za odbojko na mivki, rokometnega igrišča in dveh zunanjih košarkarskih igrišč v kombinaciji z rokometnim igriščem, dobil še pravo mestno plažo. Pravzaprav bo to malo kopališče, saj bo v toplih poletnih dneh možno skočiti tudi v bazen! Športna zveza bo za čas poletnih mesecev pripravila 'poletno ligo v odbojki na mivki'. Vsak četrtek od 18. ure se bo odvijalo tekmovanje, ki bo zmagovalca dobilo s finalno tekmo v času občinskega praznika (25. avgust). Liga se bo odvijala na igrišču za odbojko na mivki za športno dvorano, kjer bo urejena sežanska plaža. Ekipe štejejo največ šest članov, vsaka pa bo odigrala 10 tekem. Najprej sedem tekem (vsak četrtek od 23. junija do 4. avgusta) po sistemu vsak z vsakim, nato se bo (vsak četrtek od 11. do 25. avgusta) končnica za razvrstitev igrala po piramidnem sistemu (še 3 tekme). V vsakem trenutku mora biti trojka na mivki v mešani zasedbi. Za upoštevanje pravil bo poskrbel sodnik, da bo vse potekalo v duhu fair playa, pa večerna animacija z DJ-jem, mešanjem koktajlov in podobnim animacijskim programom. Organizator bo poskrbel za uradno žogo tekmovanja, žreb prvega kola, vodenje lige, medijsko poročanje, organizacijo tekem in sodniško prisotnost. Sodelujoče čakajo nagrade. Kdor prej pride, prej melje pokliči prijatelje, sestavite svojo ekipo in se čim prej prijavite, saj je prostora le za osem ekip. Vsaka ekipa bo prejela kratke majice z enotno barvno kombinacijo. Kotizacija: 60 eur/ekipa. Vse zainteresirane vabimo, da sporočilo pošljete na niko.zadnik@sport-sezana. com ali na tel Foto: Andrej Murovec

65 Poletni športni kamp 2016 Počitnice so skoraj tu, poletje bo kmalu na vrhuncu, zato bosta tudi letos prva dva tedna v juliju živahna za več kot 100 otrok, starih med 5 in 14 let, ki so željni športno obarvanih počitnic. Skupaj z občinskimi klubi in društvi pripravljamo pet športnih kampov. Otroci bodo lahko izbirali med košarkarskim, nogometnim, rokometnim, atletskim in športnim kampom. Skupaj s trenerji pripravljamo nepozaben program. Največja popestritev na letošnjem kampu bo zagotovo bazen in kopališče, ki bo kot nalašč za preživljanje vročih poletnih počitnic. Šolska športna tekmovanja Športna zveza občine Sežana v sodelovanju z OŠ Srečka Kosovela, OŠ Dutovlje ter ŠC Srečka Kosovela Sežana v času šolskega leta organizira ŠŠT. ŠŠT v šoli je koristno, zmaga in poraz pa sta osmišljena, če so učenke, učenci, dijakinje in dijaki telesno, socialno in pedagoško pripravljeni na tekmovanje. Tekmovanje, katerega glavni namen je le končni rezultat, za mlade izgublja pravi smisel. Spodbujanje sodelovanja in medsebojnega druženja ter spoštovanje je mogoče doseči le, če so učenci za tekmovanje dobro pripravljeni, na tekmovanju pa strokovno vodeni. Željo po dosežku je treba podrediti splošnim vedenjskim pravilom. Učenec in učitelj morata v svojem okolju odgovorno sprejeti določeno vlogo ter svoje sposobnosti in želje prilagoditi ter uskladiti s skupino, zato organiziramo tako tekmovanja posameznikov kot skupin. Šport v šoli je dobra priložnost za druženje ter povezovanje šole, učencev, staršev in klubov ter društev iz okolice. Šolska športna tekmovanja in prireditve so tako vez med šolskim in društvenim športom ter povezava med množičnim in kakovostnim športom, ki jih izpeljujejo nacionalne panožne zveze. Spodbujati velja vzgojne možnosti šolskih športnih tekmovanj, ki se kažejo v učinkovitejšem otrokovem samonadzoru, samospoštovanju, spoštovanju pozitivnih vedenjskih vzorcev (pošteno obnašanje, borbenost, spoštovanje vloženega truda) in v ustreznejšem etičnem in estetskem presojanju dogajanj. Tako so tekmovanja in prireditve vez med šolskim in društvenim športom ter povezava med množičnem in kakovostnem športom. Poleg tega je glavni namen tekmovanj, da se v ŠŠT vključi čim več mladih, ki niso vključeni v klubska tekmovanja. Tekmovanja potekajo stopenjsko: šolska, občinska, področna in državna. V soorganizacijo tekmovanj poskušamo pritegniti otroke in dijake. Velik poudarek je tudi na fair playu in strpnosti v športu, saj želimo pri vseh udeležencih šolskih športnih tekmovanj in prireditev ustvarjati občutek sooblikovanja podobe športa in vplivati na to, da subjekti športne etike (športnik, pedagog, trener, gledalec) postanejo odgovornejši za svoja dejanja in občutljivejši za prepoznavanje tovrstnih dilem. Naše šole se aktivno udeležujejo vrste različnih tekmovanj, vse od moštvenih in invidualnih športov pa do tistih, pri nas še ne tako razširjenih športih kot so tekmovanja v plesu, šahu, lokostrelstvu in gimnastiki. Utrip športa na Krasu

66 60. obletnica košarkarskega kluba v Sežani KK Mesarija Prunk Sežana je predzadnjo soboto v maju praznoval 60. obletnico obstoja kluba in košarke v Sežani. Klub je bil štiri desetletja po Sloveniji in tudi v tujini, zlasti v Italiji in na Balkanu, poznan pod imenom Kraški zidar, saj je bil dolgoletni 'gradbinec', takrat pod vodstvom Staneta Fabjana, njegov glavni pokrovitelj. V času gospodarske krize je v hude čase zašla tudi košarka, a jo je pred dokončnim propadom rešil podjetnik Marko Prunk. Na čelo kluba je stopil njegov sin Andrej Prunk, sicer v podjetju zadolžen za širjenje družinskega posla na italijanski trg. V štiriletnem predsedovanju se je marsikaj naučil in zato še samozavestneje stopa v nov mandat klubskega predsednika. Na prireditvi je imel veliko čast, saj je lahko med drugim pozdravil tudi enega izmed najboljših slovenskih košarkarjev Primoža Brezca in legendarnega ter mednarodno priznanega trenerja, evropskega klubskega prvaka iz leta 1979, Bogdana Bošo Tanjeviča. V Kosovelovem domu so se predstavile mlajše selekcije kluba, na koncu je aplavz prejela članska zasedba pod vodstvom Mira Juriča, ki se z rapidnim vzponom iz 4. lige približuje prvoligaški konkurenci.»a ne za vsako ceno,«opozarja glavni pokrovitelj Marko Prunk in dodaja:»košarkarsko ekipo bomo še vedno podpirali. Želimo si, da bi v članski ekipi igralo čim več domačih košarkarjev. V klubu skrbimo za ogromno mladih, zato projekt od našega vstopa v klub ocenjujem za uspešnega. Klub načrtno postavlja selekcijsko piramido z izkušenimi in strokovno podkovanimi trenerji Zoranom Lazarevskim, Primožem Čehom in Marijem Gerjevičem. V mlajših kategorijah pa ima toliko podmladka kot že dolgo ne. Glede na zaton košarke na Primorskem bi z načrtnim delom lahko kmalu konkurirali za vodilni center košarke v tem okolju, kar je Sežana sredi 70-ih let že bila. Utrip športa na Krasu

67 Foto: Tjaša Brajdih Utrip športa na Krasu

68 Sežana odlična na 83. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu Na 83. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu 2016 so se na ocenjevanju kmetijskih izdelkov odlično odrezali tudi kmetovalci z našega območja. Med veliko mednarodno konkurenco so bili zelo uspešni. Najvišjo oceno šampion kakovosti skupine proizvodov je za cvetlični med prejel Zvonko Sedmak s Klanca pri Kozini. Prav tako je za cvetlični in akacijev med prejel veliko zlato medaljo. Pri ocenjevanju žganih pijač je Franc Jelušič iz Slop prejel veliko zlato medaljo za kraški brinjevec in srebrno za brkinski slivovec. Za zeliščni liker dr. Šuc je domačija Vrabči Ivo Šuc iz Pliskovice prejela srebrno medaljo. Prav tako je srebrni medalji za vinjak in brinjevec prejela vinogradniška kmetija Vina Vrabec Bernarda in Rikardo Vrabec iz Pliskovice. Bronasto priznanje pa je za brstovsko penino prejelo Vinarstvo Rebula iz Brestovice pri Komnu. Vsem iskrene čestitke! Besedilo in slika: Milena Štolfa Ocenjena vina letnika 2015 odlična Z leve: Franc Jelušič, Zvonko Sedmak in Rikardo Vrabec. Kmetijstvo Kot vsako leto smo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica KSS Sežana v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in vinarjev Krasa na turistični kmetiji Bojane Ukmar Francinovi v Avberju, 14. aprila 2016, organizirali ocenjevanje vin. Vzorce so prinesli vinarji iz Avberja, Ponikev in Dobravelj. Pod vodstvom specialistke za vinarstvo pri KGZS Zavod GO Tamare Rusjan so vinarji sami ocenili 33 vzorcev vin, od tega 24 rdečih, 1 rose in 8 belih. Ocenjevanje je bilo namenjeno izobraževanju, saj so se ob vsakem ocenjenem vzorcu tudi pogovorili. Nad kakovostjo vin so bili vsi navdušeni, saj napak ali bolezni ni bilo in tudi izločenega vina ne, kar pomeni, da so vinogradniki posvetili veliko pozornosti delu v kleti. Kot je povedala Tamara Rusjan, je bilo v tehnologijo predelave vloženega veliko znanja. Vsa vina so bila v rangu kakovostnih in vrhunski vin. Po končanem ocenjevanju smo vinarjem podelili priznanja. Med belimi vini je priznanje za prvo mesto za malvazijo prejel Ivan Ukmar iz Ponikev, priznanje za drugo mesto je za malvazijo prejela kmetija Fabjan iz Avberja in priznanje za tretje mesto je za vitovsko grganjo prejela Vinska klet Orel iz Avberja. Med rdečimi vini je bila z najvišjo oceno in prvim mestom za teran PTP nagrajena kmetija Fabjan-Mohorčič in Ponikev, priznanje drugo mesto je za teran PTP prejela Vinska klet Orel iz Avberja in tretje mesto za teran PTP Vina Škabar iz Ponikev. Vsem čestitamo! Besedilo in slika: Milena Štolfa 66

69 Bogat vodni vir pod Orlekom V bližini vasi Orlek je domačin Ludvik Husu našel dihalnik, ki so ga kasneje poimenovali Ludvikov dihalnik. Dober poznavalec kraškega podzemlja in nadzemnih naravnih lepot ter dolgoletni jamar Husu je k sodelovanju povabil še dva člana Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva Trst, izkušenega jamarja Klavdija Bratoša iz Botača, ki sodi med največje specialiste na Slovenskem pri ugotavljanju prepihov v jamah, in izkušenega jamarja Stojana Sancina iz Doline.»Prepihi v jami so nakazovali smer nadaljevanja raziskovanja. V dihalniku je bilo potrebno odkopavati veliko ožin. Po vsej verjetnosti se v podzemlju skriva tok reke Reke. S težkim delom smo dosegli globino 50 metrov. Sedaj moramo čakati na deževje, da se bo voda v podzemlju dvignila in izpodrinila zrak na površje in s tem nakazovala nadaljevanje v dihalniku. Seveda brez kopanja ne bo šlo,«pravi Husu. Po večjem dežju se bodo spustili še v Ludvikov dihalnik in spet preverili pihanje, da se z gotovostjo prepričajo, ali je v podzemlju reka. V ta izziv bodo vložili še veliko trdega dela, kajti po dežju je jama mokra in blatna in je delo zelo naporno. To je velik letni plan dela jamarjev sežanskega jamarskega društva in tržaškega jamarskega odseka SPD. V jami Sežanske reke pri Orleku sta Stojan in Klavdijo pred leti odkrila špranjo, iz katere je močno pihalo. Po večletnem trdem delu je jamarjem uspelo prebiti se do podzemnega toka reke Reke. Največ dela sta opravila seveda Klavdijo in Stojan. Pred vodno oviro s sifonom so se jamarji ustavili. Potrebovali so izkušene Eko novice jamske potapljače. Za raziskovanje sifona se je odločil vrhunski jamarski potapljač Simon Burja iz Domžal. Po nekajkratnih prepihih je zaplaval 200 metrov daleč in dosegel 64 metrov globine sifona.»v vodi je veliko človeških ribic, kar dokazuje, da je voda tekoča in čista. Ob zadnjem potapljanju je bil pritok vode močnejši in s tem je bila voda kalna in zelo slaba vidljivost. Zato Burja ni našel nadaljevanja sifona. Po mertivah, ki jih je opravil, se je spustil približno 40 metrov pod morsko gladino. Jama s sifonom vred je globoka 394 metrov,«pove s ponosom Ludvik Husu. Besedilo in slika: Olga Knez STISNI ME! Poletje je čas, ko se količina odpadnih plastenk in tetrapakov zelo poveča. Naprošamo vas, da plastenke in tetrapake pred odlaganjem v zabojnike stisnete oz. zložite. Prazna embalaža pijač in živil v zabojniku na ekološkem otoku zavzema veliko prostora. S pravilno pripravo plastenk in tetrapakov bomo prihranili precej prostora v zabojniku. Tudi vaš domači zabojnik se bo polnil počasneje in redkeje jih bo potrebno odnesti na ekološki otok. Stisnjene plastenke pijač odložimo v zabojnik za plastenke, stisnjene tetrapake pa v zabojnik za plastično embalažo. SPREMENJEN URNIK CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI SE- ŽANA z majem se je spremenil urnik obratovanja Centra za ravnanje z odpadki Sežana. Nov urnik velja za obdobje od 1. maja do 30. septembra: pon pet: od 7. do 19. ure sob: od 8. do 13. ure ned in prazniki: zaprto ZGODNEJŠI ODVOZ ODPADKOV V POLETNIH MESECIH Obveščamo vas, da smo s 1. junijem pričeli z zgodnejšim odvozom ostanka komunalnih odpadkov po naseljih. Zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov morate na prevzemna mesta za praznjenje dostaviti pravočasno, in sicer do 6. ure. Še bolje pa je, da to storite večer pred praznjenjem. Več informacij dobite po telefonu na ali , po elektronski pošti info@ksp-sezana.si ali na sedežu podjetja KSP, d d., Sežana, Pastizanska 2, 6210 Sežana. Besedilo in slike: KSP, d. d., Sežana Okolje in prostor 67

70 Oglašanje iz New Yorka III. Sprehod po Manhattnu Sam, ko rečem New York, dejansko mislim na Manhattan, vsakokrat v mojem oglašanju omenjeni otok. Podnebje je tu otoško, spremenljivo, dejansko ni bilo konca tedna, ko se lahko sprehodim, da ni bilo dežja. V teh okoliščinah je priporočljivo, da imaš s sabo vedno dežnik in se tako izogneš presenečenjem zaradi dežnih kapelj. Več ali manj je sprehod po ravnem, ni pa zato nedolžen. Tudi za te okoliščine obstaja preizkušeno priporočilo, obujte športne copate in sprehod bo lahko dolg in doživet, brez bolečin v kolenih in kolkih. Destinacija sprehoda? V katero koli smer se odpravite, boste po povratku domov imeli kaj povedati o skoraj vseh poznanih znamenitosti, ki so razpršene po celem mestu, do podrobnosti in lokalnih posebnosti, ki jih opaziš šele z osebno prisotnostjo. Imejte s sabo nekaj za digitalni zapis, da boste lahko to svojo izkušnjo, kot je v navadi, delili s svojimi najbližjimi ob povratku. Tloris mesta je enostaven, pravokotnik s cestami, katerih številke naraščajo z juga proti severu, in avenijami od vzhoda proti zahodu. Zemljevid dobite na vsaki informacijski točki. Če nimate svojih že prej izdelanih načrtov, predlagam sprehod do palače, v kateri je sedež mednarodne Organizacije združenih narodov. Mogoč je plačljiv ogled. Ni pa nujen, dovolj je, da narediš par fotografij vključno z motivom, na kateri je poznana stavba s 198 zastavami, vključno s slovensko in v središču dvorišča modro in belo zastavo Združenih narodov, ki simbolizira barve miru. Palača je zgrajena na skrajnem vzhodnem robu otoka, na nevtralnem ozemlju v t. i. Želvjem zalivu, kot ga je poimenovalo domorodno ljudstvo. Po prvi aveniji proti jugu, do pomola št. 34, je le deset minut hoje. Vkrcaš se na katamaran mestnega potniškega prometa modro bele barve, ki te za 6 dolarjev pelje na pomol št. 11 na skrajnem jugu otoka, ki ga poznamo po Wall Streetu (cesta z imenom Zid). Vožnja traja okoli trideset minut s šestimi postanki na obalah Brooklyna. Prednost te poti je, da prečkaš 300 metrov široko reko, pripluješ na obalo Brooklyna, na poti pa narediš fotografije z najboljšimi motivi iz žabje perspektive. Kar se motivov tiče so enako dobre, če ne še boljše, le fotografije, ki jih narediš z vrha enega od treh 400-metrskih nebotičnikov. Ko si na ladji, te preseneti prometni vrvež po reki. Reka teče enkrat proti jugu, ko je morska plima pa proti severu. Greš pod tremi ogromnimi mostovi in prideš do pomola št. 11, kjer je v neposredni bližini hrupen helikopterski vrvež. Potem, ko s kopnega fotografiraš Kip svobode, se vračaš proti severu po kopnem, po sredini otoka, po ulici z imenom Broadway, dokler ne prideš do središča Broadwaya, poznanega po gledališčih, ki je južno od Osrednjega parka. Enostavno, celovito in poceni. Moje delo na stalnem predstavništvu postaja vsebinsko vedno bolj bogato in časa je začelo zmanjkovati za vsa opravila. Po nastopu bivšega predsednika republike dr. Türka v Generalni skupščini kot kandidata za novega generalnega sekretarja OZN smo tudi slovenski diplomati v tem okolju bolj prepoznavni, kar vsekakor deluje motivirajoče. Žal se število kriz po svetu povečuje in so vedno bolj zapletene. Na novem generalnem sekretarju bodo velika pričakovanja, da bo odločna in vizionarska oseba, ki bo naredila Organizacijo združenih narodov bolj učinkovito v prizadevanjih za vzdrževanje miru in varnosti v globalnem, svetovnem okolju. Da ne boste presenečeni, konec junija se lahko vidimo na Krasu. Lep pozdrav, Mitja New York, 16. maj Obveščano vas 68 KRVODAJALSKA AKCIJA V SEŽANI Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Sežana vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala v sredo, 22. junija, in četrtek, 23. junija, v prostorih Ljudske univerze v Sežani na Bazoviški 9 med 7. in 12. uro. Potrebo po krvi vaše krvne skupine lahko preverite na Pred odvzemom pojejte lahek nemasten obrok, npr. kruh z marmelado, čaj, sok ali kavo. Ne pozabite! Prav vaša kri bo nekomu vrnila zdravje ali življenje. 13. in 14. avgust 2016 Vabljeni!

71 Za zdravje mladih: POLIGON ZDRAVJA Mladifest 2016 tudi letos poleg zabavnih dogodkov ponuja mladim in ostalim udeležencem festivala nekatere izobraževalne vsebine. V okviru programa Za zdravje mladih štirinajst mladih Sežancev že vneto pripravlja prav poseben projekt z naslovom Poligon zdravja. V parku pri Starem gradu boste lahko v torek, 12. julija, med 17. in 20. uro na zabaven in interaktiven način spoznavali različna področja zdravja. Raziskovali bomo prehrano, gibanje, ne-kemične zasvojenosti, alkohol, tobak, droge, duševno in spolno zdravje. Prve tri postaje so namenjene tudi otrokom, ostale pa predvsem mladim in staršem. Seveda ste vabljeni vsi, ki vas je projekt pritegnil in vas zanima, kaj so nam mladi pripravili. Na informativni stojnici boste lahko dobili različna informativna gradiva z vseh področij zdravja. Udeležence, ki bodo uspešno opravili naloge na vseh postajah poligona zdravja, čaka presenečenje. Pridite, bo zabavno in poučno. Besedilo: Mladifest 2016 Slika: Gaja Hanzel GLASNIKI ULICE bodo naznanili raznoliko poletno dogajanje v Sežani SEŽANA, petek, 8. julija 2016, od 16. ure Ulična gledališča (Ana Desetnica), razstava, poezija in Žvrgulja, glasba, delavnice, FerFud in ti in mi Lokacije: ploščad pri Kosovelovem domu Sežana in Mladinskim centrom Podlaga, park pri Starem gradu mini amfiteater, galerija Mira Kranjca v Kosovelovem domu Sežana in prostor nad amfiteatrom Program: predstava za otroke RIBA, Teater Polpet delavnica v izvedbi Teatra Polpet ter poslikave obraza plesna točka SEŽANA- MEMPHIS-SEŽANA, KD Jožeta Pahorja, skupina Mehki čevlji odprtje razstave Stripburger v tisku, galerija Mira Kranjca Kosovelovega doma Sežana predstava DIREKT Z' ULCE, Šola uličnega gledališča Šugla, Ana Monro (SLO) razglasitev zmagovalcev pesniškega natečaja Žvrgulja, park pri Starem gradu, mini amfiteater predstavi uličnega gledališča: HOP!, Fracasse De 12 (FRA) in POČIVAJ V MIRU ULIČNO GLEDALIŠČE, KD Priden Možic (SLO) glasba z DJ-ko Cico Mico Šlagerico, pod kostanji Če ni posebej navedeno, se dogodek odvija na ploščadi pred Kosovelovim domom Sežana. V času dogodka nas bo obiskal tudi FerFud. Za natančne informacije spremljajte FB profile naših organizacij in festivala Mladifest. Omare stare šare: interaktivna prostorska instalacija Da bomo lažje pričakali Mladifest, gostuje na ploščadi pred Kosovelovim domom Sežana in MC Podlago kolektiv Tretja roka z interaktivno prostorsko instalacijo Omare stare šare in sicer v sredo, 6., in četrtek, 7. julija 2016, od do 19.00, Omare stare šare so majhni svetovi, ki v javnem prostoru čakajo svojega raziskovalca. Za škripajočimi vrati se skrivajo intimne atmosfere otroških spominov, lokalnih zgodb, mitoloških bitij in prostorske poezije, ki razburkajo domišljijo, angažirajo vse vaše čute in vas dobesedno potegnejo vase Kolektiv Tretja roka počne tisto, kar bi lahko počeli vsi, če ne bi imeli 'samo dveh rok', pri tem pa uporablja stvari 'iz druge roke', jih preoblikuje, sestavlja, posreduje naprej ali nazaj, čisto vseeno, samo da na koncu pridejo 'v prave roke'. P.S.: Prinesite svoje zaprašene gramofonske plošče! Projekt podpira Občina Sežana iz razpisa mladinski projekti in akcije za leto Obveščano vas 69

72 70 NI LEKTORIRANO

73 71

74

75

76 Kobilarna Lipica, Lipica 5, 6210 Sežana Z letno vstopnico vse leto do vseh znamenitosti! Letna vstopnica vključuje vstopnino v Kobilarno Lipica in dostop do vseh znamenitosti med vodenim ali samostojnim ogledom: ogled najstarejšega hleva Velbance s predstavniki vseh linij lipicanskih žrebcev ogled muzeja lipicanca Lipikum ogled muzeja kočij ogled Galerije Avgusta Černigoja dostop do zgodovinskega jedra z Graščino dostop do Kraške hiše dostop do muzeja kulinarike (degustacije) dostop do grajske-knjižnične kavarne dostop do Doline Lurške Matere Božje in cerkvice Sv. Antona Padovanskega dostop do pašnikov, drevoredov, parkov in urejenih sprehajalnih poti (okoli 5 km) dostop do drugih naravnih in kulturnih znamenitosti Lipice (kal, ledenica, vodnjak, suhozid ) Letno vstopnico, ki je lahko tudi lepo darilo, po ceni 50 naročite na: T: , E: info@lipica.org VES DAN DOŽIVETIJ ZA VSO DRUŽINO Za družine smo pripravili posebno ugodne družinske vstopnice! Odkrije edinstveno lipiško posestvo tudi med vožnjo s kočijo po najlepših stoletnih drevoredih! Kobilarna Lipica vas k ogledu vabi vse dni v letu!

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN

10/10. OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje - ŽUPAN. 26. maj Številka: 10/2010 ISSN 26. maj 2010 Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1,, št. 15/06, 26/07 in 18/08) OBJAVLJAM - naslednje akte Mestne občine Velenje Številka: 10/2010 ISSN

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si Razglasni del e-pošta: info@uradni-list.si Št. 37 Ljubljana, petek 7. 5. 2010 ISSN 1318-9182 Leto XX Javni razpisi Št. 4301-26/2010/2 Ob-3132/10

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KARMEN RAJAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KOMUNALNI PRISPEVEK V SLOVENIJI Ljubljana, november 2007 KARMEN RAJAR IZJAVA

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Kraj dobave: Sežana.

Kraj dobave: Sežana. Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http:www.uradni-list.si e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 71 Ljubljana, petek 7. 9. 2001 ISSN 1318-9182 Leto XI Javna naročila po Zakonu o javnih

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Uradni list Republike Slovenije Razglasni del Internet: www.uradni-list.si Št. 113 Ljubljana, četrtek 31. 12. 2009 e-pošta: info@uradni-list.si ISSN 1318-9182 Leto XIX Javni razpisi Popravek Ob-8459/09

More information

Mostiščar 4. Nove cene oskrbe s pitno vodo. Dan odprtih vrat na OŠ Ig. 110 let PGD Vrbljene- Strahomer

Mostiščar 4. Nove cene oskrbe s pitno vodo. Dan odprtih vrat na OŠ Ig. 110 let PGD Vrbljene- Strahomer Številka 04 Glasilo Občine Ig Leto XXIII Maj 2017 Mostiščar 4 Nove cene oskrbe s pitno vodo 18 Dan odprtih vrat na OŠ Ig 31 110 let PGD Vrbljene- Strahomer BESEDA UREDNIŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

More information

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Gradnje Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2007.02.09

More information

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.

More information

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE

DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE LEA MARTIČ MENTOR: dr. MARJAN BREZOVŠEK DELO IN ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2002 1 KAZALO: 1. UVOD 4 2. OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

Kraj dobave: Republika Slovenija.

Kraj dobave: Republika Slovenija. Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http:www.uradni-list.si e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 48 Ljubljana, petek 31. 5. 2002 ISSN 1318-9182 Leto XII Javna naročila po Zakonu o javnih

More information

Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana

Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana Številka: 014-140/2016 Datum: 17. 11. 2016 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana PRIPRAVIL: NASLOV: POROČEVALCA: PRISTOJNO DELOVNO

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2013 Končno poročilo Ljubljana, junij 2014 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

Javni razpisi. sklop aktivnosti, ki omogočajo učinkovito izvedbo v predmetu javnega razpisa razpisanega področja ter ciljev razpisa.

Javni razpisi. sklop aktivnosti, ki omogočajo učinkovito izvedbo v predmetu javnega razpisa razpisanega področja ter ciljev razpisa. Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: cn=spela Munih Stanic, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, Government, serialnumber=1235444814013 Reason: Direktorica Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Podblega{ke. novice. letnik 19, številka 1 januar 2015 GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE

Podblega{ke. novice. letnik 19, številka 1 januar 2015 GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE Podblega{ke letnik 19, številka 1 januar 2015 novice GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE Sprejet proračun za 2015 Spomladi do prvih uporabnikov že voda iz novega vodovoda Decembra odprt nov most v Todražu

More information

POSLOVNI PLAN KOMUNALE NOVO MESTO d. o. o. Straža

POSLOVNI PLAN KOMUNALE NOVO MESTO d. o. o. Straža 2018 POSLOVNI PLAN KOMUNALE NOVO MESTO d. o. o. Straža predlog GREGOR KLEMENČIČ, Direktor NOVO MESTO, november 2017 KAZALO 1.POMEMBNEJŠI PODATKI O DRUŽBI KOMUNALA NOVO MESTO D.O.O.... 5 1.1.LASTNIKI DRUŽBE...

More information

Javni razpisi. programa glede na program, ki ga prijavlja, za zagotavljanje oskrbe za vse dni

Javni razpisi. programa glede na program, ki ga prijavlja, za zagotavljanje oskrbe za vse dni Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

Številka: / Datum:

Številka: / Datum: ŽUPAN OBČINA LOGATEC www.logatec.si e: obcina.logatec@logatec.si Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: 01 759 06 00, f: 01 759 06 20 Številka: 007-30/2013-6 Datum: 29. 8. 2013 Zadeva: Predlog Strateškega

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E UVODNIK UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E Uvodnik... 2-3 Pod drobnogledom... 4-7 Iz občinske uprave... 8-15 Aktualno... 16-19 Iz šolskih klopi... 20-27 Lep pomladni pozdrav! Leto mine kot

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE LENDAVA Kandidat(ka): Miran Doma Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81550340 Program: visokošolski strokovni Študijska

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

INVESTICIJSKI PROGRAM

INVESTICIJSKI PROGRAM INVESTICIJSKI PROGRAM ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VOD TER UREDITEV VODOOSKRBE V OBČINI RADLJE OB DRAVI Februar 2008 Investicijski program Vrsta investicijske dokumentacije INVESTICIJSKI PROGRAM

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, Government, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date:

More information

LETNO POROČILO OBČINE KOČEVJE ZA LETO 2017

LETNO POROČILO OBČINE KOČEVJE ZA LETO 2017 LETNO POROČILO OBČINE KOČEVJE ZA LETO Kočevje, februar 2018 390 IV. POSLOVNO POROČILO OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE a) Zakonske podlage za delovanje občine - Zakon o lokalni

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop. Investicijski program

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop. Investicijski program Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop Investicijski program SL CONSULT d.o.o. Januar 2012 Vsebina Investicijskega programa je zaščitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT

More information

2. Naslov naročnika: Ljubljana, Tabor 10, 1000 Ljubljana, tel , faks Vrsta, količina blaga, gradenj ali storitev,

2. Naslov naročnika: Ljubljana, Tabor 10, 1000 Ljubljana, tel , faks Vrsta, količina blaga, gradenj ali storitev, Uradni list Republike Slovenije Internet: http:www.uradni-list.si Uradne objave e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 107-108 Ljubljana, petek 7. 11. 2003 ISSN 1318-9182 Leto XIII Javna naročila po Zakonu

More information

občanov občine Trebnje št. 76 / september 2012

občanov občine Trebnje št. 76 / september 2012 Aktualno občanov občine Trebnje št. 76 / september 2012 OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ŠTIPENDIJ SPREJEM ZLATIH MATURANTOV PRI ŽUPANU DAN SMO PREŽIVELI V KOMUNI CSD SE PREDSTAVI Aktualno Eno je sprejeti svojo

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si Razglasni del e-pošta: info@uradni-list.si Št. 31 Ljubljana, petek 16. 4. 2010 ISSN 1318-9182 Leto XX Javni razpisi Obvestilo Ob-2710/10 Javni

More information

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO«

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« STRATEGIJA NA PODROČJU MLADIH V MESTNI OBČINI NOVO MESTO DO LETA 2020»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. Izhodišča za pripravo strategije... 3 1.2. Namen... 2 1.3. Cilji... 2 1.4.

More information

OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD

OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD V Kabinetu župana je združeno delo kabineta župana v ožjem pomenu, tajništva podžupana, tajništva direktorja mestne uprave, Službe za

More information

Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici objavlja

Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici objavlja Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 uradno prečiščeno besedilo, 40/12 ZUJF, 57/12 ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16 in 61/17 ZUPŠ) prvega odstavka 7. člena Pravilnika o razpisu za

More information

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04)

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 36/04) Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2007.03.09

More information

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si Razglasni del e-pošta: info@uradni-list.si Št. 7 Ljubljana, petek 4. 2. 2011 ISSN 1318-9182 Leto XXI Javni razpisi Št. 430-49/2010/579 Sprememba

More information

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable

vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja Flight Timetable vozni red / timetable 1 Vozni red letov velja 29.10.2017-24.03.2018 Flight Timetable valid 29.10.2017-24.03.2018 2 vozni red / timetable LEGENDA LEGEND REDNI PREVOZNIKI / SCHEDULED AIRLINES AF AIR FRANCE

More information

) Enotni besednjak javnih naročil. Naslov: Katetri umbilikalni 2) Enotni besednjak javnih naročil

) Enotni besednjak javnih naročil. Naslov: Katetri umbilikalni 2) Enotni besednjak javnih naročil Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2006.11.10

More information

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN

VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Zdravstvena in prilagojena vzgoja VIZIJA RAZVOJA ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PIRAN DIPLOMSKA NALOGA MENTOR doc. dr. Gregor Jurak SOMENTOR

More information

Abraham Lincoln PON Sestanek z ministrom za okolje in prostor. Sestanek delovne skupine za zaščito in reševanje SRE

Abraham Lincoln PON Sestanek z ministrom za okolje in prostor. Sestanek delovne skupine za zaščito in reševanje SRE Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v kakršnikoli obliki: grafično, elektronsko ali mehanično, kar vključuje (ne da bi bilo

More information

Center za mlade Domžale z nami že 20 let

Center za mlade Domžale z nami že 20 let 8 VELIKI INTERVJU TINA GROŠELJ IN KATARINA PETERC, KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM 10 TEMA MESECA NOVI PROSTORI RAZVOJNE AMBULANTE V DOMŽALAH 2 3 AKTUALNO PREDSTAVITEV ŽUPANSKIH KANDIDATOV glasilo občine domžale

More information

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj

More information

Čas za praznovanje dosežkov in za sklepanje novih prijateljstev 5/2011. Spoštovane občanke, cenjeni občani Občine Cerkno! CERKLJANSKA NEKOČ NAPOVEDNIK

Čas za praznovanje dosežkov in za sklepanje novih prijateljstev 5/2011. Spoštovane občanke, cenjeni občani Občine Cerkno! CERKLJANSKA NEKOČ NAPOVEDNIK informator občine cerkno Občina Cerkno Bevkova ulica 9, 5282 Cerkno Tel: 05/373 46 40 obcina@cerkno.si, www.cerkno.si informator.cerkno@gmail.com POBRATENJE OBČINSKI NAGRAJENCI str. 1, 2 JAVNI RAZPIS (PRE)DOLGA

More information

Odgovorna oseba: Berto Menard, ţupan Občine Logatec. Kontaktna oseba naročnika: Mateja Čuk, univ. dipl. ekon.

Odgovorna oseba: Berto Menard, ţupan Občine Logatec. Kontaktna oseba naročnika: Mateja Čuk, univ. dipl. ekon. NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA za investicijo»sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte«Izdelano na osnovi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih

More information

VELKA, SLADKI VRH, CERŠAK, ŠENTILJ marec 2013 / leto 17

VELKA, SLADKI VRH, CERŠAK, ŠENTILJ marec 2013 / leto 17 Številka 1 / 2013 VELKA, SLADKI VRH, CERŠAK, ŠENTILJ marec 2013 / leto 17 ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE ŠENTILJ! Uvodnik urednice SPOŠTOVANI BRALCI GLASILA OBČINE ŠENTILJ P omlad prihaja, mogoče

More information

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice

ISSN , Marec 2010 Številka 3. Blejske novice Blejske novice ISSN 1855-4717, Marec 2010 Številka 3 Predsednik na obisku na Bledu Predsednik republike dr. Danilo Türk je 23. marca obiskal občino Bled. V prostorih občine se je srečal z županom in predstavniki

More information

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013 ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXIV ISSN

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXIV ISSN Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814021, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

- GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIII - oktober ŠT. 10 URBANIZEM

- GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIII - oktober ŠT. 10 URBANIZEM WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIII - oktober 2012 - ŠT. 10 URBANIZEM GOSPODARSTVO NOVELA OBRTNEGA ZAKONA NE PRINAŠA NOVIH REŠITEV OBRTNIKI NOTRANJSKO-KRAŠKE REGIJE SO NA SEPTEMBRSKEM

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Uradni list Republike Slovenije Razglasni del Internet: www.uradni-list.si Št. 31 Ljubljana, petek 28. 3. 2008 e-pošta: info@uradni-list.si ISSN 1318-9182 Leto XVIII Javni razpisi Št. 331-27/2007-2 Sprememba

More information

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni. 2 Odmev. Analiza anket na

Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni.  2 Odmev. Analiza anket na 2 Odmev Uvodnik V zgodovini, danes in v prihodnosti vedno pomembni Pred 17-imi leti je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva slovenska demokratična politična stranka. Ob tem je bila ustanovljena

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

Vesna Rijavec IZVLEČEK ABSTRACT. Geodetski vestnik 56/4 (2012) IZ ZNANOSTI IN STROKE 1 UVOD

Vesna Rijavec IZVLEČEK ABSTRACT. Geodetski vestnik 56/4 (2012) IZ ZNANOSTI IN STROKE 1 UVOD LASTNINSKA PROBLEMATIKA NA PODROČJU JAVNEGA DOBREGA IN V JAVNEM INTERESU ZAVAROVANIH DOBRIN, PREDVSEM VODA PROPERTY ISSUES IN THE FIELD OF PUBLIC GOOD AND LIMITATIONS IN THE PUBLIC INTEREST, WITH AN EMPHASIS

More information

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK

MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK leto XXII Maribor, 24. junij 2017 št. 18 VSEBINA 235 Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Selnica ob Dravi stran 497 235 Na podlagi

More information

Vrtci so tudi letos premajhni. Seja obèinskega sveta. Veè denarja za ljudi v stiski. Èrna odlagališèa: Žoga je zdaj pri inšpektorjih

Vrtci so tudi letos premajhni. Seja obèinskega sveta. Veè denarja za ljudi v stiski. Èrna odlagališèa: Žoga je zdaj pri inšpektorjih Med seboj Glasilo obèine Logatec, 18. maj 2010, letnik XLI, št.4 Vrtci so tudi letos premajhni pogovor z županom Seja obèinskega sveta Veè denarja za ljudi v stiski Èrna odlagališèa: Žoga je zdaj pri inšpektorjih

More information

Informativno glasilo občine Dobrepolje

Informativno glasilo občine Dobrepolje Poštnina plačana pri pošti 129 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje letnik XXIV. št. 6 junij 218 Slika zgoraj: Medtem, ko je šolo zapustila nova generacija devetošolcev, pa se na vstop pripravlja

More information

IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo. 23. stran Tudi osati lahko zacvetijo. 30. stran Deset let pravilne odlo~itve

IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo. 23. stran Tudi osati lahko zacvetijo. 30. stran Deset let pravilne odlo~itve Aplenca Glasilo občine Komenda 4/2009 Leto 18 30. aprila 2009 Številka 4 IZ VSEBINE: 2. stran Mladi so nam posodili zemljo 3. stran: Županova beseda 14. stran Komenda je lepa 23. stran Tudi osati lahko

More information

Stališca prebivalcev obcine Bled o obnovi HE Moste

Stališca prebivalcev obcine Bled o obnovi HE Moste Stališca prebivalcev obcine Bled o obnovi HE Moste vzorec) vzorec 1 osnovni vzorec 2 I. dodatek 3 II. dodatek 4 III. dodatek kraj) Kraj: izbor1) DOBER DAN, KLICEMO VAS S FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE, LJUBLJANSKE

More information

Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja

Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja Revizijsko poročilo Učinkovitost in uspešnost delovanja informacijskega sistema organa upravljanja POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja

More information

dopolnilni besednjak: E170-5 E171-2 E172-9; glavni besednjak, dodatni predmeti:

dopolnilni besednjak: E170-5 E171-2 E172-9; glavni besednjak, dodatni predmeti: Digitally signed by Erika Trojer DN: cn=erika Trojer, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235191114018 Reason: Podpis odgovornega urednika publikacije Uradni list RS Date: 2006.03.24

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVII. Ljubljana, petek

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVII. Ljubljana, petek Digitally signed by Maruska Levec Smon DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1237057214019, cn=maruska Levec Smon Reason: Odgovorna urednica Uradnega lista Republike

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE GAŠPER PRINC VELENJE, 2017 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE

More information

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA 22.2.2014 Uradni list Evropske unije C 51/17 V (Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV EACEA/10/14 V okviru programa Erasmus+ Ključni ukrep 3: Podpora za reformo politik

More information

Republike Slovenije PREDSEDNIK REPUBLIKE VLADA o odprtju veleposlaništva Republike Slovenije v Republiki Bolgariji

Republike Slovenije PREDSEDNIK REPUBLIKE VLADA o odprtju veleposlaništva Republike Slovenije v Republiki Bolgariji Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: cn=spela Munih Stanic, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, Government, serialnumber=1235444814013 Reason: Direktorica Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Priloga X: Obrazec DDV-O

Priloga X: Obrazec DDV-O NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAČUNA DDV To navodilo pojasnjuje, kako davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izpolnjuje obračun DDV v elektronski obliki na sistemu edavki. Pravna podlaga za navodilo

More information

PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Bled sprejme Poslovno poročilo Infrastrukture Bled za leto POROČILO O POSLOVANJU 2015

PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Bled sprejme Poslovno poročilo Infrastrukture Bled za leto POROČILO O POSLOVANJU 2015 PREDLAGATELJ: PREDSTAVNIK PREDLAGATELJA: Župan Janez Fajfar direktor Infrastrukture Bled d.o.o. mag. Janez Resman PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Bled sprejme Poslovno poročilo Infrastrukture Bled

More information

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM

15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.

More information

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL III. Priloge k občinskemu prostorskemu načrtu 3. Strokovne podlage STROKOVNE PODLAGE ZA PREVERITEV USTREZNOSTI NORMATIVOV ZA NAČRTOVANJE

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

Z A P I S N I K. 2. seje Sveta staršev Osnovne šole Rače, ki je bila v četrtek, dne ob 17. uri, v učilnici ANG OŠ Rače.

Z A P I S N I K. 2. seje Sveta staršev Osnovne šole Rače, ki je bila v četrtek, dne ob 17. uri, v učilnici ANG OŠ Rače. SVET STARŠEV OŠ Rače OSNOVNA ŠOLA RAČE Grajski trg 1, 2327 RAČE Davčna številka: 97890898 Matična številka: 5085292 Številka: 4-2012/2013 22. november 2012 Z A P I S N I K 2. seje Sveta staršev Osnovne

More information

Večstanovanjski objekt Pajkova ulica 22, v Mariboru

Večstanovanjski objekt Pajkova ulica 22, v Mariboru Primer dobre prakse na področju uvajanja ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti zgradb Večstanovanjski objekt Pajkova ulica 22, v Mariboru doc.dr. Jože Mohorko, dipl. inž.el. Tehnovitas R&D, d.

More information

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) 1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

Pogodbena vrednost: opredeljeno v. 9. Število prejetih ponudb: , 11., 12., 13. Ministrstvo za obrambo Ljubljana.

Pogodbena vrednost: opredeljeno v. 9. Število prejetih ponudb: , 11., 12., 13. Ministrstvo za obrambo Ljubljana. Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http:www.uradni-list.si e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 67 Ljubljana, petek 10. 8. 2001 ISSN 1318-9182 Leto XI Javna naročila po Zakonu o javnih

More information