»Kopenska«Grčija 2008

Transcription

1 »Kopenska«Grčija 2008 Na pot smo odrinili v petek (25/7/2007) proti večeru. Prvo spanje smo tradicionalno izvedli na parkiri!ču ob hotelu in bencinski črpalki Zovko v Slavonskem Brodu, takoj za izvozom z AC za Sarajevo in tik pred mejnim prehodom z BiH. Tako kot lani, je bil pumpar prijazen in je za 10 kun napitnine odkazal plac, varovan z varnostnikom. Gastarbajterji na CRO-SRB meji so nam zjutraj pojedli cca 1 uro časa, ker jih je bilo enostavno preveč, da bi tekoče vstopali v Srbijo. Zaradi znanih dogodkov okoli Karad"ića (razgrajanje v centru Beograda) smo jo potegnili mimo usihajoče prestolnice proti jugu Srbije. Vmesni postanek na črpalki je malce orisal stanje v tej dr"avi: smeti celo goro (česar se je treba itak navaditi v tem delu sveta, pa to velja za Srbijo, Grčijo, Makedonijo, Albanijo, Črno goro samo Hrvati so z»naplato«embala"e počistili sedaj malce lep!o njihovo ), bake so capljale za AD-jem in izjemno prodorno in uspe!no (ter brezzobo) prodajale breskve in!ljive ("al ne tudi!ljivovice), pumparji pa so vpeljali tipično gesto, ki sem jo spremljal naslednje 3 tedne diskretni pogled s kotičkom levega uča na registrsko tablico, reakcije pa so potem različne. Tile tukaj so bili sicer profesionalno vljudni, vendar hladni kot!picer (p ti ma slovenačka). Neurejenost ju"ne Srbije me je rahlo presenetila, kajti pričakoval sem kaj več od Bosne, ne manj Seveda se leskovačkemu ro!tilju pri Gurmanu v Leskovcu (foruma!i, hvala za koordinate) nismo odpovedali, ta njihova stvar ima res edinstven in bo"anski okus, čeprav doma nismo ljubitelji me!anega na "aru. Sledilo pa je obvezno fotografiranje lokalnih!efov ob AD-ju in intervju z lastnikom:!ta radi!, kolika ti je plata, koje je godi!te In to ob povprečnem rabljenem!tiriletnem alkovnu, ko bi vsaj debatirali pred novim integrircem! Nasploh se je srečevanje AD-jev (kljub high sezoni) končalo v Čate"u in ponovno pričelo v Kotorju, z rahlimi gr!kimi izjemami. Gremo dalje, po stari dvopasovnici proti meji z Makedonijo. Nesreča pri vasici D"ep ob Ju"ni Moravi je bila vzrok zastoja, ki smo ga re!ili z obvozom po lokalnih pol-makadamskih, razdrapanih in blatnih cestah skozi sela, ki spominjajo na Afriko. Zelo interesantna obvoznica! Meja SRB-MAK nič posebnega (makedonski policaj je govoril srbsko, carinik pa: Are you going to Greece? Da. Go, bye bye), razen krdela 1

2 potepu!kih psov, ki fehtajo hrano. Hčerki sta ponoreli ob pogledu na resnično fletnega mladička in mu skozi okno zabrisali pi!kot. Mali ga je dr"al v gobčku in veselo mahal z repkom ter me"ikal v zahvalo, takrat pa ga je direktno v gobček na polno ugriznil en grd star stvor od pseta. Tuljenje ubogega ku"a nam je!lo skozi kosti, namesto veselja smo pridelali jok. Ma!it. Ja, pa!e te srbske avtoceste te oberejo za gromozanskih 70 #. Dobro je vsaj to, da jemljejo kreditne kartice in se ne obremenjuje! z njihovimi dinarji. Makedonija: prvi vtis krasen, imajo AC (ki je poceni), de"ela je lepo obdelana. Mimo Skopja do Vardarja, kjer se začne»sveta«de"ela vranca (če vam je to v!eč, seveda). Izvoz Negotino in do Kavadarcev. Povsod sama trta, na pumpi sem kupil par buteljk tako dobre T ge za jug (od lokalnega vinarja z imenom Pivka), da bi jo takoj pričel uva"ati v SLO, pa nič prodajati dalje. S fanti sem se dogovoril!e za spanje na pumpi (Angel petrol, če bo kdo lutal tam okoli), z njimi spil pivo in zvedel vse o njihovi vojni z Albanci leta 2001, parkiral AD za pumpo med cisterne in smo spali kot dojenčki. Zjutraj smo potegnili do Grčije, mimo Soluna, se okopali v prvem Portoro"u med morjem in avtocesto in od!li do mesta Volos. To je argonavtski center Tesalije (pokrajina v osrednji Grčiji) z zelo lepo in presti"no rivo, hkrati pa se tukaj začne polotok Pilion. AD foruma!i tukaj!e niso tavali, po prijateljevem nasvetu (ki je navtičar) pa naj bi!lo za čudovit kos Grčije. OK, dajmo probat. Po ogledu Volosa je ponovno pričelo de"evati, cesta se vzpne proti gori Pilion, s kontra strani (nedelja zvečer) pa se je valila neskončna kolona Grkov, ki so vikend pre"iveli na Pilionu. Po cca 40 km smo se priguncali v mesto Milina. Dobesedna milina, restavracija ob restavraciji na rivi, izredno lu!kana vasica. Na koncu vasi smo kljub tabli za prepoved kampiranja mirno prespali in se zjutraj podali v iskanje pravega kampa za nekaj dni morja (otroci zahtevajo svoje). Kamp v Milini je ob cesti z b.p. pla"o, gremo naprej. Pridemo do rta, kjer je čarter baza Sun Sail (ve se zakaj, tam okoli so Kornati na potenco), obrnemo in se vrnemo skozi Milino in Horto ter ponovno na blef spustimo v kamp Argo. Mini kamp, ena soba je trgovina, restavracija in recepcija v enem, stric Nikos pa majhen kobalast mo"ic, ki celo govori angle!ko, mi poka"e potencialni plac in pove, da so vsi v kampu prijatelji, ki se vračajo "e 20 let. OK, da vidimo. Pla"ica je bila pe!čena, voda kristalna, skale polne rakovic, mama pa je pekla tako musako (po 5 #) za domače in pol kampa, da se nobenemu ni ljubilo kuhati. 5 dnevni odklop; prvi dan sem se z biciklom matral v hrib pa spet dol (in obratno) v trgovino, naslednje dni pa je stric Nikos pripeljal vse, kar si mu zvečer napisal na listek (vključno s sve"imi ribami). 2

3 O!tarija čez dan je bila polna najstnikov, ki so kartali in na skrivaj kadili, fotri pa smo zasedli strate!ke pozicije s časopisi v rokah ob ledenem pivu ali lokalnemu (bolj zanič kot ne) vinu (isto 0,5 l), cena ista (2 #). Sončni zahodi so bili kičasti. Tukaj bi lahko ostali cel dopust. Cena za AD 2+2 in elektrika 25# na noč, izhod kadar ti pa!e. Zmagovalka pa je bila»branjevka«barbara iz Benetk (s popolnoma zatrtim mo"em), ki je cel dan nakladala po kampu (mo"ek je kuhal kosilo), proti večeru pa je ob redukciji vode (počila je cev) na pla"i izjavila: I could swim till the sun-set but if there is no water I cannot swim! Zraven nje pa turkizno kristalno čisto morje, mirno kot olje. Četrti dan se je fotru poslab!alo, kajti zmanjkalo je literature, "eninih knjig pa se mi ni prebiralo. 2 uri strate!kih planov ob Jorikovih in Rosinih potopisih, avto-kartah in gr!kih vodičih ob ledenem pivu je rezultiralo v preciznem načrtu, ki je bil potrjen s strani ostale polovice dru"ine (polovice zato, ker je bistvena masa, in 50% skupne te"e na!e dru"ine predstavljam jaz). Torej smo naslednji dan odrinili, vendar ne daleč. Čez hrib v mestece Platania, na glavni ribi!ki pomol. Na pomolu je bilo dovolj prostora za na!o 7- metrsko kiblo, kasneje se je izkazalo zakaj. Ob pomolu so bile privezane velike ribi!ke barke in vsaka je imela na krovu cca 10 za"ganih tipov, od katerih je bil samo kapitan Grk, ostali pa gr!ka delovna sila (Libanonci, Turki, ). Pod plahto so "ulili paradajz in neko krompirjevo pe!to iz skupne sklede, vsak pa je imel na deski pred seboj (brez kro"nikov) ribo, jo trgal z rokami ter nosil v usta. Brez izgube časa, pranja posode itd. Ob sedmih zvečer je zaropotalo, kombiji so pripeljali ledene kubuse, fantje so pljunili v roke in led zlifrali na barke. By-boati so zaropotali, izvlekli barke iz pristani!ča in ob spremljavi galebov izpluli. Mirno smo se sprehodili skozi mestece, poskusili nekaj gr!kih specialitet (ki so bile vse prej kot to) v restavraciji in od!li spat. Ob dveh pa se je pričelo: barke so se ena za drugo vračale ob pomol in v kombije (ki so čakali poleg nas) so pridne roke s pomočjo člove!ke verige nakladale ribe. In to kak!ne! Sami sve"i divjaki, po velikosti in sorti ribe prebrani v ka!ete. Z Ma!o sva vstala ter od!la firbcat ven iz AD-ja. Dinamika, kombiji so od!li (vsaka barka ima svojega, ker so lastniki različni), ribiči so čistili mre"e, kar zgleda tako, da so otresali mre"e, male ribice in ostalo pa so padali na pomol, po barki in v morje. Vse to so pridno izkoristili lokalni mački, ki si jim sardelice padale z neba direktno pred gobčke. Akcija je trajala slabo uro, potem so odpluli na drugo rundo in zjutraj ob 6.00 isto. In potem človek poslu!a preljube Hrvate, da nema ribe, da je riba u"asno skupa itd itd. Pejte fantje in si poglejte, zakaj riba iz Grčije v Tu!u stane 6 3

4 #, pri ribiču na Hrva!kem pa preko 100 kun. $al mi je bilo samo, da nisem bil v stanju nabaviti rib (po 5 # kilo) in jih peči na "aru, ker smo bili na poti. Zjutraj smo bili seveda rahlo počasni, od!el sem v market in na kafe ter se pozanimal, če izlet na Skiatos (krasen, a zelo turističen otok v bli"ini) ob 9.30 velja. Seveda, je pritrdil kapitan, začudili pa so me fanatiki, ki so "e 8.15 stali pred barko. Mirno smo zajtrkovali, ko sem se pozanimal pri "eni, če slučajno nisva prestavljala ure med najinim prvim obiskom Rodosa pred desetletjem. Ups. 3 minute do odhoda sem stvar preverjal pri kapitanu in ga prosil, naj nas počaka. Ura je bila namreč 9.28 in ne To smo ugotovili po enem tednu Grčije! Potem je zavr!alo, v minuti smo morali pozajtrkovati, vzeti s seboj vse za cel dan in se zvaliti ven iz AD-ja. Norija, ampak je!lo. Kapitan me je nakuril (po gr!ko) kot mulca, na koncu pa se je re"al. 4

5 Izlet na Skiatos je uspel, peljali so nas na sanjski Kokonaries pine beach, pa v mestece Skiatos (cute), pa zvečer nazaj. To so fotke iz razglednic, je pa stvar hudo hudo skomercializirana in turistična. OK za en dan, preveč za kaj več. Zvečer smo dali gas proti Atenam. 100 km pred Atenami smo spali v enem gr!kem selu ob po!ti, zjutraj nadaljevali. Bila je nedelja in brez te"av sem privi"al v totalni center Aten ter parkiral na prazno parkiri!če pod modro pregrinjalo, ki je tam zato, da je avto v senci. Kičasto, pa!e kiosk za plačevanje parkirnine je bil zaprt. 5 min stran je bila pe! cona pod Akropolo z milijonom trgovinic in izkopaninami. To!e ne pomeni, da je bil becirk urejen, kajti Atene so eno najbolj umazanih in zanemarjenih evropskih mest, ki sem jih videl dosedaj (drugič preverjeno). D"ankiji so kot mesečniki tavali po soncu in si pokrivali oči, bol!ji trg na koncu pe! cone je bil poln ciganov in ostalih tičev. Atene so imele pred 4-mi leti olimpijado? Nekaj ur smo!etkali po centru, na Akropolo nismo!li, ker nas je ogled starogr!kega kamenja!e čakal v Delfih, potem do AD-ja. Glej ga klinca, ukradel mi je edini nepriklenjeni del na AD-ju torbico na biciklu. Brez neke vsebine, sicer. Gremo ven, zadosti. 5

6 Potegnil sem (skozi Pirej, mimo samih smeti in svinjarije) do Korinta. Ogledali smo si to čudo, na mostu pa nisem zdr"al dolgo časa, ker pogled na vertikalo smrti ni zame. Peloponez torej! Gremo levo, proti Epidavrosu, do prvega kampa na Isthmia beach. OK za eno noč kot servisni kamp (WC, voda, ), dolgočasno pla"o smo si zjutraj popestrili z njenim zanimivej!im nadaljevanjem v smeri Korinta, kamor smo uspeli pricapljati samo po vodi in preko skal. Morski canyoning. Iz omenjenih foruma!kih potopisov sem razbral, da Peloponez no-go. Ga je preveč, bo ostal za drugič, ko bomo pripluli v Patro. Torej nazaj proti Atenam, proti Delfom. Najprej Thiva, potem Levadia. Bil je večer, ko vsi Mediteranci pridejo na ulico, notranjost Grčije, poletje, nič turistov. Nič posebnega ali presenetljivega, samo izredno simpatično, čista harmonija. Pelje! skozi center in skozi odprta okna AD-ja začuti! utrip, glasba iz lokalov, postanek v lokalni pekarnici, Vmes smo prečili biblijske Eritreje, čudil sem se milijonom hektarov obdelanih in namakanih polj: p!enica, koruza, trta, oljke, vse ostalo. Grčija je bogatej!a s hrano, kot sem mislil dosedaj. Primerjam z neizkori!čenim potencialom Balkana in se spra!ujem, kako je to mogoče Proti polnoči smo priguncali do čarobne hribovske vasice Arachova, ki je čudovita predvsem ponoči. Dalje do Delfov, kjer smo prespali na koncu vasi ob cesti. Moči za polnočni ogled vasice je zmanjkalo. Zjutraj sem se pravočasno prestavil pred muzej na začetku vasi (kasneje je bilo vse zaparkirano) in ogledali smo si to starogr!ko preroči!če. Energija teh krajev je nesporna, očitno so to začutili "e stari Grki, ko so v ta hrib postavljali tako mesto. Jorika nisem sledil na goro Parnas, pač pa sem se potem, ko sta ta mali ugotovili, da je zadosti zgodovine, premaknil v kamp Apollon in smo celo popoldne in večer prečofotali v krasnem bazenu. Edini problem je bil v tem, da je neka organizirana nizozemska AD popotni!ka dru"ba popolnoma okupirala najbolj!e place na terasi in tudi vse le"alnike na bazenu. Kaj uspe konvoju 20-ih AD-jev do"iveti na skupnem potovanju, ne vem. Dejstvo je, da so zjutraj ob odhodu porabili 3 ure, predno so vsi uspeli napolniti vodo, in da so napravili neverjetni prometni zama!ek povsod, kamor so pri!li. Je pa res, da so se počutili varne kot doma No thanks. 6

7 Nadaljevali smo v dolino in skozi enormno velik nasad oljk skozi centralno Grčijo. Nato malo hribov, pa spet polja, polja, polja, seveda vse namakano. Ob cesti je bilo zelenjavarjev kot v delti Neretve. Cilj so bili samostani Meteore. Stvar sem si (glede na fotografije) predstavljal popolnoma drugače, sredi neke odročne gorate pokrajine v stilu Afganistana. Tako pa se po ravnini pripelje! do Kalambake, za njo pa vertikalno stojijo temno sivi vulkanski stvori od hribov. In na teh stvorih je 5 samostanov. Pred Kalambako smo bolj po pomoti sledili tabli Meteore in se po OK cestici pripeljali praktično v samostane. Za Great Meteoro je bilo prepozno, smo pa skočili v mali in zelo romantični samostan Sv. Trojice. V skalo vklesane stopničke kot v pravljicah Walt Disney-a, če te ukine!, pa ostane ročni leseni lift iz barake nad vertikalo cca 150 m to je za James Bonda. Tip na vhodu pobere po 2 # na odraslo glavo, če ima! prekratke cunje, pa ti da!e sive dolge gate. Notranjost nič posebnega, pravoslavna kapela, ki očitno!e funkcionira (zato po samostan zaprejo, čez dan imajo po moje menihe poskrite za zaklenjenimi vrati). Za samostanom je razgledna točka, kjer fino vidi! ostale samostane in pa v dolino, okrogle črne vulkanske skale, po katerih se sprehaja!, pa brez ograje počasi povečujejo radij in potem je samo!e vertikala smrti. 7

8 Spustili smo se v dolino in sledili Jorikovim koordinatam v kamp Kastraki. OK za eno noč, bazen tako tako. Misel na jutranji avtobus ob 9.00 in celodnevni ogled dodatnih samostanov smo opustili zaradi timinga, kajti čez 2 dni smo bili s prijatelji dogovorjeni v Kotorju. Meteore smo povohali, dobili vtise, vse ostalo pa je masovni turizem (tja se res vije reka folka) in stvar osebnih nagibov do umetnostne in kulturne zgodovine. Zanimiv (vsaj meni) pa je bil starej!i mo"akar na recepciji kampa, ki je takoj, ko je zasli!al srbo-hrva!čino (moj telefonski pogovor s prijateljem v Kotorju) pristopil in pričel z debato. Videlo se je, da je srečen, ker je srečal zemota. Z "eno delata v kampu, sta iz Bitole in razlo"il mi je situacijo Makedonije: poleg Albancev in Bolgarov jim resnično najedajo Grki, in to samo zaradi imena Makedonija. Ne more! verjeti, ti fantje si "elijo samo miru in prostor pod soncem, pa jih vsi naokoli najedajo. Niso agresivni, niso ekspanzivni. Po taki debati prične! močno ceniti dose"ke na!e male SLO in reče! samo hvala Bogu. K vragu z nacionalizmom! Tako smo zjutraj odrinili proti Niki-ju (meja GR-MAK). V marketu smo se zalo"ili z olivami in olivnim oljem ter feto (tega imajo res na tone, da o ceni ne govorim). Tabel z napisom Makedonija ne i!čite, niti ne spra!ujte ljudi za pot v Makedonijo, kajti v najbolj!em primeru vam bodo povedali, da TO JE Makedonija. Sem in tja je kaka tabla FYROM ali pa Skopia. Meja b.p., AD je res fina stvar za carino, vsi samo go, go. Upam da bo pri tem ostalo in da!vercarji ne bodo prehitro pričeli izrabljati na!ih dru"inskih koč za kaj drugega Mimo Bitole (se "e ponovno pričenjajo tisti postrani pogledi na registrsko tablico) do Ohrida. Enemu Ljubljančanu (rentan AD) je uspelo parkirati prav na rivo, mene so spodili za sosednji blok na plačljivo parkiri!če polno smeti. Poleg AD-ja gastarbajterski mercedesi, pa kanta za smeti, pa zadnji del odlične o!tarije. Pred kanto sta dva zanemarjena tipa čakala kelnarja, ki je metal v kanto ostanke s kro"nikov, in takoj nadaljevala z obrokom. Lepo diskretno, nič nista fehtarila in te"ila. Mi smo!li v taisto gostilno na odlično kosilo in srce mi ni dalo, da ne bi fantoma stisnil 2 #. Tih»hvala«in zelo topel pogled sta mi polep!ala dan in počutje. Malce smo povohali Ohrid, se najedli za res ugoden denar (euro je povsod plačilno sredstvo) in nadaljevali skozi Strugo. Ustavil sem pred diskontom s pijačami in od!el po buteljki T ge za jug, ko se mi je na rit prilepil belgijski AD. Grem dalje levo, on za mano. Grem desno, on za mano. In mi sledi ob obali jezera, kjer na obali zagledam najmanj!i kamp na svetu, velik 20x20 m. Vpra!am!efa, če ta stvar dela in pritrdi. Parkiramo se na idilično zelenico na obali jezera (in belgijski AD zraven) ter zastavimo za eno noč. Kamp ima!ank in WC ter nekaj klopi, big screen, hrano pa pripravljajo v domači kuhinji v hi!i čez cesto. Hitro ugotovim, da smo "e prečili nacionalno mejo in smo v 100% albanskem delu Makedonije. Jezero je kar toplo in mikavno ter voda zelo čista, zato se "elimo okopati, a vstop je vse prej kot nadaljevanje umetno nasute pe!čene pla"e. Zato si sposodimo ribi!ki čoln (zeleno pobarvano plehnato kanto z vonjem po kurniku) in odveslamo cca 30 m od obale, kjer je globina ustrezna, jezerska vegetacija pa tudi zelo bujna (v vodi rastejo dobesedno podvodna drevesa). OK, gremo ata. Ma!a za njim. Ma!a sicer plava kot delfin, vendar mi tukaj ne-vem-zakaj leze na ple!o. Ta mala sploh noče v vodo. Greva ven, vskoči mami. Zaplava 2 metra od čolna, ko jo povpra!am kako se "e imenuje tista jezerska po!ast iz %kotske. Tako hitrega, elegantnega in spektakularnega skoka iz vode v plavajoči zeleni kurnik!e nisem videl! In smo zaključili s kopanjem v Ohridskem jezeru. 8

9 Ob!anku je bilo neverjetno veliko gostov, čeprav smo bili vsi kampisti ob svojih kočah. Stvar sem malce preveril in ugotovil, da je vse to "lahta, nekaj domače, nekaj gasterbajterske iz %vice. Razen starega nihče ni bil navdu!en nad srb!čino, zato sem privlekel Fjalor (Slovar), baje edini albansko-slovenski, ki obstaja. Pred leti mi ga je podaril avtor Berishaj, ki sicer "ivi in uči v Tuziju (Črna gora),!tudiral pa je v Ljubljani in govori brezhibno slovensko. Iz!tudentskega dela v jugo časih, ko je prevajal navodila v alban!čino za slovenska podjetja je nastal slovar, vključno z zelo uporabnimi frazami in konverzacijami. Fjalor je romal od rok do rok in nenadoma je najbolj zakrknjen tip postal "ivahen in sva debatirala v srb!čini kot v materinem jeziku. Je delal v SCT leta 1986 v Ljubljani in po celi Sloveniji Njihova zgodba je spet drugačna; do dr"avljanske vojne leta 2001 Albanci niti niso smeli čez cesto do jezera (čeprav imajo hi!o 10 m stran), niti niso smeli loviti ribe v jezeru. Sedaj so to uredili in "ivljenje nekako funkcionira, čeprav so daleč od prijateljskih odnosov z Makedonci cca 3 km stran. Tudi kamp bi baje bil bolje urejen (beri tu!i in kuhinja, kajti čistoča je bila brezhibna), če bi lahko pridobili gradbeno dovoljenje. Verjetno res, kajti v bli"ini je nekaj starih velikih kampov v makedonskih rokah Ostanimo neuvr!čeni in mir z vami, fantje. Mlaj!i!ef kampa pa je res imel te"ave z jezikom, zato sva ostala pri angle!čini. OK, spili smo pivo, zjutraj pa je Belgijec plačal 20 #, jaz pa 15 #. Meja MAK-ALB. Za makedonsko in pred albansko mejo nas pričaka kvadratni meter velika in 20 cm globoka udarna jama, preko katere albanski policaj s pi!uko v ustih zahteva, da se premika sredinska kolona. K sreči sem jaz v levi. Ta isti policaj pa kasneje ne razume, da moj alkoven ni motorna "aga za obrezovanje grmovja ob levem pasu in k sreči mu nek Albanec le razlo"i, naj me pusti pri miru in na sredinski pas. Sicer so me Albančki prijetno presenetili. Takso 10 # na potni list so z edigsom korigirali na 1 # (prebarvali so nulo) in nam podarili kosilo. Thanks (kje je sedaj Fjalor?). Sicer se po uri čakanja prigunca! na mejo, izstopi! iz avta in gre! v vrsto; najprej k policajem (taksa), potem k carini (da ti carinski listek za avto, brez katerega ni izstopa). To je vse. Gremo, Belgijec mi zvesto sledi. Kdo je? Dva para stara 50 let, najet avto. Tipa je strah, prosi če gremo v konvoju čez Albanijo. OK, a te bo kdo pojedel? Res, sledil mi je kot ku"a, ko sem kupoval sadje ob cesti in spra!eval lokalce za smer (v Tirani in Skadarju), je zvesto "gal klimo pri zaprtih oknih v zaklenjenem avtu, njegovi "eni pa se je me!alo, ker cel dan ni mogla kaditi. Takoj na začetku nas pričakajo bunkerji, pa spet in spet. Očitno so tile Hoxarji skozi line 50 let kontrolirali čobane, ki so pasli ovce po tistih hribih, drugega tam itak ni. Stvar je enaka v notranjosti, ne samo ob meji. Cesta do Elbasana je ovinkasto lepa, po dolinici, vzporedno z zgodovinsko "eleznico (to so jim sigurno naredili Italijani med vojnama), po kateri je celo 7 km/h enkrat sopihal 50 let star potni!ki vlak. Hribi so rdeči, očitno je cela regija iz "elezove rude. Verjetno, kajti v Elbasanu smo naleteli na ogromne tovarni!ke komplekse (večinoma zapu!čene), po moje gre za "elezarno. Vsaj trikrat sem s hupo in zapiranjem prehitevajočega preprečil karambol, kajti ti vajenci (avte so odkrili pred cca 10 leti) prehitevajo na polno v nepregledne ovinke in tudi direktno v nasproti vozeče.»%oferski«stil vo"nje toplo priporočam (beri agresiven, z enim učem vedno v vzvratnem ogledalu, z roko na hupi in z logiko»ko je jači«). Imajo pa zanimive obcestne spomenike, ki spominjajo na te norosti: nagrobnike v obliki srca. Na!tel sem jih vsaj 10. Ja, pa od hčera sem zahteval, da se tudi zadaj pripneta z varnostnimi pasovi (kar bi sicer lahko storil večkrat, priznam ). Skozi Elbasan proti Tirani. Non stop prehiteva! konjske vprege, ostalo so mercedesi; vseh modelov in letnikov. Cesta postane vr!i!ka, ampak dobesedno. Ozka, zguncana in gorska. Promet se umiri, direktne nevarnosti skoraj ni več. Kdor ima te"ave z vo"njo po prepadnih cestah, naj ne hodi v Albanijo (ker to je edina cesta Elbasan-Tirana). Namesto ograj imajo neke belo pobarvane betonske 9

10 polkroge, visoke cca 40 cm, to je vse. Cesta se povzpne na hrib, potem pa gre do Tirane po vrhu hribov; nekaj vmesnih odsekov je enakih hoji z malega na veliki Triglav. Počasi zgunca! teh 60 km in "e je tu Tirana. Eksplozija od mesta, gradi se kot noro, vrve" neizmeren. $al smo samo pičili skozi, kar velja tudi za ostale dele Albanije. Par let bo!e interesantna, potem pa jo bodo toliko razvili, da bo izgubila čar. Morski del je baje fenomenalen, to pa je vse kar vem. Sigurno jo bom ponovil, najraje pa brez dvojice svetlolasih deklic. Ple!astega kozla namreč nihče ne bo ukradel Ko je Nizozemka v Delfih sli!ala, da se vračamo preko Albanije, jo je skoraj kap. Kam rinete s temi blond dekleti? Vi niste normalni! Klinc, med Albanijo in Nizozemsko je 2000 km, mi smo pa vmes in upamo gor in dol. Itak so vse skupaj prazni strahovi. Očitno je ta narod v 50 letih vakuuma in s svojo politiko natalitete v stilu zajcev ter migracijsko politiko (ki vrača denar domov) akumuliral tolik!no energijo, da bo definitivno eksplodiral v primerjavi s sosednjimi narodi. Srbi na Kosovu so to "e občutili. Upam samo, da bo ta energija disipirala skozi posel, ne skozi vojno. Je pa dejstvo, da se Albancev bojijo vsi sosedje: Makedonci, Grki, Srbi in Črnogorci. In dejstvo je, da ima Albanija okoli in okoli svojih dr"avnih meja 100% albansko prebivalstvo (vključno z Italijo!). Nadaljevanje do Skadra je dolgočasno, vo"nja po!iroki in lepi cesti po ravnini. Paziti je treba samo na!karje, vendar te tukaj so predvidljive. V Skadru nobenih oznak za Ulcinj, zato sem po instinktu zavil proti Bojani in preko lesenega mostu na!el pravo pot. Belgijec!e vedno za mano. Lokalna cesta pripelje do mednarodnega mejnega prehoda, ponovno vse spro!čeno, v Albanijo rine enormno folka večinoma z italijanskimi tablicami (s trajekta Ancona-Bar), torej gastarbajterji. Srečam prve kemperje po Meteorah! Policaj ponovno hoče 4 # izstopne takse (OK, skupaj 8 namesto 44), carinik zapleni listino od avta. Aja, sredi Albanije me je ustavil policaj in zahteval to listino, jo pogledal in čao. Hecno. Ne dokumentov, nič, samo ta papir. Belgijec se poslovi, noče sli!ati za Ado Bojano (in vrhunske ribje restavracije), vidi samo kamp Solitudo v Dubrovniku, ki je prvi EU kamp v njihovi smeri po njegovem EU vodiču. Tip je "e skoraj pomirjen, samo!e Črno goro mora pre"iveti. Le zakaj ni!el v Grčiji na trajekt do Benetk? Razen strahu od Balkana ni imel nič, itak ga ne razume niti ga ne posku!a razumeti. Potem!e MNE meja, kjer pride čika in prodaja eko vinjeto. Hoče 30 #, ker naj bi bil AD v razredu M2. Pravim da ne, da je razred M1 (osebno vozilo -10 #). Pa spet on, da vsem kemperjem vzame 30 #. Mu dam prometno, kje mu lepo pi!e M1. Gleda in se čudi, skopira prometno in reče jebi ga ter vzame 10 #. Dezinfekcijska banja za gume pa jim je 10

11 presahnila, tako da tudi to odpade. Namesto v represivne organe bom pri!paranih 50 # raje investiral v notranje organe. %li smo na Ado Bojano, lačni kot volkovi in sicer veliki ljubitelji rib. Restavracij na splavih je cela linija, zavili smo v prvo nasproti parkiranega AD-ja z izgovorom, da smo sli!ali da je tukaj riba najbolj!a. Gu"ve ni bilo in res nas je kelnar vzel resno, list in brancin sta bila bo"anska. Uz vranac, jasno. Fantje v restavraciji so bili za debato, povedali so mi, kdaj se tukaj je najbolj!a riba (septembra, ko na severu Jadrana prične de"evati in ta pravi komadi priplavajo v ustje Bojane, ki je topla in počasna reka, ne kot Neretva ali Cetina), pa da bom!el z njimi na ribo in mi bodo pripravili tisto kar bo najbolj!e, ne kar je v jedilnem listu. Mljack, to bom pa res enkrat naredil. Cena? Vrhunska riba prve kategorije (divjak, ne gojena) 30 # kg. Bili smo siti in bilo je vroče, zato prvi odcep levo preko kmetije mimo krav z zvonci okoli vratu (smo na Pokljuki?, je vpra!ala ta mala) na Veliko pla"o. Kiblo sem parkiral tik ob pla"i, vendar zelo previdno, kajti iz tiste mivke bi me potegnil ven samo traktor. Okoli nas razdrapane stoenke in jugoti s tablicami Podgorica, Novi Sad, Vranje, Kragujevac in pa gore smeti. In "e omenjeni pogledi z levim kotičkom očesa na registrsko tablico AD-ja. Kajterski kamp z mularijo je bil mikaven, ta del Velike pla"e je fin, ker ni marel in le"alnikov. Če vam je v!eč mivka, je to raj. Če vam ni, pojdite mimo. Drugega naslednjih 15 km vzdol" obale ni. Načeloma bi lahko na divje kampiral celo poletje, pa nihče ne bi nič vpra!al. Fantje imajo omenjeni kamp na črno, črnogorski represivni organi pa ta albansko govoreči del Črne gore ne maltretirajo. Zadosti mivke in gas do Kotorja. Vmes je na kar nekaj mestih gorelo, vendar Črna gora ne premore Canadair-a, tako da čakajo nebe!ke gasilce. V Kotorju smo s prijateljevo pomočjo poiskali črni plac med bloki in obalo pod borovcem, 2 min oddaljen od njegovega stanovanja in praktično na obali. 2 dni smo spali ob odprtih oknih kot dojenčki, ob odhodu pa smo se "e pozdravljali s sosedi iz bloka. Čez dan gumenjak in po Boki kotorski, zvečer v Stari grad. Drugi dan ponovi vajo, zvečer pa preko meje MNE-CRO na Prevlako,!e prej pa smo črnogorski gurmanski raj zaključili v pečenjari v Herceg Novem. Kamp Monika v Molunatu je bil idealen, okoli nas pa trije SLO avtodomarji. Z največjim facurjem Davidom sva takoj pričela uničevati gr!ke zaloge (ouzo), zjutraj sploh ni bilo posledic. Lokalni ribič Zlatko 11

12 je takoj povabil na skupno dvigovanje mre"e in za kilo in pol te"ko mrho (naj bi bila polana?) sem mu z veseljem od!tel 120 kun. Trije dnevi so minili v dalmatinski le"ernosti, skočili smo!e v Dubrovnik in povečerjali!koljke na Pelje!cu (Mali Ston, restavracija Kapetanova kuća, otmeno, drago) ter v trdi noči pripujsali v Omi!. Na praznem neurejenem parkiri!ču smo vrgli sidro, ko pa sem se ves krme"ljal zbezal ven iz avta ob 9.00, pa me je "e pozdravila kazen za brisalcem (100 kun). Klinc vas gleda, pozdrav iz CRO. Kazen sem obesil na dobro vidno mesto in nič dokupil parkirnih listkov (sicer 5 kun na uro, parkiri!če pa prazno le zakaj?). Saj imam plačano za 20 ur, ne? OK, v pekarno in na tr"nico (malce sadja 70 kun, v Grčiji pa cca 5 #). Te so znoreli, dobesedno. Dogovoril sem se za vo"njo z barko v kanjon Cetine in med čakanjem ob kavici gledal lokalni konfuzni promet. Pas ob Cetini je bil zaparkiran, urejen Nizozemec je lezel pravilno po svojem pasu, ko mu je nasproti pridrvel lokalni vojni veteran z BMW-jem. Jasno se turist ni umaknil, le zakaj? Tudi jaz se ne bi. CRO borec pa v galamo, na hupo itd. OK, lepo vzgojeni Evropejec gre vzvratno, domorodec pa mu zavpije: Next time you are dead!!! Kdo!e hodi k sosedom? Ne hvala. Cetina je bila lepa in hladna ter zanimiva, a nič pretresljivega. Gremo, zadost imam Hrvatov. Do Vinice, kjer me je zbudil romantični slovenski zvonček zjutraj na Veliki!maren. %e skok v Kolpo in domov. Torej: gr!ke cene so enake slovenskim, srbske, makedonske in črnogorske so cca 30% ni"je, hrva!ke pa 30% nad vsemi. Verjetno so najugodnej!e albanske, ampak to bo potrebno!e preveriti. Vse omenjene de"ele so varne in prijazne ter vredne obiska; Hrva!ka je samo nujno zlo da pride! do njih. Da pa ne bom pretiraval, tudi Hrva!ka od Dubrovnika navzdol je OK. Potovali smo 22 dni, naredili smo 20 km manj kot 4000 km, edino praskico na alkovnu pa je naredil limonovec v Isthmii. Cena goriva je povsod pribli"no enaka, najbolj pa variira v Grčiji (od 1,25 do 1,4 # za liter). S kreditnimi karticami mi je uspelo plačati cca tretjino izdatkov. Temperature so bile visoke a vlaga nizka, tako da krize ni bilo. Res pa je, da smo vročinski val ravno zamudili, de"evje pa je tudi pogasilo vse julijske po"are v Grčiji. Ponoviti bo treba na ogled Peloponeza, podrobneje prekri"ariti Albanijo in se ponovno zaustaviti na gurmanskih u"itkih Ade Bojane. Uro! Gro!elj, Lesce 12