DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA OPTIMIZACIJA ZALOG V TRGOVSKEM PODJETJU STOCK OPTIMIZATION IN A COMMERCIAL ENTERPRISE

Size: px
Start display at page:

Download "DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA OPTIMIZACIJA ZALOG V TRGOVSKEM PODJETJU STOCK OPTIMIZATION IN A COMMERCIAL ENTERPRISE"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA OPTIMIZACIJA ZALOG V TRGOVSKEM PODJETJU STOCK OPTIMIZATION IN A COMMERCIAL ENTERPRISE Kandidatka: Maja Lešnik Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: univerzitetni Študijska usmeritev: Računovodstvo, revizija in davščine Mentor: dr. Majda Bastič Študijsko leto: 2008/2009 Mozirje, julij, 2009

2 1 Priloga 9A UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV Ime in priimek diplomanta-tke: MAJA LEŠNIK Vpisna številka: Študijski program: EKONOMSKE IN POSLOVNE VEDE Naslov dela diplomskega seminarja: OPTIMIZACIJA ZALOG V TRGOVSKEM PODJETJU/ OPTIMIZATION OF STOCKS IN COMMERCIAL ENTERPRISE Mentor: dr. BASTIČ MAJDA Somentor: Podpisani-a MAJA LEŠNIK izjavljam, da sem v Oddelek za študentske in študijske zadeve EPF oddal-a delo diplomskega seminarja. Delo diplomskega seminarja sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo javno objavi. Tiskana verzija dela diplomskega seminarja je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal-a v Oddelku za študentske in študijske zadeve EPF. Podpisani-a izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov dela diplomskega seminarja) na spletnih straneh in v publikacijah UM. Datum in kraj: Podpis diplomantatke:

3 2 PREDGOVOR Na področju gospodarjenja v vsaki organizaciji je optimizacija pomemben ključ za uspeh. Premajhne zaloge povzročijo ozko grlo v prodaji, prevelike zaloge pa povzročijo velike stroške in manjši dobiček. Cilj podjetij je znižanje stroškov, kar pa posredno pomeni tudi znižanje zalog oziroma najti optimalno zalogo. Namen diplomskega seminarja je najti optimalno nabavno politiko, ki vodi do optimalne zaloge posameznega izdelka v proučevanem podjetju. Diplomski seminar obsega pet poglavij. V uvodu sem opredelila področje raziskovanja, opisala problem, namen, cilje in osnovne trditve. Predstavila sem predpostavke, omejitve in metode, ki sem jih pri delu uporabila. V drugem poglavju sem predstavila zaloge, in sicer kaj zaloge sploh so, kakšne vrste zalog poznamo in predstavila stroške zalog. O optimizacijskih modelih za neodvisne zaloge sem pisala v tretjem poglavju. Četrto poglavje sem namenila optimizaciji zalog v proučevanem trgovskem podjetju. V zadnjem, petem, poglavju sem podala sklepne ugotovitve.

4 3 KAZALO VSEBINE PREDGOVOR... 2 SEZNAM SLIK IN TABEL UVOD OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE (TEZE, HIPOTEZE) PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ZALOGE POJMOVNI VIDIK ZALOG VRSTE ZALOG Zaloge glede na velikost Zaloge glede na namen STROŠKI ZALOG Opredelitev stroškov zalog Stroški skladiščenja Stroški naročanja Stroški nezadovoljenega povpraševanja ANALIZA ABC OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE PRI GOTOVEM POVPRAŠEVANJU Osnovni model zalog OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE PRI NEGOTOVEM POVPRAŠEVANJU POLITIKA NAROČANJA ZA ZADOVOLJEVANJE NEGOTOVEGA SEZONSKEGA POVPRAŠEVANJA OPTIMIZACIJA ZALOG V PROUČEVANEM TRGOVSKEM PODJETJU PREDSTAVITEV PROUČEVANEGA PODJETJA OPTIMIZACIJA IZBRANIH ZALOG V PODJETJU SKLEP POVZETEK LITERATURA... 41

5 4 SEZNAM SLIK IN TABEL SLIKA 1: Krožni tok obratnih sredstev v podjetju 8 SLIKA 2: Primer nabavne politike dveh trgovcev 15 SLIKA 3: Grafični prikaz ABC analize 19 SLIKA 4: Poraba zalog in ponovno naročanje glede na čas 22 SLIKA 5: Celotni stroški v odvisnosti od količine naročanja 23 SLIKA 6: Čas dobave in poraba 25 SLIKA 7: Lastniška struktura na dan TABELA 1: Primer razvrščanja zalog v skupine a, b in c po ABC metodi 17 TABELA 2: Organizacijska struktura 30 TABELA 3: Poraba sladkorja po tednih za dva meseca 32 TABELA 4: Poraba masla po tednih za dva meseca 34 TABELA 5: Verjetnostna porazdelitev velikonočnih čokoladnih jajčkih 35 TABELA 6: Podatki o velikonočnih čokoladnih jajčkih 36 TABELA 7: Matrika dobičkov 36

6 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Področje raziskovanja diplomskega dela so zaloge v podjetju, ki je registrirano kot trgovsko podjetje. Gre za znano trgovsko podjetje v Sloveniji, in sicer Mercator, d.d.. V diplomskem seminarju se bom lotila problema optimizacije zalog in z njimi povezanih stroškov zalog. Problem bom najprej raziskala teoretično in nato se bom na praktičnem primeru lotila reševanja in izračunavanja zalog. V teoretičnem delu bom obravnavala in proučevala zaloge z vidika vrst in njihovih stroškov. Nadalje se bom ukvarjala z modeli zalog, ki omogočajo izračun optimalnih zalog. Nato bom v nadaljevanju izbrala modele, ki proučevanemu izdelku najbolj ustrezajo. Pri tem bom upoštevala določene izdelke, ki jih v podjetju prodajajo, dobavne roke in druge potrebne podatke. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) Namen diplomskega seminarja je najti optimalno zalogo posameznega izdelka v proučevanem podjetju. Prevelike oziroma premajhne zaloge povzročajo podjetju dodatne stroške, kar v končni fazi vodi k zmanjšanju poslovnega izida. To je tudi razlog, zakaj je v interesu podjetij oziroma organizacij takšna količina zalog, ki omogoča pravočasno zadovoljevanje potreb kupcev ob najmanjših možnih stroških. Takšen obseg zaloge se imenuje optimalna zaloga. Namen mojega diplomskega seminarja je zato poiskati optimalno velikost zalog izbranih izdelkov v proučevanem podjetju ter določiti stroške zalog. Cilj diplomskega seminarja je ugotoviti, kako so stroški odvisni od velikosti zalog in ugotoviti velikost zalog izdelkov, ki zagotavljajo nemoteno oskrbo oziroma zadovoljitev povpraševanja pri najmanjših stroških. Cilj je tudi, da izberem najprimernejšo metodo za izračun optimalnih zalog. Moj cilj je najprej teoretična predstavitev področja optimalnih zalog, nato pa uporaba teorije v praksi. Trdim, da v podjetju ne vodijo optimalne politike zalog in to povzroča nepotrebne stroške. Te stroške bi se dalo zmanjšati in skozi celotni diplomski seminar bom prikazala možne rešitve. V podjetju morajo biti pozorni na pravočasno dobavo, kajti samo na ta način lahko pravočasno zadovoljijo povpraševanje kupcev. Trdim tudi, da če bodo v podjetju imeli optimalne zaloge, bodo s tem zmanjšali stroške in to bo imelo pozitiven vpliv na poslovni izid podjetja. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljam, da se v podjetju zmanjšajo stroški, če vodi politiko optimalnih zalog. Prav tako predpostavljam, da so podatki, ki jih bom pridobila iz podjetja dovolj natančni.

7 6 Kot omejitev se lahko pojavlja dejstvo, da podatkov ne bom primerjala z drugim trgovskim podjetjem, s čimer bi se sicer dobila realnejša in bolj jasna slika. Naslednja omejitev je, da ne bom izvedla izračuna optimalnih zalog za vse izdelke, ki jih prodajajo, ampak samo za tri izdelke, in sicer bodo to sladkor, maslo in velikonočne čokoladne jajčke. Menim, da dostop do podatkov ne bo omejitev, saj so zaposleni zelo prijazni in so mi pomagali že do te točke. Če pa bodo določeni podatki predstavljali poslovno skrivnost, pa uporaba dejanskih podatkov žal ne bo mogoča in bom morala v tem primeru podatke prilagoditi ali pa jih sploh ne uporabiti. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem seminarju bom uporabljala poslovno raziskavo, ker bom proučevala določeno funkcijo podjetja, in sicer računovodstvo. Seveda pa ne bom analizirala celotnega računovodstva, ampak samo zaloge, njihovo velikost, stroške, ki so povezani z zalogami. Šlo bo za dinamično ekonomsko raziskavo, saj bom proučevala proces večanja zalog in stroškov. Uporabljen pa bo tudi analitičen pristop, saj bom iskala vzroke večanja zalog in ugotavljala medsebojne odvisnosti med zalogami in stroški. Na začetku bo uporabljena deduktivna metoda, s pomočjo katere bom teoretično prikazala področje zalog, nadalje pa bom uporabila induktivno metodo, katero pa bom uporabljala pri praktičnem delu diplomskega seminarja. V teoretičnem delu bom uporabila tudi metodo opisovanja oziroma deskripcije, s pomočjo katere bom opisala področje raziskovanja. Prav tako bo uporabljena metoda povzemanja, saj bom z njo povzela posamezne teoretične pojme. Med analitičnimi metodami bom uporabila modele za optimizacijo zalog: za izdelek 1 bom uporabila osnovni model zalog (EOQ model), za izdelek 2 bom uporabila management zalog pri negotovem povpraševanju, za izdelek 3 pa bom uporabila politiko naročanja za zadovoljevanje negotovega sezonskega povpraševanja. V teoretičnem delu bom torej najprej zbrala in proučila podatke. Na podlagi teh podatkov bom opazovala problem zalog. Na koncu pa bom izračunala minimalne stroške in jih primerjala s stroški pri sedanji politiki.

8 7 2 ZALOGE 2.1 POJMOVNI VIDIK ZALOG Pomemben dejavnik uspešnosti podjetja na področju zalog je zagotovitev učinkovitega upravljanja z zalogami. Pomemben ključ za uspeh je optimizacija zalog. Zaloge morajo biti dovolj velike, da je zagotovljen nemoten potek prodaje ali proizvodnje in hkrati dovolj majhne, da ne povzročajo prevelikih stroškov. Dejstvo je, da prevelike zaloge povzročajo velike stroške in posledica tega je manjši dobiček. Premajhne zaloge pa povzročajo ozko grlo, kar pa za proizvodnjo oziroma prodajo tudi ni dobro. Zato morajo podjetja upoštevati tako majhne kot tudi velike zaloge in s tem njihove slabosti ter na osnovi tega oblikovati optimalno gibanje zalog. Zaloga je vsak neizrabljen vir, ki čaka na prihodnjo obdelavo. Nastane, kadar se surovine (vhodi) in izdelki (izhodi) podjetja ne porabijo takoj, ko so na razpolago. Zaloge niso niti popolnoma škodljive, niti popolnoma koristne. Omogočajo ustrezno delovanje številnih funkcij v organizaciji, kot so nabava, proizvodnja in prodaja (Čižman, 2002). Podjetje razpolaga v določenem trenutku z različnimi sredstvi. Nekatera so taka, da so lahko vložena v proces proizvodnje, menjave in se uporabljajo za zadovoljevanje potreb. Druga pa so taka, da so lahko izločena iz neposrednega procesa proizvodnje, menjave. Sredstva, ki niso neposredno vključena niti v proces proizvodnje niti v proces menjave in niti v proces potrošnje ter so v danem trenutku neaktivna in neizkoriščena, so zaloge. Zalogo materiala lahko opredelimo tudi kot količino materiala, katere namen je, da se v bližnji ali daljni prihodnosti porabi v proizvodnji, s čimer zagotovimo stalno oskrbo proizvodnje. Zaloge v večini primerov niso na razpolago v neomejenih količinah. Njihova značilnost pa je tudi ta, da obstaja po njih povpraševanje. Pomembno je tudi, da ločimo med pojmoma zaloga in rezerva. Zaloge so namenjene nemotenemu poslovanju, rezerve pa so namenjene zadovoljitvi izrednih potreb ob elementarnih ali podobnih nesrečah (Dernovšek 1984, 3). Zaloge lahko uvrstimo v prevelike, premajhne ali normalne. Normalne zaloge so: minimalna zaloga je najmanjša zaloga materiala, ki še omogoča nemoteno proizvodnjo/prodajo; varnostna zaloga je namenjena premostitvi nepričakovanih dogodkov v materialni oskrbi; predstavlja rezervo, ki jo lahko porabimo le pod posebnimi pogoji in po posebnem postopku; signalna zaloga je količina zaloge, pri kateri moramo sprožiti postopek za novo naročilo; z določeno verjetnostjo zagotavlja zadovoljevanje povpraševanja med dobavnim rokom; maksimalna zaloga je največja količina zaloge, do katere je še gospodarno uskladiščevati material; maksimalna zaloga se lahko tudi prekorači v izjemnih razmerah (pričakovano zvišanje cen, posebni popusti, devalvacija in podobno); povprečna zaloga je ponderirana sredina med različnimi vrednostmi zaloge v nekem določenem obdobju; je aritmetična sredina med najvišjo in najnižjo zalogo

9 8 aktivna zaloga je spreminjajoči se del zaloge (nasprotje varnostne zaloge); je enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali praviloma polovici ekonomične količine naročila; optimalna zaloga je količina zaloge, pri kateri so stroški skladiščenja in stroški nabave najnižji, hkrati pa je zagotovljen nemoten potek poslovnega procesa. Zaloge so del obratnih sredstev podjetja, s katerimi podjetje posluje in ustvarja dobiček. Obratna sredstva so sredstva, ki hitro spreminjajo svojo obliko in ki se že v enem poslovnem procesu pretvorijo iz ene v različne druge oblike. Ob zaključku procesa pa se ponovno spremenijo v svojo začetno obliko (Pučko 1999, 76). SLIKA 1: KROŽNI TOK OBRATNIH SREDSTEV V PODJETJU DENARNA SREDSTVA ZALOGE V PODJETJU TERJATVE DO KUPCEV (Vir: Tanko 2005) Pri vodenju politike je pomembno ločiti med odvisnimi in neodvisnimi zalogami. Neodvisne zaloge tvorijo tisti končni izdelki, komponente in surovine, ki jih prodajajo na tržišču, kjer se oblikuje povpraševanje po njih. Odvisne zaloge pa tvorijo tisti izdelki, komponente in surovine, ki jih trošimo pri proizvodnji izdelkov z neodvisno porabo. Zaradi različnega značaja odvisne in neodvisne porabe se modeli, ki jih uporabljamo kot podporo pri odločanju o zalogah, bistveno razlikujejo (Bastič 2003, 14). V praktičnem delu diplomskega seminarja pa bom na primeru podjetja Mercator, d.d., poskušala modele prikazati v praksi.

10 9 2.2 VRSTE ZALOG Zaloge glede na velikost Kot sem omenila že nekaj odstavkov višje, poznamo več vrst normalnih zalog. Na tem mestu pa bom vsaki posvetila nekaj več besed. 1. MINIMALNA ZALOGA Minimalna zaloga je najnižja možna zaloga, ki še omogoča nemoteno proizvodnjo in prodajo. Povezana je z velikim tveganjem pri dobavah. Izjemoma lahko poslujemo brez zaloge. To se lahko zgodi v primeru, kadar imamo popolnoma zanesljive dobavitelje in zagotovljeno kakovost dobavljenega materiala (Lipar 2007, 6). Minimalna zaloga je pravzaprav tista količina, ki pomeni raven zaloge pod katero ne sme pasti količina materiala, ker bi bila v nasprotnem primeru ogrožena nepretrganost proizvodnje (Dernovšek 1984, 5) 2. MAKSIMALNA ZALOGA Maksimalna zaloga pomeni zgornjo mejo za višino zalog. Povečanje zalog čez to točko pomeni nepotrebno povečanje stroškov skladiščenja (Lipar 2007, 6). Meja največje zaloge praviloma ne sme biti prekoračena, ker bi to po nepotrebnem zviševalo stroške zalog. Izjemoma je to dopustno ob pričakovanem povišanju cen, posebnih popustih, devalvaciji,. Običajno je največja zaloga enaka vsoti varnostne zaloge in optimalne nabavljene količine (Gluhodevov 1993, 8). Maksimalna zaloga je najvišja dopustna zaloga. Količina zalog, ki je večja od maksimalne, povzroča le nepotrebne stroške in otežuje delo in preglednost v skladiščih (Dernovšek 1984,6). Maksimalna zaloga je opredeljena z: kjer pomeni: z max maksimalna zaloga z var varnostna zaloga q opt optimalna količina naročila (Vir: Remenih 2002, 10) z max = z var + q opt (1.1) 3. SIGNALNA ZALOGA Signalna zaloga nam pove, kdaj je treba sprožiti postopek za nabavo materiala. Določena mora biti tako, da bomo material dobili preden začnemo koristiti varnostno zalogo. Signalna zaloga mora biti od varnostne višja za toliko, kolikor znaša poraba v dobavnem času (Lipar 2007, 7). Višina signalne zaloge je odvisna od politike upravljanja z zalogami v podjetju in od modela, ki se uporablja za izračun signalne zaloge (Remenih 2002, 10). 4. VARNOSTNA ZALOGA Varnostna zaloga predstavlja rezervo, ki jo smemo trošiti le v primeru zamujanja dobave materiala ali pa ob nepričakovani večji porabi, da zagotovimo nemoteno oskrbo kupcev. Izdajanje varnostne zaloge lahko odobri le nabava (Lipar 2007, 7). Varnostna zaloga je najmanjša dopustna zaloga blaga, ki podjetju omogoča neprekinjen tok procesa.

11 10 Namenjena je normalnemu delovanju sistema ob nepričakovanih dogodkih v materialni preskrbi zamude v dobavi materiala, nepričakovano povečanje povpraševanja,. Teh dogodkov ni mogoče predvideti vnaprej, zato tudi ni mogoče oblikovati varnostne zaloge, ki bi omogočala pokriti ta nepričakovana nihanja in bi istočasno povzročala manjše stroške. Če je pri dobavi možnost večjih nepravilnosti, je v takem primeru potrebna večja varnostna zaloga. Manjšo varnostno zalogo oblikujejo podjetja pri dražjih materialih (Gluhodevov 1993, 8). 5. POVPREČNA ZALOGA Povprečna zaloga je tista količina materiala, ki pomeni aritmetično sredino zaloge določene vrste materiala v določenem časovnem obdobju. Izračunamo jo lahko tudi s ponderirano sredino med različnimi višinami zaloge v nekem časovnem obdobju. Zadostuje pa, da jo izračunamo kot aritmetično sredino med najvišjo in najnižjo zalogo. Podatek o povprečni zalogi uporabljamo predvsem ob kontroli skladiščnih stroškov in za ugotavljanje koeficientov obračanja zalog. Opredeljena je z: z1 zn + z z ( n 1) + Z = 2 2 p (1.2) ( n 1) kjer pomeni: Z p povprečna zaloga n število obdobij z 1,2, n količina ali vrednost zaloge v posameznih obdobjih Stanje zalog posameznih vrst materialov opazujemo v začetku koledarskega leta ter konec vsakega meseca. Za 1.januar in 31.december upoštevamo polovično količino ali vrednost zalog, za vmesna opazovanja konec mesecev pa celotno količino ali vrednost zalog materiala. Če je povprečna zaloga izračunana vrednostno, mora biti tudi letna poraba materiala prikazana vrednostno, če pa je zaloga izračunana količinsko, mora biti tudi letna poraba materiala prikazana količinsko. S pomočjo podatkov o povprečnih zalogah lahko izračunamo koeficient obračanja zalog materiala v določenem obdobju z (Dernovšek 1984, 8): kjer pomeni: K koeficient obračanja zalog materiala Z p povprečna zaloga X letna poraba materiala K = Z p / X (1.3) Koeficient obračanja zalog nam pove, kolikokrat v letu se zaloga obrne. Višji kot je koeficient, hitreje se zaloga obrača, hitreje pride podjetje do denarja. 6. OPTIMALNA ZALOGA Optimalna količina zalog niha od signalne količine k varnostni količini zalog, pa do maksimalne zaloge. Optimalna zaloga ni statistična količina. To je gibanje zalog. Je tista količina, pri kateri dosežemo največjo ekonomičnost ob čim manjšem tveganju prodaje

12 11 oziroma proizvodnje. Pri določanju optimalne zaloge upoštevamo stroške skladiščenja; stroške, ki jih lahko povzročijo izpadi; stroške, ki se porabijo za plačilo zaloge, davke in stroške zavarovanja; stroške zaradi slabe odzivnosti in zastaranja ter drugo. Ti stroški z večanjem zaloge naraščajo, medtem ko stroški naročanja, stroški priprave, stroški materiala in stroški nezaloženosti s povečanjem zalog padajo (Lipar 2007, 7). Optimalna nabavljena količina je torej tista velikost naročila, pri kateri so skupni stroški naročanja in skladiščenja minimalni (Gluhodevov 1993, 8). Optimalna velikost zaloge je opredeljena z: Zo = (x n + R 1 ) (t n + R 2 ) (1.4) t n = št. delovnih dni/n (1.5) kjer pomeni: Zo optimalna zaloga x n načrtovana poraba materiala v časovni enoti (dan, teden, mesec, leto) R 1 količinsko ali vrednostno izražene rezerve (nenačrtovana poraba) R 2 časovno izražene rezerve (koeficient varnosti naročanja) t n čas med dvema naročiloma n število naročil v enem letu Na primer: Trgovina je odprta na leto 312 dni. Blago naročajo dvakrat tedensko. Iz tega sledi, da naročajo blago 104-krat (n): Blago trgovina naroča vsake 3 dni. n=2*52=104 t n =312/104= Zaloge glede na namen 1. ŠPEKULATIVNE ZALOGE Špekulativne zaloge služijo pokrivanju sezonskih sprememb povpraševanja oziroma pričakovanih sprememb cen ali pomanjkanju materialov (Tanko 2005, 5). Špekulativne zaloge se ustvarjajo zaradi pričakovanja sprememb v stroških ali cenah. Pri določanju velikosti teh zalog primerjamo stroške za vzdrževanje in ustvarjanje zalog z razliko vrednosti zalog, ki izvira iz sprememb v cenah ali stroških (Dernovšek 1984, 4). 2. ZALOGE V TRANZITU Zaloge v tranzitu nastajajo zaradi prevozov vhodnih materialov od dobaviteljev in končnih proizvodov do distributerjev oziroma kupcev (Tanko 2005, 5). Povprečno dnevno količino teh zalog lahko zmanjšamo samo tako, da skrajšamo transportni čas (Remenih 2002, 8). 3. CIKLIČNE ZALOGE Ciklične zaloge so potrebne zaradi zamika med trenutkom naročila in trenutkom dostave blaga. Zmanjšamo jih lahko tako, da naročamo blago bolj pogosto. Posledica tega pa je, da so višji stroški naročanja (Remenih 2002, 8).

13 12 4. SERIJSKE ZALOGE Serijske zaloge nastajajo v proizvodnem procesu kot posledica serijskega načina proizvodnje. Običajno se na določenem stroju obdela naenkrat celotna serija proizvodov, zato se pred obdelavo tvorijo serijske zaloge (Remenih 2002, 9). S pomočjo serijskih zalog podjetje zmanjšuje stroške poslovanja, saj nabavlja vhodne materiale v ekonomsko optimalnih količinah (Tanko 2005, 5). 5. RAZBREMENILNE ZALOGE Razbremenilne zaloge so zaloge, s katerimi je mogoče doseči največjo učinkovitost proizvodnega procesa in najnižje stroške proizvajanja (Tanko 2005, 5). Razbremenilnim zalogam pravimo tudi vmesne zaloge. To so torej zaloge proizvodov, ki se tvorijo med delovnimi mesti. Na delovnem mestu delo pogosto odstopa od predvidenega, zato se med delovnimi mesti uvedejo proizvodi, tako da čakanje na proizvod iz prejšnjega delovnega mesta ni nujno (Remenih 2002, 9). 6. SEZONSKE ZALOGE Sezonske zaloge so povezane s sezonskimi nihanji v povpraševanju. Zmogljivosti proizvodnje in povpraševanje niso usklajeni v posameznih obdobjih. Da lahko zagotovimo izdelek na trgu pravočasno, se poslužujemo usklajevanja povpraševanja in zmogljivosti proizvodnje (Lipar 2007, 7). 2.3 STROŠKI ZALOG Opredelitev stroškov zalog Določena višina zalog blagodejno vpliva na poslovanje podjetja, istočasno pa se je potrebno zavedati, da predstavljajo zaloge za podjetje stroške, saj so v zalogah vezana sredstva. Potrebno je dodati, da stroški ne nastajajo samo s tem, da zalogo imamo, temveč tudi, da nam stroške povzročajo aktivnosti, povezane z upravljanjem zalog (Waller 1999, 294). Avtorji, ki pišejo o stroških zalog delijo stroške v različne skupine. Tako na primer Rusjan (1997, 28) loči glede na obseg naslednje vrste stroškov: a) stroške, ki naraščajo s povečevanjem obsega zalog: stroški investiranega kapitala v zaloge; stroški skladiščenja; davki na premoženje in stroški zavarovanja premoženja; stroški povezani s kakovostjo; stroški planiranja in kontrole; ostali stroški (zastaranje, pokvarljivost, okvare, razsip, blaga na zalogi). b) stroške, ki padajo s povečevanjem obsega zalog: stroški naročanja; stroški priprave opreme;

14 13 nabavna cena blaga ali nabavni stroški blaga; stroški zaradi premalih zalog (prekinitev proizvodnje, slabši image pri kupcih, izgubljene prodaje). Po Waller-ju (1999, 294) delimo stroške v tri osnovne kategorije: 1. Stroški skladiščenja nastajajo v povezavi s držanjem zalog ter jih lahko delimo na: stroški financiranja zalog: stroški najetja posojila za nakup zalog, oportunitetni stroški, ki predstavljajo potencialen donos v primeru investiranja sredstev drugam stroški skladišča: davki na zemljišče, kjer ima podjetje skladišče, stroški najema ali nakupa skladišča, stroški skladišča (zavarovanja, energija, zaposleni). stroški držanja zalog: zavarovanje zalog pred krajo, požarom ali poškodbami, stroški nekurantnih zalog. 2. Stroški naročanja nastajajo ob izdaji naročila. Naročila so lahko interna ali eksterna in vsebujejo različne stroške, ki so ponavadi že povezana z osebnim dohodkom vpletenih zaposlenih: interna naročila se obravnavajo znotraj proizvodne enote med proizvodnimi centri; ob izdaji internega naročila nastanejo stroški: priprave proizvodnega naloga, priprave materiala in orodij, potrebnih za proizvodnjo, nastavitev strojev. eksterna naročila so potrebna, ko podjetje potrebuje proizvode ali storitve zunanjih dobaviteljev; v tem primeru ob izdaji nastanejo stroški: plačila nabavnega osebja, ki poskrbi za dogovor o naročilu, plačila finančnega osebja, ki poskrbi za plačilo računa, komunikacije med podjetjem in dobaviteljem, prejema in skladiščenja prejete dobave. 3. Stroški izčrpanja zalog nastanejo, ko podjetje nima na zalogi proizvodov, potrebnih za izpolnitev naročila. Stroški izčrpanja zalog lahko nastanejo v povezavi s pomanjkanjem končnih proizvodov oziroma v primeru pomanjkanja zalog znotraj proizvodnega procesa. Stroške izčrpanja je težko kvantificirati, saj nimajo neposrednega vpliva na poslovanje podjetja, temveč se izrazijo v poslovnem izidu posredno preko poslovnih rezultatov. Stroški izčrpanja končnih proizvodov: izgubljen promet na kupčevih naročilih, ki ne morejo biti izpolnjeni, izgubljeni kupci, ki so odšli h konkurentom. izgubljeno»dobro ime«podjetja, dodatni stroški, ki nastanejo zaradi potrebe po čim hitrejši izvedbi naročila (nadurno delo, direktni nakup pri drugih virih), dodatni transportni stroški. Stroški izčrpanja zalog znotraj proizvodnega procesa: stroški zaustavitve proizvodnje zaradi pomanjkanja vhodnih materialov, stroški neizkoriščenosti delovnih strojev in zaposlenih,

15 14 znižana morala zaposlenih, ki vpliva na produktivnost, dodatni stroški ponovnega zagona proizvodnje. Stroške, ki jih povzročajo zaloge, običajno razčlenimo v (Bastič 2003,9): stroške skladiščenja, stroške naročanja, stroške nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Skladiščni stroški vključujejo stroške, ki jih povzroča blago na zalogi. Med skladiščne stroške prištevamo: najemnine skladišča, stroške vzdrževanja, varovanja zaloge in zavarovanja, stroške poškodb na blagu, ki so nastale med skladiščenjem, stroške ravnanja z zalogami in oportunitetne stroške, ki jih povzročijo vezana finančna sredstva v zalogah. Običajno navajamo skladiščne stroške v denarnih enotah za količinsko enoto blaga, ki je na zalogi eno načrtovano obdobje. Letni stroški zalog znašajo od 20 do 25 odstotkov povprečne vrednosti zaloge. Če trgovec prejme blago isti dan, kot ga je naročil, in če je poraba blaga enakomerna, tedaj je povprečna zaloga odvisna od nabavljene količine in je enaka (1.6): kjer je q nabavljena količina blaga (Bastič 2003, 9). q 2 Stroški skladiščenja obsegajo fiksni in variabilni del. Potrebno je redno spremljanje višine zalog posameznih artiklov in ugotavljanje opravičenosti določene višine teh stroškov. Cilj skladiščne službe je minimiziranje skladiščnih stroškov in hkrati zagotavljanje nemotenega poslovanja proizvodnega in prodajnega oddelka. Po Carterju in Williamsonu (1996, 364) nastajajo skladiščni stroški v času držanja zalog v skladiščnih prostorih. Na sliki 2 je prikazan primer dveh trgovcev, ki vodita različno politiko zalog. Letno oba potrebujeta 6000 kosov izdelka X. Prvi trgovec nabavlja blago mesečno, torej mora vsak mesec naročiti 500 kosov, njegova povprečna zaloga pa znaša 250 kosov. Drugi trgovec pa nabavlja blago tedensko, torej mora vsak teden naročiti 115 kosov. Njegova povprečna zaloga pa znaša 57,5 kosov. Iz navedenega je razvidno, da ima drugi trgovec manjšo povprečno zalogo izdelkov in zato manjše skladiščne stroške od prvega. Ima pa večje stroške naročanja, ker mora blago naročiti večkrat (Bastič 2003, 10).

16 15 SLIKA 2: PRIMER NABAVNE POLITIKE DVEH TRGOVCEV (Vir: Bastič 2003, 11) Stroški naročanja Stroški naročanja vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga. Sem spadajo: stroški obrazcev, stroški fotokopij, telefonskih pogovor, stroški dela tistih zaposlenih, ki blago naročajo. Stroški naročanja so odvisni od števila nabav v načrtovanem obdobju in stroškov, ki nastanejo ob nabavi. So neodvisni od nabavljene količine. Stroškom naročanja so podobni stroški priprave stroja za novo operacijo. Ti nastanejo, kadar izdelka ne kupujemo, ampak ga proizvajamo v podjetju (Bastič 2003, 10). Stroški naročanja so torej fiksni ne glede na obseg naročila. Večje število artiklov v posameznem naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezen artikel, saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na večje število artiklov (Carter in Williamson 1996, 365). Velikost teh stroškov je pri optimalni količini naročila odvisna od števila naročil v določenem časovnem obdobju, pri čemer moramo upoštevati: administrativne stroške, odvisne od števila naročil v določenem časovnem obdobju, stroške lansiranja naročila dobavitelju,

17 16 stroške prevoza, stroške nakladanja in razkladanja ter obdelovanja naročila ob sprejemu Stroški nezadovoljenega povpraševanja Stroški nezadovoljenega povpraševanja so posledica premajhnih zalog, s katerimi bi lahko zadovoljili vse povpraševanje. Med te stroške prištevamo stroške izgubljenega dobička, ki bi ga podjetje lahko ustvarilo, če bi zadovoljilo celotno povpraševanje. Sem prištevamo tudi škodo zaradi zmanjšanja ugleda podjetja in posledično zmanjšanje bodočega povpraševanja po izdelkih tega podjetja. Poleg teh pa so z zalogami povezani tudi nefinančni učinki, ki vplivajo na konkurenčno sposobnost podjetja in jih ni mogoče meriti v denarnih enotah. Najpomembnejša sta čas, ki je potreben, da dobimo povratne informacije o kakovosti izdelkov in fleksibilnost. Z zmanjšanjem zalog zmanjšujemo čas, ki preteče med proizvodnjo in uporabo izdelka. S tem pa vplivamo na zmanjšanje časa, ki je potreben, da dobijo odgovorni ljudje v proizvodnji povratno informacijo o morebitni slabi kakovosti izdelkov. Zmanjšanje zalog pripomore k hitrejšemu odkrivanju in odpravljanju napak. S tem pa se zmanjšajo stroški odpada in ponovne predelave. Zmanjšanje zalog pa povečuje tudi fleksibilnost podjetja, saj velike zaloge podaljšujejo pričetek prodaje novih izdelkov (Bastič 2003, 10). Koeficient pretvarjanja zalog je določen s količnikom med vrednostjo letne prodane količine izdelkov in vrednostjo povprečne zaloge tega izdelka. Vrednost tega koeficienta nam pove, kolikokrat se v enem letu zaloge pretvorijo iz fizične v denarno obliko. Koeficient meri njihovo likvidnost. Večji kot je koeficient obračanja, manj finančnih sredstev je potrebnih za financiranje zalog (prav tam, 12). 2.4 ANALIZA ABC ABC analiza se uporablja za izbiro najprimernejše politike zalog za posamezne izdelke ali skupine izdelkov. Temelji na načelu, da je potrebno največ pozornosti posvetiti najpomembnejšim zalogam. Odločilni kriteriji pri določanju pomembnosti zalog so vrednost izdelka na zalogi, dobavni rok ter posledice, ki jih povzroči premajhna zaloga. Po pravilu»80-20«iz katerega izhaja analiza, odpade 80% celotne vrednosti zalog na 20% izdelkov. Izdelki na zalogi se tako razvrstijo v tri skupine: A, B in C (Bastič 2003, 13). Najpomembnejšo skupino A tvori 15-20% izdelkov, ki predstavljajo 75-80% vrednosti vseh zalog, skupino B pa 30-40% izdelkov, ki predstavljajo približno 15% celotne vrednosti zalog. Ostali izdelki spadajo v skupino C, ki predstavlja 5-10% vrednosti vseh zalog. Takšna razvrstitev pomaga določiti tiste zaloge, ki jim je potrebno posvetiti posebno pozornost, saj so zmanjšanja ali povečanja stroškov zalog tu največja (prav tam, 13). Za lažje razumevanje razvrščanja zalog v skupine A, B in C podajam naslednji primer.

18 17 TABELA 1: PRIMER RAZVRŠČANJA ZALOG V SKUPINE A, B IN C PO ABC METODI IZDE- LEK LETNO POVPRAŠ E-VANJE CENA PRIHODK I PRIHODK I V % KUMUL. PRIH.V % ,91 48,91 A ,34 78,25 A ,52 84,77 B ,22 89,99 B ,26 93,25 B ,96 95,21 C ,69 96,90 C ,63 98,53 C ,14 99,67 C ,33 100,00 C (Vir: Bastič 2003, 14) SKU- PINA Če hoče podjetje določiti optimalno nabavljeno količino, mora obdelati veliko število podatkov za vsako vrsto materiala. Zato so lahko stroški zbiranja podatkov večji od prihodkov. Iz tega razloga je zelo priporočljiva uporaba ABC metode, ki se lahko uporabi na mnogih področjih. Dobavitelje lahko analiziramo tako, da jih razvrstimo v več skupin: v skupino A uvrstimo dobavitelje tistih materialov, brez katerih bi se proizvodnja ustavila, v skupino B uvrstimo dobavitelje tistih materialov, brez katerih bi se proizvodnja lahko ustavila, vendar pa je te materiale možno naročiti tudi pri drugem dobavitelju, v skupino C pa uvrstimo dobavitelje tistih materialov, ki ne ogrožajo nemotenega poteka proizvodnje. Zelo pomembna je analiza materialov glede na njihovo sorazmerno udeležbo v proizvodnem procesu. Najpogosteje imamo naslednje skupine: v skupino A spadajo materiali, ki količinsko pomenijo le majhen delež od skupnega obsega vseh materialov, po vrednosti pa pomenijo zelo velik del; tej skupini moramo posvetiti največ pozornosti in za izračun uporabiti optimizacijske modele; materiale te skupine naročamo pogosto in v majhnih količinah, v skupino B razvrstimo materiale, ki pomenijo po količini in po velikosti srednje velik del; tej skupini posvečamo manj pozornosti kot prejšnji, v skupino C pa razvrstimo materiale, ki pomenijo po količini velik delež, po vrednosti pa majhnega od celotne vrednosti vseh materialov; naročanje materialov iz te skupine je bolj redko, ponavadi celo le enkrat letno. Pravilen postopek za razvrščanje posameznih materialov v posamezne skupine je: 1) določimo kriterij razvrščanja, 2) materiale iste vrste razvrstimo po vrednosti,

19 18 3) za vsako kumulativno vsoto izračunamo strukturni delež v odstotku za vrednost in število pojmov, 4) narišemo diagram, 5) odredimo skupine A, B in C, 6) določimo metode in tehnike za zbiranje in obdelavo podatkov o obravnavanih materialih. Da opravljena analiza prinese resnične koristi, morajo biti pri uporabi ABC metode izpolnjeni naslednji osnovni pogoji: potrebno je popolno obvladanje osnovnih postopkov ABC metode, za samo uvajanje metode je koristno narediti enostaven primer za razlago, sami metodi je potrebno informirati izvajalce metode in uporabnike njenih rezultatov, ABC metodo je potrebno uvajati postopno, vpeljano metodo je potrebno stalno spremljati in se prilagajati nastalim spremembam, treba je imeti stalen pregled in kontrolo nad izvajanjem metode. ABC metoda je precej enostavna, vendar lahko pride kljub temu do napak: ker se razdelitev po vrednosti upošteva običajno kot edini kriterij, čeprav bi bili lahko pomembni kriteriji tudi kritičnost nabavljanja domačih in tujih materialov, nemoten potek proizvodnje in potrošnje, skladiščni prostor,, ker je razdelitev na tri skupine lahko pomanjkljiva; v nekaterih primerih bi bila potrebna razdelitev v več skupin, ker imamo različne materiale, ki se naročajo na podlagi različnih modelov in pod različnimi pogoji; materiale lahko razvrščamo na osnovi enega ali več kriterijev, katerih pomembnost se lahko medsebojno razlikuje, zato njihovo razvrščanje po ABC metodi ni vedno enostavno; v takem primeru razvrstimo material po vsakem kriteriju v skupino A, B ali C, v skupnem seštevku kriterijev pa material razvrstimo v tisto skupino, v kateri se je najpogosteje pojavljal (Dernovšek 1984, 13). ABC analiza je zasnovana na tako imenovanem Paretovem principu, ki trdi, da obstajajo kritične zaloge, ki predstavljajo majhen odstotek v porabi, vendar velik odstotek v vrednosti. Da bi ABC metodo lažje razumeli, si lahko pomagamo z grafom, ki prikazuje letne stroške in letno porabo proizvodov, ki so razvrščeni v različne skupine (Heizer in Render 2001, 475).

20 19 SLIKA 3: GRAFIČNI PRIKAZ ABC ANALIZE Razvrstitev izdelkov na skupine A, B in C glede na % letnih stroškov in % letne porabe Vrednost v % A B C Skupine izdelkov % letnih stroškov % letne porabe Prirejeno po Heizer in Render (2001, 476).

21 20 3 OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE Pri optimizacijskih modelih moramo ločiti med odvisnimi in neodvisnimi zalogami. Modele za odvisne zaloge bom predstavila malo kasneje. Sedaj se bom osredotočila na modele za neodvisne zaloge pri znanem povpraševanju. Ti modeli so: osnovni model zalog ter modela zalog pri količinskih popustih in postopnih dobavah. Navedeni modeli odgovorijo na dve bistveni vprašanji, in sicer kdaj in koliko naročiti. Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončanih proizvodih s strani subjektov izven podjetja, je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje. Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja, ga ni mogoče točno določiti, temveč ga moramo predvidevati. Med zaloge, povezane z neodvisnim povpraševanjem, spadajo zaloge dokončane proizvodnje in rezervni deli, pa tudi komponente, ki se prodajajo na trgu (Rusjan 1999, 135). Natančnost planiranja povpraševanja je zelo pomembne dejavnik višine zalog. Zato je pomembno, da v model zalog pri neodvisnem povpraševanju vključimo čim boljše predvidevanje povpraševanja. Da lahko predvidimo povpraševanje, je potrebno ugotoviti ali je le-to (Rusjan 1999, 141): deterministično oziroma znano z gotovostjo, stohastično oziroma negotovo. Na podlagi tega, s kakšnim povpraševanje se podjetje sooča, izberemo ustrezen model določanja zalog. 3.1 OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE PRI GOTOVEM POVPRAŠEVANJU Osnovni model zalog Izvirno ime tega modela je»economic order quantity model«ali krajše EOQ. To je eden izmed najstarejših in najpogosteje uporabljanih modelov pri določanju optimalne količine naročanja (Heizer in Render 2001, 481). S tem modelom določimo tisto nabavljeno količino izdelka pri vsakokratnem naročilu, pri kateri so stroški skladiščenja in naročanja najmanjši. Navedeni model lahko uporabimo ob upoštevanju naslednjih predpostavk: poraba izdelka je enakomerna in poznana z gotovostjo, naročeno količino izdelka dobimo takoj, zaradi znane in enakomerne porabe nastanejo le stroški skladiščenja, ki so sorazmerni s količino blaga na zalogi in stroški naročanja, ki so sorazmerni s številom nabav (Bastič 2003, 15), časovni razmik med trenutkom naročanja in trenutkom dobave je znan in konstanten,

22 21 količinski popusti niso mogoči, pomanjkanju zalog se je možno popolnoma izogniti, če so naročila izvedena v pravem trenutku (Heizer in Render 2001, 481), zaloge morajo biti sestavljene samo iz enega materiala, blago ne sme biti pokvarljivo, podjetja naročajo izdelek izven podjetja (Shogan 1988, 635). Pri teh predpostavkah so letni skladiščni stroški opredeljeni z: s s = c 2 q = ic 2 q (1.7) kjer je: s s letni skladiščni stroški, c letni stroški skladiščenja enote izdelka, q nabavljena količina izdelka, 100i letni stroški skladiščenja, izraženi v odstotku od vrednosti izdelka na zalogi, C cena enote izdelka na zalogi. Letni stroški naročanja so: s n = dn = d q Q (1.8) kjer je: s n letni stroški naročanja, d stroški naročila, n število naročil v enem letu, Q letna potrebna količina izdelka, q nabavljena količina izdelka. Celotni letni stroški zalog so enaki vsoti letnih stroškov skladiščenja in naročanja: cq dq icq dq s = s s + s n = + = + 2 q 2 q (1.9) Pomen simbolov v enačbi (1.9) je pojasnjen pri enačbi (1.7) in (1.8). Cilj podjetja je poiskati tisto količino nabavljenega izdelka q, pri kateri so celotni stroški s minimalni. Optimalno nabavljeno količino q* dobimo, če prvi odvod funkcije celotnih letnih stroškov zalog izenačimo z nič in rešimo dobljeno enačbo. Dobimo: q* = 2dQ c = 2dQ ic (1.10) n* = Q q * (1.11)

23 22 Z n* je izraženo optimalno povprečno število nabav izdelka v enem letu (Bastič 2003, 15). Slika 4 prikazuje porabo zalog in ponovno naročanje materiala v poslovni organizaciji. Na abscisni osi je prikazan čas, na ordinatni pa obseg zalog. Količino naročenega materiala in hkrati največjo možno količino zalog predstavlja q. Čas med t n in t p je dobavni rok. Vodoravna črtkana premica prikazuje povprečno razpoložljivo zalogo, ki jo izračunamo kot q/2. Ko pride zaloga na to raven, lahko podjetje sproži novo naročilo. V tem primeru se točka q/2 imenuje točka ponovnega naročanja. To se zgodi v trenutku naročila (t n ), medtem ko podjetje prejme naročeno količino v trenutku prispetja (t p ). Ko prispe naročeni material, se stanje zalog premakne na q. Druga možnost, ki jo ima podjetje, je, da še ne naroči virov takoj, ko pade zaloga na raven q/2. Zaloge črpajo še naprej, vendar material naročijo prej, preden bi ga zmanjkalo. Takšno politiko lahko izberejo podjetja, ki imajo zelo dobre dobavitelje in je možno predvideti dobavni rok (Remenih 2002, 25). SLIKA 4: PORABA ZALOG IN PONOVNO NAROČANJE GLEDE NA ČAS Obseg zalog Dobavni rok q q 2 0 t n t p Čas Povzeto po Heizer in Render (2001, 481) ter Russell in Taylor (1998, 578). Dejstvo, da je točka t n pri povprečni zalogi, je zgolj naključje. Točka t n bi lahko bila tudi kjerkoli med 0 in t p. Kje ta točka leži, je odvisno od tega, kolikšen je čas dobave blaga. Slika 5 prikazuje celotne letne stroške zalog v odvisnosti od naročene količine. Krivulja X je krivulja celotnih letnih stroškov zalog, krivulja Y prikazuje letne stroške skladiščenja, krivulja Z pa letne stroške naročanja. Celotni stroški so najmanjši (s min ), če podjetje naroči q* enot izdelka. Če se naročena količina veča ali manjša, celotni stroški naraščajo. Če se naročena količina veča, se letni stroški naročanja manjšajo, naraščajo pa letni stroški skladiščenja. Če pa se naročena količina manjša, pa naraščajo letni stroški naročanja in padajo letni stroški skladiščenja (Remenih 2002, 25). Model EOQ kaže, da je za primere, ko veljajo opisane predpostavke, točka optimalne količine naročila tam, kjer so letni stroški naročanja enaki letnim stroškom skladiščenja (Heizer in Render 2001, 481).

24 23 SLIKA 5: CELOTNI STROŠKI V ODVISNOSTI OD KOLIČINE NAROČANJA Letni stroški X Y s min Z Povzeto po Heizer in Render (2001, 482). q* Količina naročila Modela zalog pri količinskem popustu in modela zalog pri postopnih dobavah na tem mestu ne bom opisovala, ker le to ni cilj mojega diplomskega seminarja. V teoretičnem delu bom namreč opisala zgolj tisto, kar bom lahko prikazala tudi na praktičnem primeru. 3.2 OPTIMIZACIJSKI MODELI ZA NEODVISNE ZALOGE PRI NEGOTOVEM POVPRAŠEVANJU V praksi se povpraševanje običajno spreminja iz dneva v dan in dobavitelji lahko podjetju dobavijo naročeno blago po dogovorjenem roku. Če upoštevamo predpostavko, da sta tako povpraševanje kot čas dobave negotova, pravimo da sta stohastična. Poznamo več primerov: negotovo povpraševanje in determinističen čas dobave: Recimo, da se dnevno povpraševanje spreminja, medtem ko je čas dobave vedno enak. V tem primeru gre za stohastičen način vodenja zalog. deterministično povpraševanje in negotov čas dobave: Vzemimo, da je dnevno povpraševanje vedno enako, čas dobave pa se spreminja. Tudi tukaj gre za stohastičen ali negotov način vodenja zalog. negotovo povpraševanje in negotov čas dobave: Dnevno povpraševanje se spreminja, prav tako se spreminja čas dobave. Zopet govorimo o stohastičnem vodenju zalog, samo da je sedaj interval vrednosti, ki jih lahko zavzame dnevno povpraševanje, še obsežnejši (Shogan 1988, 676). Pri določanju optimalne nabavljene količine pri vsakokratnem naročilu z osnovnim modelom zalog smo predpostavili znano in enakomerno porabo oziroma povpraševanje po izdelku. Pomembna značilnost povpraševanja po končnih izdelkih je negotovost, ki

25 24 onemogoča zanesljivo napoved povpraševanja. Pred negotovostjo se podjetja zavarujejo z varnostno zalogo, ki jim omogoča zadovoljevanje tistega povpraševanja, ki presega povprečno povpraševanje. Od stopnje zadovoljevanja negotovega povpraševanja pa je odvisna velikost varnostne zaloge. Stopnja zadovoljevanja negotovega povpraševanja je običajno določena z verjetnostjo, s katero želimo zadovoljiti povpraševanje med dobavnim rokom (Bastič 2003, 22). Za vodenje politike zalog pri negotovem povpraševanju najpogosteje uporabljamo dva pristopa: izdelek naročimo, ko se njegova zaloga zmanjša na vnaprej določeno količino, ki jo bomo imenovali signalna zaloga, izdelek naročamo v enakomernih časovnih presledkih. Signalna zaloga je najpomembnejši parameter pri vodenju politike zalog po prvem pristopu, saj določa trenutek, ko mora podjetje ponovno naročiti izdelek. Zaradi neenakomerne dejanske porabe ali povpraševanja so časovna obdobja med posameznimi naročili praviloma različna, nabavljena količina pa se ne spreminja. Ta sistem vodenja zalog in naročanja zahteva neprestano nadziranje zalog. Ta mora biti takšna, da omogoča zadovoljitev povprečnega in dela povečanega povpraševanja med dobavnim rokom. Le-ta je določen s stopnjo želenega zadovoljevanja povpraševanja med dobavnim rokom. Signalna zaloga je pri predpostavki, da je povpraševanje ali poraba normalno porazdeljena slučajna spremenljivka, enaka: R = Q D + zσ D (1.12) kjer je: R signalna zaloga, Q D povprečno povpraševanje oziroma poraba med dobavnim rokom, z število standardnih odklonov, določeno s predpisano verjetnostjo zadovoljevanja povpraševanja, σ D standardni odklon povpraševanja med dobavnim rokom. Običajno poznamo standardni odklon povpraševanja na časovno enoto, ki je najpogosteje dan. Standardni odklon povpraševanja med dobavnim rokom, ki je daljši od enega dneva, pa je enak: kjer je: σ d standardni odklon dnevnega povpraševanja, D dobavni rok, izražen v dnevih (Bastič 2003, 23) σ D = σ d D (1.13) Na sliki 6 je predpostavljeno, da se čas dobave ne spreminja in je torej konstanten, poraba v podjetju pa je neenakomerna. Podaljšanje časa dobave ne spremeni varnostne zaloge, ampak zmanjša verjetnost zadovoljevanja povpraševanja (Vonderembse in White 1996, 619).

26 25 SLIKA 6: ČAS DOBAVE IN PORABA Raven zalog Signalna zaloga Varnostna zaloga 0 Čas Čas dobave Prirejeno po Vonderembse in White (1996, 622). Drugi sistem je primeren za podjetja, ki se odločijo, da bodo zaloge pregledala po preteku vnaprej določenega časovnega obdobja in takrat naročila takšno količino izdelkov, ki je enaka razliki med ciljno zalogo in zalogo ob pregledu. Ta pristop ne zahteva neprestanega nadzora stanja zalog, zato so manjši stroški nadzora, sočasno pa se povečajo varnostne zaloge. Čas, v katerem bi lahko prišlo do tega, da podjetje ne more zadovoljiti povpraševanja, se namreč podaljša. Zaradi neenakomernega povpraševanja se nabavljena količina spreminja pri vsakokratnem naročilu. Ta je ob predpostavki, da je povpraševanje normalno porazdeljena slučajna spremenljivka, odvisna od ciljne zaloge in količine izdelka na zalogi ob pregledu. Ciljna zaloga je opredeljena z: T = Q P+D + zσ P+D (1.14) Zato je potrebno ob vsakem pregledu zaloge naročiti količino, ki je enaka: q* = T A (1.15) kjer je: T ciljna zaloga, Q P+D povprečno povpraševanje v času med dvema pregledoma zalog in v času dobave naročene količine, z število standardnih odklonov, določeno z verjetnostjo zadovoljevanja potreb, σ P+D standardni odklon povpraševanja v času med dvema pregledoma zalog in v času dobave naročene količine, q* - nabavljena količina izdelka po pregledu stanja zalog, A količina izdelka na zalogi ob pregledu. Standardni odklon povpraševanja v času med dvema pregledoma zalog in med dobavnim rokom je enak:

27 26 σ P+D = σ d P + D (1.16) σ d standardni odklon dnevnega povpraševanja, P+D čas med dvema pregledoma zalog, povečan še za dobavni rok, ki mora biti izražen v dnevih (Bastič 2003,25). Stohastično povpraševanje je nepredvidljivo in ga težko napovemo vnaprej. Ko naročamo izdelke za eno obdobje, ne dvomimo več, kdaj naročiti, ampak samo koliko naročiti. Izdelkov ne moremo hraniti do naslednjega obdobja zaradi njihove pokvarljivosti ali zastarelosti. Primeri takšnega naročanja so: naročanje časopisov, božičnih okraskov, števila obrokov v menzi, oblačil za prihajajočo sezono, velikonočnih okraskov,. Točnega povpraševanja torej ne poznamo, zato si pomagamo z normalno porazdelitvijo, ki je določena s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom povpraševanja. Količina naročila je odvisna od optimalne ravni storitve, ki jo želimo doseči (Tilinger, 2003, 15). Nadzor zalog je ne glede na način nadzora možno izvajati na dva različna načina, in sicer: (s, Q) sistem: Ta sistem vključuje nenehni nadzor zalog. Naročena količina je vedno enaka in izvedena v trenutku, ko pade raven zalog na signalno zalogo. (R, S) sistem: Sistem je znan tudi pod imenom sistem ponovnega polnjenja skladišč in je uporaben predvsem za podjetja, ki nimajo računalniške podpore pri nadzoru zalog. Zaloge so nadzorovane periodično in naročena je tolikšna količina, da se njihova raven dvigne na ciljno zalogo (Siver in Peterson 1998, 254). 3.3 POLITIKA NAROČANJA ZA ZADOVOLJEVANJE NEGOTOVEGA SEZONSKEGA POVPRAŠEVANJA Politika naročanja in politika zalog postaneta še zahtevnejši, če je povpraševanje sezonsko in se zaradi tega cena izdelka ob koncu sezone občutno zmanjša. Podjetja si pri reševanju tega problema lahko pomagajo z matriko dobička in predpostavko, da je povpraševanje diskretno porazdeljena slučajna spremenljivka. V matriki so v stolpcih prikazane različne možne količine povpraševanja, v vrsticah pa različne možne nabavljene količine. Vrednost v polju (i,j) je enaka dobičku, ki bi ga podjetje ustvarilo, če bi se uresničilo povpraševanje, določeno v j-tem stolpcu, ko je podjetje naročilo količino blaga, določeno v i-ti vrstici te iste matrike. Dobiček v polju (i,j) je določen z: P ij = { Pq i če je q i Q j } { PQj L( q Qj) če je q i i Q j } (1.17) kjer je: P ij ustvarjeni dobiček, če je naročeno q i enot izdelka ob povpraševanju Q j enot, P dobiček na enoto prodanega izdelka v sezoni, q i i-ta možna nabavljena količina izdelka, i = 1,2,.,n, Qj j-to možno povpraševanje, j = 1,2,..,m, L izguba na enoto neprodanega izdelka v sezoni.

28 27 Pri odločanju o optimalni politiki naročanja sezonskega izdelka si pomagamo s podatkom o pričakovanem dobičku za vsako možno naročeno količino izdelka. Ta je določen z:: m EP(q i ) = j = 1 p j P ij (1.18) kjer je: EP(q i ) pričakovani dobiček za naročilo q i enot izdelka, p j verjetnost, da bo povpraševanje enako Q j enotam izdelka, P ij ustvarjeni dobiček, če je naročeno q i enot izdelka ob povpraševanju Q j enot (Bastič 2003, 27).

29 28 4 OPTIMIZACIJA ZALOG V PROUČEVANEM TRGOVSKEM PODJETJU 4.1 PREDSTAVITEV PROUČEVANEGA PODJETJA Leta 1949 je bilo ustanovljeno podjetje na debelo»živila Ljubljana«, predhodnik družbe Poslovni sistem Mercator, d.d.. Leto 1953 pomeni začetek delovanja družbe z imenom Mercator, kot trgovsko podjetje na debelo s sedežem v Ljubljani. Od leta 1953 do leta 1990 je temeljna značilnost Mercatorjevega razvoja interesno povezovanje manjših lokalnih trgovskih, industrijskih, kmetijskih, gostinskih in storitvenih podjetij, pri čemer so vsa podjetja ohranila pravno samostojnost. Leta 1990 nastopi kapitalska povezava družbe s hčerinskimi družbami začne se koncernska organiziranost in uveljavitev imena Poslovni sistem Mercator. Nato se leta 1993 začne privatizacija z javno prodajo delnic. Ta privatizacija se zaključi dve leti kasneje. Leto 1997 je prelomno leto v poslovanju družbe, saj je postala ena najuspešnejših trgovskih družb na področju nekdanje Jugoslavije. Družba Poslovni sistem Mercator, d.d., ki je še do leta 1997 poslovala z izgubo in bila brez prave vizije, je oktobra 1997 dobila novo upravo s predsednikom Zoranom Jankovićem na čelu, ki je ob svojem nastopu sprejela ambiciozen strateški razvojni načrt. Obdobje so zaznamovali procesi notranjega prestrukturiranja in procesi, potrebni za integracijo slovenske živilske in preostale trgovine, kar je zahtevalo ekonomičnost in poslovno učinkovitost, odločen nastop na trgu ter pospešen razvoj maloprodajne mreže in tržnih aktivnosti. Stekli so procesi intenzivnega kapitalskega povezovanja in prevzemi trgovskih družb, predvsem v Sloveniji, začel pa se je tudi vstop na tuje trge. Leta 2005 je bila sprejeta sprememba zakona o trgovini glede nedeljskega in prazničnega obratovalnega časa prodajaln ter prihod tuje diskontne verige na slovenski trg, s čimer se je še dodatno povečala konkurenčnost na trgu. V tem letu je prišlo tudi do večje spremembe v lastniški strukturi, menjave nadzornega sveta ter do imenovanja nove uprave. Vodja uprave je po novem g. Žiga Debeljak. Leto kasneje postane Mercator z izvedbo strateške povezave v Srbiji, drugi največji trgovec na tem območju. Aprila 2007 predstavijo turistično ponudbo M holidays, s katero v povezavi s svojo ponudbo omogoča kupcem prilagojene in ugodnejše turistične aranžmaje. Leto 2008 je bilo z vidika okoliščin poslovanja težavno, saj sta ga zaznamovala visoka inflacija v prvi polovici leta ter razmere globalne finančne krize v drugi polovici leta. Vse to je imelo negativen vpliv na obseg in strukturo potrošnje, kot tudi na marže, poslovne stroške in stroške financiranja. Kljub temu so čisti prihodki iz prodaje Skupine Mercator v letu zrasli. To leto je bilo tudi leto rekordnih investicij (Mercator 2007, splet). Skupina Mercator je ena od največjih in najuspešnejših trgovskih verig v jugovzhodni Evropi, vodilna trgovska veriga v Sloveniji ter čedalje bolj uveljavljena veriga na trgih Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. V zadnjih letih so nadaljevali s širitvijo na jugovzhodnih trgih, leta 2005 so vstopili na trg Makedonije, leta 2007 v Črno Goro ter na začetku tega leta v Bolgarijo. To so hitro rastoči trgi, na katerih gradijo predvsem večje nakupovalne centre v glavnih mestih in regijskih središčih z največjim potencialom zaradi števila prebivalcev in kupne moči. Na ta način želijo v čim krajšem času pridobiti pomemben tržni delež in na vsakem trgu postati prvi ali drugi največji trgovec z market programom (Mercator 2007, splet).

30 29 Skupina Mercator je sestavljena iz trgovskih družb doma, trgovskih družb v tujini in netrgovskih družb. Trgovska družba doma je Mercator, d.d.. Trgovske družbe v tujini so: Mercator-H, d.o.o., Mercator-S, d.o.o., M-Rodić, d.o.o., Mercator-BH, d.o.o., Mercator- Mex, d.o.o., Mercator-Makedonija, d.o.o. in M-BL, d.o.o.. Netrgovske družbe pa so: Belpana, d.o.o., Eta, d.d., Mercator-Emba, d.d., Mercator-Optima, d.o.o., Interier, d.o.o. in Mercator IP, d.o.o.. STRATEGIJA POSLOVANJA SKUPINE MERCATOR Strateške usmeritve Skupine Mercator za srednjeročno obdobje je potrdil Nadzorni svet na seji Vizija Biti vodilna trgovska veriga z živili in izdelki za dnevno rabo v gospodinjstvu (market program) v Jugovzhodni Evropi. Poslanstvo Z njihovim poslovnim delovanjem ustvarjajo: koristi za potrošnike z odličnimi trgovskimi storitvami, visoko kakovostjo blaga in s konkurenčnimi cenami; koristi za zaposlene z zagotavljanjem varnega in prijetnega delovnega okolja ter z možnostjo osebnega in strokovnega razvoja; koristi za dobavitelje s sodelovanjem pri razvoju kakovostnih in izvirnih izdelkov ter z zagotavljanjem možnosti rasti v Sloveniji in na drugih trgih; koristi za lastnike z zagotavljanjem dobičkonosne rasti poslovanja, s povečevanjem poslovne učinkovitosti in povečevanjem tržne vrednosti podjetja; koristi za širše okolje z odgovornim odnosom do naravnega in družbenega okolja ter s spoštovanjem poslovne etike in družbenih vrednot na vseh področjih delovanja. Vrednote Vrednote korporacijske kulture, ki se v podjetju odražajo so: močno timsko delo, odkritost v odnosih, spodbujanje ustvarjalnosti, motiviranje sodelavcev, dosledno izobraževanje doma in v tujini, stalen prenos znanja, zagotavljanje osebne rasti in razvoja, izjemna konkurenčnost kadrov, konkurenčnost kot temelj vsakega partnerstva, dostopnost do ključnih informacij, doslednost in poštenost, usposabljanje ključnih kadrov za prevzem mednarodnih nalog in razumevanje različnosti in prilagajanje lokalnemu okolju. Strateške usmeritve Skupine Mercator so biti največji trgovec v Sloveniji, vodilni trgovec na sosednjih trgih JV Evrope, vstop na druge trge JV Evrope, razvoj nemarket programov in dobičkonosno poslovanje. Strateški cilji so postavljeni na podlagi Srednjeročnega gospodarskega načrta Skupine Mercator za obdobje in so: rast čistih prihodkov trgovske dejavnosti, ciljni tržni deleži, naložbe in viri financiranja naložb ter poslovna uspešnost in učinkovitost.

31 30 ORGANIZACIJSKA IN LASTNIŠKA STRUKTURA (Vir: Mercator 2009, splet) SLIKA 7: LASTNIŠKA STRUKTURA NA DAN TABELA 2:ORGANIZACIJSKA STRUKTURA POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d., Predsednik uprave mag. Žiga Debeljak KABINET UPRAVE ORGANIZACIJA IN MALOPRODAJA, KAKOVOST, TRŽENJE VELEPRODAJA, RAZVOJ IN INFORMATIKA, KADRI, PRAVNE IN INTERNA INVESTICIJE FINANCE, IN SPLOŠNE NABAVA PROIZVODNJA KONTROLING IN ZADEVE, IN LOGISTIKA RAČUNOVODSTVO UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI Podpora Podpora Investicije in Informacijske Organizacija trženju operativni dejavnosti razvoj tehnologije kakovost in varstvo Odnosti z Market program Mednarodni Finance okolja javnostmi MP Tehnika razvoj Kontroling in interna Kadri Dopolnilne MP Intersport revizija Pravne zadeve trgovske MP Tekstil Računovodstvo Upravljanje z storitve MP Hura! nepremičninami Marketing diskonti Splošne zadeve Razvoj MP Gostinstvo Nabava prodajnih MP Franšize netrgovskega blaga formatov Veleprodaja in storitev Market Logistika Tehnika Proizvodnja Intersport Tekstil Potovalne storitve

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG

ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika ZMANJŠEVANJE IN OBVLADOVANJE ZALOG Kandidatka: Mojca Tehovnik Mentor: mag. Dragan Marić, univ. dipl. inž. tehnol. prom.

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA TRGA NEPREMIČNIN V SREDIŠČU LJUBLJANE Ljubljana, februar 2003 MATEJA ŠTEFANČIČ IZJAVA Študentka Mateja Štefančič izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATIC STRMOLE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATIC STRMOLE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATIC STRMOLE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URAVNAVANJE ZALOG V OSKRBOVALNI VERIGI KEMIČNEGA PODJETJA HELIOS DOMŽALE d.

More information

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Uroš NEDELJKO REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14 DIPLOMSKO

More information

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE

PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE VERIGE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Management informacijskih sistemov Smer: Anza in načrtovanje informacijskih sistemov PODPORA ODLOČANJU PRI UPRAVLJANJU PROCESOV OSKRBOVALNE

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

SKLADIŠČENJE KONČNIH IZDELKOV PIVOVARNE LAŠKO D.D. OB PODPORI SAP

SKLADIŠČENJE KONČNIH IZDELKOV PIVOVARNE LAŠKO D.D. OB PODPORI SAP UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Rok Remic SKLADIŠČENJE KONČNIH IZDELKOV PIVOVARNE LAŠKO D.D. OB PODPORI SAP diplomsko delo Celje, februar 2011 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Rok

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VANJA KASTELIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POZICIONIRANJE TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK PODJETJA MERCATOR Ljubljana, december

More information

ZAGOTAVLJANJE KVANTITATIVNE USTREZNOSTI POŠILJK BLAGA

ZAGOTAVLJANJE KVANTITATIVNE USTREZNOSTI POŠILJK BLAGA B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inţenirstvo Modul: Poslovna logistika ZAGOTAVLJANJE KVANTITATIVNE USTREZNOSTI POŠILJK BLAGA Mentor: mag. Dragan Marić, univ. dipl. inţ. tehnol. prom. Lektorica:

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D. Študent: Darko Jerenec Številka indeksa:81550823 Redni študij Program: visokošolski strokovni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV POSLOVANJA KRKE NA VREDNOST NJENE DELNICE Ljubljana, september 2010 MATEJ PUSTOVRH IZJAVA Študent Matej Pustovrh izjavljam, da sem avtor tega

More information

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira)

Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti. za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) PRILOGA XII: obrazec RP-O REKAPITULACIJSKO POROČILO Zbirno poročilo za dobave blaga in storitev v druge države članice Skupnosti za obdobje poročanja od do: leto: mesec: (obvezna izbira) Identifikacijska

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SISTEM KAKOVOSTI ZA MALA PODJETJA Mentor: izr. prof. dr. Janez Marolt Kandidatka: Martina Smolnikar Kranj, december 2007 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I. Ljubljana, julij 2007 SILVO KASTELIC IZJAVA Študent Silvo Kastelic izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU Ljubljana, junij 2016 VESNA PESTOTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Vesna Pestotnik,

More information

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU

UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVELJAVITEV ZNAMKE PEAK PERFORMANCE NA SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM TRGU Ljubljana, september 2010 GAŠPER GOBEC IZJAVA Študent GAŠPER GOBEC izjavljam,

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN URBANČNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OGLAŠEVANJE NA MEDORGANIZACIJSKIH TRGIH na primerih slovenskih proizvodnih

More information

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE Ljubljana, junij 2003 BLAŽ KONIČ IZJAVA Študent BLAŽ KONIČ izjavljam,

More information

RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE

RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZLIKE MED KUPCI TRGOVSKIH IN PROIZVAJALČEVIH BLAGOVNIH ZNAMK KAVE Ljubljana, junij 2006 ŠPELA TURJAN IZJAVA Študentka Špela Turjan izjavljam, da

More information

RAČUNOVODSKI VIDIK POSLOVNIH ZDRUŽEVANJ

RAČUNOVODSKI VIDIK POSLOVNIH ZDRUŽEVANJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAČUNOVODSKI VIDIK POSLOVNIH ZDRUŽEVANJ Ljubljana, december 2002 CIRILA KOVAČIČ IZJAVA Študentka izjavljam, da sem avtorica tega magistrskega dela,

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MILAN SAJOVIC

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MILAN SAJOVIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MILAN SAJOVIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIHODKOVNI MENEDŽMENT NA PRIMERU GRAND HOTELA UNION, D. D. Ljubljana, julij

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Priloga X: Obrazec DDV-O

Priloga X: Obrazec DDV-O NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAČUNA DDV To navodilo pojasnjuje, kako davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izpolnjuje obračun DDV v elektronski obliki na sistemu edavki. Pravna podlaga za navodilo

More information

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE

SMERNICE EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE SMERNICE ZA EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV NA VAROVANIH OBMOČJIH NARAVE Izvajalec: Investitor: Meritum, d.o.o. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Verovškova 60, Dunajska cesta 22

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

Namakanje koruze in sejanega travinja

Namakanje koruze in sejanega travinja 1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?

More information

TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS

TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV PODJETIJ KRKA IN NOVARTIS Kandidatka: Maja Mavrič Študentka rednega študija Številka

More information

NABAVNIK.SI št. 4 / 2014 stran 1. ZNS v letu 2014 Spoštovane nabavnice in nabavniki!

NABAVNIK.SI št. 4 / 2014 stran 1. ZNS v letu 2014 Spoštovane nabavnice in nabavniki! NABAVNIK.SI št. 4 / 2014 stran 1 Urednik e.časopisa Uroš Zupančič Upravni odbor ZNS: Marina Lindič, predsednica Srečko Bukovec, podpredsednik Marko Lekše, Mojca Gostiša, Pavel Štaudohar Strokovni svet

More information

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen

Andrej Laharnar. Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Laharnar Razvoj uporabniškega vmesnika oddelčnega proizvodnega informacijskega sistema za vodje izmen Diplomska naloga na visokošolskem

More information

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE APRIL 2018 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS APRIL 2018

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE APRIL 2018 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS APRIL 2018 03.04.2018 04.04.2018 05.04.2018 06.04.2018 09.04.2018 10.04.2018 11.04.2018 12.04.2018 13.04.2018 16.04.2018 17.04.2018 18.04.2018 19.04.2018 20.04.2018 23.04.2018 24.04.2018 25.04.2018 26.04.2018 30.04.2018

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

VAROVANJE ZASEBNOSTI POTROŠNIKOV PRI PREUČEVANJU NJIHOVEGA VEDENJA S SODOBNIMI RAZISKOVALNIMI METODAMI

VAROVANJE ZASEBNOSTI POTROŠNIKOV PRI PREUČEVANJU NJIHOVEGA VEDENJA S SODOBNIMI RAZISKOVALNIMI METODAMI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VAROVANJE ZASEBNOSTI POTROŠNIKOV PRI PREUČEVANJU NJIHOVEGA VEDENJA S SODOBNIMI RAZISKOVALNIMI METODAMI Ljubljana, julij 2014 PETRA GORIČAN IZJAVA

More information

PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE

PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Albin KODRIČ PREGLED METOD ZA IZVEDBO VITKE PROIZVODNJE Visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo Maribor, september 2013 PREGLED

More information

Dr. Marjan Odar UVODNIK 3. Dušan Hartman NAJPOGOSTEJŠE POMANJKLJIVOSTI IN NAPAKE PRI IZDELAVI LETNEGA POROČILA 5

Dr. Marjan Odar UVODNIK 3. Dušan Hartman NAJPOGOSTEJŠE POMANJKLJIVOSTI IN NAPAKE PRI IZDELAVI LETNEGA POROČILA 5 2/16 Kazalo stran Dr. Marjan Odar UVODNIK 3 Editorial Dušan Hartman NAJPOGOSTEJŠE POMANJKLJIVOSTI IN NAPAKE PRI IZDELAVI LETNEGA POROČILA 5 Omissions and mistakes most commonly made in the preparation

More information

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI

ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SKUPINSKO MAGISTRSKO DELO ANALIZA NAGRAJEVANJA MANAGERJEV V ZAPRTIH DRUŽBAH V SLOVENIJI Ljubljana, september 2014 MAŠA MADON META MESTNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Gabrijela Štesl UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Gabrijela Štesl Maribor, oktober 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI

More information

Darja Palčič POSLOVNO RAČUNSTVO. Program: TRGOVEC Modul: POSLOVANJE TRGOVSKEGA PODJETJA Vsebinski sklop: POSLOVNO RAČUNSTVO

Darja Palčič POSLOVNO RAČUNSTVO. Program: TRGOVEC Modul: POSLOVANJE TRGOVSKEGA PODJETJA Vsebinski sklop: POSLOVNO RAČUNSTVO Darja Palčič POSLOVNO RAČUNSTVO Program: TRGOVEC Modul: POSLOVANJE TRGOVSKEGA PODJETJA Vsebinski sklop: POSLOVNO RAČUNSTVO Ljubljana, november 2011 Srednje strokovno izobraževanje Program: Trgovec Modul:

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE

TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO TRŽNO POZICIONIRANJE COCA COLE, PRIMERJAVA SLOVENIJE IN HRVAŠKE Študent: Bojan Kotnik Naslov: Ormoška cesta 11, 9240 Ljutomer Številka

More information

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva

Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE MAREC 2017 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS MARCH 2017

STATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE MAREC 2017 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS MARCH 2017 1.03.2017 2.03.2017 3.03.2017 6.03.2017 7.03.2017 8.03.2017 9.03.2017 10.03.2017 13.03.2017 14.03.2017 15.03.2017 16.03.2017 17.03.2017 20.03.2017 21.03.2017 22.03.2017 23.03.2017 24.03.2017 27.03.2017

More information

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM

SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SLOVENSKI ORGANIZATORJI POTOVANJ IN ETIČNI TURIZEM Ljubljana, september 2007 TANJA GRUBLJEŠIČ IZJAVA Študentka TANJA GRUBLJEŠIČ izjavljam, da sem

More information

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik

OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU. Mateja Pečnik POVZETEK OBVLADOVANJE IZGOREVANJA NA DELOVNEM MESTU Mateja Pečnik pecnik3@siol.net Prispevek obravnava problem izgorevanja zaposlenih na delovnem mestu. Izgorevanje je lahko eden ključnih vzrokov za pomanjkanje

More information

Na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01) izdajam

Na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01) izdajam Na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01) izdajam REVIZIJSKO POROČILO O PRODAJI DELNIC HOTELI MORJE d. d., PORTOROŽ NA KAPITALSKI DRUŽBI POKOJNINSKEGA

More information

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE

VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, NOVEMBER 2006 ŠPELAVIDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SISTEM NAGRAJEVANJA V PODJETJU ACRONI LJUBLJANA, NOVEMBER

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

NAČRTOVANJE NOTRANJEGA TRANSPORTA V PODJETJU SAVATECH

NAČRTOVANJE NOTRANJEGA TRANSPORTA V PODJETJU SAVATECH B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inţenirstvo Modul: Poslovna logistika NAČRTOVANJE NOTRANJEGA TRANSPORTA V PODJETJU SAVATECH Mentor: mag. Dragan Marić, univ. dipl. inţ. tehnol. prom. Lektorica:

More information

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO

ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO ZAMENJAVA ELEKTRIČNEGA GRELNIKA VODE S TOPLOTNO ČRPALKO 1. UVOD Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev drţave od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način,

More information

Spletne ankete so res poceni?

Spletne ankete so res poceni? Spletne ankete so res poceni? Dr. Vasja Vehovar, FDV info@ris.org Internet v letu 2001 Leto največjega večanja števila uporabnikov Letna stopnja rast okoli 40% 350.000 (jan. 2001) 500.00 (jan. 2002) Gospodinjstva:

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Dušanka Rodvajn

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Dušanka Rodvajn UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Dušanka Rodvajn Destrnik, junij 2007 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV NEPREMIČNINSKEGA BALONA

More information

OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ

OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ Študent: Študijski program: Smer: Matjaž KORTNIK visokošolski strokovni študijski program Strojništvo

More information

DIPLOMSKO DELO SKLADIŠČNO POSLOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA V NOVEM CELJU

DIPLOMSKO DELO SKLADIŠČNO POSLOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA V NOVEM CELJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO SKLADIŠČNO POSLOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA V NOVEM CELJU WAREHOUSE OPERATIONS OF DISTRIBUTION CENTRE NOVO CELJE Kandidatka: Simona

More information

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaţ Cör NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI Mentorica: doc. dr. Mojca Ciglarič DIPLOMSKO DELO NA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV Ljubljana, november 2005 TAJKA ŽAGAR IZJAVA Študentka Tajka Žagar izjavljam, da sem avtorica

More information

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRUŽBENA ODGOVORNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2009 NINA RUSTJA IZJAVA Študentka Nina

More information

UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI

UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra Likl UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleksandra

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D.

MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Maribor, avgust 2015 Sabina Ambrož UNIVERZA V MARIBORU

More information

IZDELAVA OCENE TVEGANJA

IZDELAVA OCENE TVEGANJA IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONCA NOČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI TRŽENJA SAMOSTOJNEGA HOTELSKEGA OBJEKTA NA PRIMERU HOTELA JEZERO V BOHINJU

More information

KREPITEV MOČI BLAGOVNE ZNAMKE ZLATO POLJE Z UMEŠČANJEM IZDELKOV V RESNIČNOSTNI ŠOV GOSTILNA IŠČE ŠEFA

KREPITEV MOČI BLAGOVNE ZNAMKE ZLATO POLJE Z UMEŠČANJEM IZDELKOV V RESNIČNOSTNI ŠOV GOSTILNA IŠČE ŠEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO KREPITEV MOČI BLAGOVNE ZNAMKE ZLATO POLJE Z UMEŠČANJEM IZDELKOV V RESNIČNOSTNI ŠOV GOSTILNA IŠČE ŠEFA Ljubljana, julij 2016 ROK CANKAR IZJAVA O

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ALEŠ PUSTOVRH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ NA TRGE EVROPSKE UNIJE S

More information

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant

More information

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Mihael Rogač Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3 DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2012 UNIVERZA

More information

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.

Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Posega Kompetenčni model za kadre v gostinstvu v podjetju Turizem KRAS, destinacijski management, d. d. Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA INVESTICIJE V IZGRADNJO VEČSTANOVANJSKE NEPREMIČNINE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA INVESTICIJE V IZGRADNJO VEČSTANOVANJSKE NEPREMIČNINE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA INVESTICIJE V IZGRADNJO VEČSTANOVANJSKE NEPREMIČNINE Ljubljana, september 2007 SIMONA MUŠIČ Študentka SIMONA MUŠIČ izjavljam, da sem avtorica

More information

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o.

Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasmina Bergoč Družbena odgovornost podjetja: primer podjetja IBM Slovenija, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO. Adina Mlivić

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO. Adina Mlivić UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Adina Mlivić UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov PREDLOG PRENOVE

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014

Stanje na slovenskem energetskem trgu zadovoljivo. revija slovenskega elektrogospodarstva. št. 4 / 2014 revija slovenskega elektrogospodarstva št. 4 / 2014 Aleksander Mervar Bodoča končna cena električne energije bo odvisna predvsem od nove državne strategije Gradnja bloka TEŠ 6 Prva zakuritev kotla uspešna

More information

20/2014 KAZALO VPRAŠANJA - ODGOVORI. VPRAŠANJA ODGOVORI Na vprašanja naročnikov odgovarja davčna svetovalka Aleksandra Heinzer. Transportne storitve

20/2014 KAZALO VPRAŠANJA - ODGOVORI. VPRAŠANJA ODGOVORI Na vprašanja naročnikov odgovarja davčna svetovalka Aleksandra Heinzer. Transportne storitve 20/2014 8.10.2014 Ljubljana Dragi bralci! Sodišče EU je 17.9.2014 izdalo sodbo v zadevi C-7/13 Skandia America Corp, filial Sverige proti Skatteverket, s katero je razsodilo, da je potrebno člene 2(1),

More information

FUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV

FUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FUNKCIJA EMBALAŽE IN NJEN VPLIV NA PRODAJO PARFUMOV Ljubljana, September 2011 Nataša Todoroska IZJAVA Študentka NATAŠA TODOROSKA izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VEČKRITERIJSKA ANALIZA ODLOČITVE O IZBIRI LOKACIJE CENTRA ZA RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI Kandidatka: Mateja Mihelin Študentka rednega

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information