Kaj raste brez korenja? O kamnih s posebnimi svojstvi na Slovenskem

Size: px
Start display at page:

Download "Kaj raste brez korenja? O kamnih s posebnimi svojstvi na Slovenskem"

Transcription

1 Kaj raste brez korenja? O kamnih s posebnimi svojstvi na Slovenskem Zmago Šmitek The article examines stone and petrified structures of different forms and sizes, ranging from a grain of sand to large rocky formations, which have mythological, religious, healing, fertility, prophetic, protective as well as memorial, glorifying, and symbolic meanings and functions; these make them different from other, ordinary stones. Since the mythological core of traditional lore about stones is closely intertwined with some other areas of traditional culture such as religion, rituals, and folk medicine, for instance, they cannot be excluded from this study. O čaščenju svetih kamnov, dreves in studencev pri Slovanih poročajo številni srednjeveški viri, ki jih je na začetku prejšnjega stoletja zbral in ovrednotil češki arheolog Lubor Niederle v svojem znamenitem delu o zgodovini in kulturi starih Slovanov. 1 Zato o nekdanji razširjenosti tovrstnih obredij in z njimi povezanih predstav ne more biti dvoma. Kažejo na spoštljivo sožitje arhaičnega človeka z naravo in njenimi pojavi, saj so svetost pripisovali tudi goram, jezerom, blisku, gromu, Soncu, Luni, zvezdam, posameznim rastlinam in živalim Niederle je te naravne kulte povezoval z animizmom in manizmom, manj pa so ga zanimala poznejša časovna obdobja, še najmanj krščansko. Menil je, da so etnološki viri za rekonstrukcijo poganskega slovanstva nepomembni, zato jih v svoji raziskavi ni upošteval. Problematika slovanskih svetih kamnov je bila tako predstavljena dokaj megleno in nekonsistentno, še posebej zato, ker doslej znani dokumenti pripadajo tujim (germanskim, bizantinskim, arabskim) poročevalcem, ki niso poznali jezika, šeg in navad slovanskega prebivalstva. Pričakovali bi lahko, da bomo o teh vprašanjih izvedeli kaj več iz druge velike sinteze o kulturi Slovanov, ki jo je napisal poljski etnolog Kazimierz Moszyński, vendar nas avtor hitro pouči, da»o kultu kamnov pri Slovanih vemo sorazmerno malo«. 2 To mu je zadoščalo za sklep, da ta kult ni mogel biti kaj posebno izrazit, saj bi se sicer ne izognil pozornosti raziskovalcev (etnologov). V nadaljevanju je vendarle naštel nekaj primerov svetih kamnov na Poljskem in Hrvaškem ter v Litvi, Belorusiji in Ukrajini, s tem pa diskusijo o tej problematiki tudi zaključil, če ne upoštevamo, da je o uporabi kamnov v ljudski medicini in magiji v svojem obsežnem delu poročal posebej, na nekaterih drugih mestih. Podobno skromno je bilo doslej tudi naše znanje o»kamnih s posebnimi svojstvi«na Slovenskem. Tako bi namreč lahko imenovali kamnite in okamnele strukture različnih oblik in dimenzij (od peščenega zrna do nadčloveško velikih skalnih gmot), ki imajo 1 Lubor Niederle, Slovanské starožitnosti. Oddíl kulturní: Život starých Slovanů, Díl 2, sv. 1, V Praze 1916, str Kazimierz Moszyński, Kultura ludowa Słowiań, Tom 2, Kultura duchowa, część 1, Warszawa 1967, str S T U D I A M Y T H O L O G I C A S L A V I C A X ,

2 Kaj raste brez korenja? O kamnih s posebnimi svojstvi na Slovenskem mitološki, religiozni, zdravilni, plodnostni, prerokovalni, zaščitniški, pa tudi memorialni, slavilni in simbolični pomen in funkcijo in se po tem razlikujejo od drugih»navadnih«kamnov. 3 V zadnjem času se naš pogled na to področje hitro bistri, bodisi zaradi novih odkritij bodisi zaradi bolj smotrne uporabe starejših, doslej večinoma prezrtih virov. Zanimivo je, da vzporedni procesi dokaj neodvisno eden od drugega potekajo tudi drugod v slovanskem svetu in še marsikod v Evropi. To nam ponuja možnosti primerjav in izdelave enotne terminologije in tipologije. Odpirajo pa se tudi dobrodošle poti interdisciplinarnega povezovanja etnologov in antropologov z arheologi, geografi, geologi, slavisti, zgodovinarji umetnosti ipd. Zdi se torej, da smo že sposobni začrtati ves razpon problematike in ponazoriti posamezne kategorije z nekaterimi primeri iz slovenskega in do neke mere tudi sosednjega in tujega okolja. Zagotovo pa bo zdajšnjo sliko kmalu mogoče dodatno dopolniti, saj tovrstno védenje na našem podeželju k sreči še ni čisto utonilo v pozabo. Tedaj ko je človek podomačil svoje naravno okolje, je vlil dušo tudi kamnom. Za starosvetnega človeka je imel kamen neko svoje notranje življenje. Njegovo govorico so ljudje dojemali zavedno ali nezavedno, hoté ali instinktivno. Seveda je to veljalo predvsem za kamne in kamnine, ki so bili sveti ali demonski, zavetniški, srečonosni in zdravilni, le v manjši ali nikakršni meri pa za druge. To hkrati tudi pomeni, da kamni sami po sebi niso bili predmet čaščenja, pač pa tisto, kar se je skrivalo v njih,»epifanija skrivnih sil, katerih mogočno delovanje so lahko opazovali v vseh naravnih pojavih in v njih slutili neko drugo, mogočnejšo resničnost«. 4 Kamen naj bi lahko tudi rastel, tako kot živ organizem. Spomnimo se le na kozmogonske mite o nastanku sveta iz peščenega zrna ali na etiološke pripovedi o nastanku kamnite kraške pokrajine iz kamenja, ki se je vsulo iz razparane Stvarnikove vreče. 5 Te ideje, po katerih imata vsak kamen in vsaka kovina svoje življenje in svoj spol, segajo še v babilonski, grškorimski in srednjeveški evropski prostor. Čeprav rastejo v drobovju zemlje, le malo kamnov doseže zrelost. Posebno virilnost so od nekdaj pripisovali zelenemu jaspisu, ki naj bi pomagal pri težkih porodih. 6 Idejo peščenih zrnc kot zarodkov lepo ilustrira poljski rek:»z małych ziarnek piasku wielkie góry stoją w polu«(kratko po slovensko:»iz malega raste veliko«). Po neki poljski legendi je na začetku svetá kamenje raslo tako kot trava. 7 Tudi na Balkanskem polotoku in pri vzhodnih Slovanih je bilo znano, da kamenje raste tako kot bilke, drevesa ali druge rastline. 8 Na angleškem podeželju je bilo še do 19. stoletja razširjeno mnenje, da je odstranjevanje kamnov s polj nepotrebno delo, saj bodo zrasli novi in se pojavili na površju. Znane so bile tudi pripovedi, kako so iz majhnih kamnov zrasli veliki kamniti bloki. 9 S Spodnjega Štajerskega poznamo ljudsko kresno pesem, ki vsebuje uganko: 3 Moja definicija. 4 Karen Armstrong, Kratka zgodovina mita, Zbirka Miti, Ljubljana 2005, str Zmago Šmitek, Odkod je ta naš svet? Slovenske pripovedi o poreklu stvarstva, Zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi, Radovljica 2000, str. 10 (št. 1), 20 (št. 18). 6 J. Chevalier, A. Gheerbrant, Rječnik simbola, Zagreb 1983, str. 222 (geslo: Jaspis). 7 Małgorzata Brzozowska, Kamień, v: Słownik stereotypów i symboli ludowych, 1. Kosmos, Tom 1, J. Bartmiński (ed.), Lublin 1999, str. 370 (št. 84 A/b,c), 371 (št. 92 a,b,c). 8 Vuk Vrčević, Narodne basne, Dubrovnik 1888, str. 7; prim. Ljubinko Radenković, Leksičko-frazeološka rekonstrukcija religijsko-mitoloških predstava u vezi s kamenom, Naučni sastanak slavista u Vukove dane 6 (1977), sv. 1, str Jacqueline Simpson & Steve Roud, A Dictionary of English Folklore, Oxford University Press 2000, str

3 Zmago Šmitek Kaj raste brez korenja? Kamen raste brez korenja. Kaj cvete brez cveta? Praprot cvete brez cveta 10. Slovanske paralele kažejo, da je bil to star obredni obrazec (ponekod tudi v različici, da kamen raste s koreninami). 11 Pri tem je treba vedeti, da so kmečki ljudje na Slovenskem še nedavno na kresni večer opolnoči nabirali praprot, ki so jo morali izruvati iz zemlje s korenino. Verjeli so, da rastlina ob tem času zacveti, vendar le za trenutek, saj cvet takoj odtrga nevidna roka. Praprot je, tako kot kamen, varovala dom pred strelo in kačami, torej pred nevarnostmi izpod neba in izpod zemlje. 12 Vse to do neke mere pojasnjuje povezave med kamnom, praprotjo,»cvetom«in»korenjem«(koreninami), vendar s tem simbolike še ni konec. Kamen je tisti, ki vsaj po slovenski različici nima korenin in s tem ne pripada podzemlju. Videli bomo, da ga marsikaj veže na starega slovanskega boga gromovnika Peruna. V nasprotju s tem sega praprot s poganjki v podzemski svet, njeno seme pa omogoči človeku razumeti govorico živali, kar je domena podzemskega slovanskega boga Velesa. V štajerskem kresnem obrazcu bi torej lahko zaznali povezavo in dopolnjevanje dveh nasprotnih kozmičnih principov. Kamni so bili simbolično povezani z nebom in vodo ali dežjem. Stara kultna mesta so bila pogosto ob velikih kamnih, pri katerih so izvirali studenci. Takšna voda je veljala za zdravilno. Eden od primerov iz slovenskega okolja je kamen Videž za cerkvijo Device Marije nad Vitovljami: voda iz njegovega vznožja je lajšala očesne bolezni. 13 Po indoevropskih mitoloških predstavah je bilo nebo kamnito. Pri starih Italikih je bila ta predstava vidna v izrazih Iuppiter lapis in lapis Manalis, kar naj bi bilo v zvezi z duhovi umrlih prednikov in s čaranjem dežja. 14 Poleg tega so na kamnitih gorskih vršacih videli domovanja bogov in blaženih pokojnikov, na vrhovih nižjih hribov pa so se zbirali človeku nevarni demoni in čarovnice. Tam je svoje zborno mesto imel tudi hudič. Tja so ljudski zdravilci pošiljali škodljive duhove (uroke), ki so mučili bolnike. Na vzvišenih skalnih gmotah so bila zgrajena tudi svetišča; nekatera od krščanskih so stala na še starejših kultnih mestih. Markantni kraji te vrste so ob praznikih privabljali romarske procesije in gostili praznovanja s kurjenji kresov. Nekateri drugi hribi pa so bili človeku neprijazni, če že ne kar prepovedani, saj so od tam prihajale nevihte, poplave in plazovi. Ker so na mestih, kamor je udarila strela, ljudje pogosto našli kremenjak, so verjeli, da ta kamnina prihaja naravnost z neba. Nebesni bog naj bi s strelami preganjal svojega podzemskega nasprotnika v podobi kače. Pri Slovanih je imel to vlogo Perun (prim. poljsko: kamień piorunowy), v dobi krščanstva pa sveti Elija ali arhangel Mihael. Prazgodovinske kamnite ali bronaste sekire, ki so jih kmetje našli pri oranju in okopavanju njiv, so imeli za božje strele, ki so se zasadile globoko v zemljo. Sekire so bile že vsaj od bronaste dobe obredni predmeti, saj so bile v večjem številu odkrite v grobovih. Za obrambo proti 10 Karel Štrekelj, Slovenske narodne pesmi, zvezek 3, V Ljubljani , str. 203 (št. 5152). Zapis Davorina Trstenjaka (Slovenski Glasnik 2 (1859), str Joanna Szadura, Piasek, v: Słownik stereotypów, str Vinko Möderndorfer, Verovanja, uvere in običaji Slovencev, Druga knjiga: Prazniki, Zadružna knjižna izdaja, Znanstvena knjižnica 5, Celje 1948, str (št. 2651, 2659, 2660, 2663, 2665). 13 Inf.: Borut Koloini, Vipavski Križ. 14 Milan Budimir, Sa slovenskog Olimpa, Zbornik Filozofskog fakulteta, Univerzitet u Beogradu 1957, št, 1, str

4 Kaj raste brez korenja? O kamnih s posebnimi svojstvi na Slovenskem neurju so jih postavljali pred človeškimi bivališči z rezili navzgor, tako kot so se na Slovenskem še do nedavnega branili neviht tako, da so obrnili proti nebu vile, kose, srpe in kar je bilo še drugega ostrega orodja pri hiši. Ponekod na Slovenskem so najdene kamnite sekire imenovali»zmajevi zobje«. Verjeli so, da takšen kamen varuje hišo, zato so ga obesili nad ognjišče kot zaščito pred bliskom in požarom. V Kredu pripovedujejo, da je tat ukradel»zmajev zob«in ga prenesel v svojo hišo, a je še isti dan vanjo udarila strela. 15 Nekateri kamniti bloki so veljali za klicarje dežja v času suše. Le redkokdaj so bili obdelani. V vasi Kokošinje (Kumanovsko, Makedonija) so štirje takšni kamni v obliki križev, ki so posvečeni svetemu Iliji, Atanasu, Petki in Rusi. Zanimiv nam je zlasti Ilija, ki je svetnik bliska, groma in dežja. Ob praznikih teh svetnikov tu žrtvujejo jagnjeta, ob suši pa prosijo za dež. V isti funkciji nastopajo tudi naravno oblikovani»kamni Kraljeviča Marka«. 16 V naravi so najmarkantnejši veliki prosto stoječi pokončni ali ploščati kamni in skale, ki so jih ljudje dostikrat imenovali»božji«ali pa tudi»vražji«kamni. To so pogosto surovi neobklesani kamniti bloki, kakršne so častili že stari Grki, Egipčani in Judje. V kultnem smislu so podobni oltarjem, saj ob njih romarji molijo, opravljajo različne obrede in tja polagajo darove. Če so takšni kamni manjši, so lahko vzidani tudi v oltar, v steno cerkve, v podnožje križa, ob večjih kamnih te vrste pa domačini pogosto zgradijo cerkev ali kapelico. 17 Cerkev Svetega duha na Ostrem vrhu na današnji slovensko-avstrijski meji je primer takšne stavbe, ki je zrasla ob svetem kamnu. Sekovski škof Martin Brenner je poročal, da je bilo tod v začetku 17. stoletja zbirališče sekte skakačev. Vaški krojač naj bi na neki skali»postavil ograjo in na njej pritrdil prižgane sveče, potem pa poklical ljudi, jim pravil, da so se prikazale čudežne luči, in jim prigovarjal, naj tam cerkev postavijo«. 18 Kljub takšni razlagi pa je kult tega kamna zelo verjetno še dosti starejši in je še danes živ. Ljudje prihajajo na to mesto bodisi s slovenske ali z avstrijske strani in jemljejo s seboj koščke krušljivega kamna, da bi jih za večjo plodnost posejali po polju. Drugi nastrgajo s kamna prah in ga shranijo v denarnice, da bi pridobili več denarja. Kamen je uslišal celo tiste, ki so se želeli poročiti: obenj je bilo treba trikrat trčiti z glavo in si hkrati zamisliti konkretno ime neveste. 19 Podobno ravnanje je znano po vsej Evropi: v Srbiji so npr. jemali prah z zdravilnih»votlih«kamnov, ga mešali z vodo in ga pili po žlicah. 20 V Makedoniji (Kučkovo, Skopska Crna gora) je morala ženska, ki ni mogla dojiti, popiti prah s čudodelnega prosto stoječega kamna. 21 Enako je bilo tudi s kamnom svetega Vojteha na Poljskem 22 in še mnogokje drugod. 23 Češki izraz prachy za denar, pa tudi prachatý (bogat, premožen) in pracháč (bogataš) lahko izpeljujemo prav iz te vraže. 24 Besedo»prah«v pomenu denarja so pri nas poznali v Brkinih Pavel Medvešček, Skrivnost in svetost kamna, Trst 1992, str. 17 (št. 8). 16 Tanas Vražinovski, Narodna mitologija na Makedoncite, knj. 1, Skopje Prilep 1998, str. 112, Brzozowska, str Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 1. del, reprint, Celje 1992, str Lastni terenski zapiski, maj Dragutin M. Đorđević, Orljanski šuplji kamen i o kamenu u životu, običajima i folkloru, Leskovački zbornik 31 (1991), str Slavica Hristova, Veruvanje vo natprirodnite svojstva na kamenot so poseben osvrt na skapocenite kamenja, Makedonski folklor 56/57 (2001), str Brzozowska, str Prim. Nigel Pennick, Celtic Sacred Landscapes: Sacred Stones, New York Karel Pala, Jan Všianský, Slovník českých synonim, 3. dop. izd., Praha 2001, str Inf.: Aleksander Ternovec, Ilirska Bistrica. 182

5 Zmago Šmitek Kamen, ki stoji blizu Krkavč, z vklesanim antropomorfnim likom na vsaki strani, naj bi ugodno vplival na plodnost žensk, nanj pa so na praznik svetega Vida domačini tudi polagali roke. To so počeli kljub nasprotovanju krajevnega župnika. Na božični večer so se zbrali pri kamnu, kurili hrastov čok in si ob jutranjem svitu nazdravljali. Tam je bilo tudi zbirališče ljudi iz različnih zaselkov, ki so se na prošnje dneve pred vnebohodom pridružili procesiji na poti po poljih pod vodstvom župnika. Vsi ti podatki se nanašajo na obdobje ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. 26 Religiozno in obredno funkcijo so imeli tudi kamni z vdolbinami. Najstarejši primerki (v Franciji, Britaniji, Španiji) izvirajo iz poznega paleolitika. Ker so dokaj številni in geografsko široko razpršeni, je mogočih več razlag o njihovi namembnosti, ki se med seboj ne izključujejo: vdolbine so bile morebiti namenjene obrednim daritvam (to bi lahko potrjevali ozki kanali, ki so ponekod služili za pretok krvi ali kakšne druge tekočine). Ker pa so takšna znamenja tudi na pokonci stoječih kamnih, gre bodisi za možnost, da so bili kamni šele pozneje postavljeni v vertikalno lego, bodisi da so vdolbine nastale v posvetitvene, obredne ali zdraviteljske namene. Lahko so imele še bolj kompleksno simboliko v smislu števil, (o)zvezd(ij) ali koledarskih znamenj. 27 Na Poljskem (Pomorjanskem) poznamo primere, ko so slovanski prebivalci teh krajev še v 12. stoletju rabili prah s takšnih kamnov, kar naj bi pojasnjevalo nastanek skledičastih vdolbin 28. V stari evropski umetnosti bronaste in železne dobe se na skalah pogosto pojavljajo vgravirani, izdolbeni ali basreliefni odtisi stopal. Danes lahko le slutimo, kakšna je bila religiozna in obredna problematika teh simbolov v starejših obdobjih zgodovine. Poznamo jih namreč tudi na širšem območju Azije v budistični in islamski tradiciji. Tako npr. bližnjevzhodni muslimani skalne odtise stopal, ki imajo zdravilno moč, pripisujejo svetniku Khidru. 29 Ker sta navadno upodobljeni obe stopali v spremstvu drugih motivov, domnevamo, da gre za neko magično-religiozno vsebino. Poleg tega so mere takšnih odtisov pogosto primerljive s človeškimi, zato je mogoče reči, da gre tudi za dejanske obrise stoječega človeka, posebno ker se v horizontalni smeri njegovega vidnega polja širijo še drugi likovni motivi. Po drugi strani pa je tudi mogoče, da je bilo na takšen način predstavljeno božanstvo, junak, posvečenec ali svetnik. 30 Prva zgodovinska omemba človeškega odtisa na kamnu je Herodotov podatek o»heraklejevem stopalu«na reki Dnjester (Zgodbe 4.82). Kadar gre za sledove bogov, herojev ali velikanov, so tudi njihove dimenzije nadčloveške. Tako omenjena»heraklejeva«stopinja meri kar blizu enega metra, sled Aleksandra Nevskega na Kulikovem polju pa 33 centimetrov. 31 V Rusiji je veliko takih krajev že dolgo pokristjanjenih; povezovali so jih z Božjo materjo ali z različnimi svetniki. Deževnico, ki se je nabirala na takšnih krajih, so imeli za sveto. Nekatere odtise in risbe na kamnih so pripisovali tudi nečistim silam (čerto- 26 Jana Puhar, Andrej Pleterski, Krkavški kamen v ustnem izročilu in v sklopu obredne prostorske strukture, Studia mythologica Slavica 8 (2005), str Paulo Pereira, Enigmas. Lugares mágicos de Portugal. Paisagens Arcaicas, Círculo de Leitores 2004, str Robert Holsten, Aus der Religionsgeschichte der pommerischen Slaven, Zeitschrift für slavische Philologie 19 (1944), št. 1, str. 1-6, H. S. Haddad,»Georgic«Cullts and Saints of the Levant, Numen 16 (1969), str Pereira, str. 178; glej tudi: Myriam Philibert, Le Grand Secret des Pierres Sacrées, Paris 1992; ista, Les Mythes Préceltiques, Paris A. A. Formozov, Kamen»šeglec«bliz Novgoroda i kamni»sledoviki«, Sovetskaja etnografija 1965, št. 5, str

6 Kaj raste brez korenja? O kamnih s posebnimi svojstvi na Slovenskem vy sledki) in jim tu in tam za zaščito vklesali znamenje križa. 32 Vujevski (tudi Vujovski) kamen pri vasi Mlado Nagoričane blizu Kumanova v Makedoniji naj bi imel znamenja stopal Kraljeviča Marka ali odtise podkev njegovega konja, saj je mogoče videti mnogo krožnih vdolbin po večji površini kamnitega platoja. Širina teh kotanj je med 25 in 45 centimetri, globoke pa so od 15 do 20 centimetrov ali pa so označene le s krožnimi obrisi. 33 Druge kamnite stopinje imajo realne človeške dimenzije, tako so npr. na Pečovnikovi skali pri Šmartnem na Pohorju vidni odtisi obeh»kristusovih«nog, v bližini pa je vidno tudi mesto, kjer naj bi bila počivala»božja mati«34. Sled Marijinega stopala je bila še na skali ob cesti, ki vodi iz Klenika pri Vačah proti Zasavski gori (nekdanji Sveti gori). 35 Na Uršlji gori naj bi bila skala z vdrto stopinjo svete Uršule. Blizu vasi Viskorša v Terski dolini je bil kamen z Marijinim odtisom stopala ali roke. Na pobočju pod romarsko Staro goro pri Čedadu pa so po beneškoslovenski legendi na obcestnem kamnu vidni sledovi Jezuščkovega stopala, Marijine roke in stopala ter prednjih nog oslička, na katerem sta jezdila 36. Pod romarsko cerkvijo Svetega križa pri Belih Vodah je kamen s krvavečimi stopinjami Matere božje, na strmi steni nad potjo pa sedi okamnela pastirica, ki je užalila Marijo, ko je z Jezuščkom potovala tod mimo. 37 Primer krvavečega (ali solzečega) kamna ima številne paralele v Evropi in zunaj nje ter predstavlja kamnito gmoto ali skulpturo kot živo bitje. O odtisih konjskih podkev se je na Slovenskem že izgubila prvotnejša razlaga in so jih povezovali s turškimi vpadi v 16. stoletju. Na Notranjskem je bilo znano, da so na Veliko Slevico / / nekoč prišli Turki. Hoteli so v cerkev, kjer so se skrivali ljudje, domačini. Pa se je konju turškega vojaka na cerkvenem pragu udrlo kopito. Turki so se ustrašili in niso šli naprej. Ljudje so bili rešeni. Na cerkvenem pragu pa se še danes pozna odtis konjskega kopita / / 38»Bikova skala«pri Pliskovici (Sežana) naj bi izpolnila različne dobre prošnje. Na njej so odtisi prednjih bikovih parkljev, na katere mora človek položiti svoje dlani. 39 Ponekod drugod v Evropi (npr. na Poljskem) je odtis konjskega ali kozlovskega kopita v kamnu veljal za znamenje hudiča. Prepričanje, da ima hudič konjske noge, se je v Evropi utrdilo od 15. stoletja dalje. Nad Lokavcem pod vrhom Čavna je kamniti rob Konjerija (!), pod njim pa»hudičeva skala«kockaste oblike, ki ima na vrhu približno 30 centimetrov velik odtis»hudičevega parklja«. Na tem mestu naj bi hudič udaril z nogo ob skalo od jeze, ker se mu je raztrgal nahrbtnik, ko je iskal zlato. Iz odkruškov tega kamenja so današnja melišča. 40 O svetosti kamnov z odtisi govori dejstvo, da nanje polagajo različne darove in da ob njih molijo ali prirejajo procesije. Vzidajo jih tudi v oltar ali v steno cerkve ali pa jih uporabijo za podstavek križa. Ob njih ponekod postavijo tudi cerkev ali samostan. 41 Iz zahodne Slovenije imamo podatek, da so domačini nosili ob poletnih sušah v kotanje 32 Isti, str Ljupčo Risteski, Etnografija na đavoleška crkva kaj Vujevski kamen, Kumanovsko, Pirajhne/Pyraichmes 2 (2003), str Inf.: Franc Ačko, Frajhajm. 35 Inf.: Jože Sevljak, Litija. 36 Metod Turnšek, Od morja do Triglava. Narodopisni zapiski iz slovenskega obrobja, Druga knjiga, V Trstu 1954, str Tone Cevc, Okamnela živa bitja v slovenskem ljudskem izročilu, Traditiones 3 (1974), str (št. 4.1). 38 Zlata Kastelic, Jože Primc, Krvapivc, Zbirka Glasovi, knj. 24, Ljubljana 2001, str. 102 (št. 230). Primerjaj tudi str (št. 231, 232) v istem delu. 39 Medvešček, str. 135 (št. 117). 40 Inf.: Borut Koloini, Vipavski Križ. 41 Brzozowska, str

7 Zmago Šmitek takšnih kamnov vodo za angele ali ptice, posrednice med nebom in zemljo. Imenovali so jih»angelske skalice«. 42 Za razliko od»božjega kamna«je»vražji kamen«tisti, ki je bil povezan s hudičem ali kakšnim drugim ljudem škodljivim bitjem. Navadno se odlikuje po svoji velikosti, stoji pa na neobljudenih krajih, ki so veljali za obrobne ali mejne, pogosto v vodi ali blizu nje, na gori ali hribu, v gozdu ali na polju. 43 Po ljudskem prepričanju je takšen kamen nosil hudič na svojih plečih, zato so na njem vidni sledovi verig ali vrvi. O vražjem kamnu pri Miklerjih v Beli krajini pripovedujejo takole:»vrag je nosil tisti kamen in iskal, kam bi ga del. Veriga pa se mu je utrgala. Kamen je moral ostati tam in zato se tam še zdaj vidijo koščki verige. Spodaj na kamnu je sled, kje ga je nosil na hrbtu, okoli pa obris verige, s katero je imel privezanega / /«44 Kamen je visok okoli pet metrov, ob njem pa je pred izgradnjo ceste stal še en kamen, pri katerem je bil vodni izvir. Ta kamen so pred desetletji podrli, ko so na tem mestu naredili manjši kamnolom, izvir vode pa je še vedno opazen. Med Malo Črno in Ludranskim vrhom stoji ob potoku Vragova peč. Nekateri starejši domačini se še danes prekrižajo, ko gredo mimo. O njej vedo povedati naslednjo zgodbo:»pri kmetu Permanšku je služil hlapec Jaka, ki pa ni bil kaj dosti veren. Na sveti večer si je delal cokle. Ko so se domači zvečer pripravljali na odhod k polnočnici, ga je gospodar povabil zraven. Jaka je odvrnil, da bo še prej dokončal cokle, da bo v njih plesal. Ker je bilo nekaj snega in do cerkve dve uri daleč, so se domači odpravili okrog devetih z baklami na pot. Hlapec pa je ostal in zaklical za njimi, da jih bo z novimi coklami že dohitel. Delo se mu je zavleklo tja do enajstih. Takrat je tudi sam vzel baklo, se obul in zdirjal v dolino. Opolnoči je pritekel do Vragove peči. Na njej je sedel sam hudič. Jaka, ki se ni ničesar bal, ga je vprašal, če gre z njim plesat, ker ima ravno nove cokle. Hudič si seveda ni dal dvakrat reči. Pograbil je Jako in ga zavrtel. Plesala sta tako dolgo, da so se cokle čisto obrabile. Ko so se ljudje vračali iz cerkve, je Jaka ves bled in z raztrganimi podplati stal pri Vragovi peči, se tresel kot šiba na vodi in molil rožni venec. Odtlej se kamen imenuje Vragova peč«. Kot smo že videli, hudič nastopa v različnih razlagalnih (etioloških) pripovedih. Tako naj bi odkrhnil vrh hriba na Pohorju, kjer je zdaj Črno jezero, in ga zanesel proti Mariboru, da bi zajezil Dravo in naredil poplavo. Pred polnočjo pa mu je to preprečila Bela žena. Breme, ki ga je odvrgel, je hrib Kalvarija s cerkvico Matere božje. 45 Drugi»hudičevi«kraji so dobili svoja imena po ozkih in temačnih soteskah, kjer stojijo vražji mlini, mostovi ipd. 46 Takšen je slikoviti Hudičev stol pri slapu Pekel na Bohorju. 47 Domnevamo lahko, da so bili nekateri poganski mejni, žrtveni in kultni kamni šele v času krščanstva preimenovani v»hudičeve kamne«. 48 Tako naj bi si na Špičastem kamnu v Leskovcu nad 42 Inf. Ljoba Jenče v dokumentarnem filmu Med hribi kačjih glav, scenarista: Jadran Sterle in Hanka Kastelicova, Izobraževalni program TV Slovenija Brzozowska, str V zvezi s tem je zanimiv tudi češko-nemški toponim Höllmühle. 44 Bogomira Kure, Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit. Folklorne pripovedi iz Bele krajine, Zbirka Glasovi, knj. 28, Ljubljana 2004, str. 39 (št. 49). 45 Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Celje 1930, str. 308 (št. 225/I., II.); Podobno tudi F. Vrečko, Kako je nastal Holmec, Popotnik 1885, str Primerjaj: Ivan Lutterer, Ráj a peklo v toponymii Čech, Symbolae philologicae in honorem Vitoldi Taszycki, Polska akademia nauk Oddział w Krakowie, Prace komisji językoznawstwa Nr. 17, Wrocław-Warszawa-Kraków 1968, str Inf. Barbara Ternovec, Škofja Loka. 48 Hünnerkopf, Stein, v: Handwörterbuch des deutschen Aberglaubens, Hanns Bächtold-Stäubli in Eduard Hoffmann-Krayer (hrsg.), Bd. 8, str

8 Kaj raste brez korenja? O kamnih s posebnimi svojstvi na Slovenskem Šentjanžem hudič brusil roge. Ta kamen je neobklesan, visok okoli 1,5 metra in označuje staro zemljiško mejo. 49 Mejne kamne so poznali tudi pastirji. Kaže celo, da so bili prav oni tisti, ki so skupaj s svojimi čredami ustvarjali prve ostrejše zemljiške meje in»upravne teritorije«. 50 Ko so iz Bohinja vodili čredo živine na planino Zalisc, so se ustavili na Polani (Poljani), napojili krave in si odpočili. Vodja karavane jim je ob tamkajšnjem kamnu najprej razložil, da tod poteka meja med dolinskim svetom»solzne doline«in planinskim svetom»svete planine«. Nato je sédel na kamen in med križanjem nog (izmenično leve in desne) molil ob prisotnosti klečečih ali stoječih spremljevalcev. Nato se je obrnil še v smer planine in z dvignjenima rokama molil, da bi pastirji z živino lahko prišli na njeno ozemlje, imeli dobro vreme in pašo, dovolj vode in lepega vremena, zdravje ljudi in živine in varnost pred nesrečami na prepadnih pobočjih. 51 Na hribu Perun, v pogorju Mosorja med Splitom in Omišem, je bil v zemljiškem zapisu iz leta 1178 omenjen»zmij kamik«. To bi pomenilo»kačji/zmajski kamen«, tj. kamen Perunovega mitičnega nasprotnika, ki se je skril na to mesto pred Perunovo strelo. Kamen je imel neko funkcijo v zvezi s pravnim potrjevanjem zemljiške posesti. Meril je približno 6 x 5 metrov, uničen pa je bil v 50. letih prejšnjega stoletja. Bil je del kamnitega grebena, ki se vijuga od podnožja hriba do reke Žrnovnice. Na istem območju obstaja tudi mikrotoponim»trišćeni kamik«. 52 Ker nekateri zgodovinski viri dokazujejo staroslovansko priseganje k gromovniku Perunu in/ali podzemskemu bogu Velesu/Volosu pri vzhodnih Slovanih, je mogoče, da je takšna sakralna prisega obstajala tudi pri južnih Slovanih. Stara slovenska in slovanska beseda za prisego je rota (primerjaj starocerkvenoslovansko rotiti se, zaklinjati se, prisegati). 53 Prelom prisege ali krivo pričevanje kot greh obsojajo že Brižinski spomeniki. 54 Takšna prisega je bila tudi del obreda ustoličevanja koroških vojvodov. Ta je še do konca 13. stoletja vseboval trikratni obhod zbranega ljudstva okoli knežjega kamna ob petju slovenskih slavilnih pesmi. 55 Francoski slavist André Vaillant je slovensko roto razlagal kot zbor, na katerem so se udeleženci pri prisegi postavili v krog. 56 Žal ne vemo, če je bil v središču takšnega kroga kdaj tudi kamen. Potrjeno pa je, da so bile prisege vedno na prostem, da bi bili lahko priče tudi bogovi, ki bi takoj kaznovali krivoprisežnike. Po tem načelu so bila pomembna zborovanja v nekaterih slovenskih pokrajinah ob kamnitih mizah pod lipami. 57 Vinodolski zakonik s konca 13. stoletja omenja ustaljena mesta, kjer se polagajo prisege. 58 Slovenski ljudski pregovor pa pravi:»tako imate vse odprto, kakor da bi prisegali.«59 Iz rote je izpeljan toponim Rotišče/Rotheis blizu kraja ustoličevanja na Koroškem. 49 Inf. Zdravko Remer, Sevnica. 50 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1996, str Joža Čop, O Črnem biku ali Čarnem juncu, Studia mythologica Slavica 9 (2006), str Radoslav Katičić, Nachlese zum urslawischen Mythos vom Zweikampf des Donnergottes mit dem Drachen, Wiener slavistisches Jahrbuch 34 (1988), str , Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana 1997, str Brižinski spomeniki, Znanstvenokritična izdaja, Ljubljana 1993, I/14 15, II/23, III/33. Primerjaj tudi: Sergij Vilfan, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci, Zbirka Pravna obzorja 5, Ljubljana 1996, str Katja Škrubej,»Ritus gentis«slovanov v vzhodnih Alpah. Model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva, Ljubljana 2002, str Vilfan, str Isti, str. 131, , Škrubej, str Ista, str

9 Zmago Šmitek Podobno kot»vražji kamen«je mejnik med dvema svetovoma»beli kamen«, vendar bolj v kozmološkem smislu. Predstavlja središče svetá (tako kot mitična»svetovna gora«ali»kamen sredi morja«). V slovanski folklori najdemo številne primere predstav, da na»belem kamnu«prebivajo Kristus in/ali svetniki. Ker je ta kamen začetek in konec vsega, lahko na»drugo stran«prenese tudi bolezen. Zato so beli (ali tudi raznobarvni) kamenčki velikosti oreha, prineseni iz potoka, priljubljeno sredstvo ljudske medicine. Na Banjški planoti v zahodni Sloveniji so raznobarvne kamenčke iz potoka čez noč pustili v posodi z vodo in jo zjutraj pili. V skladu s tem je tudi razširjeno mnenje, da»se vsaka voda očisti, če preteče čez devet kamenčkov v strugi«. V Lučah je ljudska zdraviteljica Angela Kladnik Jerčela lajšala kačji pik s kamenčki iz potoka, ki jih je najprej zagovorila in nato z njimi drgnila okoli prizadetega mesta. 60 Zadrečan, zdravilec s Kolovrata nad Mozirjem, je prav tako uporabljal raznobarvne prodnate kamne v velikosti oreha. Za vsako bolezen je izbral kamen določene barve. Čezenj je najprej napravil križ, nato pa z njim vlekel po bolnikovem telesu od glave do petá. Ob recitiranju zagovora se je s kamnom dotaknil še vseh drugih delov telesa. 61 Pomemben je podatek iz Solčave, da so bili zdravilni le kamenčki izpod mostu, prek katerega so nosili pokojnike na pokopališče! 62 Kamen je torej simbolična meja med življenjem in smrtjo ali med tem in onim svetom (tako kot kamniti hišni prag). Tudi v Srbiji je bila znana praksa zdravljenja s potočnimi kamenčki»belutki«. V nekaterih tovrstnih zapisih je omenjeno, da je terapija potekala na pustih razpotjih, kar le še potrjuje naše domneve o liminalni simboliki teh kamnov. 63 Po nekaterih srbskih razlagah so bili beli kamni v velikosti orehov ostanki gromovnikovih strel, ki so se zapičile v tla in se po določenem številu let dvignile na površje zemlje. Ljudje so jih nosili s seboj kot talismane. 64 Prodnati kamni so bili tudi v severni Indiji nekaj svetega, povezani z bogom Šivom. 65»Kamni svetega Pavla«so bili največkrat umetno narejeni in oblikovani kot kovanci s podobo Janeza Krstnika na eni strani in reliefnim simbolom križa na drugi strani. Na Koroškem so modrasov ugriz zdravili tako, da so s takšnimi»kamni«najprej krožili okoli rane, potem pa jih položili na prizadeti del telesa. Ob tem so ponavljali zagovor, v katerem je bil omenjen sveti Pavel (Šenpáv). To je omenjenim»kamnom«tudi dalo ime. 66 Ponekod pa so za»kamne svetega Pavla«imeli kar navadne prodnate kamne, kot kaže primer Matevža Drečnika, dninarja in kočarja s Kolovrata nad Mozirjem. Omenimo še, da je slednji vedno zaključil zagovarjanje tako, da je poslal bolezen v kamnolom Stoparjeve peči. 67 Poldragi kamni, jantar in kristal so imeli že v antiki in zgodnjem srednjem veku magičen pomen, zato jih najdemo tudi v tedanjih grobnih pridatkih. 68 Poldragi in dragi kamni naj bi po ljudskem mnenju izboljševali vid in zdravili očesne bolezni. Takšne kamne 60 Aleksander Videčnik, Rože in čarovnije, Mozirje 1995, str Isti, str. 114, Isti, str. 137, Đorđević, str Vuk S. Karađić, Srpski rječnik, 2. izd., Beč 1852, geslo grmljeti. 65 Makhan Jha, Anthropology of Ancient Hindu Kingdoms. A Study in Civilizational Perspective, New Delhi: MD Publications 1997, str Videčnik, str Isti, str Iva Mikl Curk, Nekaj drobcev o poznorimskem obdobju v naših krajih, Zgodovinski časopis 51 (1997), str

10 Kaj raste brez korenja? O kamnih s posebnimi svojstvi na Slovenskem so najprej zarotili in jim s tem vlili moč. Ponekod na Slovenskem (v Selški in Poljanski dolini, v Škofji Loki in v Kropi) so tako od 18. do začetka 20. stoletja uporabljali ogrlice iz poldragih kamnov (npr. iz ahata in jaspisa) in brušenega stekla. Imenovali so jih»jagode za oči«, saj so bile navadno v obliki in velikosti človeškega očesa, lahko pa tudi v dimenziji fižolovih zrn. Bolniki so čez noč takšne ogrlice nosili okoli vratu, podnevi pa so jih položili v sklede, napolnjene z vodo, da so se prepojile z njeno življenjsko energijo. 69 Iz izročila mnogih narodov je razvidno, da je bila zelo razširjena vera v čudežne lastnosti dragulja v kačji kroni. V Bosni je bil kot amulet cenjen okovan bledo rumen kamenček, ki so ga na rdeči vrvici nosili okoli vratu. Zanj je veljalo, da je kačja krona, ki je nastala v glavah nekaterih kač, ko so dočakale devet let starosti. 70 Po indijskih Jātakah (Manikantha Jātaka, št. 253) je kačji kralj imel dragulj, ki je prinašal jedačo in drugo bogastvo po željah lastnika. 71 Po nekaterih drugih starih interpretacijah je takšen kamen nastal v gadjem gnezdu. Izročilo keltskih druidov, ki ga je zabeležil Plinij leta 77, pripoveduje, da se poleti ob določeni lunini meni kače zberejo in se prepletejo v klobčič. Iz svoje sline ustvarijo kačji kamen (Naturalis Historia 29.12). Ta se je na Slovenskem imenoval»žiljštajn«in so si ga predstavljali kot pisane kroglice, ki so bile nanizane skupaj kot molek. 72 Kot talismane ali zdravilne kamne so v Srbiji uporabljali tudi kamenodobne sekire, najdene na poljih. Skozi odprtino takšne sekire so molzli živino, da bi jo ozdravili. Na Slovenskem je še sredi 19. stoletja veljalo, da môra s svojim urinom preluknja kamne, ki so potem obrambno sredstvo proti njej. 73 Na vratih obešen votli kamen je ščitil domače pred moro in vedomcem. 74 Na Koroškem so skozi»kačji kamen«(kremenjak, ki je imel v sredini luknjo) prelili mleko in ga dali piti otroku, ki je imel krče. Takšne kamne so do sredine 19. stoletja polagali tudi na mesta, kjer je človeka pičila kača. 75 Kamen z odprtino (»jamnik«) je bil ponekod, npr. v Otoščah pri Sežani, postavljen na hišno streho, da je odganjal strelo in točo, ali v hlev, da je branil živino pred duhovi in kačami, ki so kravam sesale mleko. 76 Preluknjani prodnati kamenčki (z naravno odprtino) so v Angliji služili kot obramba pred čarovnico, moro ali zlim pogledom. Ljudje so jih nosili v žepih ali jih obešali nad posteljami. Večje so namestili tudi v hleve ali na hlevska vrata. 77 Naravno perforirani ali umetno izklesani prstanasti kamni so bili lahko tudi večjih dimenzij, tako da se je skoznje lahko prevlekel človek. Znani so nam (predvsem iz starejših obdobij) na razsežnem ozemlju od zahodne Evrope do Azije, povsod pa predstavljajo simbol regeneracije. Tisti, ki se povleče skozi odprtino, je ozdravljen ali znova rojen. Po nekaterih razlagah je bilo mitološko jedro teh obredov v tem, da naj bi kamen razmejeval naš svet od onega sveta. Zato naj bi se bolnik splazil skozi vrzel v kamnu (ali tudi pod njim) v smeri od vzhoda proti zahodu, kar je simbolično ponazarjalo odhod v onstranstvo. Tam je 69 Rudolf Andrejka, Jagode za oči, Etnolog 7 (1934), str S. Sielski, Hamajlija, Zagreb 1941, str U. P. Arora, Motifs in Indian Mythology. Their Greek and Other Parallels, New Delhi: Munshiram Manoharlal 1981, str J. Tušek, Pripovedke iz Martinjverha, Slovenski Glasnik 1 (1858), zv. 2, str Matevž Ravnikar, Poženčanove pravljice, Zbrala Marija Stanonik, Radovljica 2005, str. 75 (št. 51). 74 Franc Kotnik, Slovenske starosvetnosti, Slovenska poljudnoznanstvena knjižnica Svet, št. 4, Ljubljana 1943, str Nena Židov, Ali so metode alternativne medicine v Sloveniji res nekaj povsem novega?, Etnolog 10/61(2000), str Medvešček, str.143 (št. 125). 77 Simpson & Roud, str

11 Zmago Šmitek za dokaz prisotnosti pustil kos svoje obleke in se vrnil po isti poti. Veljalo je tudi, da se grešniku takšno dejanje ne bi posrečilo. 78 Po drugi razlagi je onkraj kamna obesil del oblačila na drevo, da bi na deblo prenesel svojo bolezen. Po Valvasorju je bil v gozdu Medvednica pri Turjaku votel kamen, ki je ozdravil poškodbe in bolečine hrbta. 79»Votel kamen«se je imenovala tudi pečina na Pohorju, ki je prav tako zdravila različne bolezni tistim, ki so se prevlekli skoznjo. 80 Velik prstanast kamen (āmalaka) leži celo na vrhu severnoindijskih hinduističnih svetišč. Skozenj poteka simbolični»steber«, ki se dviga proti nebu, torej je simbol izhoda iz tega sveta in prehoda v nebesa. 81 Na Cerkljanskem je ohranjeno ljudsko izročilo o kamnu (»binklu«), ki je varoval hišo in naj bi bil v znamenju ognja (sonca), zemlje ali vode. Če bi lastnik na tak kamen pozabil ali ga uničil, bi propadla domačija in vse posestvo. Zato je gospodar hiše svojemu nasledniku o lokaciji kamna povedal šele na smrtni postelji. Tujci za to skrivnost niso smeli izvedeti. Kamen zavetnik je torej lahko stal kjerkoli na posestvu. Poseben pomen pa so imeli tudi veliki kamni (»tročani«), ki so bili vzidani v temelje stavb. 82 V Srbiji je bilo treba na vzhodni vogal hiše vgraditi večji kamen in ga posvetiti s krvjo daritvene živali (petelina ali jagnjeta). 83 Ljudsko domišljijo so razvnemali tudi kamni in skale nenavadnih oblik. Takšnih je v slovenskem gorskem in kraškem okolju veliko. V njih so domačini velikokrat videli okamnela človeška, živalska ali mitična bitja: lovca, pastirja s čredo, coprnico, grofico, Turke, Francoze,»babo«,»ded(c)a«ipd. Ljudske razlage o vzrokih okamnitve so bile zelo različne. V kamen spremenjeni svatje so si kazen prislužili, ker naj bi preklinjali Sonce (fragment predkrščanske vere?), drugim pa se je to zgodilo, ker so žalili Boga, Marijo, svetnike, skrunili nedeljo ali kakšen drug praznik, ovirali zidavo cerkve, grozili duhovniku ipd. Nekateri so bili tudi neusmiljeni (s»kamnitim srcem«!), nezvesti, krivi pričevalci ali pa so preprosto okamneli od prehudega strahu. 84 Motiv okamnitve po lovčevem streljanju na Marijo ali na njeno podobo je po mnenju Toneta Cevca verjetno poznejša varianta zgodbe o poskusu uplenitve mitične živali (npr. belega gamsa) in o kazni, ki temu sledi. 85»Babe«so bile ženski demonski liki in zaveznice mračnih sil, saj naj bi po slovenskih razlagah okamnele bodisi tedaj, ko so zaslišale cerkveni zvon, bodisi ko so poklicale na pomoč hudiča. 86 Kot zaščitnice planin so jih poznali tolminski in gorenjski pastirji, slednji so jim celo darovali hlebec kruha ali krajcar, da jim ne bi škodovale z neurjem. Rusi, Belorusi in južni Slovani so poznali kamnite antropomorfne nagrobnike, ki so jih ponekod (npr. v Rusiji) imenovali»babe«in ob njih prosili za dobro letino in za dež. Antropomorfno obliko imajo tudi armenski kamniti križi»hačkari«, ki izvirajo iz stoletja in so prav tako imeli zdravilno in plodnostno funkcijo Radenković, str Johann Weichard Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach 1689, Vol. 4, str Trstenjak, Slovenski Glasnik 5(1860), str Stella Kramrisch, The Hindu Temple, Vol. 2, Delhi: Motilal Banarsidass, str Pavel Medvešček, Let v lunino senco pripovedi o starih verovanjih, Nova Gorica Đorđević, str Cevc, str Isti, str Isti, str (št ), 99 (št. 1.1). 87 Alexander A. Pančenko, Issledovanija v oblasti narodnogo pravoslavija. Derevenskie svjatyni Severo-Zapada Rosii, Sankt Peterburg 1998, str. 186 sl. 189

12 Kaj raste brez korenja? O kamnih s posebnimi svojstvi na Slovenskem Nekatere petrificirane strukture ne predstavljajo mitoloških likov neposredno, temveč le nakazujejo njihovo prisotnost, kar smo omenili že v primeru stopinj v kamnu. Tako je npr. v podzemski jami pri Socerbu kamnita»postelja«svetnika, ki naj bi nekoč tam bival. Nekateri domačini so v tej jami nabirali božje kamnje (rdečerjavo sigo ali kapnike) in jih hranili med okenskimi križi, da bi odvračali strelo. 88 Na slovenskem Krasu so v kamnitih tleh ponekod vidne kolesnice (sledovi rimskih voznih poti), kjer naj bi se vozila Šembilja (sveti Elija) v gorečem vozu. Že Valvasor omenja»knežjo mizo«pri izviru Kamniške Bistrice, pri kateri so si postregli plemiški lovci, kadar so prišli v te kraje. Ta»miza«je bila ovalen kamen dolžine okoli 8,5 metrov, debeline 25 centimetrov in višine 625 centimetrov, z napisom iz leta Plošča je bila uničena konec 19. stoletja. 89 Bližina vode, omemba gostije (obreda?) in bližnji kraj, kjer hudič čuva zaklad, pa potrjujejo, da gre zelo verjetno za nekdanji poganski obredni prostor. 90 Tudi na Slovaškem stoji več skalnih vrhov, o katerih pripovedujejo, da je tja kralj Matjaž hodil na lov in obedoval. Zato naj bi bilo tam videti v skalo vklesano mizo. 91 Merlinov vrh pri mestu Carmarthen v Walesu ima skalo v obliki (pre)stola, ki je povezana s pripovedmi o arturijanskem junaku Merlinu. V zvezi s tem bi lahko bilo tudi evropsko izročilo o dolmenih, ki je spomenike v obliki miz pripisovalo velikanom, hudiču ali posameznim vladarjem. 92»Kačje glave«so zaobljeni ledeniški kamni, v katere so ljudje med posebnim obredom izvrtali dve luknji, ki simbolizirata očesi. Takšen kamen, postavljen na privzdignjen prostor (visoko skalo ali hrib), je predstavljal nekakšno svetišče, kamor so se ob julijski polni luni v mraku povzpeli fantje in možje iz okoliških vasi in prosili za dobro letino. Ta šega je bila živa še do začetka 20. stoletja na Trnovsko-Banjški planoti, kjer je bilo doslej odkritih sedem takšnih kultnih mest. Ob zori so na povratku domov iskali med skalami kačje kože, ki so predstavljale proces obnavljanja in pomlajevanja in so ostale od levitve teh živali. Najditelju naj bi kačja koža prinesla srečo, tako kot tudi»steniki«, okamneli repi stoletnih gadov in modrasov. Verjeli so še, da bi se tistemu, ki bi»kačjo glavo«skušal odnesti, za kazen zmešalo. Trije hribi nad vasjo Lokovec se imenujejo Kačja glava, Črna glava in Peščena glava. 93 Ljudi so že od nekdaj fascinirali tudi fosili rastlin in živali. Hranili so jih kot okrasne predmete, saj so pogosto imeli obliko spirale ali radialnih žarkov (amoniti, korale). Prilagali so jih tudi v grobove pokojnikov, torej so imeli nek spiritualni pomen. Seveda smo vse do 17. in 18. stoletja kaj malo vedeli o njihovem biološkem poreklu. V srednjeveški in zgodnji novoveški znanosti so jih imeli za»igre narave«(lusus naturae), za produkt»višjih sil«(spiritus architectonicus ipd.) ali za preostanek vesoljnega potopa. 94 Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689) opisuje, da se blizu Strahovelj nahaja v zemlji neka snov, ki je črna kot 88 Podatek mi je prijazno posredoval Božo Premrl, nanaša pa se na hišo v Socerbu 12 (Terenski zvezek 9A, ). 89 Johann Weichard Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach 1689, Vol. 2, str. 152 in Anton Šivic, Knežja miza v Kamniški Bistrici, Kamniški zbornik 9 (1963), str ; Benjamin Štular, Ivan M. Hrovatin, Slovene Pagan Sacred Landscape Study Case: The Bistrica Plain, Studia mythologica Slavica 5 (2002), str Ján Komorovský, Kratochvíl'ne príbehy král'a Mateja, Bratislava 1972, str Erich Wimmer, Grab, Grabwunder, v: Enzyklopaedie des Maerchens, Bd. 6, Berlin-New York 1999, str Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, knj. 2, Ljubljana 1989, str Herbert Hagn, Maria-Ecker-Pfennige-Versteinerungen aus dem Chiemgau als Wallfahrtsandenken, Volkskunst 2 (1979), št. 3, str

13 Zmago Šmitek zemeljsko oglje. 95 V lekarnah so jo imenovali»zmajeva kri«, najbrž sledeč nemškemu izrazu»drachenblut«, na Kranjskem in Koroškem pa tudi»premogova kri«. 96 Beseda»premog«je na Slovenskem v preteklosti označevala tudi zmaja. K tej asociaciji je prispevala ljudska razlaga, da zmaj živi v kamniti notranjščini zemlje. Paralelo temu najdemo tudi v romunščini, kjer je ljudski izraz za zmaja (verjetno prevzet iz slovanskih jezikov)»kamen«. V Dednem vrhu pri Krškem je bila še nedavno živa vera, da so okamnele školjke iz rodu Cardium, ki so jih kmetje našli v zemlji, srca čarovnic, ki so bile sežgane na grmadi. Te školjke so podobne človeškemu srcu in so zato tudi dobile tako ime. Če takšno srce položiš v levi kot bivališča ali hleva in na dan najdbe vsako leto opraviš molitev za dušo čarovnice, je tvoj dom varen pred strelo. Iz teh fosilov so pripravljali tudi zdravilo za živino, kadar se ji je zaprla voda; tedaj so jih zdrobili in prah prekuhali v mleku in studenčnici. V Istri pa je bilo razširjeno izročilo, da so z velikimi petrificiranimi hišicami morskih ježkov nekdaj pogani kamenjali in ubili svetega Štefana. 97 Na praznik svetega Štefana, 26. decembra, je bilo na Slovenskem znano trosenje blagoslovljene soli po poljih in vinogradih. 98 Na ta način naj bi bili povečali rodovitnost zemlje in preprečili škodo ob neurjih. Če so tega dne ljudje in živina pojedli malo»štefanove soli«, so si po tedanjem prepričanju za tisto leto zagotovili zdravje. Zato so jo uporabljali tudi pri zdravljenju bolnikov in ob slovesu od umirajočih. Kot simbol rodovitnosti so jo dajali v shrambe ali med denarne prihranke. 99 Z njo so posolili meso zaklanega prašiča in tele, ki je šele prišlo na svet. 100 Te prakse spominjajo na že omenjeno potresanje koščkov svetega kamna in zauživanje kamnitega prahu, zato jih lahko razlagamo kot odgovor krščanske Cerkve na poganski kult kamnov. To potrjuje tudi ljudsko enačenje izrazov»kamen svetega Štefana«(tj. kamen, s katerim je bil ta svetnik kamenjan) in»sol svetega Štefana«, 101 Po slovenski ljudski pesmi je svetnik spremenil kamnito gomilo nad svojim grobom v kapelico in»kamnito sol«: Zvečer je bla groblja kamnja, zjutraj je bla kamnitna sol:»na moj god dan bo žegnana.«102 Tudi drugod v Evropi je veljala sol za svéto. Ker naj bi imela apotropejske lastnosti, so jo polagali na jezik novorojencem ali jim jo priložili ob krstu, jo trosili v žepe novoporočencev ali v čevlje popotnikov (za srečno pot), ali pa so jo v isti namen uporabili ob vselitvi v hišo ali stanovanje, ob zgraditvi novega vodnjaka ipd, 103 Kot prvotna substanca je bila cenjena tudi v evropski alkimiji (enako kot zlato) in je ponazarjala središče stvarstva Johann Weichard Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laybach 1689, Vol. 1, str. 152 in Vol. 3, str Kelemina, str. 244 (št. 176). 97 Rajko Pavlovec, Zmote in zablode v paleontologiji, Proteus 51 (1989), str. 301; isti, Ljudsko verovanje v terciarne fosile, Proteus 40 (1978), str. 195; B. Barčić, Hlibci sv. Stipana, Istarska Danica 1951, str Rado Radešček, Slovenske ljudske vraže, Ljubljana 1988, str Alenka Goljevšček, Mit in slovenska ljudska pesem, Razprave in eseji 25, Ljubljana 1982, str Kotnik, str Helmut Hiller, Sve o praznovjerju, Zagreb 1989, str Karel Štrekelj, Slovenske narodne pesmi, zvezek 1, V Ljubljani , str. 596 (št. 633). 103 Medvešček, Let v lunino senco. 104 Gilbert Durand, Antropološke strukture imaginarnog, Zagreb 1991, str ,

14 Kaj raste brez korenja? O kamnih s posebnimi svojstvi na Slovenskem Pokop pokojnikovega trupla v skalnati jamski votlini nam je znan že od samih začetkov človeške zgodovine, kar je pozneje dalo tudi navdih za gradnjo megalitskih grobnic, piramid, katakomb, nekropol, mavzolejev in drugih kamnitih gradenj. Te naj bi pokazale pomembnost preminulega na tem in na onem svetu. Privilegij te vrste seveda ni pripadal veliki večini ljudi brez imenitnega imena in porekla. Zato so postala skromna posmrtna obeležja slednjih (lesena ali kamnita) kmalu neprepoznavna in zapisana le v spominu potomcev. V Sloveniji o tradiciji kamnitih nagrobnikov še ne vemo veliko, njihov pojav pa postavljamo v pozni srednji vek, v povezavi z ambicijami fevdalcev in bogatečih meščanov. Zanimivo, da ima častitljivo starost nagrobnik mariborskega judovskega rabina Izraela Isserleina s konca 15. stoletja, ki ga hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. V zavesti ljudi so nagrobniki postali bivališča rajnikov, kar je v slovenski kolektivni zavesti še danes močno prisotno. Prastara je tudi misel, da je kamen, kakršenkoli že, pomenil breme, ki naj mrtvega (in njegovo dušo) zadrži v grobu. To je veljalo zlasti za duše, ki niso našle počitka ne na tem in ne na onem svetu, za samomorilce in za tiste, ki so dočakali nasilno smrt.»na Spodnjem Štajerskem / / časte Slovenci še zdaj spomin na tiste, ki so izgubili življenje po kakšnem nesrečnem naključju ali jih je pokončala morilčeva roka. Take spomenike najdemo povsod po gozdovih in na samotnih poteh. Na ono mesto, kjer je padel popotnik v prepad ali je bil ubit od razbojnikov ali pa ga je doseglo tajno maščevanje, vrže prvi mimoidoči nekaj kamenčkov, da se duša pokojnega ne bi vračala iz groba. Ker je ta vera splošno razširjena in opravi vsakdo, kdor pride mimo, to delo, narastejo ti kupi sčasoma do dokajšnje veličine. Groza obhaja popotnika ob teh grmadah, ležečih kje v divjem gozdu ali pa na vdrtih bregovih kake ložnice / /«105 Fran Levstik je leta 1858 popisal, kako je nedaleč od Litije videl»tri grmade eno za drugo«in nadaljeval:»po slovenski zemlji je navadno, da se meče na tako mesto, kjer je kdo z nesrečno smrtjo umrl, vejica ali kamen ter se govori: 'Bog se usmili tvoje duše!' / / Narod sploh trdi in veruje, da se ne sme raznesti ali zapaliti dračje, ki leži v žalosten spomin, ker bi mrtvec na onem svetu potem ne imel pokoja: hodil bi strašit in klicat, dokler bi zopet ne dobil novega kupa.«106 Najstarejši takšen zapis poznamo iz Istre. Zapustil nam ga je G. F. Tommasini v 17. stoletju;»tja, kjer so koga ubili, mečejo kamenje: kdor gre mimo, vrže enega, in če je to ob javni cesti, se kmalu nabere velik kup, namesto da bi, kot v Italiji, tam postavili križ, to pa naj bi počeli zato, da bi se teh mrtvih spomnili in zanje molili, saj, ko vržejo kamen, prosijo za večni njegov pokoj ali kaj drugega. Pa tudi hudobna ni misel, da se s kupom kamenja postavi pomnik ostudnega umora, zločina, še kako škodljivega človeški naravi.«107 Srbi so na enak način delali gomile ali prokletije in s tem obsojali neznanega krivca (požigalca, tatu ipd.). Na določenem kraju so postavili lesen drog. Na to mesto so mimoidoči metali kamne, ob tem pa izrekli kletev, ki naj doseže kršitelja. Na mestih, kjer je kdo umrl ali je bil usmrčen, so ljudje seveda postavljali tudi spominska obeležja v obliki križev in stebrnih znamenj. Urbar šempetrske cerkve iz leta 1517 v ljubljanskem Mestnem arhivu omenja, da je stal na sedanjem Friškovcu kamniti križ, pri 105 Johann Gabriel Seidl, Sagen aus Steiermark (hrsg. Von A. Schlossar), str. 74; cit. po: Kelemina, Bajke, str. 159 (št. 104). 106 Fran Levstik, Martin Krpan. Popotovanje od Litije do Čateža, uredil, spremno besedo in opombe napisal Blaž Tomaževič, Knjižnica Kondor, zv. 20, Mladinska knjiga 1984, str Giacomo Filippo Tommasini, Zgodovinski komentarji o Istri, Ljubljana 1993, str

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities

Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities 14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Ustno izročilo o lintverju kot indikator ritualnega prostora antične skupnosti Ajdovščine nad Rodikom

Ustno izročilo o lintverju kot indikator ritualnega prostora antične skupnosti Ajdovščine nad Rodikom Ustno izročilo o lintverju kot indikator ritualnega prostora antične skupnosti Ajdovščine nad Rodikom The article is part of a B.A. thesis in which the author studies the relations between folk traditions

More information

GRADIVO MATERIALE MATERIAL

GRADIVO MATERIALE MATERIAL GRADIVO MATERIALE MATERIAL O Črnem biku ali Čarnem juncu Joža Čop Spodnje Bohinjske gore se po pravem imenujejo Búkovske planine. Kadar so se možák' skupno s starim Oblačičem (Árhom), županom srenje Savice,

More information

RURAL LANDSCAPES IN SLOVENIA Mimi Urbanc Drago Perko

RURAL LANDSCAPES IN SLOVENIA Mimi Urbanc Drago Perko RURAL LANDSCAPES IN SLOVENIA Mimi Urbanc Drago Perko A small country in Central Europe, Slovenia nevertheless offers a variety of landscapes, and their diversity is remarkable relative to the size of the

More information

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.

SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako

More information

Čudežna istovetnost Življenje z Bogom je pustolovščina Laž ali resnica? Pogled na lažne prerokbe. Februar 2014 Leto XXV

Čudežna istovetnost Življenje z Bogom je pustolovščina Laž ali resnica? Pogled na lažne prerokbe. Februar 2014 Leto XXV Februar 2014 Leto XXV Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Cena 3 2 Čudežna istovetnost Življenje z Bogom je pustolovščina Laž ali resnica? Pogled na lažne prerokbe Po poteh slavljenja Čudežna

More information

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA

STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA X 2007 ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE, LJUBLJANA, SLOVENIJA UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI UDINE DIPARTIMENTO

More information

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ. LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER

NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK. Slepci UREJA JANKO MODER NOBELOVCI 67 MAURICE MAETERLINCK Slepci UREJA JANKO MODER lzvirni naslov LES A VEUGLES EDITIONS FASQUELLE OSEBE DUHOVNII\ TRIJE OD ROJSTVA SLEPI NAJSTAREJSI SLEPEC PETI SLEPEC SESTI SLEPEC NAJSTAREJSA

More information

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji avtorji: Katja Prevodnik Ljubljana, november 2008 CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani e-mail:

More information

TRADICIJSKI JUNAK PETER KLEPEC NA STIČIŠČU IZROČIL

TRADICIJSKI JUNAK PETER KLEPEC NA STIČIŠČU IZROČIL TRADICIJSKI JUNAK PETER KLEPEC NA STIČIŠČU IZROČIL MONIKA KROPEJ TELBAN V članku* je raziskano izročilo o Petru Klepcu, kakor ga lahko zaznamo iz dojemanja ljudi na podlagi analize besedil in konteksta

More information

ŠT. 11 LETNIK 100 NOVEMBER 2008

ŠT. 11 LETNIK 100 NOVEMBER 2008 A VE M AR I A ŠT. 11 LETNIK 100 NOVEMBER 2008 NUMBER 11 VOLUME 100 NOVEMBER 2008 AVE MARIA is published monthly by Slovenian Franciscan Fathers of the Custody of the Holy Cross (USPS 038-960) 14246 Main

More information

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser

22. december Draga bratca in sestrice, želim vam lepe in mirne praznike in upam, da se kmalu vidimo! Jacky Berner Kaiser Naši mladički so dočakali prvi rojstni dan. S tem dnem smo zaključili prvi del dnevnika, odprli pa novo poglavje, ki ga bomo imenovali Dogodivščine Berner Kaiserjev. Sproti bomo objavljali pripetljaje

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

POVZETEK. Ključne besede: izletniške poti, legende, krajevna znamenja, razvoj turizma, Šmartno ob Paki

POVZETEK. Ključne besede: izletniške poti, legende, krajevna znamenja, razvoj turizma, Šmartno ob Paki TURIZEM V POVOJIH IME IN PRIIMEK: Ježovnik Katarina LETNIK: tretji letnik NASLOV ŠOLE: Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje Kosovelova 2 3000 Celje IME IN PRIIMEK MENTORJA: prof. Polona Frajzman

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR

Film je pomemben del slovenske kulture. To bi verjetno moralo biti samoumevno, PREDGOVOR KAZALO PREDGOVOR 11 ZAMETKI KINEMATOGRAFIJE NA SLOVENSKEM 17 TRIDESETA LETA: PRVA SLOVENSKA CELOVEČERNA FILMA 27 SLOVENSKI FILM MED DRUGO SVETOVNO VOJNO 45 POVOJNA KINEMATOGRAFIJA: TRIGLAV FILM IN REVOLUCIONARNA

More information

stevilka 73 julij 2012

stevilka 73 julij 2012 Pozdrav svetlobe! In ko smo mislili, da je sprememb konec se bomo začeli zavedati, da ne gre za spremembe, temveč za preobrazbo, za metamorfozo metulja, v kateri se moramo popolnoma razpustiti v kozmično

More information

Gimnazija Šentvid. Ljubljana SREDNJEVEŠKA MESTA. Seminarska naloga. Marija Rabič, 2.a

Gimnazija Šentvid. Ljubljana SREDNJEVEŠKA MESTA. Seminarska naloga. Marija Rabič, 2.a Gimnazija Šentvid Ljubljana SREDNJEVEŠKA MESTA Seminarska naloga Marija Rabič, 2.a 1 Ljubljana, 14.december 2003 Kazalo Uvod...3 Spreminjanje iz antičnega v srednjeveško mesto...4 Mesta splošno...5 Čas

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.

Summi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1. Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3

More information

Delovanje Bruna Gröninga

Delovanje Bruna Gröninga Delovanje Bruna Gröninga v c asu njegovega z ivljenja in danes Thomas Eich Bruno Gröning Delovanje Bruna Gröninga tekom njegovega življenja in danes Delovanje Bruna Gröninga tekom njegovega življenja in

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2014 AJDA JURCA UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO

More information

Začasno bivališče Na grad

Začasno bivališče Na grad Začasno bivališče Na grad Uredila: Milica Antić Gaber Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora Uredila: Milica Antić Gaber Ljubljana, 2017 Začasno bivališče:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Polona Kante. Mentorica: izr. prof. dr. Manca Košir

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Polona Kante. Mentorica: izr. prof. dr. Manca Košir UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polona Kante Mentorica: izr. prof. dr. Manca Košir PERCEPCIJA PRAVLJIC SLOVENSKIH BRALCEV PREK SODOBNIH MNOŽIČNIH OBČIL Diplomsko delo Ljubljana, 2004 KAZALO

More information

za Obraz Razkošne nege Specifične nege obraza Napredne nege obraza proti staranju Hitre osvežitve

za Obraz Razkošne nege Specifične nege obraza Napredne nege obraza proti staranju Hitre osvežitve Rose Spa Meni Razkošne nege za Obraz Specifične nege obraza Carita Lagoon Hydration nega 50 min 89 Carita Cotton Softness nega 50 min 89 Carita Purity nega 60 min 99 Napredne nege obraza proti staranju

More information

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1

K L I O. revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 K L I O revija študentk in študentov zgodovine ISHA Ljubljana maj 2013, letnik 12, št. 1 Glasilo društva študentov zgodovine Klio Datum izida: maj 2013 Izdajatelj: ISHA - Društvo študentov zgodovine Ljubljana

More information

RESNICA VAS BO OSVOBODILA

RESNICA VAS BO OSVOBODILA IV. forum za dialog med vero in kulturo RESNICA VAS BO OSVOBODILA Škof dr. Gregorij Rožman in njegov čas Zbornik IV. Forum za dialog med vero in kulturo RESNICA VAS BO OSVOBODILA Škof dr. Gregorij Rožman

More information

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran

Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran podarjamo vam 1.800 EUR vredno potovanje v Egipt Več na strani 15 NEVERJETNO! Radio, kjer je lahko vsak poslušalec glasbeni urednik. Zaradi flirtanja z zaposleno cenzurirali mojo glasbo! Stran 7 Moja glasba

More information

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor!

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! December 2010 Leto 16 Številka 1 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 Vam želi uredniški odbor! Slovo stare ekipe V mesecu oktobru je bil na lokalnih volitvah v Tunjicah izvoljen novi Svet

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

VRSTE OGNJIŠČ NA SLOVENSKEM IN NJIH DANAŠNJE STANJE

VRSTE OGNJIŠČ NA SLOVENSKEM IN NJIH DANAŠNJE STANJE VRSTE OGNJIŠČ NA SLOVENSKEM IN NJIH DANAŠNJE STANJE Fanči Šarf Na izredno naglo propadanje elementov, značilnih za Ijndsko stajvbarsitvo na Slovenskem, so etnografi v zadnjih letih že večkrat opozarjali.*

More information

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -

A TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac - Keyboard ITRO South erican Dance (q = ca. 80) TI,DIOS ( re God)....... the Se - the.. m Bilingual Spanish nglish.. % % Text: Spanish: Rosa María Icaza, VI, 1999, Mexican erican ultural enter. rights reserved.

More information

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All

A TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All TI,DIOS ( re God) INTRO South erican Dance (q = ca 80) # %? Bilingual Spanish nglish? RFRIN: 1st time: ; reafter: Soprano/Melody F lto Tenor m claim ce - claim you; mos; you; Dios, Dios, God, J J Text:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Mojca Ritonja. Razvoj in zgodovina tetoviranja v Evropi - tradicionalno tetoviranje.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Mojca Ritonja. Razvoj in zgodovina tetoviranja v Evropi - tradicionalno tetoviranje. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Ritonja Razvoj in zgodovina tetoviranja v Evropi - tradicionalno tetoviranje na Balkanu Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR

* 20 let. Revija za kulturna in druga vprašanja Občine. Šoštanj. in širše. Intervju z Vladom Vrbičem LETO XX ŠT APRIL ,60 EUR 1995-2015 * 20 let Revija za kulturna in druga vprašanja Občine in širše. Intervju z Vladom Vrbičem 12 16 17 18 Poštnina plačana pri pošti 3325 LETO XX ŠT. 5 2. APRIL 2015 1,60 EUR ŽALOSTNE FASADE NAŠEGA

More information

prizorišče/tekmovališče

prizorišče/tekmovališče prizorišče/tekmovališče www.bohinj.si/worldcup2014 CANOE MARATHON WORLD CUP JUNIORS & SENIORS 7th 8th June 2014 MASTER S EUROPEAN CUP 1st, 2nd July 2015 EUROPEAN CHAMPIONSHIP 3rd 5th July 2015 prizorišče/tekmovališče

More information

Podobe krvi v slovenski folklori in poeziji med svetim in profanim *

Podobe krvi v slovenski folklori in poeziji med svetim in profanim * 20 S TUDIA M Y T H O L O G I C A S LAVICA 2017 271 290 Podobe krvi v slovenski folklori in poeziji med svetim in profanim * Marjetka Golež Kaučič In this article, folk songs, some important traditional

More information

6 Revija. 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Dave Macleod INTERVJU: 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE OD LETA 1895

6 Revija. 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Dave Macleod INTERVJU: 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE OD LETA 1895 REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR 6 Revija Planinske zveze Slovenije 150 let od rojstva Alojza Knafelca INTERVJU: Dave Macleod Mt. Nebo GTX NOVO! OBUTEV MAMMUT!

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Demokracija danes? Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Božiček Mentor: izr. prof. dr. Franc

More information

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki!

Kazalo. Uvodnik. Dragi stripoholiki! Uvodnik Dragi stripoholiki! Vztrajamo tudi v teh poletnih mesecih in pred vami je tretja številka našega fanzina. Potrudili se bomo, da bi obdržali dvomesečni ritem izhajanja, razmišljamo, da bi v prihodnosti

More information

... ~ LJ I ... " ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:...

... ~ LJ I ...  ... ' ..: ,' ... ',.' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU R AZSTAVA ..::.::-., D NEVNIK LOPOVA ..:..:... To SEMJAZ URBANI LOV EC MATElU ZA.8. MAREC PDGOVOR Z UPORABNICO NEDOVOLJENIH DROG ~j;::;::;~.; 8 THC ODVISNIK... 10 R AZSTAVA... fl. 11 TATOO ZGODBA.-.... ~. 4..,:. '::~ 11 KRALJ IN KRALJlCA ::.: # - 12

More information

SLOVENIA. committee members at the club.

SLOVENIA. committee members at the club. SLOVENIA ISSN 1448-8175 Australia Post print approved PP 534387/00013 SOUTH AUSTRALIA ISSUE No. 55 Spring / pomlad 2010 NEWSLETTER President s Address Welcome to the Spring edition of the club newsletter.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 K R I K 1 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLVI, šolsko leto 2010/2011 Uredniški odbor: Bernarda Štern, 9. a; Ajda Hegler, 9. c; Luka Benedičič, Jan Kostanjevec, Tadeja Rožman,

More information

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g

BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g BOŽIČNA IZDAJA Cajtn'g Letnik 2, številka 2 Datum izdaje 23.12.2014 Naslov glavne zgodbe BOŽIČ PRI NAS IN PO SVETU IZMENJAVA FRANCIJA SLOVENIJA V časopisu najdete tudi: MARTIN KRPAN vam je znan? SI JUNAK

More information

Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU

Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU UDK 911.002.23:323.38 + 711.28:914.971.2 Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU RAZLIKOVANJA Mesto je prostor najmočnejše koncentracije človekovih dejavnosti in kot tako je tudi prostor

More information

40. Zbornik predavanj Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. seminar slovenskega jezika, literature in kulture

40. Zbornik predavanj Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. seminar slovenskega jezika, literature in kulture seminar slovenskega jezika, literature in kulture Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«

»Barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.« informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce leto 3 številka 5 maj 2012 www.alumni-skg.si»barvo mojemu življenju dajejo mož in otroka in vse večkrat slikam za njih ali prav zaradi njih.«irena

More information

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo

More information

»Pričakujte velike stvari od Boga. Poskusite doseči velike stvari za Boga.«William Carey

»Pričakujte velike stvari od Boga. Poskusite doseči velike stvari za Boga.«William Carey »Pričakujte velike stvari od Boga. Poskusite doseči velike stvari za Boga.«William Carey H E L M U T H A U B E I L Helmut Haubeil: KORAKI DO OSEBNEGA PREBUJENJA Prevod: Zvonko Virtič Grafični koncept:

More information

O ŽIVIH IN SPEČIH VODAH Antropološka analiza rabe in doživljanja vode v sodobni Srbiji

O ŽIVIH IN SPEČIH VODAH Antropološka analiza rabe in doživljanja vode v sodobni Srbiji * O ŽIVIH IN SPEČIH VODAH Antropološka analiza rabe in doživljanja vode v sodobni Srbiji Izvirni znanstveni članek 1.01 Izvleček: Članek dokumentira različne načine uporabe, ubesedovanja, vrednotenja in

More information

Kdo smo Mi brez Drugih? Slovenstvo. Cirila Toplak

Kdo smo Mi brez Drugih? Slovenstvo. Cirila Toplak Kdo smo Mi brez Drugih? Slovenstvo Cirila Toplak Kdo smo Mi brez Drugih? Slovenstvo Cirila Toplak Izdajatelj: FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE, Založba FDV Za založbo: Hermina KRAJNC Ljubljana 2014 Recenzenta:

More information

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD:

1. KRIŽANKE 9.30) 1. UVOD: 1. KRIŽANKE (9.15-do 9.30) 1. UVOD: Welcome to Ljubljana, the capital city of Slovenia. We hope that you will enjoy this walk. Are you ready? Today, you will be divided into three groups and you won't

More information

DEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ

DEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ INTRODUCTION 4? 4? 4 4? q = c 72? 7? SAMPLE From the repertoire of the International Federation of Little Sgers (Foederatio Internationalis Pueri Cantores, FIPC) Bibliorum Sacrorum nova vulga editio Eng

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BERNARDKA ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BERNARDKA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BERNARDKA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK OBRAVNAVANJE LJUDSKEGA PRIPOVEDNEGA BESEDILA V IZOBRAŽEVANJU DIPLOMSKO

More information

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA

CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces

More information

Ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice

Ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice Zbirka STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA SUPPLEMENTA Supplementum 5 Uredniki zbirke Monika Kropej, Andrej Pleterski, Vlado Nartnik Boris ČOK v siju mesečine. Ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice Urednik

More information

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI

VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.

More information

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej

Stezice. Časopis Gimnazije Novo mesto. Letnik: 2010 / Številka 2. Naklada: 150 izvodov. Tisk: Grafika Špes. Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej junij 2011 Stezice Stezice Časopis Gimnazije Novo mesto Letnik: 2010 / 2011 Številka 2 Naklada: 150 izvodov Tisk: Grafika Špes Mentorja: Janez Gorenc, Uroš Lubej Lektura: Janez Gorenc, Tina Furlan Turk

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja EVOLUCIJA, BIOTSKA PESTROST IN EKOLOGIJA EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

RELIGIOZNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE INKOV

RELIGIOZNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE INKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Urška Kraner RELIGIOZNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE INKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

BISERI SLOVENSKE BISTRICE IN NAŠA POT (kolesarsko popotovanje od Slovenske Bistrice do Rač)

BISERI SLOVENSKE BISTRICE IN NAŠA POT (kolesarsko popotovanje od Slovenske Bistrice do Rač) OŠ POHORSKEGA ODREDA SLOVENSKA BISTRICA KOPALIŠKA ULICA 1 2310 SLOVENSKA BISTRICA BISERI SLOVENSKE BISTRICE IN NAŠA POT (kolesarsko popotovanje od Slovenske Bistrice do Rač) Avtorice naloge: 1. Maša Vidmar,

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Nič izgubljenega ni na nas. Trpna negacija čez njo izpopolnjujočega se sistema smo. Gnili krediti, ki se tudi obrestujejo.

Nič izgubljenega ni na nas. Trpna negacija čez njo izpopolnjujočega se sistema smo. Gnili krediti, ki se tudi obrestujejo. IDIO7 4 Marko Matičetov 6 Bojan Savić Ostojić 8 Jasmin B. Frelih 10 Tibor Hrs Pandur 17 Eduardo Galeano 19 Aphra Tesla 22 Michael Thomas Taren 24 Blaž Iršič 28 Davorin Lenko 30 Gašper Torkar 33 Karlo Hmeljak

More information

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar Komunikacijske značilnosti prostora mesto Ljubljana Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar

More information

Marija Stanonik Teologija besede v slovenskem kulturnem in duhovnem prostoru

Marija Stanonik Teologija besede v slovenskem kulturnem in duhovnem prostoru Pregledni znanstveni članek (1.02) BV 71 (2011) 4, 553 566 UDK: 1:81 27-1:81 572:81 Besedilo prejeto: 10/2011; sprejeto: 11/2011 553 Marija Stanonik Teologija besede v slovenskem kulturnem in duhovnem

More information

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI

PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJA GERBEC PROBLEMATIKA MATERINSKIH DOMOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentor: Izr. prof. dr. Tanja Rener Ljubljana, november 2003 Kazalo 1 UVOD 3 1.1 METODA..4

More information

1 NEKAJ UVODNIH MISLI OZ. KAKO LAHKO ŽE MAJHNO ŠTEVILO NAGROBNIKOV SPREMENI REZULTATE»STATISTIKE IZ RIMSKIH NAPISOV«

1 NEKAJ UVODNIH MISLI OZ. KAKO LAHKO ŽE MAJHNO ŠTEVILO NAGROBNIKOV SPREMENI REZULTATE»STATISTIKE IZ RIMSKIH NAPISOV« (infant) mortality, mean life expectancy at birth in the Roman world would have ranged between 20 and 30 years; it cannot be expressed in more precise figures. Rounding up ages was a common phenomenon

More information

ČAROVNIŠTVO V ČASU REFORMACIJE

ČAROVNIŠTVO V ČASU REFORMACIJE GIMNAZIJA BEŽIGRAD ČAROVNIŠTVO V ČASU REFORMACIJE PROJEKTNA NALOGA 3.B RAZRED Mentor: prof. Samo Krušič Ljubljana, 2017/2018 KAZALO 1 UVOD... 1 2 REFORMACIJA... 2 2.1 Reformacija na slovenskem... 3 2.2

More information

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki

Čarovniščki STIK 2015/ Čarovniščki Čarovniščki STIK 2015/16 24 1 Čarovniščki www.sers.si Kolofon Stik, glasilo Srednje elektro-računalniške šole Maribor 24. številka Šolsko leto 2015/16 Urednica: Marjana Nerat, prof. Uredniški odbor: Daniela

More information

Prijedor, october 2011, Preceded by a study trip to Jasenovac, Donja Gradina and Vukovar, october 2011

Prijedor, october 2011, Preceded by a study trip to Jasenovac, Donja Gradina and Vukovar, october 2011 organized by the Youth Initiative for Human Rights BiH, the French-German Youth Office, Documenta-Centar for Dealing with the past, and the Centre André Malraux in Sarajevo Prijedor, 19-21 october 2011,

More information

Thomas Tallis Mass for 4 voices

Thomas Tallis Mass for 4 voices homas allis Mass for voices G-Lbl dd. M 1780-5 Edited for choir by effrey Quick homas allis: Mass in voices Edition by effrey Quick his is a practical edition meant to make this mass possible for mixed

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolsko strokovnega študija Program: Poslovni sekretar GOVOR GOVORNIŠTVO

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolsko strokovnega študija Program: Poslovni sekretar GOVOR GOVORNIŠTVO B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar GOVOR GOVORNIŠTVO Mentor: mag. Terezija Povše Pesrl, univ. dipl. org. Kandidat: Mateja Tomc Kranj, november 2006 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici gospe

More information

Halina, Hesus. (Advent) œ N œ œ œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ. œ œ. C F G7sus4. œ. # œ œ J œ œ œ J. œ œ. J œ. # œ. # œ œ œ

Halina, Hesus. (Advent) œ N œ œ œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ. œ œ. C F G7sus4. œ. # œ œ J œ œ œ J. œ œ. J œ. # œ. # œ œ œ 2 Rene B avellana, S Keyboard INTRO/INAL (e = 144 152) Œ % RERAIN Slower (e = ca 92) Soprano % Alto Tenor Bass Ha - /E Slower (e = ca 92) li - na, He-sus, Ha - (Advent) 7 7sus4 # E/ # # # 7 7 Eduardo P

More information

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA

Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA SLOVENŠČINA JANES: POGOVORNA, NESTANDARDNA, SPLETNA ALI SPRETNA? Marko STABEJ, Helena DOBROVOLJC, Simon KREK, Polona GANTAR, Damjan POPIČ, Špela ARHAR HOLDT, Darja FIŠER, Marko ROBNIK ŠIKONJA Stabej, M.,

More information

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018

ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 ki ni cenzurirana glasilo dijaškega doma bežigrad #6 MAJ 2018 1 CENZURA #6 GLASILO DIJAŠKEGA DOMA BEŽIGRAD Ljubljana, maj 2018 Naslovnica:»CENZURA«, avtorica Doroteja Juričan Mentorica: Renata Veberič

More information

SVETLOBA SKOZI ČAS in njena uporabnost

SVETLOBA SKOZI ČAS in njena uporabnost Projektna naloga SVETLOBA SKOZI ČAS in njena uporabnost Avtorji: dijaki 3. B Gimnazija Bežigrad Mentorica: prof. Mojca Lebar Lektorica: prof. Nina Engelman Ljubljana, marec 2016 KAZALO 1 UVOD 4 2 VIRI

More information

Prvo poglavje: Uvod v skupno lastnino in skupno upravljanje naravnih virov. 1. Uvod

Prvo poglavje: Uvod v skupno lastnino in skupno upravljanje naravnih virov. 1. Uvod Prvo poglavje: Uvod v skupno lastnino in skupno upravljanje naravnih virov Romina Rodela Univerza v Wageningenu, P.O. Box 8130, 6700 EW Wageningen Izvleček: Namen uvodnega poglavja je opredelitev ključih

More information

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL

... Najlepša od deklic je Alenka bila... Stran 8. Foto: Martin Oxmec PTUJ / PROSTORSKA STISKA SREDNJIH SOL LETO IL, št. 40 PTUJ, 3. oktobra 1996 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Ifalre med uspešne? Tako sem se vprašal nič kolikokrat, ko razmišljam o vrhunskih znanstvenikih, gospodarstvenikih, umetnikih,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Lorber Filozofija stoicizma nekoč in danes Diplomsko delo Ljubljana 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Lorber Mentor: doc.

More information

Orkester uglašenih glasbil. Oznanjati v moči Svetega Duha. Dolg sprehod in molitev pred Najsvetejšim. Don Turbitt 7-8. od do

Orkester uglašenih glasbil. Oznanjati v moči Svetega Duha. Dolg sprehod in molitev pred Najsvetejšim. Don Turbitt 7-8. od do Julij-Avgust 2014 Leto XXV 7-8 Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Cena 3 Orkester uglašenih glasbil Dolg sprehod in molitev pred Najsvetejšim Butoraj 2014 Oznanjati v moči Svetega Duha

More information

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016

GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI. Izzivalno dober! 2015/2016 GORJUPKO 2015/16 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI Izzivalno dober! 2015/2016 LETNIK IX Maj, 2016 GORJUPKO je glasilo učencev Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki GLAVNA UREDNICA

More information

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016

KRIK UVODNIK. Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 0 KRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj, šolsko leto 2015/2016 Uredniški odbor: Maša, Julijana, Klara, Mirjam, Neža, 7. b; Ana, Alja, Maša, Žana, 8. c Pomagali pa so tudi: Jan Jure, Matej,

More information

ISTRSKI BEGUNCI. GRADIVO IN RAZISKOVALNI NASTAVKI

ISTRSKI BEGUNCI. GRADIVO IN RAZISKOVALNI NASTAVKI ISTRSKI BEGUNCI. GRADIVO IN RAZISKOVALNI NASTAVKI JASNA FAKIN IN KATJA JERMAN Avtorici v prispevku obravnavata v slovenski etnologiji manj raziskane istrske begunce. V prvem delu poiščeta vzroke za povojne

More information

Knjižne ocene in prikazil

Knjižne ocene in prikazil 479 Angela Donati: Epigrafia Romana. La comunicazione nell antichità. Il Mulino, Bologna 2002. 112 str. Pred nami je knjižica, ki se sicer res ukvarja z rimsko epigrafiko, vendar bi težko - že zaradi samega

More information