UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ROMANA DUH

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ROMANA DUH"

Transcription

1 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ROMANA DUH KOPER 2015

2 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja Diplomska naloga UPORABA TEHNOLOŠKIH MATERIALOV V VRTCU Romana Duh Koper 2015 Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan

3 ZAHVALA Zahvaljujem se svojemu mentorju doc. dr. Darju Zuljanu, ki mi je bil med nastajanjem diplome s svojimi strokovnimi napotki v veliko pomoč. Posebno se zahvaljujem tudi staršem in sestri, ki so mi omogočili študij, me skozi šolanje ves čas spodbujali in stali ob strani. Damjan, hvala ti za podporo, spodbudo, pomoč in hvala, ker si verjel vame. Hvala tudi tebi, prečudovita hčerka Larisa. Hvala za vsak tvoj prečudovit nasmeh, ki me je med pisanjem diplomske naloge motiviral za nadaljnje delo.

4 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Romana Duh, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom Uporaba tehnoloških materialov v vrtcu: - rezultat lastnega raziskovalnega dela, - so rezultati korektno navedeni in - nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih. V Kopru, dne Podpis:

5 POVZETEK Diplomska naloga je bila narejena na področju tehnike in tehnologije, njen naslov Uporaba tehnoloških materialov v vrtcu pa smo izbrali predvsem zato, ker smo želeli, da otroci spoznajo tudi ostale materiale, v našem primeru kovine, keramiko in plastiko, in ne le lesa ter papirja. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili razvojne značilnosti predšolskih otrok na gibalnem, kognitivnem, čustvenem, socialnem in govornem razvoju. Osredotočili smo se na predstavitev tehnike in tehnologije, njenih ciljev in vidikov. V nadaljevanju smo si podrobneje pogledali tehnološka gradiva, na podlagi katerih je nastala diplomska naloga, in razložili pojme kovina, keramika in plastika. Predstavili smo lastnosti teh materialov in njihovo obdelavo. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri se otroci srečujejo v vrtcu s temi materiali. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili izvedene dejavnosti v drugi starostni skupini otrok. Otroci so izvedli štiri dejavnosti, in sicer se je ena dejavnost nanašala na keramiko, druga na plastiko in dve dejavnosti sta se navezovali na področje kovin. Prvo dejavnost smo izvedli iz keramike, in sicer so otroci delali servietno tehniko na glinene lončke. Druga dejavnost je bila izvedena iz kovine in umetne snovi, kjer smo izdelovali rožice iz žičk in najlonskih nogavic. Pri tretji dejavnosti smo uporabili kovinsko embalažo ter navadno in kosmato žico, iz katerih so otroci izdelovali lučke. Pri dejavnosti so bili precej samostojni, nekatera dekleta so bila bolj vešča s kladivom kot fantje. Zadnja, četrta dejavnost se je nanašala na področje plastike, pri čemer sta dva otroka izdelovala peščeno uro. Peščeno uro bodo otroci uporabili za merjenje časa pri umivanju zob. V zaključku diplomske naloge smo predstavili sklepne ugotovitve in odgovorili na postavljene hipoteze. Ključne besede: tehnika, tehnološki material, razvoj otroka, orodja, izdelki.

6 ABSTRACT The thesis addressing the area of design and technology, entitled Using technological materials in kindergarten, is related to our wish that children would become acquainted with materials other than wood an paper, i.e. metal, ceramics and plastic. It is divided into a theoretical and an empirical part. The theoretical part outlines developmental characteristics of preschool children in terms of motor, emotional, social and language development and presents the subject of design and technology as well as its goals and aspects. Moreover, the thesis touches on the technology-related literature that served as the basis for the thesis and provides explanations for the notions of metal, ceramics and plastic. It also discusses their characteristics and processing and examines whether children are familiarised with them in kindergarten. The empirical part of the thesis first presents the activities we conducted among children from the second age group. The children conducted four activities; two of them were related to ceramics and plastic and the remaining two to metals. In the first ceramics-related activity the children applied decoupage napkins on ceramic pots. The second activity revolved around metals and artificial substances; the children created flowers from wires and nylon stockings. The third activity involved metal packaging, ordinary wire and chenille stems, with which the children created lights. They were quite independent; some of the girls were more skilful in handling the hammer than the boys. Two children were selected to participate in the last activity; they attempted to create an hourglass, which would then be used to measure the children's tooth brushing time. The conclusion contains the main findings and the answers to the set hypotheses. Keywords: technology, technical material, development of the child, tools, products.

7 KAZALO VSEBINE 1 UVOD TEORETIČNI DEL Razvojne značilnosti predšolskih otrok Gibalni razvoj Čustveni razvoj Socialni razvoj Govorni razvoj Spoznavni/kognitivni razvoj Razvojne značilnosti predšolskih otrok, starih 5 6 let Tehnika in tehnična vzgoja v vrtcu Temeljni cilji delovno tehnične vzgoje Tehnologija in tehnološke dejavnosti Področja tehnologije v obdobju zgodnjega učenja Sistemi Orodja Snovi in materiali Oblikovanje Ustvarjalni delovni proces Konceptualna razsežnost tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju Vidiki tehnike in tehnologije Specialnodidaktični vidik Pedagoško-psihološki vidik Tehnični, tehnološki, fizikalni, ergonomski, oblikovni, organizacijski in ekonomski vidiki Tehnika in tehnologija na področju Kurikuluma za vrtce Tehniška gradiva...17

8 2.3.1 Umetne snovi Lastnosti umetnih snovi Obdelava umetnih snovi Umetne snovi v vrtcu Kovine Delitev kovin Obdelava kovin Keramika EMPIRIČNI DEL Namen in cilj diplomske naloge Raziskovalne hipoteze Metodologija Raziskovalna metoda Raziskovalni vzorec Tehnika zbiranja podatkov Predstavitev dejavnosti in njihova izvedba Prva dejavnost Druga dejavnost Tretja dejavnost Četrta dejavnost Obdelava podatkov ZAKLJUČEK...42

9 KAZALO SLIK Slika 1: Konceptualna razsežnost tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju...14 Slika 2: Delitev kovin...20 Slika 3: Otroci med dejavnostjo...25 Slika 4: Izrezovanje motiva...25 Slika 5: Lepljenje na lonček...26 Slika 6: Pravilno rezanje s škarjami...26 Slika 7: Končni izdelek...27 Slika 8: Deklica z lončkom...27 Slika 9: Pripomočki in orodja...29 Slika 10: Delo v dvojicah...30 Slika 11: Samostojno rezanje...30 Slika 12: Pripravljene rožice...31 Slika 13: Izdelane rožice...31 Slika 14: Začetek dejavnosti...33 Slika 15: Deklica pribija žebelj...33 Slika 16: Pomoč dveh otrok...34 Slika 17: Deklica vleče žico skozi konzervo...35 Slika 18: Nastajanje izdelka...35 Slika 19: Končni izdelek otrok...36 Slika 20: Izrezovanje kroga iz jogurtovega lončka...37 Slika 21: Merjenje časa pretakanja...38 Slika 22: Vlivanje zdroba v plastenko...39 Slika 23: Deklica lepi izolirni trak...39

10 KAZALO GRAFOV Graf 1: Strukturni delež prepoznavanja materialov v odstotkih Graf 2: Strukturni delež sposobnosti uporabe kladiva v odstotkih Graf 3: Strukturni delež izdelave uporabnega izdelka v odstotkih Graf 4: Strukturni delež izdelave izdelkov s pomočjo ali brez nje v odstotkih KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz razvojnih obdobij glede na kronološko starost... 3

11 1 UVOD Živimo v razviti družbi in obkroža nas sodobna tehnologija, ki kroji naš vsakdan. Za izdelavo naprav, orodij in ostalih predmetov uporabljamo različne materiale, vsak pa ima določene lastnosti, zato je npr. kovina dobra za izdelavo predmetov, ki so trdni ali dobro prevajajo električni tok. Računalniška tipkovnica in jogurtov lonček sta iz umetne snovi, materiala, ki mu po domače rečemo plastika. Ta ima majhno gostoto, odlično se da toplotno obdelovati, zato iz nje lahko naredimo najrazličnejše izdelke. Skodelic in krožnikov pa si ne moremo predstavljati iz drugega materiala kot iz keramike. Čaj v takšni skodelici je dolgo časa topel, saj je keramika dober toplotni izolator, hrano v krožniku pa zlahka pogrejemo tudi v mikrovalovni pečici. Kako otroci v vrtcu poznajo omenjene materiale in ali poznajo njihove lastnosti? To smo poskušali ugotoviti v vrtcu, ko smo v skupini otrok, starih od pet do šest let, izvedli štiri dejavnosti, katerih cilj je bil izdelati uporaben izdelek. Otroci so pri izdelavi uporabljali različna orodja in med seboj kombinirali različne materiale. V teoretičnem delu smo opisali razvojne značilnosti predšolskih otrok ter tehniko in tehnično vzgojo v vrtcu in na kratko predstavili tehniška gradiva, kovine, plastiko in keramiko. Hkrati smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri otroci prepoznajo in med seboj ločijo te materiale ter kako so vešči z uporabo tehnoloških orodij. Sledi empirični del, kjer smo podrobno opisali dejavnosti, ki smo jih izvajali v vrtcu. Pred izvedbo dejavnosti smo si postavili cilje, ki smo jih na koncu skušali doseči, in štiri hipoteze, ki smo jih na koncu dejavnosti potrdili ali ovrgli. 1

12 2 TEORETIČNI DEL 2.1 Razvojne značilnosti predšolskih otrok Otrokov razvoj je celovit proces, ki poteka hkrati s telesno rastjo in zorenjem funkcij v družbenem okolju. Dejavniki, kot so rast in razvoj, zorenje in izkušnje in ki jih otrok pridobiva z lastno aktivnostjo in adaptacijo v okolje, odločilno vplivajo na dogajanje in spremembe v otroku (Videmšek, Pišot 2007). Razvoj vsakega posameznika je odvisen od dednosti, saj vsak človek na svet prinese s seboj neke osnove tako za telesne kot tudi za duševne značilnosti. Celo pri telesnih značilnostih, ki so rezultat dednosti, imata okolje in otrokova aktivnost pomembno vlogo. Dozorevanje, učenje in aktivnost se med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega. Za vsako učenje ali aktivnost je potrebna določena stopnja zrelosti, pri čemer se lahko otrok uči šele takrat, kadar je zrel za določeno učenje (Toličić, Smiljanić Čolanović, 1973) Gibalni razvoj Otrokov razvoj poteka v več smeri in na različnih področjih ter je tako povezan s telesnim, kognitivnim, čustvenim in socialnim razvojem. V začetku poteka gibalni razvoj v cefalo-kavdalni smeri, tukaj je otrok sposoben nadzirati gibanje glave, nato trupa in rok, šele kasneje nog, ter v proksimo-distalni smeri, kar pomeni najprej nadziranje gibanja delov telesa, ki so bližje hrbtenici, kasneje pa tudi ostalih bolj oddaljenih delov (Pišot, Videmšek, 2007). V prvih mesecih otrokovega življenja lahko opazimo postopno ponavljanje spontanih ritmičnih gibov, kot so brcanje, mahanje, zibanje, ki se pojavijo kot odziv na znane dražljaje, a niso usmerjeni k cilju. Dojenčki največ brcajo, preden se začnejo plaziti, zato je pričakovati, da je ritmično brcanje priprava na kasnejše plazenje (prav tam). Po rojstvu je pri otroku opaziti naslednje aktivnosti: otrok brca, se zvija, suva z rokami in nogami. Ti gibi so spontani, niso namerni niti uravnani, kajti otrok zmore šele kasneje nadzirati gibe, slučajnih gibov pa je nato vedno manj. Zaradi motoričnega razvoja je človek postal razumno bitje, ustvaril je sredstva, ki so osnova civilizaciji, zlasti zaradi pokončne hoje in uporabe roke za delo. Gibanje v prostoru ali lokomocija je pomemben faktor v otrokovem socialnem, intelektualnem in motoričnem razvoju. Lazenje in hoja omogočata otroku možnost pridobivanja novih 2

13 izkušenj. Na začetku se otrok giblje tako, da po štirih lazi po tleh in se s trebuhom dotika tal, ker roke in noge še niso dovolj močne, da bi držale trup. Kasneje se že bolj opira na kolena in roke, zato se ne dotika več tal s trebuhom (Toličić, Smiljanić Čolanović, 1973). Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj zmore, doživlja veselje ob razvijajočih sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Gibanje daje otroku občutek varnosti, veselja in ugodja (Zajec s sodelavci, 2010). Tabela 1: Prikaz razvojnih obdobij glede na kronološko starost (Marjanovič Umek, Zupančič 2004): RAZVOJNO OBDOBJE Prednatalno obdobje Obdobje dojenčka Obdobje malčka Zgodnje otroštvo Srednje in pozno otroštvo KRONOLOŠKA STAROST Od spočetja do rojstva Od rojstva do enega leta Od enega do tretjega leta Od treh do šestih let Od šestega leta do začetka pubertete Marjanovič Umek (2004) pravi, da je razvoj v prvih letih najhitrejši in se nato nekoliko upočasni, vendar je še vedno intenziven, nekje do konca obdobja adolescence, ko se razvojne spremembe umirijo in potekajo nekoliko počasneje. Osnova za razvoj gibalnih spretnosti je intenziven razvoj nekaterih motoričnih sposobnosti, predvsem koordinacije in hitrosti gibanja. To obdobje je za otroke zelo pomembno in zanimivo. Aktivni so v odkrivanju in kombiniranju različnih gibalnih vzorcev, obenem pa navdušeni zaradi vse večjih gibalnih zmogljivosti. Zelo pomemben segment gibalnega razvoja je tudi razvoj motoričnih sposobnosti. Nekatere motorične sposobnosti dosežejo najvišjo raven prej, druge pozneje. Za obdobje zgodnjega otroštva je značilno, da je razvoj motoričnih sposobnosti, npr. hitrosti in koordinacije, zelo intenziven, razvoj drugih, npr. ravnotežja, moči, gibljivosti in vzdržljivosti, pa nekoliko počasnejši (Pišot, Planinšec 2005) Čustveni razvoj Otroci v zgodnjem otroštvu vse bolj razumejo, da lahko posameznik doživlja več različnih čustev hkrati. Glavni razvojni napredek tega obdobja je nadzor nad čustvenim doživljanjem in izražanjem, ki postaja vse bolj uravnoteženo in socialno sprejemljivo. 3

14 Čustveno odzivanje je v tem obdobju zelo intenzivno, pa naj gre za resne ali povsem banalne situacije, z razvojem pa se otroci postopno učijo zmanjševati čustveno izražanje oziroma izražati čustva na primeren način. Prehodi od izražanja enega čustva do drugega (npr. veselje, jeza) so zelo hitri, kar je povezano z izražanjem čustev brez zadržkov, s pomanjkljivim razumevanjem, omejenimi izkušnjami in s kratkotrajno pozornostjo. Otroci kažejo čustva neposredno ali posredno prek nemira, sanjarjenja, joka, govornih težav pa tudi z grizenjem nohtov ali sesanjem palcev. Veselje otroci v tem obdobju doživljajo v različnih dejavnostih z drugimi ljudmi, predvsem vrstniki in kadar so uspešnejši od drugih. Zelo je značilna radovednost, ki se kaže v postavljanju vprašanj. Jezo doživljajo, če se nekdo vmeša v njihovo igro, če jim nekdo skuša vzeti igračo, če igrače ne delujejo po njihovih željah, če jim kaj ne uspe ali če od njih zahtevamo nekaj, kar ne želijo storiti. V takšnih situacijah se lahko odzovejo z agresivnostjo ali umikom. Strahovi so v tem obdobju povezani predvsem s temo, hudimi sanjami, domišljijskimi bitji ali dogodki, nadnaravnimi bitji, divjimi živalmi, nevihto, ločitvijo od staršev in s poškodbo. Pojavljati se začnejo tudi strahovi v zvezi s šolo (Jeriček Klanšček, Pucelj, 2011). Prva značilnost otrokovih čustev je, da so površinska, javljajo se brez nadzora in jih z lahkoto odkrijemo v otrokovem reagiranju. Otrok joka, maha z rokami, se prisrčno smeje, vse to pa lahko ugotovimo tudi takrat, kadar jih otrok poskuša skriti (Toličić, Smiljanić Čolanović, 1973). Pri otrocih se pojavljajo različna čustva, kot so jeza, veselje, žalost, strah, gnus, presenečenje, zanimanje. V prvem letu starosti se povečujejo čustveni izrazi jeze, kar je povezano z otrokovim spoznavnim in socialnim razvojem. Izraz jeze pomeni pri otroku nek signal, da je v distresu, in ga je treba pomiriti. Pomembna naloga je, da se otrok nauči izražati jezo na neškodljiv način (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Pri majhnih otrocih se pojavi jeza, če jim preprečimo aktivnosti ali pa ne izpolnimo njihove želje. Pri starejših otrocih lahko jezo povzročajo določene prepovedi, ki jih izrekajo odrasli. Jeza je najpogostejše čustvo, ki se pojavlja v otroštvu. Ni le pogosta, temveč tudi kratkotrajni. Nepričakovanost in presenečenje spadata med najpomembnejša povzročitelja strahu. Otroke je strah vsega, kar se pojavi nepričakovano: močan zvok, prižiganje in ugašanja luči, oglašanje živali v živalskem vrtu itd. V prvih letih življenja je strah reakcija na konkretne stvari in določene osebe, v kasnejših letih, okoli šestega leta in pozneje, pa povzročajo strah nekatera izmišljena bitja in situacije, kamor lahko prištevamo čarovnice, temo in podobno (Toličić, Smiljanić Čolanović, 1973). V zgodnjem otroštvu se poveča število dražljajev, ki pri otrocih vzbudijo čustva veselja. Otroci se v različnih dejavnostih veselijo sodelovanja z drugimi, najpogosteje z 4

15 otroki, obenem pa doživljajo veselje bolj intenzivno takrat, kadar so bolj uspešni od drugih. Predšolski otroci izražajo veselje tudi prek gibalnih dejavnostih, kot so ploskanje, objemanje in drugo (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004) Socialni razvoj V prvih dneh po rojstvu otroka ne zanimajo ljudje, lahko rečemo, da jih ne razlikuje od predmetov, ki ga obkrožajo. V prvih mesecih se na človeški glas odzivajo kot na druge zvoke in šume. Če otrok zajoka, ga prej pomiri ropotuljica kot pa glas, ki ga tolaži. V razvoju se otrok postopoma nauči ločiti ljudi od predmetov in okolja. V starosti enega leta otroci začnejo dojemati sebe in ljudi okoli njih. Velikokrat posnemajo vedenje drugih ljudi, s katerimi so obkroženi. Pravilen socialni razvoj je odvisen predvsem od okolja, kjer so pomembni nekateri pokazatelji, ki pomembno delujejo na otroka. Tukaj lahko omenimo družino, vrtec, šolo itd. (Toličić, Smiljanić Čolanović, 1973). Na stisko drugega se odzovejo s prosocialnim vedenjem, čeprav posameznika v stiski še vedno tudi ignorirajo, se mu izognejo ali se odzovejo z agresivnim vedenjem. Prosocialno vedenje je povezano z željo po nagradi ali z izogibanjem neodobravanja s strani odraslih. Prijatelje si izbirajo na osnovi podobnosti v starosti, spolu in vedenju (Jeriček Klanšček, Pucelj, 2011). Otrokov socialni razvoj je v veliki meri odvisen od učenja in izkušenj v zgodnjem obdobju. Za socialni razvoj je značilno, da otrok po tretjem in četrtem letu vse več časa preživi z drugimi otroki, vse manj pa z odraslimi. V obdobju zgodnjega otroštva otroci prehajajo iz obdobja egocentrizma v obdobje empatije. Njihovo socialno okolje se v zgodnjem otroštvu vse bolj širi in sega med vrstnike v vrtcu ter bivalnem okolju. V različnih dejavnostih spoznava pravila vedenja in medsebojne odnose. Vključevanje otrok v skupine je odvisno od socialnih spretnosti, komuniciranja in navezovanja stikov. V otroštvu se kažejo razlike med spoloma v tem, da so dekliške skupine manjše in zaupnejše, fantovske pa številčnejše in bolj odprte do drugih. Vsak otrok gre skozi vse faze socialnega razvoja, razlika je le v hitrosti prehoda skozi določene faze obnašanja. Glede na to, da so v predšolskem obdobju posamezna področja otrokovega razvoja med seboj tesno povezana, v socialnem razvoju praviloma hitreje napredujejo tisti otroci, ki so bolj napredni tudi na gibalnem, intelektualnem in čustvenem področju (Videmšek, Pišot 2007). 5

16 2.1.4 Govorni razvoj»govor je sredstvo, s katerim otroci vzpostavljajo socialne stike. Poleg tega je govor pomembno sredstvo mišljenja.«(toličić, Smiljanić Čolanović, 1973, str.104). Govor je prav tako pomemben v človekovem razvoju, saj se človek oblikuje kot posameznik (individualna funkcija govora), gre pa tudi za vzpostavljanje komunikacije z okolico (družbena funkcija govora) (Marjanovič Umek, 1990). Nekateri predstavniki vedenjske teorije, predvsem Skinner, uvrščajo govor med motorične reakcije in učenje govora razlagajo po modelu dražljaj odgovor okrepitev posplošitev. Razvoj govora naj bi potekal tako, da otrok posnema besede, ki jih sliši pri starših. Če so te otrokove besede dovolj podobne prvotnemu dražljaju, jih starši nagrajujejo. Otrok slučajno izgovori neko besedo in pri tem izzove reakcijo staršev in če ta reakcija zadovolji potrebo otroka, bo to besedo tudi ponovil. Npr. otrok reče»mama«, pri tem mama pride k otroku in ga poboža, vzame v naročje, to pa daje otroku občutek ugodja, zato bo ponavljal»mama, mama«. Otrok tako izgovori besedo ob določenem dražljaju, kasneje pa jo bo ponavljal vedno, kadar bo prisoten prvotni dražljaj. Razvoj govora je v zgodnjem obdobju, v prvih dveh letih, zelo hiter, skorajda nenavaden. Jok in smeh sta pri novorojenčku glavna načina govornega izražanja, pri dveh letih pa je otrok sposoben pogovarjati se z drugimi. Ta pogovor je enostaven, vendar pravilen. V obdobju od enega do štirih in pol let otroci aktivno oblikujejo svoj govor, vendar na določenih razvojnih stopnjah razumejo in izražajo tiste pojme, ki so se jih naučili s pomočjo miselnih predstav (Marjanovič Umek, 1990) Spoznavni/kognitivni razvoj Kognitivni razvoj vključuje intelektualne procese, med katere prištevamo zaznavanje, predstavljanje, presojanje, sklepanje, spomin, govor in reševanje problemov, ki omogočajo mišljenje, odločanje in učenje. Otrok jih uporablja pri pridobivanju znanja, obenem pa mu omogočajo, da se zaveda okolja, ki ga obdaja (Pišot, Planinšec, 2005). Med najbolj znanimi je Piagetova teorija kognitivnega razvoja, kjer razvoj poteka skozi štiri stopnje, te pa si sledijo skozi določeno zaporedje in jih ni mogoče preskočiti. Ko otrok v razvoju preide na višjo stopnjo, se na nižjo praviloma ne vrača več (Videmšek, Pišot, 2007). 6

17 Štirje stadiji razvoja po Piagetu so (Batistič Zorec, 2014): senzomotorični ali zaznavno-gibalni stadij (od rojstva do 2 let), stadij predoperativnega mišljenja ali priprave konkretnih operacij (od 2 do 7 let), stadij konkretnih operacij (od 7 do 11 let), stadij formalnih operacij (od 11 do 15 let). Piaget je razložil razvoj mišljenja skozi dva ključna procesa, to sta asimilacija in akomodacija. Pri asimilaciji gre za vključevanje posameznikovih zaznav, novih izkušenj v obstoječe miselne strukture, akomodacija pa pomeni, da je število novih izkušenj in informacij tako veliko, da mora posameznik že obstoječo miselno strukturo spremeniti in tako preizkuša svoje razumevanje v novih situacijah (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, 2008). Za obdobje zgodnjega otroštva je značilno simbolno mišljenje, ki se kaže v posnemanju, simbolni igri (npr. metla simbolizira otroku konja, otrok kopa dojenčka v vodi, ki je ni), v likovnem izražanju in v rabi govora. Sposobnost rabe simbolov otroku omogoča bolj prožno mišljenje, vendar pa ima mišljenje v tem obdobju še vedno veliko omejitev: otrok težko razume, da lahko druge osebe vidijo in razumejo isto stvar drugače kot on sam, svojo pozornost lahko usmeri zgolj na en vidik problema oziroma situacije in zanemari vse druge. Pozornost je v tem obdobju še dokaj šibka, kar pomeni, da je manj usmerjena in nadzorovana ter krajša. Miselnih problemov se loteva nesistematično ter brez vsakega načrta (Jeriček Klanšček, Pucelj, 2011) Razvojne značilnosti predšolskih otrok, starih 5 6 let Gibalni razvoj: hodi nazaj, po stopnicah hodi gor in dol, pri tem ustrezno menja nogi, hodi po gredi in vzpostavlja ravnotežje, vozi kolo s pomožnimi kolesi, prav tako se uči voziti brez koleščkov, stoji na eni nogi približno 10 sekund, iz majhnih elementov zloži tridimenzionalni model, če pri tem gleda sliko ali nek drug model, prerisuje geometrijske oblike in druge simbole, s škarjami reže po črti. 7

18 Kognitivni razvoj: iz dveh trikotnikov sestavi pravokotnik, razvršča predmete po dveh spremenljivkah hkrati barvi in obliki, razvršča predmete glede na njihove lastnosti hrana, oblačila, predmete ureja glede na njihovo velikost, šteje do 20 in več, prepozna števila od 1 do 10, prepozna nekatere pojme manjši, krajši, enako, manj kot, povezuje uro z določenim dogodkom čez dan ko imam zajtrk, je na uri, pozna denar. Govorni razvoj: njegov besednjak vsebuje 1500 besed in celo več, ob slikah pove zgodbo, njegova povprečna dolžina stavka znaša 5 7 besed, pove kraj, kjer je doma, imena staršev, sam se pogovarja po telefonu, razume uporabo ednine in množine, uporablja besedi»bi«,»lahko«, govor je skoraj povsem razumljiv. Čustveni in socialni razvoj (Razvojne značilnosti predšolskega otroka 5. do 6. leta): rad ima družbo, predvsem otrok, pogosto ima enega ali dva»posebna«prijatelja, je radodaren, deli igrače z drugimi, igra je kooperativna, prisoten je v skupinskih igrah in aktivnostih, je čustven predvsem do mlajših in živali, sledi navodilom odraslega, naredi, kar mu rečejo starši ali vzgojitelj, rad se šali, zelo je radodaren, vedno nekaj išče, postavlja vprašanja, želi izvedeti nekaj novega. 8

19 2.2 Tehnika in tehnična vzgoja v vrtcu Tehnično vzgojo je treba v okviru usmerjenih dejavnosti razumeti kot dejavnost in načelo prispevanja k oblikovanju otroka, povezovanju vseh vzgojnih področij, k uporabi metod, oblik, ki omogočajo razvijanje tehnične ustvarjalnosti. Pri takih dejavnostih so potrebna vzgojna sredstva, primerna orodja in pripomočki, zanimive in poučne, predvsem pa funkcionalne naprave, ki spodbujajo in predpostavljajo raznovrstno ter visoko angažiranje otrok in vzgojitelja. V tem procesu morata biti otrok in vzgojitelj aktivna člana, kajti govorimo o zapletenih dejavnostih, pri katerih otroci potrebujejo nadzor, pomoč, spodbudo, demonstracijo in motivacijo (Papotnik, 1993). Vse dejavnosti otrok potekajo prek igre, pri čemer se otrok razvija celostno. Prek igre otrok preizkuša, razvija in spoznava svet okrog sebe. Pri igrah in delu posnema, opazuje in prepozna vse tehnične stvaritve iz svojega okolja. Otroci se v tehniki razvijajo tako doma kot tudi v vrtcu, a s to razliko, da se v vrtcu odzivajo predvsem načrtno, doma pa bolj spontano. Tehnična vzgoja se povezuje tudi z drugimi vzgojnimi področji. V vrtcu tako načrtujemo in z drugimi dejavniki uresničujemo vzgojne cilje ter vsebine predšolske vzgoje na tehničnem področju. Pri tem je pomembno, da otrok spozna pomen tehničnih predmetov, pojavov okrog njih, da pozna različne materiale, kot so les, blago, kovina, in da lahko uporablja različna orodja (Papotnik, 1988). Papotnik (1999) navaja naslednje cilje tehnike, pri čemer otrok spozna namen in pomen značilnih predmetov, pojavov in procesov. Otrok lahko v svojem domačem okolju med seboj primerja in razlikuje objekte, vozila, razne stroje, orodja in pripomočke, hkrati pa spozna nekatere strojne dele in pojme, kot so npr. os, gred, zobnik Prav tako skozi tehniko otroci spoznavajo različne materiale, kot npr. papir, karton, les, usnje, plastične materiale, ki jih oblikujejo in si tako razvijajo tehnično ustvarjalne zmožnosti in sposobnosti. Pri ustvarjalnem oblikovanju in preoblikovanju materialov uporabljajo merilna, zarisna in obdelovalna orodja, naprave, pripomočke in vpenjala. Pri tehniki se otroci urijo v različnih tehnoloških opravilih, kot so rezanje, žaganje, šivanje, lepljenje, barvanje itd., ter si tako oblikujejo pravilne spretnosti in delovne navade. Prav tako oblikujejo odnos do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomike, naučijo se odgovornosti, natančnosti ter reda in tako razvijajo sposobnosti za sodelovanje pri odkrivanju ter reševanju problemskih situacij. Ne nazadnje pa razvijajo in bogatijo svoje govorne sposobnosti in občutek za pravilno uporabo slovenskih imen za tehnična sredstva, orodja, predmete, pojme, pojave in procese. 9

20 2.2.1 Temeljni cilji delovno tehnične vzgoje Temeljni cilji delovno tehnične vzgoje so: razvijati in spodbujati otrokovo nagnjenje do tehničnega ustvarjalnega dela in vzbujati veselje za delo na delovno-tehničnem področju, razvijati delovne spretnosti in delovne navade ter sposobnosti za organizacijo dela, razvijati ljubezen do tehnike in oblikovati pravilen odnos do tehničnih stvaritev, seznanjati otroke z različnimi delovnimi tehnikami, postopki, orodji, napravami in materiali ter jih v ustvarjalnem delovnem procesu usposabljati za njihovo uporabo, razvijati osnove za tehnične stvaritve, razvijati in spodbujati razvoj konstrukcij in inovacij, s pravilno urejenim delovnim mestom kotičkom delavne kulture vplivati na skladen razvoj otrokove osebnosti (Papotnik, 1993, str ) Tehnologija in tehnološke dejavnosti»tehnologija omogoča izdelavo izdelkov in sistemov, ki odpravljajo težave in rešujejo probleme. V odločanje o uporabi tehnologij naj bodo vključeni vsi državljani. O uporabi tehnologij širšega pomena, ki so vsesplošno družbeno težje razumljive, naj odločajo strokovne skupine v duhu odgovornosti in racionalnosti. Družbeno stališče naj bo takšno, da uporabljene tehnologije izboljšujejo možnosti življenja vsem ljudem. Zaradi vsega tega narašča potreba po seznanjanju s tehnologijo kot pomembnim področjem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Strokovnjaki se zavedajo vrednosti in pomena poučevanja tehnologije v šolah, kljub temu pa le malo šol razpolaga s tehnološkimi laboratoriji. Nekatere srednje šole pa vendarle imajo celovito oblikovane tehnološke laboratorije. Večina učencev in dijakov ima žal le malo stika z učenjem tehnologije ali ga nima in ima zato le najmanjše mogoče razumevanje ene izmed najmočnejših silnic, ki oblikujejo današnjo družbo. Vsakdo se zaveda, da so računalniki, letala, traktorji in gensko spremenjene rastline tehnološki produkti, vendar je za večino ljudi razumevanje tehnologije precej težavno.«(zuljan, 2014, str. 18). Tehnologija spada med pomembne vede, ki sooblikuje družbo, in je sposobna spreminjati ali prilagajati naravni svet, da bi izpolnil človeške želje in potrebe. Tehnologija je začela vplivati na človeka že v zgodovini, ko je ta uporabil palico kot orodje, kadar je prižgal ogenj in izdelal druge pripomočke, ki so mu bili v pomoč za 10

21 preživetje. Današnjo tehnologijo ne moremo primerjati s tehnologijo v preteklosti, saj je današnji vpliv tehnološkega napredka na družbo zelo velik in se zelo hitro razvija. Osnovno razumevanje tehnologije je pomembno za razumevanje današnjega sveta, saj tehnologija vsakodnevno vpliva na naše življenje. Tehnološka dejavnost je načrtna z določenimi cilji, rezultati pa so včasih nepričakovani. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj tehnologije, so (Zuljan, 2014): potrebe posameznika, potrebe skupin in celotne družbe, želja po večji ekonomičnosti in racionalnosti, razvitost nekaterih tehnoloških komponent, naprav in sistemov Področja tehnologije v obdobju zgodnjega učenja»otroci pri predšolski vzgoji pridobijo osnovno razumevanje na številnih ključnih področjih. Ponavljajoča se področja jim omogočijo prepoznavo vzorcev tehnološkega razvoja.«(zuljan, 2014, str. 24). Pri tem se otroci skozi praktične dejavnosti naučijo, da se pri tehnoloških dejavnostih zahteva orodje, material, gibanje, varnost in načrtovanje. Otrokom je treba dati čim več priložnosti za spoznanje tehnoloških področij in pojavov ter se o njih pogovarjati. Področja tehnologije v obdobju zgodnjega učenja so: sistemi, orodja, snovi in materiali, oblikovanje Sistemi Sistemi so sestavljeni iz komponent, med seboj so povezane in delujejo za skupni doseženi cilj. Kot primer lahko navedemo kolo, ki ima kolesa, krmilo, zavore, pedala, prestave in verigo, vsak izmed teh delov pa je pomemben za njegovo delovanje Orodja Orodja so preprosti predmeti, ki pomagajo človeku opraviti neko nalogo. Ljudje jih uporabljamo za izdelavo določenih stvari, otroci pa jih, npr. škarje za striženje papirja, lepilo, pisala in računalnik, uporabljajo za iskanje določenih informacij. 11

22 Snovi in materiali Snovi uporabljamo za izdelavo določenih stvari. Najpogosteje uporabljene naravne snovi so: kamen, bombaž, volna, les. Otroci pri svojih dejavnostih uporabljajo veliko naravnih snovi, kot so: listje, storži, školjke, plodovi. Najpogostejši tehnološki materiali, ki jih otroci uporabljajo, so papir, blago in karton (Zuljan, 2014).»Tehnološki materiali so materiali, ki smo jih s tehnologijo predelali v obliko, ki se po lastnostih zelo razlikuje od naravnih snovi. Naravne snovi najdemo v naravi in jim s tehnologijo bistveno ne spremenimo lastnosti. Tehnološke materiale razdelimo na kovine, keramike, umetne mase in kompozite.«(zuljan, 2014, str. 25) Oblikovanje Ljudje oblikujemo zato, da bi naredili določene stvari, na primer, otroci se naučijo, da če želijo izdelati čestitko za starše, jo morajo najprej načrtovati, oblikovati in na koncu izdelati do datuma izročitve Ustvarjalni delovni proces Ustvarjalni delovni proces ali ciklus je sestavljen iz več faz. Najprej so tu življenjske situacije, ki jih določajo naravne zakonitosti, fizikalne, tehniške in tehnološke osnove. Po opazovanju sledi zamisel, načrtovanje, nato eksperimentiranje, izdelovanje, analiziranje in preizkušanje, namestitev sestavnih delov v celoto, to je v končni izdelek, kontrola vseh dobljenih rezultatov, preizkušanja in nadaljnje izboljšave do same uporabe izdelka (Papotnik, Gerlič, 1983). 12

23 Ustvarjalni delovni proces vsebuje problemske situacije, ki jih otroci odkrivajo in razrešujejo pri didaktično vodenem procesu. Vzgojitelj mora ustvarjalno produktivnost načrtovati vnaprej, da lahko otroci ustvarjajo tehnične predmete, kar se lahko lotijo tako, da obdelujejo materiale ali pa se lotijo konstrukcijskih zbirk (prav tam). Ustvarjalni delovni proces poteka v petih fazah, te faze praktičnega dela pa so lahko sestavljene iz: določanja ciljev dela, izbire sredstev in pripomočkov za delo, načrtovanja izvajanja del, izvajanja del, kontrolnega dela. 13

24 2.2.5 Konceptualna razsežnost tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju USMERJEVALNI IN GLOBALNI CILJI TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU USTVARJALNI PROCES DELOVNI VIDIKI: 1. specialnodidaktični, 2. pedagoško-psihološki, 3. tehnični, tehnološki, fizikalni, ergonomski, oblikovni, organizacijski in ekonomski ETAPNI CILJI: Spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik Spoznavanje in uporaba orodja ter naprav Konstruiranje, razvijanje spretnosti in ustvarjalnih sposobnosti USMERJENOST DEJAVNOSTI: Ugotavljajo Preskušajo Sestavljajo Razstavljajo Gradijo Primerjajo VREDNOTIJO IZDELEK NI NAMEN, AMPAK LE SREDSTVO ZA OBLIKOVANJE USTVARJALNE IN CELOVITE OSEBNOSTI Slika 1: Konceptualna razsežnost tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju 14

25 2.2.6 Vidiki tehnike in tehnologije Specialnodidaktični vidik K specialnodidaktičnemu vidiku prištevamo: cilje tehnike in tehnologije za predšolsko obdobje, sestavo vsebine tehnike in tehnologije, osnovno opremo, orodja in naprave za zgodnje uvajanje v tehniko, artikulacijo dejavnosti, koncepte in modele oz. strategije vzgojno-izobraževalnega dela Pedagoško-psihološki vidik Pedagoško-psihološki vidiki so: metode in sredstva vzgoje, upoštevanje razvojne in starostne stopnje, razvijanje sposobnosti Tehnični, tehnološki, fizikalni, ergonomski, oblikovni, organizacijski in ekonomski vidiki Tehnični vidiki so: delovni načrt, postopek, poznavanje in obvladovanje pripomočkov za dosego postavljenega cilja, celota delovnih sredstev in metod, s katerimi se obvladujejo naravni zakoni in izkoriščajo naravne dobrine (surovina, energija, pojavi). Tehnološki vidik: tehnologija je veda o sredstvih in načinu predelave surovin v izdelek. Sem lahko prištevamo mehansko tehnologijo, tehnologijo lesa in kemijsko tehnologijo. Fizikalni vidik: fizika je veda o zgradbi in vedenju nežive narave, snovi, ki jo sestavljajo, in procesov med različnimi stanji. 15

26 Organizacijski vidik: organizacija je skladna, smiselno povezana celota, povezovanje, urejanje v celoto. Oblikovni vidik: dizajn pomeni industrijsko oblikovanje in je oznaka za industrijsko ter umsko oblikovanje, vzorec, osnutek. Ergonomski vidik: ergonomija je veda o prilagoditvi človeka na delovne razmere, ki združuje tako tehniška, medicinska kot tudi socialna in ekološka spoznanja. Ekonomski vidik: ekonomija je veda o gospodarstvu. Ekonomičnost, gospodarnost: načelo gospodarjenja, ki zahteva, da se ustvari določen rezultat z najmanjšo porabo elementov produkcijskega procesa, tj. materiala, sredstev za delo in delovne sile (Papotnik, 1993) Tehnika in tehnologija na področju Kurikuluma za vrtce Kurikulum za vrtce posebej ne obravnava tehnične vzgoje, kljub temu pa jo vključuje v proces na področju narave, kjer so zapisani tudi globalni in konkretni cilji, ti pa so prepoznavni kot cilji tehnike in tehnologije. Globalni cilji, ki se nanašajo na tehniko in tehnologijo s področja narave, so (Kurikulum za vrtce, 1999): spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe, spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije, spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave. Cilje, ki se nanašajo na tehniko in tehnologijo ter so s področja narave, otrok (Kurikulum za vrtce, 1999): spoznava, da imata urejanje prostora in lega predmetov določen pomen, odkriva različna gibanja glede na trajanje in hitrost, odkriva in spoznava lastnosti teles (predmetov), spoznava, kaj povzroči gibanje in kaj ga vzdržuje, odkriva lastnosti zvoka, 16

27 prepoznava, posnema in uporablja tehnične predmete ter procese in spoznava njihov namen ter pomen, uri se v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost, razvija predstavo o nastajanju odpadkov in pomenu ter o možnostih predelave, spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela in organizacijske sposobnosti. 2.3 Tehniška gradiva Umetne snovi V vsakdanjem življenju uporabljamo za umetne snovi izraz plastika, s čimer mislimo predvsem na termoplaste in duroplaste, vendar je to le en del umetnih snovi, preostali del so še elasti in silikoni. Elasti so umetne snovi, ki se po deformaciji povrnejo v prvotno obliko (umetna guma), silikoni pa so snovi, iz katerih izdelujejo barve, lake, silikonske kite. Izdelki iz umetnih snovi so v zadnjih desetletjih postali nepogrešljivi na vseh področjih, tudi za naše najmlajše člane otroke. Iz umetnih snovi so izdelane otroške igrače, dude, stekleničke, vozički, hojce, gugalniki. V izdelkih iz umetnih snovi je shranjena otroška hrana, kar mnogo pove tudi o tem, kako zelo varni za uporabo so izdelki iz umetnih snovi. Zanimivo je, da vse te izdelke pridobivajo iz surove nafte, premoga in zemeljskega plina, ki so glavne surovine za umetne snovi. Prve plastične materiale so izdelali iz celuloze pred več kot stopetdesetimi leti (Papotnik, Gerlič 1983) Lastnosti umetnih snovi Umetne snovi so tako zelo uporabne zaradi velikega števila dobrih lastnosti, kot so: majhna gostota, nizka cena, enostavno preoblikovanje, nestrupenost, zelo dobre izolacijske lastnosti, prijeten videz. 17

28 Imajo tudi nekaj slabih lastnosti, ki pa jih ob pravilni uporabi in recikliranju lahko zaobidemo. To sta predvsem nerazgradljivost v naravi in sproščanje škodljivih plinov pri gorenju (Učbenik TIT 7, 2012) Obdelava umetnih snovi Pri obdelavi umetnih snovi uporabljamo različne polizdelke: zrnca, prah, folije, plošče, profile, vlakna, smole. Umetne snovi lahko obdelujemo: z odrezovanjem, brez odrezovanja. Pri obdelovanju z odrezovanjem lahko obdelovance: žagamo, vrtamo, režemo/strižemo, brusimo/poliramo. Pri tem moramo paziti, saj se lahko umetna snov na obdelovalnem mestu segreje in deformira. Brez odrezovanja lahko umetne snovi preoblikujemo termično, uporabimo pa termoplaste, ki se mehčajo pri temperaturah od 70 do 250 C (Učbenik TIT 7, 2012) Umetne snovi v vrtcu Otroci v vrtcu poznajo veliko različnih izdelkov iz umetnih snovi. Ker je v zadnjih letih recikliranje postalo skorajda nuja, se je kar naenkrat pojavilo veliko število plastenk, plastičnih kozarcev, vrečk in žličk, ki so namenjeni za v smeti in iz katerih lahko otroci v vrtcu izdelajo zelo zanimive izdelke. Omejimo se na delovne operacije, ki 18

29 jih otroci zmorejo, to je striženje/rezanje. Pri obdelavi stiropora jim pomaga vzgojiteljica, prav tako pri vrtanju lukenj v plošče, vse ostalo, vključno z lepljenjem, pa so otroci sposobni opraviti brez pomoči (Papotnik, Gerlič 1983). Odpadni kosi plastike se dajo reciklirati, zato otroke že od malih nog naprej navajamo na nujnost ločevanja odpadkov. Umetne snovi so zagotovo takšen odpadek, ki ga današnji otroci zelo dobro poznajo in s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Navajamo jih na ločevanje odpadkov tako, da jim pokažemo, v kateri koš za smeti gredo določeni izdelki in predmeti, ki jih ne potrebujemo več. Pri tem je treba otrokom ves čas dajati zgled, jih opozarjati na koristnost ločevanja odpadkov in jih za to ustrezno nagraditi (Parker, 2004) Kovine Kovine so, podobno kot umetne snovi, nujno potrebne v vsakdanjem življenju. Imajo drugačne lastnosti kot umetne snovi, saj so prevodne, tako za toploto kot za električni tok, imajo veliko gostoto, v glavnem veliko trdoto, v povprečju visoko tališče itd. V nasprotju z umetnimi snovmi jih najdemo v zemeljski skorji, kjer so različno močno skoncentrirane. Če je koncentracija kovin dovolj velika, da jo je vredno pridobivati, govorimo o rudi. Za vsako od kovin se odstotek kovine v rudi lahko močno razlikuje. Metalurgija je posebna veda, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rud. Od vseh kovin se v velikih količinah uporablja le do okoli 30 kovin (Papotnik, Gerlič 1982). Pomen kovin skozi zgodovino je v tem, da so celotna obdobja dobila imena po kovini, ki je v takratnem obdobju doživela popoln razcvet. Tako so si sledile bakrena, bronasta in železna doba. Baker in železo sta kovini, bron pa je zlitina bakra s kositrom, a z večjim deležem bakra (Svetovna enciklopedija 2009). Pomen kovin je v današnjem času manjši kot nekoč, a še vedno zelo pomemben, in narekuje potek razvoja sodobnih naprav. 19

30 Delitev kovin KOVINE črne kovine barvne kovine železo in njegove zlitine (jeklo, grodelj) težke lahke (aluminij, magnezij, kalcij, natrij) plemenite (zlato, srebro, platina) neplemenite (baker, cink, kositer, svinec, krom). Slika 2: Delitev kovin Zaradi omejene količine rud bo v prihodnosti še kako pomembno njihovo recikliranje. Seveda je to pomembno že sedaj, vendar je pričakovati, da bo rud vse manj, pridobivanje kovin iz rud bo zaradi tega vse dražje in recikliranje bo zato še intenzivneje. Pričakovati je, da bodo tudi kovinski izdelki narejeni tako, da jih bo po koncu uporabe čim lažje reciklirati (Papotnik, Gerlič 1982) Obdelava kovin Zaradi posebnih lastnosti imamo poleg vseh ostalih postopkov, ki jih srečamo pri umetnih snoveh, še nekaj obdelovalnih postopkov, ki jih, npr. pri umetnih snoveh ali keramiki, ne moremo uporabiti. To sta: kovanje, lotanje. Pred leti smo sem lahko šteli tudi varjenje, vendar v današnjem času lahko uspešno varimo tudi umetne snovi (Učbenik TIT 8, 2012). Pri otrocih v vrtcu je obdelovanje kovin omejeno na prepogibanje žice, če je ta dovolj mehka, in na rezanje/striženje ter prepogibanje raznih folij, po navadi je to aluminijasta folija. V vrtcu je otroke pomembno naučiti, kateri so izdelki, ki vsebujejo 20

31 kovine, kakšne so njihove lastnosti in kam jih odvržemo oziroma sortiramo, ko jih ne potrebujemo več (Papotnik, Gerlič 1982). Recikliranje kovin postaja vse pomembnejše ne le zato, ker so zaloge kovinskih rud omejene, pač pa tudi zaradi onesnaževanja okolja. Otroke navajamo na to, da prepoznajo kovinske predmete in jih znajo ločiti od na primer plastike, pri čemer morajo biti pozorni, saj so kovine ostre (pločevinke, konzerve) Keramika Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi. Keramika je prvi umetni material, ki ga je naredil človek, zato sodi med najstarejše izdelke človeške ustvarjalnosti. Prvotno so bili keramični izdelki lončenina, steklo in emajl. Keramika se deli na dve glavni skupini, in sicer na: klasično (tradicionalno) keramiko, tehnično (sodobno) keramiko. H klasični keramiki spadajo izdelki na osnovi gline, kot so porcelan, lončenina, ploščice, opeka, strešniki. Glina je naravna surovina, poleg nje pa so naravni materiali še kremenčev pesek, lojevci, sljude. Surovine za tehnično keramiko so silicijev karbid, glinica, cirkonijev oksid, silicijev nitrid. Praktično je keramika večinoma iz spojin kisika z drugimi elementi. Glina kot ena glavnih surovin za keramiko se da zlahka oblikovati, keramični izdelki ohranijo obliko in trdnost tudi po sušenju ali žganju na visokih temperaturah. Keramika dobro vpija vlago in je odporna na ogenj. Keramični materiali so dobri električni in toplotni izolatorji. Gospodinjska keramika je gladka, saj jo dodatno prevlečejo s steklu podobnim loščem, ki ga še enkrat žgejo. Neprozorne keramike ni treba dodatno glazirati, saj jo žgejo pri višjih temperaturah. Bleščečo površino dobimo z dodatkom kremena. Posebej omenimo emajl, ki je nataljena steklena masa na kovinsko površino. Poznamo obarvan emajl in emajl motnega videza, kar je lep primer, kako lahko keramični in kovinski material na nek način združimo in s tem povečamo odpornost kovine ter jo hkrati polepšamo (Stroji, 1976). Otroci v vrtcu se že zgodaj srečajo s keramičnimi materiali. Bivajo v opečnatih hišah, doma jejo iz keramičnih krožnikov, hodijo po keramičnih ploščicah ipd. Keramika je zahtevna za obdelavo, saj je trda, a lomljiva. Obdelovalni postopki, ki smo jih lahko uporabili pri umetnih snoveh in kovinah, tu ne pridejo v poštev, tako nam preostane le barvanje in sestavljanje mozaikov s pomočjo lepljenja na podlago. 21

32 3 EMPIRIČNI DEL 3.1 Namen in cilj diplomske naloge Namen in cilj diplomske naloge je bil otrokom predstaviti tehnološke materiale v vrtcu, predvsem kovine, plastiko in keramiko. Prav tako smo želeli prikazati, kako otroci skozi izbrane dejavnosti spoznavajo različne materiale in orodja. Namen naloge je tudi, da otroci spoznajo, da lahko iz različnih materialov naredimo izdelke, ki jih lahko uporabimo v vsakdanjih dejavnostih v vrtcu. Otroci se z omenjenimi materiali vsakodnevno srečujejo. Mamica jim zjutraj odreže rezino kruha z nožem, ki ima kovinsko ali keramično rezilo in plastičen ročaj, mleko jim pogreje v keramičnem lončku, mlečno kavo pa premešamo s plastično ali kovinsko žličko. Takih primerov je še veliko. V današnjem svetu je izredno pomembno ločevanje odpadkov, zato otroke že od malih nog navajamo na to in jim s svojimi dejanji dajemo zgled. V vrtcu je ločevanje odpadkov stalna praksa, saj so v igralnicah nameščeni koši za ločeno zbiranje odpadkov. Po določenih dejavnostih, kjer nastanejo odpadki, otroke navajamo na to, da odnesejo posamezen odpadek v ustrezen koš. Njihovo početje na ustrezen način spodbujamo in jih za pridnost ustrezno nagradimo. 3.2 Raziskovalne hipoteze Hipoteze so postavljene glede na starost otrok pri izvajanju dejavnosti, in sicer so raziskovalne hipoteze naslednje: H1: Otroci prepoznajo različne materiale in jih poimenujejo. H2: Fantje so bolj vešči s kladivom kot dekleta. H3: Otroci izdelajo uporabne izdelke iz ponujenih materialov. H4: Otroci samostojno izdelujejo izdelke, brez pomoči. 22

33 3.3 Metodologija Raziskovalna metoda V diplomski nalogi smo uporabili kvalitativno in opazovalno empirično raziskavo. Predstavili bomo potek dejavnosti, odzive otrok in njihovo sodelovanje pri dejavnostih. S pomočjo fotografij bomo predstavili izbrane materiale in izdelke otrok, na koncu pa vse dejavnosti tudi analizirali in grafično prikazali Raziskovalni vzorec Raziskava je bila izvedena v Eko Vrtcu Velenje v enoti Tinkara. Dejavnosti smo izvedli v dveh skupinah otrok, starih 5 6 let. Dve dejavnosti smo izvedli v eni skupini, dve pa v drugi skupini otrok enake starosti. V prvi skupini je bilo prisotnih 19 otrok, v drugi pa 20. Dejavnosti so bile izvedene v igralnici Tehnika zbiranja podatkov Podatke smo za našo raziskavo pridobili s pomočjo opazovanja otrok pri posameznih dejavnostih, pri čemer smo bili pozorni na njihove odzive, komentarje, kar smo si sproti zapisovali in beležili. Prav tako smo med dejavnostmi otroke fotografirali, saj nam bodo fotografije v pomoč pri analizi podatkov. 3.4 Predstavitev dejavnosti in njihova izvedba Prva dejavnost Tema dejavnosti: servietna tehnika na glinene lončke Cilji: otroci spoznajo tehniški material, glineni lonček, otrok samostojno izrezuje motive iz serviet, otrok izdela izdelek. Oblike dela: individualna, skupna, skupinska. 23

34 Metode dela: razlaga, demonstracija, pogovor. Pripomočki: čopič, lepilo na vodni osnovi, škarje, glineni lonček, papirnati prtički. Vloga vzgojitelja: pripravi prostor za dejavnost, otroke povabi k mizi, kjer poslušajo navodila za izvajanje dejavnosti, otroke usmerja in po potrebi pomaga. Dejavnost je bila izvedena februarja, ker se je bližal praznik dan žena. Najprej smo za otroke pripravili kratko pesmico o mami, jih povprašali, kakšna je njihova mama in kaj vse počnejo skupaj. Zanimalo nas je, ali poznajo kakšen praznik, ki je posvečen vsem mamam, ženam. Otroci so odgovarjali, da poznajo dan žena, saj na ta dan mamici podarijo kakšno rožico ali pa ji kaj narišejo. Nekaj otrok je omenilo tudi materinski dan. Med otroki smo opazili dobro poznavanje teh dveh praznikov, zato so se lažje vživeli v to dejavnost. Otroke smo pohvalili za njihovo sodelovanje in pogovor ter jim povedali, da bomo za njihove mamice okrasili glinene lončke, ki jih bodo otroci odnesli domov, da bodo skupaj z mamicami vanje zasadili spomladanske rožice. Na temo omenjenih dveh praznikov smo želeli poslikati glinene cvetlične lončke. Otroci še niso sposobni na lončke slikati s čopičem tako, da bi nastali uporabni vzorci, zato smo se odločili za servietno tehniko, ki nam nudi veliko vzorcev in različnih kombinacij, s katerimi lahko polepšamo marsikateri lonček, voščilnico in podobno. Pri sami dejavnosti je bilo prisotnih deset otrok. Zanimivo je, da noben fant ni želel delati servietne tehnike, rekoč, da je to za dekleta, kar je zanimivo. Na začetku dejavnosti smo razdelili glinene lončke, papirnate prtičke, čopiče, škarje in lepilo. Z otroki smo se malo pogovorili o materialu, ki ga držijo v rokah, in o varnosti uporabe škarij. Otroci so povedali, da imajo tudi oni doma podobno»posodo«, kot jo držijo v rokah, in da imajo v njih zasajene balkonske cvetlice. Prav tako so povedali, da se lonček hitro zlomi, če ga vržemo na tla. Med delom se je otrokom porajalo mnogo vprašanj o glinenih lončkih. Zanimalo jih je, kako in iz česa se jih naredi, kaj vse lahko z njimi počnemo, kako jih lahko obdelujemo. Povedali smo jim, da so cvetlični lončki iz gline, ki jo zelo močno segrejejo. Ko se ohladi, postane trda in lomljiva. Iz podobnega materiala so tudi opeke za gradnjo hiš in strešniki. Na začetku smo otrokom pokazali, kako smo si zamislili dejavnost, obenem pa jim dali vedeti, da lahko ustvarjajo po svojih željah. Papirnate prtičke smo najprej razslojili in uporabili le zgornjo plast. Otroci so motive prtičkov izbrali sami in jih začeli izrezovati. Izrezane motive so nato otroci položili na glineni lonček in premazali z lakom na vodni osnovi. 24

35 Slika 3: Otroci med dejavnostjo Slika 4: Izrezovanje motiva Pri tem smo jih opozorili na to, da je najpametneje mazati od sredine navzven proti robu, ker tako iztisnemo zrak, ki ostane med prtičkom. Pri tem so otroci poskušali upoštevati naše navodilo. Bili so zelo pozorni tudi na to, da se jim motiv na lončku ne bi strgal, če bi ga premazali z veliko količino lepila. 25

36 Slika 5: Lepljenje na lonček Slika 6: Pravilno rezanje s škarjami Otroci so okrasili lonček po svojih željah, nekateri so prebarvali celoten lonček, drugi so ga okrasili le delno, eni so bili bolj natančni kot drugi, vsi pa so bili pri delu uspešni. 26

37 Slika 7: Končni izdelek Slika 8: Deklica z lončkom Med dejavnostjo smo bili pozorni na pravilno držo škarij in čopiča in večjih težav ni imel noben otrok. Otroci so bili med dejavnostjo izredno samostojni in se med seboj opazovali. Če so videli, da gre komu delo dobro od rok, so ga poskušali posnemati. Med delom so bili otroci precej tihi, kar nas je presenetilo, saj so sicer precej glasni. Z izvedeno dejavnostjo okraševanje cvetličnih lončkov smo bili zelo zadovoljni, otroci so nas presenetili s svojo radovednostjo in zavzetostjo za delo. Zelo smo zadovoljni tudi z njihovimi končnimi izdelki. Otroci pri tej starosti imajo dobro razvite ročne spretnosti in kažejo smisel za estetiko. 27

38 3.4.2 Druga dejavnost Tema dejavnosti: izdelava cvetlic iz žičk in najlonskih nogavic Cilji: otrok spoznaj pojem kovine, otrok spozna različne materiale, otrok pridobiva ročne spretnosti, otrok uporablja različna orodja. Oblike dela: individualna, skupna, skupinska. Metode dela: razlaga, demonstracija, pogovor. Pripomočki: najlonske nogavice različnih barv, umetni prašniki (iz perlic), cvetličarska žica, debelejši sukanec, žica debeline 0,5 mm, cvetličarski trak zelene barve. Orodja: škarje, klešče. Vloga vzgojitelja: pripravi pripomočke in orodja, pogovori se z otroki, demonstrira, spodbuja pri dejavnosti. Ta dejavnost se navezuje na prejšnjo dejavnost. Otroci, ki niso sodelovali pri prvi dejavnosti, so se preizkusili pri tej, in sicer smo za drugo dejavnost izbrali pet otrok. Za manjše število otrok smo se odločili predvsem zato, ker je ta dejavnost zahtevnejša od prejšnje, pa tudi možnost poškodb je večja, tako smo imeli potek dejavnosti bolj pod nadzorom. Otrokom smo pripravili pripomočke in orodja. 28

39 Slika 9: Pripomočki in orodja Vso potrebno gradivo smo prinesli s seboj v torbi in začeli zlagati stvari iz torbe, kar je pri otrocih vzbudilo veliko zanimanje. Pred začetkom dejavnosti smo jim razložili in pokazali varno uporabo klešč ter škarij. Opozorili smo jih tudi na to, da so lahko žice na koncih zelo ostre in je treba paziti, da ne poškodujemo sebe ali koga drugega. Dejavnost je potekala tako, da smo najprej odrezali kos žice, ki je predstavljal steblo rože, nato smo narezali žičke različni dolžin, ki smo jih oblikovali v liste in cvetove, pri čemer smo želeli, da bi otroci oblikovali okrogle cvetove. Oba konca žice smo med seboj povili s kleščami. Pomagali smo si lahko tudi z rokami, saj so bile žice zelo tanke in lahke za oblikovanje ter zvijanje. Opazili smo, da kljub natančnim navodilom otroci ne znajo dovolj dobro zviti žice, zato smo jim postopek krivljenja pokazali še enkrat in jih opozorili tudi na to, da morajo konce žic zaviti tako, da ni štrlečih delov. Otrokom smo pokazali dve različni barvi najlonskih nogavic, barvo nogavic pa so si izbrali po želji. Nato so morali odrezati primerno velik kvadrat in ga napeti čez žico, ki predstavljajo cvetove. Nogavice smo na koncu stisnili k žici in jih povili s sukancem. 29

40 Slika 10: Delo v dvojicah Slika 11: Samostojno rezanje Tudi pri tem so otroci imeli precej težav. Opazili smo, da so izrezovali premajhne kvadrate iz najlonskih nogavic, ki jih je bilo potem zelo težko uporabiti za večje cvetove. Otroci so imeli težave tudi s tem, kako napeti najlonske nogavice čez žico, da bodo res dovolj napete in ne ohlapne. Kadar smo videli, da imajo otroci težave pri zavezovanju sukanca, smo jim rekli, da si med seboj lahko pomagajo tako, da eden drži cvetlico na koncu, drugi pa priveže najlonske nogavice k žici. Kljub temu je otrokom zavezovanje povzročalo precej težav, zato smo jim morali priskočiti na pomoč. V nadaljevanju smo 30

41 tako skupaj naredili še več cvetov različnih velikosti in barv. Za vsako cvetlico smo naredili še po en zelen list. Slika 12: Pripravljene rožice Za prašnike smo uporabili plastične perlice rumene barve. Okrog prašnikov so otroci polagali cvetove, oboje pa smo na koncu povili s sukancem okrog stebla. Pri tem smo otrokom namignili, da imajo na mizi še zelen cvetličarski trak, s pomočjo katerega bodo povili spodnji del cveta in steblo. Tudi tukaj je bila pomoč z naše strani dobrodošla. Otrokom se je največkrat zgodilo to, da jim je med povijanjem trak pobegnil, in so morali ponovno povijati od začetka. Nato smo na steblo pritrdili še zelen list. Otroci so z našo pomočjo oblikovali več cvetlic, ki smo jih na koncu zložili v šopek. Slika 13: Izdelane rožice 31

42 Otroci so med dejavnostjo bili zelo nezainteresirani in jih je bilo težko motivirati. Težko jim je bilo kar koli narediti, ves čas smo jih morali spodbujati. Otroci so nas med delom poskušali posnemati, vendar jim je to slabo uspevalo. Vzrok je v tem, da še ne znajo uporabljati klešč, tudi zavezovanje sukanca jim je delalo obilo preglavic. Glede na njihovo starost to ni nič čudnega, saj si pri tej starosti nekateri ne znajo zavezati vezalk. Ugotovili smo, da je bila načrtovana dejavnost zanje prezahtevna, zato tudi niso imeli motivacije za delo Tretja dejavnost Tema dejavnosti: izdelava večernih lučk Cilji: otroci ob ustvarjanju razvijajo ročne spretnosti, vztrajnost pri delu in delovne navade, otroci razvijajo medsebojni odnos in si med seboj pomagajo, iz odpadne konzerve narediti uporaben izdelek. Oblike dela: individualna, skupinska, skupna. Metode dela: razlaga, demonstracija, pogovor. Pripomočki: odpadna konzerva, žebljički, žice, mehke barvaste žice, pisani trakovi. Orodja: klešče, kladivo. Vloga vzgojitelja: pripravi material za izdelek, vodi pogovor o dejavnosti, demonstrira izdelavo izdelka, spodbuja otroke in jim nudi potrebno pomoč. Pri dejavnosti je sodelovalo sedem otrok. Začetek dejavnosti smo začeli z vprašanjem, namenjenim otrokom:»otroci, kaj mislite, kaj vse bi lahko naredili iz odpadne konzerve?«nastalo je neskončno idej, vendar smo se na koncu odločili, da naredimo lučko. V pričakovanju ustvarjanja so otroci z navdušenjem pristali na izdelavo izdelka, zato smo jim pokazali pripomočke in orodja, ki jih bodo uporabili pri delu. Otrokom smo omogočili varno okolje, v katerem bodo lahko sproščeni, obenem pa 32

43 pustili prosto pot domišljiji pri ustvarjanju. Natančno smo jim opisali pripomočke in orodja za delo. Slika 14: Začetek dejavnosti Otroke smo spodbujali, da nas sprašujejo o materialu, iz katerega bomo izdelovali lučko. Nekateri otroci so imeli o konzervi veliko vprašanj, saj jih je zanimalo, iz česa je narejena, in zakaj je tako trda. Povedali smo jim, da je konzerva narejena iz kovin in da so te zelo trde, zato so konzerve in pločevinke narejene iz tankega materiala. Konzerve se ne razbijejo, če padejo na tla, po navadi jih uporabljamo za hrano, pločevinke pa za pijačo. Povejo, da tudi oni jejo hrano iz konzerv in pijejo iz pločevink. Včasih konzervo odprejo s pomočjo odpirača za konzerve. Po uporabi je treba konzervo vreči v poseben zaboj. Sledila je izvedba. Otroci so najprej začeli s pribijanjem žebljičkov v konzerve, vendar so kaj hitro ugotovili, da ta naloga niti ni tako preprosta, kot se zdi. Namreč, nikakor niso mogli narediti luknjice v konzervo, zato smo jim povedali, da si lahko med seboj pomagajo tako, da eden drži konzervo, drugi pa pribija žebljiček. Slika 15: Deklica pribija žebelj 33

44 Slika 16: Pomoč dveh otrok Nekateri otroci so se šele ob tej dejavnosti prvič srečali z uporabo kladiv, zato je bilo zanimivo opazovati, kako se bodo spoprijeli s to nalogo. Na začetku dejavnosti smo si izdelavo lučke zamislili tako, da bi otroci na vrhu konzerve na dveh nasprotnih straneh naredili dve luknjici, skozi katero bi povlekli žice, jih povili in tako dobili ročaj za lučko. Hkrati smo dobili tudi idejo, da bi konzervo premazali z lakom in jo polepili s pisanimi darilnimi trakovi ter bi tako dobili lep izdelek, vendar so otroci imeli drugačne načrte. Žebljičke so začeli zabijati na dno in ob strani konzerve. Pustili smo jim, da delajo po svoje in se zato nismo želeli vmešavati v njihovo delo, kajti zanimalo nas je, kaj bo nastalo iz tega. Ko so imeli luknjice v konzervah, se je otrokom porodila ideja, da bi lahko skozi nastale luknje prepletali barvaste žičke in trakove. Tako so otroci naredili neke vrste pretikanko na čajnih lučkah. 34

45 Slika 17: Deklica vleče žico skozi konzervo Slika 18: Nastajanje izdelka Otroci so bili pri svojem delu zelo izvirni, vsak po svoje je bil kreativen in samostojen. Otroci so bili izredno motivirani, pripravljeni na delo in izredno vztrajni. Največ težav so jim povzročal žebljički, ki jih s kladivom niso uspeli zabiti v konzervo, zato so pač poskušali še na drugih koncih konzerve, na dnu in na sredi. Otroci pri zabijanju žebljev zlepa niso obupali, kar nam je bilo v veliko veselje in zadovoljstvo, da so se tako zelo potrudili za posamezen izdelek. 35

46 Otroci so bili zelo ponosni nase in na svoje izdelke kljub vsem težavam pri izdelovanju. Skupaj smo pogledali narejene izdelke in se med seboj pogovorili, kaj bi lahko spremenili ali izboljšali. Slika 19: Končni izdelek otrok Z gotovostjo lahko rečemo, da je tehnična ustvarjalnost učinkovita, prav tako omogoča napredek na različnih področjih otrokovega razvoja Četrta dejavnost Cilji: otrok razvija ročne spretnosti, otroci si med seboj pomagajo, otrok spoznava plastičen material, otrok se seznanja z lepljenjem plastike. Oblika dela: individualna, skupinska, skupna. Metode dela: razlaga, demonstracija, pogovor. Pripomočki: 0,5-litrska plastenka, pšenični zdrob, lepilo, jogurtov lonček, izolirni trak. Orodja: šilo, škarje. Vloga vzgojitelja: pripravi material, spodbuja otroke za dejavnost, pogovori se o končnem izdelku, 36

47 pomaga pri izvedbi dejavnosti, navaja na vzajemno pomoč otrok. Vzgojiteljica je v skupini otrok določila dva otroka, ki bosta izvedla to dejavnost, in sicer je izbrala eno deklico in enega fanta. Slika 20: Izrezovanje kroga iz jogurtovega lončka Za motivacijo smo začeli pogovor o urah in ju vprašali, kakšne ure poznajo (ročno, stensko), zakaj jih sploh uporabljamo. Zanimalo nas je tudi, ali jima starši kdaj omenijo, koliko je ura, na primer, ko vstanejo, ko grejo spat, v vrtec, ob kateri uri pridejo starši iz službe. Otroka omenita, da vstaneta okoli sedmih zjutraj in gresta ob osmi uri zvečer spat. Vesta, da se malo pred odhodom v posteljo začne njuna risanka. Približno se zavedata, da kosilo traja dlje kot umivanje zob. Namen izdelave peščene ure je povezan z umivanjem zob v vrtcu. V tej skupini otroci še niso imeli izdelane peščene ure, zato niso vedeli, kako dolgo si je treba umivati zobe. S tem sta otroka dokaj dobro dojela pomen izdelave peščene ure. Pripravili smo potreben material, pri čemer smo potrebovali dve pollitrski plastenki, izrezan kos z dna jogurtovega lončka, ki nam bo služil za to, da zmanjšamo luknji na plastenkah in s tem pretok, in lepilo, s katerim bomo oba vrha plastenk zlepili skupaj. Za pritrditev obeh plastenk med seboj smo uporabili tekoče lepilo Uhu. Otrokoma smo povedali, da je to lepilo iz podobnega materiala kot plastenka in jogurtov lonček. Lepilo ima značilen oster vonj in se ne strdi takoj, zato sta morala plastenki nekaj časa držati pri miru, dokler se lepilo ni strdilo in zlepilo obe plastenki. Ko je lepilo»prijelo«, smo spoj prelepili z lepilnim trakom. Otroka sta takoj razumela, da bo ura tako bolj trdna. Za snov, ki se v peščeni uri pretaka, nismo vzeli peska, ampak pšenični zdrob. Pomembno je bilo, da se bo zdrob iz ene v drugo plastenko pretakal natanko tri minute, zato ga je bilo treba umeriti, preden smo dokončno sestavili uro. Izrezan kos iz jogurtovega 37

48 lončka je bil ravno toliko velik, da je pokril odprtino v plastenki. S šilom smo na sredo tega kroga naredili luknjo, dovolj veliko, da se je zdrob lahko enakomerno pretakal, in ne preveliko, saj bi v tem primeru pretakanje trajalo manj kot predvidene tri minute. Otroka sta dodajala in odvzemala zdrob iz plastenke, vse dokler nismo s pomočjo štoparice preverili, da pretakanje traja natanko 3 minute. Slika 21: Merjenje časa pretakanja Za dodajanje zdroba sta uporabila plastično zalivalko, da je dodajanje potekalo tekoče. Otroka sta večkrat poskušala naliti toliko zdroba v plastenko, koliko je bilo potrebno za dosego teh minut, vendar se jima dolgo časa ni izšlo. Med dolivanjem zdroba v plastenko sta otroka imela plastenko v večji posodi, tako smo preprečili, da bi se zdrob raztresel po mizi. 38

49 Slika 22: Vlivanje zdroba v plastenko Zdrob, ki se je vsul mimo plastenke, smo ponovno dali s posodo, s katero smo polnili plastenko. Ko sta končno uspela naliti ustrezno količino zdroba v plastenko, smo ju pohvalili za vztrajnost. S pomočjo izolirnega traku sta na plastenki označila, do kam moramo naliti zdrob, da bo ta peščena ura delovala natanko tri minute. Slika 23: Deklica lepi izolirni trak Dejavnost je trajala tri četrt ure. Sama izvedba ni bila tako zelo tehnično težavna, vendar je zahtevala precejšnjo mero natančnosti. Otroka sta morala biti zelo natančna pri odmerjanju količine zdroba, zelo natančno sta morala izrezati krog iz jogurtovega 39

50 lončka, narediti primerno veliko luknjico na sredini kroga in vrhova plastenk zlepiti tako, da sta se natančno ujemala. Pri tem sta si med seboj pomagala, kar nas zelo veseli, saj nismo pričakovali, da si bosta v tolikšno pomoč. Otroka med delom nista potrebovala premora, pri delu sta bila hitra in se tudi zabavala, čeprav delo ni bilo zelo raznoliko. 3.5 Obdelava podatkov Hipotezo 1 lahko delno potrdimo, saj so nekateri otroci prepoznali vse materiale, drugi pa le nekatere. Pri tem je sodelovalo 19 otrok. S slike je razvidno, da je materiale prepoznalo, 79 % otrok, 21 % pa jih ni v celoti prepoznalo. Graf 1: Strukturni delež prepoznavanja materialov v odstotkih. Hipotezo 2 lahko zavrnemo, saj se je med dejavnostjo izkazalo, da so dekleta bolj vešča s kladivom kot fantje. V dejavnost je bilo vključenih deset otrok, in sicer sedem deklet in trije fantje. Kot je razvidno s slike, so dekleta (70 %) uspešnejša od fantov (30 %). 40

51 Graf 2: Strukturni delež sposobnosti uporabe kladiva v odstotkih. Hipotezo 3 lahko potrdimo, saj so vsi otroci izdelali uporabne izdelke iz ponujenih materialov. V obeh skupinah je bilo skupaj 39 otrok. S slike je razvidno, da so vsi naredili uporabne izdelke. Graf 3: Strukturni delež izdelave uporabnega izdelka v odstotkih. Hipotezo 4 lahko potrdimo delno, saj so nekateri otroci izdelovali izdelke samostojno, drugi pa so potrebovali pomoč. Število otrok je skoraj enako, torej tistih, ki so samostojno izdelovali, in tistih, ki so potrebovali pomoč. Število otrok, ki so samostojno izdelovali izdelke, je 23, število otrok, ki so potrebovali pomoč, pa je

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR KNJIGA ALI TABLIČNI RAČUNALNIK KOT SREDSTVO SPODBUJANJA OTROKOVEGA GOVORNEGA RAZVOJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA

More information

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA OBLAK VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA POLONA OBLAK

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA prof. dr. Mateja Videmšek,

More information

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Somentorica: dr. Marjanca

More information

PORAJAJOČA SE PISMENOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

PORAJAJOČA SE PISMENOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DAŠA JANŽE PORAJAJOČA SE PISMENOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO Ljubljana 3 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA. Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO. Tatjana Topolovec

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA. Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO. Tatjana Topolovec UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Tatjana Topolovec Maribor, 2014 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo ZAKLJUČNO DELO. Zvezdana Pavletič

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo ZAKLJUČNO DELO. Zvezdana Pavletič UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo ZAKLJUČNO DELO Zvezdana Pavletič Maribor, 2016 1 2 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK LJUBLJANA, 2013 Športno treniranje Ples PLES V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Meta Zagorc KARMEN KOTNIK RECENZENT:

More information

NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU

NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MOJCA PADEŽNIK NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski

More information

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU DIPLOMSKO DELO Mentorica: Dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Kandidatka: Petra Ugovšek

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ KOPER 2013 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja Diplomska naloga

More information

TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU PRAZNIKOV V VRTCU

TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU PRAZNIKOV V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: PREDŠOLSKA VZGOJA TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU PRAZNIKOV V VRTCU DIPLOMSKA NALOGA Mentor: MATJAŽ JAKLIN, pred. Kandidatka: MARIJA BRANK Ljubljana,

More information

RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI

RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI DIPLOMSKA NALOGA Mentorica: mag. Alenka Cemič Somentorica: dr. Jera Zajec

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TIMEJA KRAGOLNIK RAČNIK POGLEDI VZGOJITELJA NA DEJAVNIKE PRIKRITEGA KURIKULUMA V VRTCU DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TIMEJA KRAGOLNIK RAČNIK POGLEDI VZGOJITELJA NA DEJAVNIKE PRIKRITEGA KURIKULUMA V VRTCU DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TIMEJA KRAGOLNIK RAČNIK POGLEDI VZGOJITELJA NA DEJAVNIKE PRIKRITEGA KURIKULUMA V VRTCU DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja ANALIZA TEČAJEV PLAVANJA

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

AEROBIKA S PRIPOMOČKI V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

AEROBIKA S PRIPOMOČKI V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za šport Športno treniranje Aerobika AEROBIKA S PRIPOMOČKI V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mateja Videmšek, prof. šp. vzg. SOMENTORICA asist.

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

UGOTAVLJANJE UČINKOV UPORABE MASKE IN DIHALKE PRI ZAČETNEM UČENJU PRSNEGA

UGOTAVLJANJE UČINKOV UPORABE MASKE IN DIHALKE PRI ZAČETNEM UČENJU PRSNEGA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja UGOTAVLJANJE UČINKOV UPORABE MASKE IN DIHALKE PRI ZAČETNEM UČENJU PRSNEGA MAGISTRSKO DELO Avtorica dela: TADEJA MORAVEC Ljubljana, 2017 UNIVERZA

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MARUŠA PINTAČ DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MARUŠA PINTAČ DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MARUŠA PINTAČ SPOZNAVANJE IN SPREJEMANJE DRUGAČNOSTI V VRTCU Z LUTKO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA MARUŠA

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Analiza razumevanja pojma plovnost v kontekstu njegovega prenosa od vzgojitelja na otroke

Analiza razumevanja pojma plovnost v kontekstu njegovega prenosa od vzgojitelja na otroke Petra Furlan, dr. Samo Fošnarič 109 Petra Furlan Dr. Samo Fošnarič Analiza razumevanja pojma plovnost v kontekstu njegovega prenosa od vzgojitelja na otroke Strokovni članek UDK: 373.2.016 POVZETEK Kurikulum

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

UNIVERA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TAMARA MEDJA

UNIVERA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TAMARA MEDJA UNIVERA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TAMARA MEDJA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja PARTICIPACIJA OTROK PRI NASTAJANJU LUTKOVNE PREDSTAVE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja. SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja. SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga MENTORICA: Dr. Marcela Batistič Zorec KANDIDATKA: Tatjana Šiško Ljubljana,

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA KARIN VAN BAKEL

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA KARIN VAN BAKEL UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA KARIN VAN BAKEL UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja Otroško ljudsko izročilo skozi ustvarjalni gib pri

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

VSAKDANJI PREDMETI. Nelektorirano delovno gradivo.

VSAKDANJI PREDMETI. Nelektorirano delovno gradivo. VSAKDANJI PREDMETI Nelektorirano delovno gradivo. 1 Disclaimer: The European Commission support for the production of this publication does not constitute endorsement of the contents which reflects the

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook. Preparing Images and Beting with the Program SMART Notebook

Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook. Preparing Images and Beting with the Program SMART Notebook INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook Preparing Images and Beting with the Program

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ Ljubljana, 2013 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje MOTIVACIJA ZA GIBANJE IN VPLIV NA PSIHOFIZIČNE LASTNOSTI

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika nogometa KAKOVOSTNO DELO Z NAJMLAJŠIMI

More information

VZGOJA ZA MEDIJE KOT IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI

VZGOJA ZA MEDIJE KOT IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jana Sedej Mentorica: Doc. dr. Karmen Erjavec VZGOJA ZA MEDIJE KOT IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 KAZALO VSEBINE 1. UVOD...

More information

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE Kandidatka: Simona Kastelic Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81498358 Program:

More information

vzgojiteljica revija za dobro prakso v vrtcih ISSN: Celje, november december 2012 Letnik XIV, št. 6

vzgojiteljica revija za dobro prakso v vrtcih ISSN: Celje, november december 2012 Letnik XIV, št. 6 vzgojiteljica revija za dobro prakso v vrtcih ISSN: 1580-6065 Celje, november december 2012 Letnik XIV, št. 6 Vsebina Uvodnik Prijazen predpraznični pozdrav! 3 Vrtec se predstavi Prizadevanja ministrstva

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO

IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SOCIALNA PEDAGOGIKA Živa Rigler IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TADEJA SOTOŠEK

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TADEJA SOTOŠEK UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TADEJA SOTOŠEK KOPER 2013 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL

MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ANALIZA RAVNANJA IN MOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARJENJA Z ODPADNO MEŠANO EMBALAŽO NA PREMOGOVNIKU VELENJE

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ANALIZA RAVNANJA IN MOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARJENJA Z ODPADNO MEŠANO EMBALAŽO NA PREMOGOVNIKU VELENJE VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO ANALIZA RAVNANJA IN MOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARJENJA Z ODPADNO MEŠANO EMBALAŽO NA PREMOGOVNIKU VELENJE IRENA GLUŠIČ VELENJE, 2014 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO

More information

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,

More information

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO Dijak športnik Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pšunder Kandidat: Jure Kurnik Maribor, 2015 Lektorica: Ljuba Tetičkovič,

More information

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič Ljubljana, 2014 Zahvala Za pomoč

More information

iz FOKUSA Nataša Sadar Šoba Ustvarjalni gib: ustvarjalnost v gibanju

iz FOKUSA Nataša Sadar Šoba Ustvarjalni gib: ustvarjalnost v gibanju april 2014 številka 171 letnik XXIV cena 11,99 EUR www.didakta.si Fokus: Spodbujanje ustvarjalnosti ISSN 0354-042 1 9770354 042001 iz FOKUSA Nataša Sadar Šoba Ustvarjalni gib: ustvarjalnost v gibanju mag.

More information

Stari starši v življenju vnukov

Stari starši v življenju vnukov Kako vost na sta rost, let. 18, št. 2, Tjaša 2015, Mlakar, (3-21) Stari starši v življenju vnukov 2015 Inštitut Antona Trstenjaka KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna

Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Vertič Socialni marketing in njegova učinkovitost: primer varnosti v cestnem prometu akcija Prehitra vožnja, obžalovanja vredna Diplomsko delo Ljubljana

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 4 / 2014 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 13, številka 4 / 2014 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE 28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev Mentorica: doc. dr. Jana Mali Andreja Prapertnik, Katja Mlakar LJUBLJANA 2012 PODATKI O DIPLOMSKI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BEŠTER BARBARA

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BEŠTER BARBARA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BEŠTER BARBARA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Program: biologija - gospodinjstvo ANALIZA UČBENIKOV

More information

Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA

Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA UDK 911:502.7.003 + 009 = 863 Avguštin Lah* EKONOMSKI (EKONOMETRIČNI) IN HUMANISTIČNI VIDIK OKOLJA I Sleherno urejanje okolja je naložba, ki terja načrt, določena soglasja, sredstva, izvedbo programa in

More information

OTROŠKE IN NAJSTNIŠKE REVIJE O MNOŽIČNIH MEDIJIH

OTROŠKE IN NAJSTNIŠKE REVIJE O MNOŽIČNIH MEDIJIH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA STANOVNIK Mentorica: dr. Karmen Erjavec Somentorica: Jana Nadoh OTROŠKE IN NAJSTNIŠKE REVIJE O MNOŽIČNIH MEDIJIH DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003 Ob tem

More information

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki

More information

PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O RASTLINAH

PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O RASTLINAH UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA PAHOR PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O RASTLINAH DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA NINA PAHOR Mentorica:

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA

AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Vesna Štemberger, izr. prof. Kandidat: Dušan Šut

More information

RAZISKOVALNA NALOGA. Področje: SLOVENSKI JEZIK

RAZISKOVALNA NALOGA. Področje: SLOVENSKI JEZIK RAZISKOVALNA NALOGA Področje: SLOVENSKI JEZIK Avtorice: Lena ŠTRUC Tamara BENKO Anja MLAKAR Eva OVČAR Lea ŠKROBAR Mentorica: mag. Gordana RODINGER Somentorica: Mihaela FIKE, prof. Lektorica: mag. Gordana

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information