DEMOGRAFSKE SPREMEMBE V ALPAH: PRILAGODITVENE STRATEGIJE ZA PROSTORSKO NAčRTOVANJE IN REGIONALNI RAZVOJ POVZETEK REZULTATOV

Size: px
Start display at page:

Download "DEMOGRAFSKE SPREMEMBE V ALPAH: PRILAGODITVENE STRATEGIJE ZA PROSTORSKO NAčRTOVANJE IN REGIONALNI RAZVOJ POVZETEK REZULTATOV"

Transcription

1 DEMOGRAFSKE SPREMEMBE V ALPAH: PRILAGODITVENE STRATEGIJE ZA PROSTORSKO NAčRTOVANJE IN REGIONALNI RAZVOJ POVZETEK REZULTATOV

2 1 Izhodišče projekta Prilagajanje razvoja potrebam ljudi Potrebe različnih skupin prebivalstva starejših, mladih, turistov, priseljencev in lokalnih prebivalcev se spreminjajo tako kot tudi demografska struktura prebivalcev alpskega območja, ki se močno razlikuje od gosto poseljenih območij na robu te makro regije. Projekt DEMO-CHANGE obravnava te spremembe, išče prilagoditve in zaznava odzive alpskih prebivalcev nanje. Z vključevanjem deležnikov z različnih ravni in funkcij, na primer politikov, gospodarstvenikov in javnih služb, ki skrbijo za socialne storitve, smo v projektu vzpostavili odprt in sodelujoč proces, v katerem smo skupaj oblikovali in pričeli z izvajanjem prilagoditvene strategije za tematike, pomembne ali problematične v določenem lokalnem okolju. V projektu se držimo načela trajnostnega razvoja, ki ga upoštevamo tudi pri vključevanju tematike demografskih sprememb v lokalno prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj. Osnovni cilj projekta DEMOCHANGE je prispevati k razumevanju procesov in dejavnikov, ki v različnih območjih vplivajo na demografske spremembe, in ugotoviti, kako njihove posledice obrniti v pozitivno smer. Naša prihodnost se začne zdaj V publikaciji so predstavljeni delo in rezultati projekta DEMOCHANGE s poudarkom na izzivih, ki jih prinašajo demografske spremembe. Iz predstavljenih pilotnih aktivnosti je razvidno, kako se z demografskimi spremembami in njihovimi posledicami soočajo v izbranih alpskih regijah. Primeri so koristni tako za primerjavo z drugimi alpskimi območji in prenos znanja, kot tudi za spodbujanje razprave in ozaveščanje o problematiki demografskih sprememb. Demografske spremembe so še posebej opazne na podeželju, kjer je na voljo manj storitev, ustreznih zaposlitvenih možnosti in dejavnosti za mlade.

3 Struktura projekta 2 Pristop in potek dela Trinajst partnerjev iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije je vsaki sodelujoči državi izbralo pilotna območja, za katera so skupaj oblikovali strategije in ukrepe za njihovo izvajanje. V desetih izbranih območjih so partnerji najprej opravili osnovno demografsko analizo in se še posebej posvetili tematikam, ki so za posamezno pilotno območje posebej pomembne, npr. v turističnih območjih vplivu demografskih sprememb na turizem. Rezultate osnovnih analiz so predstavili v izbranih območjih, o njih razpravljali z regionalnimi deležniki in opredelili za območje specifične izzive, za katere so kasneje oblikovali ukrepe. Naslednji korak je bila vzpostavitev usmerjevalnih in podpornih fokusnih skupin v izbranih območjih, v katere so bili vključeni regionalni deležniki, zaposleni v javni upravi in odločevalci. Tematike, izpostavljene pri delu v skupinah, so bile vključene v SWOT analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katere so bili izoblikovani cilji in ukrepi, povezani z demografskimi spremembami v izbranih območjih. Iz nabora ukrepov so partnerji izbrali pilotne aktivnosti. Njihova izvedba je prispevala k izmenjavi znanja in izkušenj med izbranimi območji ter za identifikacijo skupnih tematik in prednostnih nalog na regionalni in transnacionalni ravni. Ob zaključku izvajanja pilotnih aktivnosti so bile oblikovane strategije za prilagajanje demografskim spremembam, primerne za vključevanje v postopke prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja tudi v drugih alpskih območjih. K izboljšanju ozaveščanja o demografskih spremembah in njihovih posledicah so prispevali javni dogodki v sklopu projekta DEMOCHANGE, kot so mednarodne konference in ekspertni dialogi. Ti dogodki so pritegnili tako regionalne kot mednarodne strokovnjake s področij prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja. Ob zaključku projekta je bila vzpostavljena transnacionalna DEMOCHANGE mreža za izmenjavo izkušenj in znanj o potrebnih prilagoditvah dejavnosti prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja demografskim spremembam. Strani Strani 9+10 Strani Stran Strani Stran 25 Pregled faz projekta Analiza Znanstvena analiza demografskih sprememb in njihovih učinkov v izbranih območjih /2010 Sodelovanje Razvoj smernic in orodij za proces sodelovanja javnosti v izbranih območjih Aktivnosti Oblikovanje in izvedba pilotnih aktivnosti s pomočjo delavnic regionalnih deležnikov Prenos Razvoj in prilagoditvene strategije za prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj KOMUNIKACIJSKA ORODJA: Fotografski natečaj DEMOCHANGE Spletna stran projekta z novicami in obvestili o dogodkih Tematsko usmerjene objave o pilotnih aktivnostih Izjave za tisk ob pomembnejših dogodkih Spodbujanje osveščenosti javnosti Regionalne in transnacionalne projektne publikacije

4 3 Analiza demografskih sprememb Barbara Černič Mali Naja Marot UIRS Urbanistični institut Republike Slovenije Spreminjajoča se populacija drugačne potrebe po storitvah: demografska analiza v izbranih alpskih območjih Za natančnejši vpogled v fenomen demografskih sprememb in za oblikovanje ustreznih pilotnih aktivnosti v izbranih območjih je bilo potrebno izvesti poglobljeno analizo demografskih sprememb. Najprej smo pregledali statistične podatke trendov demografskega in prostorskega razvoja (gospodarstvo, stanovanjski trg itd.) v obdobju zadnjih 20 do 30 let, podrobneje so bili analizirani izstopajoči problemi. Za kakovostno oceno stanja in dopolnitev numerični analiz smo v izbranih regijah izvedli fokusne skupine, ki so jih sestavljali regionalni deležniki in katerih naloga je bila komentirati rezultate opravljenih analiz o stanju v regiji. Zatem so raziskovalci opredelili podobnosti in dejavnike, ki vplivajo na demografski razvoj. Rezultati analize, tudi podatkovne preglednice, so bili objavljeni v povzemalnem poročilu in v krajših regionalnih poročilih, ki so na voljo na spletni strani projekta. Ugotovitve o izbranih regijah Sodelujoče regije so različno velike: največja med njimi je regija Pongau-Pinzgau-Lungau km 2 (Avstrija), najmanjša se nahaja v Švici Seetal 108 km 2 ; povprečna velikost znaša km 2. Podobno raznolikost smo ugotovili pri številu prebivalcev; največje območje je regija Allgäu (Nemčija) in regija z najmanj prebivalci je Langa Astigiana v Italiji Kot je običajno v alpskih regijah, je gostota prebivalstva nizka, v štirih izmed desetih regij celo nižja od 40 prebivalcev/ km 2. Pri rabi tal je najbolj očitna razlika med regijami z višjim deležem kmetijskih zemljišč (40 % in več) in med območji, v katerih je kmetijski rabi namenjenih samo do 10 % zemljišč. Izbrane regije niso nujno tudi administrativne enote, ampak so bile lahko oblikovane - kot to velja za Slovenijo - le za ta projekt. Podobno se razlikujejo sistemi prostorskega načrtovanja, še zlasti regionalnega načrtovanja, ki ga poznajo le v Nemčiji in Švici, medtem ko se v Italiji poslužujejo drugačne vrste upravnih okvirjev, na primer neodvisnih regij. Večina regij je sprejela krovni prostorsko-razvojni dokument, ki določa splošne cilje pri načrtovanju, tak je bavarski koncept prostorskega načrtovanja. Čeprav težko posplošimo razvoj prebivalstva v različno velikih regijah, opazimo določene podobnosti med njimi. Po številu prebivalcev je prebivalstvo ostalo stabilno v obdobju od devetdesetih let do danes v regijah Allgäu in Garmisch-Partenkirchen; povečalo se je v Aosti, na Južnem Tirolskem, v Nidwaldnu in Seetalu; do upada je prišlo v pilotnem območju na zgornjem Gorenjskem, Langa Astigani in v Škofjeloškem hribovju. Rodnost se je podobno kot evropski trend bistveno znižala na povprečno 1,4 otroka na žensko, na drugi strani pa se je povišala pričakovana življenjska doba. V večini regij se je močno spremenila starostna struktura. Upad števila mladih v starosti od 0 do 14 let v obdobju od srede devetdesetih do danes je v regijah Salzburg, Zgornji Gorenjski in Škofjeloškem hribovju dosegel

5 deleže do 30 %; izjema je regija Aosta, ki je zabeležila rast za 11 %. Večina sodelujočih regij poudarja povišanje prebivalstva v starosti 65+. V štirih regijah za prihodnost napovedujejo povišanje prebivalstva, medtem ko se bo v treh regijah to število znižalo; nadaljnje tri regije pričakujejo le majhne spremembe ali pa sploh nobenih. Povišanje prebivalstva bo posledica priseljevanja in s tem povezane višje rodnosti pri nekaterih skupinah priseljenih. 4 Sprememba v starostni skupini v % Slika 1 Spremembe starostne strukture v izbranem petnajstletnem obdobju, npr (regije so oddale podatke za različna časovna obdobja, npr , ) D-Allgäu D-Garmisch-Partenkirchen AT-Salzburg IT-Langa Ast. IT-Dolina Aoste SI-Zgornja Gorenjska IT-Naz-Sciaves/Rio Pusteria/Rodengo/Varna SI-Škofjeloško hribovje 0-14 let let 80+ let Pri spreminjanju velikosti gospodinjstev regije kažejo podobne trende, to je povišanje števila manjših gospodinjstev in posledično povišanje skupnega števila gospodinjstev. Te spremembe so pogojene s spremembami v sestavi družin, saj vedno več ljudi živi samih, pari se poročajo v višji starosti, podaljšana je pričakovana življenjska doba. Kot kaže slika 2, se ljudje v alpskih območjih ukvarjajo s podobnimi gospodarskimi dejavnostmi (turizem, proizvodnja smučarske opreme, drobno gospodarstvo itd.). Turizem se kot gospodarska dejavnost pojavlja v 8 izmed 10 regij, vendar z različno velikim pomenom. V dodatnih razpravah s predstavniki z območja so bile poglobljeno obravnavane ključne teme, povezane z gospodarstvom, bivanjem in zagotovitvijo storitev, ugotovljeno je bilo naslednje: SI-Škofjeloško hribovje SI-Zg. Gorenjska IT-Naz-Sciaves/Rio Pusteria/Rodengo/Varna * IT-Langa Ast. IT-Dolina Aoste AT-Salzbg. D-Allgäu D-GAP Delež (%) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo C - Predelovalne dejavnosti F - Gradbeništvo G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil I - Gostinstvo P - Izobraževanje Q - Zdravstvo in socialno varstvo Slika 2 Delež zaposlitev v treh najpomembnejših dejavnostih

6 5 Spremembe v demografski strukturi povzročata tudi priseljevanja delavcev, ki predstavljajo pomemben delež delovne sile, in prisotnost agilnih, na novo priseljenih upokojencev, ki oboji vplivajo na odnose med lokalnim in priseljenim prebivalstvom. Težave z mobilnostjo so posledica ukinjanja linij javnega prevoza, nezadostno izgrajenega železniškega omrežja, prometnega omrežja, prilagojenega avtomobilskemu in ne raznolikemu prometu, in težav s podaljševanjem vozniških dovoljenj starejših voznikov. Zaprtje oskrbnih storitev na odročnih območjih. Pomanjkanje alternativnih oblik bivanja za zapostavljene skupine, kot so starejši in mlade družine. Obstoječi proizvodi in storitve zdravstvenega varstva niso v skladu s potrebami. Neskladje med ponujenimi pogoji na delovnih mestih, kvalifikacijami in želenimi zaposlitvami. Težava pri iskanju naslednikov kmetij zaradi splošnega nezanimanja mladih ljudi za kmetovanje. Pričakovana spreminjanja starostne strukture v naslednjih 20-ih letih (do leta 2030) SEETAL NIDWALDEN ALLGÄU GARMISCH-PARTENKIRCHEN JUŽNA TIROLSKA PINZGAU, PONGAU, LUNGAU ZGORNJA GORENJSKA ŠKOFJELOŠKO HRIBOVJE Legenda: Spreminjanje strukture prebivalstva po starostnih skupinah (indeks) pozitivna sprememba negativna sprememba Spreminjanje strukture prebivalstva ženske, starostna skupina let (indeks) pod do in več brez podatkov Opombe: Regije so posredovale podatke za različna časovna obdobja, zato grafikonov ne moremo neposredno primerjati: - Allgäu, Garmisch-Partenkirchen: 2028/2010; v Nemčiji podatki niso na voljo ločeno za skupini 65 do 79 let in nad 80 let, zato njihov grafikon pod kategorijo 65+ prikazuje združene podatke. - Pinzgau, Pongau, Lungau: 2032/2012; ni razpoložljivih podatkov po spolu. - Dolina Aoste: 2028/ Langa Astigiana: podatki niso na voljo. - Južna Tirolska: 2029/ Zgornja Gorenjska, Škofjeloško hribovje: 2030/ Seetal: 2030/2009, podatki na voljo le za kanton Luzern in Nidwalden: 2030/2009 meja območja programa Alp državna meja km S indeks 200 WP4: ANALIZA DEMOGRAFSKIH SPREMEMB Regionalna poročila s povzetkom starostne skupine DOLINA AOSTE LANGA ASTIGIANA Viri: - Regionalna poročila, pripravljena s strani projektnih partnerjev - EUROSTAT april 2011 Kartografija: Andrej Herakovič projektna skupina UIRS: Barbara Černič Mali, Naja Marot Urbanistični inštitut Republike Slovenije

7 SWOT analiza Zahtevna, a dragocena domača naloga 6 Kaj je SWOT analiza? SWOT analiza je metoda, ki izvira iz ekonomije in se uporablja pri strateškem načrtovanju. Na osnovi navzkrižne analize notranjih in zunanjih dejavnikov omogoča opredelitev specifičnih ciljev načrtovanega projekta (ali gospodarske dejavnosti). SWOT v angleškem jeziku pomeni Strengths Weaknesses, Opportunities Threats [prednosti slabosti, priložnosti - nevarnosti]. Analiza notranjih dejavnikov ocenjuje prednosti in slabosti določene tržne znamke ali produkta oziroma v tem primeru določenega območja. V drugem koraku se opredeli zunanje dejavnike potencialne priložnosti in nevarnosti, ki bi lahko od zunaj vplivale na določeno območje in njegov razvoj, kot npr. pomanjkanje finančnih sredstev, ki ga povzroči ukinitev državne podpore na določenem področju, ki zadeva regijo. Kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov ustvarja strukturirano matriko, ki odločevalcem pomaga pri razvoju strategij za prilagajanje prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja. Spletno orodje za SWOT analizo trajnostni rezultat projekta Notranja analiza Prednosti Slabosti Partner v projektu DEMOCHANGE - univerza uporabnih ved v Münchnu je podprla regionalne deležnike pri njihovem prizadevanju za analizo demografskih sprememb in z njimi povezanih procesov. Za poenostavitev postopka za vsa izbrana območja so razvili spletno orodje za SWOT analizo, ki omogoča vsaki regiji, upravni enoti ali ustanovi, da izvede svojo SWOT analizo. Rezultate je možno shraniti in uporabiti za nadaljnje analize in načrtovanje. Thomas Bausch Susanne Forster Alexander Veser Priložnosti univerza uporabnih ved v Münchnu, fakulteta za turizem Zunanja analiza Strategije: Cilji & ukrepi Slika 1 SWOT matrika Nevarnosti Upoštevanje demografskih trendov in njihovega spreminjanja Zaradi tematike projekta je bila SWOT analiza ožje posvečena demografskim vidikom. Inovativni pristop k SWOT analizi vključuje predhodno določene demografske trende in njihovo predvideno spreminjanje. Pri opredelitvah zunanjih dejavnikov uporabniki lahko izberejo demografske značilnosti ali dejavnike, povezane z demografskimi spremembami, značilne za določeno regijo. Primeri vprašanj oziroma problemov, ki jih lahko preverimo s pomočjo SWOT analize, so: Kako se bo spreminjala velikost gospodinjstev? Ali število otrok in mladih v območju pada, raste ali je stabilno? Kako bo zmanjševanje števila mladih srednje- in dolgoročno vplivalo na območje oziroma ali se bo obstoječ trend nadaljeval?

8 7 Priložnost ali nevarnost? Izbor relevantnih problematik, povezanih z demografskimi spremembami, pripravi uporabnik SWOT orodja. Po vnosu identificiranih prednosti in slabosti ter po analizi zunanjih dejavnikov z določitvijo demografskih značilnosti se avtomatsko ustvari povezava med zunanjimi in notranjimi dejavniki. V tem koraku sistem zaprosi uporabnika, da se za svoje območje odloči, ali kombinacija posamezne prednosti ali slabosti z enim izmed zunanjih dejavnikov pomeni priložnost ali nevarnost oziroma ali bistveno ne vpliva na razvoj območja (glej sliko 3). Nato delovna skupina oblikuje strategije, ki se nanašajo na za posamezne kombinacije ter na podlagi analize opredeli cilje in ukrepe. Slika 2 Posnetek zaslona pri DEMOCHANGE orodju za SWOT analizo (analiza zunanjih dejavnikov) Povezava na spletno pomoč Wiki, ki uporabnika vodi po korakih SWOT analize Slika 3 Kombinacija notranjega dejavnika s specifičnm zunanjim dejavnikom lahko ustvari ali priložnost ali nevarnost. Slabost Priložnost Prednost Zunanji dejavnik Nevarnost

9 8 Dokončen spletni naslov orodja za SWOT analizo v času priprave publikacije še ni bil znan, zato vas prosimo, da obiščete spletni naslov kjer boste našli aktualno povezavo na orodje za SWOT analizo. Slika 4 Posnetek zaslona DEMOCHANGE orodja za SWOT analizo (matrika rezultatov z posameznimi priložnostmi in ukrepi)

10 9 Znanje lokalnih deležnikov Sodelovanje javnosti pri soočenju z demografskimi spremembami Emanuel Müller Rike Stotten Bea Durrer univerza uporabnih ved in umetnosti v Luzernu, Švica Vključevanje lokalnih deležnikov v izvajanje projekta v izbranih območjih Projekt DEMOCHANGE je zaradi svoje tematike uspešen le, če omogoči sodelovanje javnosti. Za to nalogo vodenje in podporo partnerjem pri vključevanju javnosti sta bila odgovorna projektna partnerja visoka šola za socialno delo v Luzernu in inštitut za politične vede Interface iz Luzerna. Vključevanje prebivalcev je potekalo v obliki usmerjevalnih skupin, vzpostavljenih v vseh izbranih območjih, ki so jo sestavljali prebivalci, strokovnjaki in politiki, da bi zajeli karseda široko osnovno znanje o problematiki. Postopek so zasnovali švicarski projektni partnerji in ga zapisali v Priročnik za sodelovanje javnosti (dostopen na ki je bil predstavljen na mednarodni interaktivni projektni delavnici vseh partnerjev projekta DEMOCHANGE. Glavne točke so predstavljene v nadaljevanju. Razlogi za sodelovanje javnosti S poudarkom na vključevanju javnosti se je projekt Demochange posvetil problematiki, ki je bila tema razprav v zadnjih dveh desetletjih, in sicer tako imenovani revoluciji sodelovanja javnosti. Vključevanje širšega kroga ljudi pomeni upoštevanje njihovega potenciala in lokalnega znanja v procesih odločanja. Po letu 1990 je koncept sodelovanja javnosti doživel močan napredek v okviru koncepta trajnosti; ki je tudi spodbudil zagon procesa učenja in skupno iskanje ciljev pri bolj kompleksnih družbenih ali političnih temah. Foto: Rebekka Tanner. Avtorske pravice: univerza za uporabne vede in umetnost v Luzernu Kako vzpostaviti usmerjevalno skupino zavključevanje lokalnega znanja? Prvi korak dela v vsakem od izbranih območij je bila problemsko usmerjena analiza stanja. Zbrani so bili številski in opisni podatki, materiali in nasveti, ki so bili v pomoč pri izbiri ustreznih metod in instrumentov; prav tako je bilo treba opredeliti dosegljive vire in deležnike. Zaradi prevelike obremenjenosti lokalnih deležnikov z lastnimi nalogami, je bilo nujno poiskati kompromis med obstoječim znanjem in izkušnjami, interesi in že zaključenimi projekti in te informacije upoštevati pri delu na lokalni ravni.

11 Za vzpostavitev usmerjevalne skupine je treba določiti glavnega deležnika z regionalne ali lokalne ravni, s čimer zagotovimo prepoznavnost in predanost projektu. Ustna ali pisna pogodba z glavnim deležnikom je v pomoč za razjasnitev in določitev ključnih točk sodelovanja v projektu. Nato izmed ostalih deležnikov izberemo člane usmerjevalne skupine, ki bodo nadzorovali projekt na lokalni ravni. Vodja projekta mora pri prvem srečanju usmerjevalne skupine upoštevati, da so člani skupine ljudje z različnim ozadjem, zato lahko komunikacija predstavlja izziv in je potrebno najti skupni jezik, razumljiv vsem udeležencem. Pridobljene izkušnje in spoznanja Pristop s sodelovanjem javnosti si prizadeva povečati osveščenost tako med lokalnimi deležniki kot v splošni javnosti. Delo v izbranem območju Nidwalden je pokazalo potrebo po usklajevanju, motivaciji in aktiviranju ljudi na področju demografskih sprememb, zato je to tematiko nujno vključiti v razprave in pripravo politik na regionalni ravni. Pomembna vprašanja Kakšen je problem, ki ga želi rešiti usmerjevalna skupina? S kom bi morali najprej razpravljati o problemu? Kako bi deležnike pritegnili k sodelovanju? Sklicevanje sestanka Kateri je najboljši dan v tednu, ura in kraj za srečanje usmerjevalne skupine? Kdo je odgovoren za predlagani kraj srečanja? Kdo bo najboljša oseba za vodenje srečanja? Ali ljudje, ki se bodo udeležili tega srečanja, spoštujejo to osebo? Kaj želite doseči z organizacijo srečanja? Kakšen bo dnevni red srečanja? Oblikovanje skupine Ali bi skupina morala imeti odbor? Kako se odločiti o pravem številu članov takšnega odbora? Srečanja Kaj so trije najpogostejši razlogi za organizacijo srečanj? Ko se ljudje počutijo nelagodno, da bi govorili pred večjo skupino, ali bi bila dobra ideja, da bi več delov srečanja razdelili na manjše diskusijske skupine? Kakšne druge načine lahko uporabimo za motivacijo ljudi k udeležbi na takšnih srečanjih? Dnevni red in zapisnik srečanj Kako natančen naj bo dnevni red srečanja? Kako natančen naj bo zapisnik srečanja? V kolikšnem času naj bo posredovan udeležencem? Pristop k sodelovanjem javnosti v praksi primer regije Nidwalden 1. Prvi stik z glavnim deležnikom, september Prvo srečanje usmerjevalne skupine, 17. marec Izvedba fokusnih skupin, maj junij Drugo srečanje usmerjevalne skupine, 28. junij 2010: Obravnava fokusnih skupin 5. Razvoj idej za pilotne aktivnosti, oktober 2010 junij Javna konferenca, 15. september 2011: predstavitev idej za pilotne aktivnosti v javnosti 7. Izvedba pilotnih aktivnosti s strani delovnih skupin, od oktobra 2011 naprej 10 Foto: Rebekka Tanner. Avtorske pravice: univerza za uporabne vede in umetnost v Luzernu

12 11 Transnacionalne strategije za prilagajanje demografskim spremembam na območju Alp Kažipoti za prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj Emanuel Valentin Hans Karl Wytrzens Oswin Maurer svobodna univerza v Bolzanu Slika 1 Struktura razvoja kažipotov Shematske kažipote (angl. roadmaps) uporabljamo za razvoj strategij in načrtovanje dolgoročnih politik. Temeljijo na podrobni analizi in obsegajo razvoj smernic v povezavi s kratko-, srednje- in dolgoročnimi ukrepi za doseganje predhodno določenih ciljev. Konkretno kažejo, kako se lahko prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj strateško odzoveta na demografske spremembe. Namen kažipotov v okviru projekta DEMOCHANGE Kažipoti delujejo kot instrument za zagotavljanje prihodnosti, saj kažejo, kako se na regionalni ravni soočimo z izzivi, povezanimi s spremembami prebivalstva. Uporabni so kot smernice na regionalni ravni, ki omogočajo: določitev začetnega stanja območja v povezavi z demografskimi spremembami; opredelitev ciljev in prednostnih nalog za obvladovanje demografskih sprememb v prostorskem načrtovanju in regionalnem razvoju; iskanje poti (ukrepov in skupin ukrepov) za primeren odziv na demografske spremembe s pomočjo prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja. Razvoj strategij Določitev trenutnega demografskega stanja v regiji Kažipoti so uporabnikom v pomoč pri opredelitvi začetnega položaja za ugotavljanje stanja in posledic demografskih sprememb. Nadalje omogočajo primerjavo med različnimi alpskimi območji. Za opredelitev posameznih območij je uporabljena tipologija, izdelana na osnovi metode Demografski tipi regij Urbana območja: območja pod močnim vplivom urbanizacije, kjer prevladujejo srednje velika mesta ali primestna območja ter večja, gosto poseljena dolinska območja. Značilna je višja gostota prebivalstva, višji delež aktivnega prebivalstva (15 do 65 let), delež starejšega prebivalstva (nad 65 let) je opazno pod povprečjem. Povprečna rast prebivalstva je odraz nizkega naravnega prirasta in priseljevanja. Dinamična mesta in podeželje: večja območja NUTS3 z višjim skupnim številom prebivalstva, običajno vključujejo večje središče, ki ga obdaja redko poseljeno podeželje. Pomembna rast prebivalstva zaradi visokega deleža priseljevanja in pozitivnega naravnega prirasta prebivalstva. Starajoča območja: območja s povprečno gostoto prebivalstva, ki so običajno oddaljena od večjih urbanih središč ali se nahajajo na prehodu v gorski svet. To so območja staranja prebivalstva zaradi negativne naravne rasti prebivalstva in nizkega deleža oseb v starosti pod 15 leti in v skupini med 15 in 65 leti. Značilna je visoka stopnja priseljevanja starejših ljudi, na splošno se zaznava rahla rast prebivalstva. Razmerje med priseljevanjem in odseljevanjem ter različni deleži starostnih skupin nakazujejo» beg možganov«. Podeželje s predeli z veliko odseljevanja: redko poseljena NUTS3 območja manjše velikosti (precej pod povprečjem); rahel negativni trend rasti prebivalstva in nizko (ali celo negativno) priseljevanje, kar povzroča stagnacijo prebivalstva oziroma upad in deloma odseljevanje. Rastoče podeželsko območje: območje z velikim številom prebivalcev v velikih in redkeje poseljenih območjih z visokim deležem oseb, starih 15 in manj, in z izrazitim pozitivnim naravnim, selitvenim in skupnim prirastom prebivalstva.

13 12 razvrščanja v skupine s pomočjo kazalnikov, kot so gostota prebivalstva, razvoj prebivalstva, neto migracije in delež različnih starostnih skupin. Tipologija, ki v Alpah prepoznava pet območij, je predstavljena na sliki 2 in v okvirčku. Slika 2 Demografski tipi znotraj alpskih regij na ravni NUTS3 Opredelitev ciljev in prednostnih nalog Če želimo začrtati dobro pot, moramo opredeliti nedvoumne in jasne cilje. Pri tem je v pomoč pregled obstoječih načrtovalskih dokumentov. Sistematični pregled evropskih, nacionalnih (Avstrija, Nemčija, Italija, Slovenija in Švica), regionalnih in občinskih prostorskih dokumentov je podal obsežni pregled načel in ciljev prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja, ki se posvečajo demografskim spremembam. Identificirani cilji so bili povezani v štiri ciljne sklope, ki so jih preverili mednarodni strokovnjaki. Ti sklopi so: doseganje gospodarske rasti, zagotavljanje trajnostnega razvoja infrastrukture, spodbujanje socialne vključenosti in razvoj družbene infrastrukture in spodbujanje regionalnih društev. Ti ciljni sklopi (glej bolj splošen pregled v sliki 3) pomagajo pri opredelitvi prednostnih nalog in oblikovanju nadaljnjih ciljev v izbranih območjih.

14 13 Prilagoditev prostorskega načrtovanja in regionalnega razvoja demografskim spremembam Doseči gospodarsko rast Razviti infrastrukturo na trajnostni način Spodbuditi družbeno vključevanje Razviti družbeno infrastrukturo & povezati družbo Spodbuditi rast prebivalstva Okrepiti človeški kapital Vzdrževati zdravo delovno silo Boriti se proti brezposelnosti Spodbujati vključujočo rast Promovirati aktivno staranje Promovirati enake možnosti Spodbujati trajnostno rast Spodbujati trajnostno rast Podpirati uravnotežen prostorski razvoj Spodbujati vključujočo rast Prepoznati učinke demografskih sprememb na prostorsko načrtovanje Zagotoviti teritorialno kohezijo Promovirati enake možnosti Ustvariti policentrično poselitev, ki zagotavlja ustrezne storitve in oskrbo Zagotoviti trajnost rast Podpirati uravnotežen prostorski razvoj Promovirati vključujočo rast Prepoznati učinke demografskih sprememb na prostorsko načrtovanje Zagotoviti teritorialno kohezijo Promovirati enake možnosti Izboljšati raven izobrazbe Promovirati trajnostno rast Podpirati uravnotežen prostorski razvoj Promovirati vključujočo rast Prepoznati učinke demografskih sprememb na prostorsko načrtovanje Zagotoviti teritorialno kohezijo Promovirati enake možnosti Izboljšati raven izobrazbe Slika 3 Štirje ciljni sklopi z ugotovljenimi cilji Izvajanje inovativnih ukrepov Ob koncu projekta je čas za izvedbo ukrepov, da bi dosegli predhodno določene cilje. Časovni načrti podajajo orodja in usmeritve o tem, kako lahko regije oziroma območja opredelijo lastne ukrepe. Pri tem je uporabnikom v pomoč predlagani vzorec, ki spodbuja ustvarjalnost za razvoj konkretnih ukrepov (glej preglednico 1). Uporabnik v njem najde sistematično urejene primere ukrepov (predpisi, pobude, informacije), več preprostih scenarijev za prihodnost pa prikazuje, kaj se lahko zgodi, če je nek ukrep izveden ali ne. Preglednica 1 Primer različnih ukrepov za izbrani cilj Cilj Ustavitev odseljevanja in slabšanje kakovosti infrastrukture Vrsta ukrepa Predpis Pobuda Informacija Obvezna minimalna zagotovitev infrastrukture Obveznost občin ponuditi zadostno število oskrbnih mest glede na število starostnikov Raznolike subvencije kot pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja, prvenstveno za mlade družine v območjih izseljevanja Nagrade za uspešne zagone novih podjetij Oglaševalska akcija o uspešnih primerih vrnitev izseljencev Posebni izobraževalni programi za ljudi, ki odpirajo nova oz. prevzemajo obstoječa podjetja Minimalni standardi in certificiranje otroških igrišč Posebne investicijske spodbude za podjetja Svetovalni center za ljudi, ki bi želeli ostati v regiji

15 Pilotne aktivnosti - pregled 14 V okviru projekta DEMOCHANGE je bilo v partnerskih državah izvedenih 27 pilotnih aktivnosti. Švica je izvedla največ, osem pilotnih aktivnosti, sledijo ji Avstrija, Italija in Slovenija s po petimi in Nemčija s štirimi pilotnimi aktivnostmi. Pilotne aktivnosti obsegajo širok spekter vsebin, večina pilotnih aktivnosti pa vključuje več kot le Družba, kultura in proces integracije Poselitev in stanovanjski trg Mobilnost, infrastruktura in oskrba Izobraževanje in varstvo otrok Zdravstvo in nega Trg dela in usposobljenost Turizem in gostinstvo Industrija, obrt in storitve Kmetijstvo in krajina eno vsebino. Kot prikazuje slika 1, je pri polovici pilotnih aktivnosti poudarek na družbi, kulturi in vključevanju, nato sledita turizem in gostinstvo (11 primerov). Poselitev in stanovanjski trg, mobilnost, infrastruktura in oskrba, zdravje in nega ter trg dela in usposobljenost (po 9 primerov) so prav tako zelo pomembne vsebine pilotnih aktivnosti. Vsebini izobraževanje in varstvo otrok sta v pilotne aktivnosti vključeni slabše. Glede na predhodno ugotovljeno demografsko dinamiko v izbranih območjih so partnerji pripravili pilotne aktivnosti, ki vsebuje različne strategije prilagajanja demografskim spremembam. Gerhard Ainz ÖiR Avstrijski institut za regionalne študije in prostorsko načrtovanje, Salzburg Število aktivnosti Slika1 Število aktivnosti po posameznih vsebinah Sliki 2 in 3 Demografska dinamika odseljevanje Odseljevanja ni. Odseljevanje narašča. Odseljevanje upada Stabilna struktura Izrazito staranje Povprečno staranje Demografska dinamika staranje prebivalstva 20 Sliki 2 in 3 kažeta primere demografske dinamike v desetih izbranih območjih, kjer so bile izvedene pilotne aktivnosti. Očitno je, da»stabilnost«prevladuje pri obeh vidikih odseljevanju in staranju na večini območij pilotnih aktivnosti. Po slikah sodeč, je staranje glavni problem, saj je bilo opaženo skoraj pri polovici pilotnih aktivnosti. V prihodnje bo pomembna naloga v teh regijah razvoj strategij in ukrepov za prilagajanje demografskim spremembam s poudarkom na starajočem se prebivalstvu. Pilotne aktivnosti, izvedene v projektu DEMOCHANGE, bi lahko uporabili kot primere dobre prakse za obvladovanje izzivov, povezanih z demografskimi spremembami. V nadaljevanju je prikazan izbor pilotnih aktivnosti iz sodelujočih držav in regij, s čimer smo želeli pokazati raznolikost pilotnih aktivnosti na izbranih območjih. Spletno orodje za pilotne aktivnosti na strani podaja celovit pregled s podrobnimi informacijami. Piktogrami, uporabljeni na naslednjih straneh, se navezujejo na področja: Turizem Naseljevanje in bivanje Kmetijstvo Socialna infrastruktura in družba Trg dela & usposobljenost

16 15 Pilotno območje Allgäu Zdravstveno varstvo Trg dela Regija Allgäu je največje pilotno območje projekta DEMOCHANGE. V južnem delu regije najdemo značilno gorsko krajino z jezeri. V predalpskem severnem delu regije pa je razvita gospodarska struktura z majhnimi in srednje velikimi podjetji. Velikost: km² Prebivalci: (2008) Gostota prebivalstva: 139,95 preb./km² area size seniors per child population seniors population density workforce economic strength children unemployment births apartment size household size DEMOCHANGE model regions average Allgäu (D) Pilotne aktivnosti Naslov: Posvetovalne ure za izobraževanje svojcev bolnikov z demenco Cilj: Vzpostavitev infrastrukture za ljudi z demenco in njihove svojce Rezultati: Sklenjena pogodba s profesionalnim in izkušenim projektnim vodjem z namenom vzpostavitve omrežja za podporo bolnikom z demenco, njihovim svojcem in negovalcem. V omrežje je v sedmih vaseh trenutno vključenih 24 lokalnih partnerjev. Vsakdo izmed 150 prostovoljcev in svojcev je opravil 40 ur izobraževanja. V petih drugih vaseh so bile izražene nove pobude. Projektni vodja je podprl dve pobudi za financiranje in strokovno usposabljanje. To delo je pozitivno vplivalo na krepitev mreženja in prepoznavnost regije. Promocijski materiali Naslov: Vajeništvo za zdravstvene negovalce ( Allgäu model ) Cilj: Povečanje števila dobro usposobljenih oseb za negovalne poklice v regiji Rezultati: Na področju nege uporabljamo vedno več novih tehnologij in tehničnih pripomočkov. Hkrati opažamo vedno večje pomanjkanje dobro usposobljene delovne sile, ki bi zadostila povpraševanju. S promocijo in izboljšanim izobraževanjem mladih želimo v negovalne poklice privabiti čim več mladih - še posebej fantov. V septembru 2012 se je pričelo novo, enoletno vajeniško obdobje, ki se bo odvijalo v kraju Immenstadt / Allgäu. Sodelujoči bodo z boljšo usposobljenostjo pridobili dodatne možnosti zaposlitve. Odgovorni projektni partner: Okrožje Oberallgäu, Oberallgäuer Platz 2, Sonthofen, Nemčija

17 Pilotno območje Okrožje Garmisch-Partenkirchen 16 Trg dela Povečanje privlačnosti območja Socialno delo Pilotno območje, okrožje Garmisch-Partenkirchen (LRA GAP), sestavlja 22 občin. Geografsko je območje razdeljeno na južni alpski del in na severni hriboviti del. Velikost: km² Prebivalci: (12/2010) Gostota prebivalstva: 85 preb./km² area size seniors per child population seniors population density workforce economic strength children unemployment births apartment size household size DEMOCHANGE model regions average District of Garmisch-Partenkirchen (D) Note: indicator "unemployment" relates to the next-high Ustrezno strokovno izobraževanje je ključni element za izzive, povezane z demografskimi spremembami v LRA GAP Pilotne aktivnosti Naslov: Povečanje privlačnosti LRA GAP za poklicno usposabljanje Cilj: Motivirati mlade, da poklicno usposabljanje opravljajo v LRA GAP Opis: Ker je v območju le malo mladih z ustrezno in iskano poklicno izobrazbo, se lokalna podjetja soočajo s težavami in stroški pri zagotavljanju kakovostne delovne sile. Z ustvarjanjem dobrih izobraževalnih programov želijo odpraviti te težave in olajšati tako odločitve mladih za poklic kot pomagati njihovim bodočim delodajalcem. Udeležencem teh izobraževanj bodo na voljo tudi dodatni ukrepi, kot je zagotovitev bivališča po sprejemljivih cenah oziroma popusti za javni prevoz in prostočasne dejavnosti. Prenosljivost: Zaradi primerljivih značilnosti je to aktivnost mogoče prenesti na druge alpske regije. Naslov: Oglaševalska akcija za promocijo negovalnih in socialnih poklicev Cilj: Povečanje števila mladih, ki se zaposlijo v negovalnih poklicih Opis: Akcija poteka v sodelovanju lokalnega centra za delo, šol, negovalnih in socialnih ustanov. Kljub pomanjkanju usposobljenih zaposlenih v negovalnih in socialnih poklicih potreba po teh storitvah še naprej raste. Namen pilotne aktivnosti je pokazati prednosti zaposlitve v poklicu, ki nudi varnost, veliko možnosti za napredovanje, relativno dobre prihodke in je dolgotrajna. Spodbujanje k poklicnemu delu v negovalnih in socialnih poklicih je eden od pristopov za ohranjanje mladih v LRA GAP. Prenosljivost: Aktivnost je mogoče prenesti in učinkovito uporabiti v drugih partnerskih regijah. Odgovorni projektni partner: Okrožje Garmisch- Partenkirchen,Garmisch-Partenkirchen/ Nemčija hoermann@alpenforschung.de

18 17 Pilotno območje Pinzgau-Pongau-Lungau Pilotno območje Pinzgau- Pongau-Lungau se nahaja na južnem delu zvezne dežele Salzburg. 68 občin je razdeljenih na tri okrožja, ki se razlikujejo po velikosti, dostopnosti in značaju. Na tem območju živi 40 % prebivalstva zvezne dežele Salzburg. Velikost: km² Prebivalci: (2011) Gostota prebivalstva: 33,90 preb./km² Ozaveščanje Sodelovanje javnosti Kakovost življenja workforce seniors per child seniors children births area size household size population apartment size DEMOCHANGE model regions average Pinzgau - Pongau - Lungau (A) population density economic strength unemployment Sl. 3: Starostna struktura dežele Salzburg 2009, 2029 in 2049; Podatki in vizualizacija: RAOS, FERSTERER & FILIPP 2010 Discussion at the future workshop in Lend/Austria Odgovorni projektni partnerji: Univerza v Salzburgu, oddelek za geografijo in geologijo; dežela Salzburg Oddelek za prostorsko načrtovanje, Salzburg/Avstrija Delovni materiali na fokusni skupini Pilotne aktivnosti Naslov: Postopek sodelovanja javnosti v regiji Unterpinzgau Cilj: Krepitev državljanskih pravic, ozaveščanje, opredelitev minimalnih standardov socialne infrastrukture Opis: V dveh majhnih vaseh so izvedli projekt, namenjen izboljšanju komunikacije med lokalnimi prebivalci, s katerim so želeli spodbuditi ljudi k sodelovanju v procesih regionalnega razvoja ter jih osveščati o demografskih spremembah. Ankete v gospodinjstvih, razprave v majhnih skupinah in delavnice o prihodnosti so pokazale nove možnosti za lokalne skupnosti, da ohranijo kakovost življenja in zagotovijo osnovno infrastrukturo. Prenosljivost: Aktivnost je lahko prenosljiva. Za uspeh so bistvene predanost lokalnih politikov, spoštovanje odločitev, ki jih sprejme lokalno prebivalstvo, in sodelovanje izobraževalnih ustanov. DEMOCHANGE Potujoča razstava Naslov: Potujoča razstava Živeti z demografskimi spremembami Cilj: Osveščanje, prenos znanja Opis: Izdelan je bil sklop sedmih posterjev, ki naj bi povečali dojemljivost in prenos znanja, povezanega z demografskimi trendi, vizijami in možnimi strategijami. Posterji prikazujejo trenutne demografske trende v Evropi, v deželi Salzburg in znotraj pilotnega območja in so posvečeni specifičnim težavam v izbranih skupnostih. Posebna pozornost je namenjena idejam in obstoječim ukrepom. Razstava posterjev je potovala po območju in služila za spodbujanje razprave o demografskih vidikih ter prebivalcem omogočila, da so pridobili širši pogled na problematiko. Prenosljivost: Aktivnost je lahko prenosljiva. Treba je predvideti izdelavo posterjev in izvedbo razstav, urnik postavitev in organizirati prevoz.

19 Pilotno območje Avtonomna regija Dolina Aoste 18 Priseljevanje Socialna vključenost Dolina Aoste je sestavljena iz 74 občin, ki so združene v osem gorskih skupnosti, z izjemo kraja Aosta, ki je prestolnica območja. Območje se nahaja na severozahodnem delu Italije na meji med Francijo in Švico. Velikost: 3.263,25 km² Prebivalci: 128,230 (2011) Gostota prebivalstva: 39,3 preb./km² area size seniors per child population seniors population density workforce economic strength children unemployment births apartment size household size DEMOCHANGE model regions average Aosta Valley region (I) Foreign citizens Dolina Aoste - Prato di S.Orso in Gran Paradiso Cogne (foto Kondo) Pilotne aktivnosti Naslov: SSII - Storitve kot senzorji vključevanja priseljencev Cilj: Vzpostavitev sistema spremljanja vključevanja priseljencev v dolino Aoste Opis: Sistem spremljanja je bil zasnovan z vključevanjem regionalnih služb socialnega varstva in s sodelovanjem sedmih občin z največjim številom priseljencev. Zbrani so bili podatki za sistematično analizo, ki se je osredotočila na tri glavna področja vključevanja: javnost in državljanstvo, kultura in verstva, ekonomija in družbene zadeve. Ta področja so bila navzkrižno analizirana na treh področjih: norme in politike, priložnosti in dejanski pogoji, percepcija in identiteta. Koncept vključevanja in ustrezni podatkovni nizi so zasnovani, tako da omogočajo hkratno analizo značilnosti priseljencev in lokalnih prebivalcev. Vpliv pilotne aktivnosti je v marsičem pozitiven: 1. Podpora ustanovitvi omrežja, ki povezuje storitve in svetovanje, namenjeno izvedbi skupnih analiz o pojavu priseljevanja in podpori politik vključevanja. 2. Spletna stran s posodobljenimi podatki in orodjem za navzkrižno analizo, ki omogočajo institucijam vpogled v proces vključevanja priseljencev. 3. Prva, pilotna poletna šola na temo priseljevanja v dolini Aoste v septembru 2012, vključeni deležniki in akademiki na nacionalni ravni. Prenosljivost: Pilotna aktivnost je lahko prenosljiva na druge alpske regije. Odgovorni projektni partner: Dario Ceccarelli statistica@statistica.vda.it

20 19 Pilotno območje Langa Astigiana Turizem Okolje Mreženje Pilotno območje Langa Astigiana se nahaja med krajema Asti in Cuneo. Sestavlja ga 16 občin, ki skupaj z območjema Canelli in Cortemilia tvorijo gorsko skupnost Langa Astigiana Val Bormida. Velikost: 190,16 km² Prebivalci: (2009) Gostota prebivalstva: 39,61 preb./km² area size seniors per child population seniors population density workforce economic strength children unemployment births apartment size household size DEMOCHANGE model regions average Langa Astigiana (I) Tipični kmetijski proizvodi iz Lange Astigiane - sir in vino Pilotna aktivnost Naslov: Omrežje izvajalcev / ponudnikov storitev Cilj: Vzpostavitev omrežja različnih izvajalcev, ki prispevajo k turistični promociji območja Opis: Pilotna aktivnost izhaja iz zahteve po boljši koordinaciji med različnimi deležniki, njen cilj je izboljšati vlogo turizma v regiji in se spoprijeti z odmaknjenostjo, ki pomeni oviro za prostorski razvoj regije. Poleg želje po povečanju števila prebivalcev je cilj izboljšati promocijo območja, njegovih glavnih zanimivosti, nišnih kmetijskih proizvodov in okolju prijaznega turizma. Organizirane so bile naslednje aktivnosti: srečanja z lokalnimi deležniki za preveritev možnosti mreženja v pilotni regiji in izdelavo nabora glavnih zanimivosti; sodelovanje z različnimi javnimi ustanovami za preveritev različnih možnosti finančnih spodbud za okoljska vprašanja. Pomembni deležniki so: italijansko ministrstvo za okolje, regija Piedmont, provinca Asti, IRES Piedmont, Regionalna agencija za varstvo okolja za implementacijo skupnega vzorčenja za Emas in Ecolabel (certificiranje za lokalne turistične subjekte), S.M.E.S. in lokalne oblasti; predstavitev predlogov novih počitniških paketov; promocijska kampanja o regiji, njenem okolju in proizvodih. Prenosljivost: uspešna prenosljivost je mogoča v regijah s podobnimi značilnostmi. Odgovorni projektni partner: UNCEM Delegazione Piemontese, Resp. Nuria Mignone uncem@provincia.torino.it uncem.eu@gmail.com

21 Pilotno območje Južna Tirolska 20 Prilagajanje infrastrukture Aktivno staranje Medgeneracijsko sodelovanje Pilotno območje Južna Tirolska je sestavljano iz štirih občin: Naz-Sciaves, Rio Pusteria, Rodengo in Varna, ki se nahajajo na obrobju dolin Isarco in Pusteria. Velikost: 199 km² Prebivalci: (2011) Gostota prebivalstva: 57,1 preb./km² area size seniors per child population seniors population density workforce economic strength children unemployment births apartment size household size DEMOCHANGE model regions average South Tyrolean Model Region (I) Note: some indicators relate to the next-higher administrative level Foto: Univerza v Bolzanu Foto: Univerza v Bolzanu, Fakulteta za oblikovanje in umetnost Viattiva Naslov: Viattiva odkrivanje zakladov dolin Isarco in Pusteria Cilji: Spodbujati koncept aktivnega staranja za turiste in lokalno prebivalstvo Prilagajanje pohodniške infrastrukture potrebam tako starejših kot mladih Opis: V naslednjih desetletjih pričakujejo v območju dolin podvojitev deleža starejših turistov iz Nemčije in Italije. Koncept Viattive posebne pohodniške poti (poti brez ovir z mesti za počitek, zunanjimi toaletnimi prostori) bo pritegnila tako starejše ljudi kot tudi mlade družine. Lokalni starejši prebivalci bodo vključeni kot nadzorniki in vodniki. Koncept Viattiva je razvila skupina študentov komunikacijskega oblikovanja iz univerze v Bolzanu, vključuje pa pohodniški vodnik, aplikacijo za pametni telefon in kviz oziroma igro o poteh in znamenitostih območja. Prenosljivost: Pilotno aktivnost je možno prilagoditi drugim alpskim območjem. Foto: Pletilska kavarna Južna Tirolska, Martina Dandolo Medgeneracijska izmenjava Naslov: Senior taksi, lokalna ponudba in medgeneracijski dogodki Cilji: Medgeneracijska in medobčinska izmenjava ob različnih dogodkih Izboljšanje mobilnosti in lokalne ponudbe z namenom spodbujanja samostojnosti starejših ljudi Opis: Taksi storitev in storitev dostave na dom za starejše ljudi bo omogočila starejšim, da so bolj neodvisni in mobilni, na storitev se bodo navezovali tudi različni dogodki, kot npr. medgeneracijska tekmovanja v kartanju, ali pletilska srečanja. Ti dogodki bodo prispevali k zmanjševanju izključenosti različnih skupin in spodbujali medgeneracijsko sodelovanje med mladimi in starimi.»kolumna za starejše«v občinskih novicah bo skušala povečati zanimanje za tematiko»staranja«in podajala informacije, kako lahko mladi in stari skupaj preživljajo svoj čas. Prenosljivost: Pilotna aktivnost je prenosljiva v vsa pilotna območja. Odgovorni projektni partner: univerza v Bolzanu, šola za ekonomijo in menedžment, Brunico/Italija, tourism@unibz.it

22 21 Pilotno območje Zgornja Gorenjska Turizem in dostopnost za vse generacije Pilotno območje zgornja Gorenjska obsega občine Bled, Bohinj, Gorje in Kranjska Gora. Nizka gostota prebivalstva je posledica goratega reliefa z zaostrenimi naravnimi dejavniki. Večja naselja najdemo v dolinah, medtem ko so v višjih legah značilni posamezni zaselki in razpršena naselja. Velikost: 779 km² Prebivalci: (2011) Gostota prebivalstva: 28 preb./km² workforce seniors per child seniors children births area size household size population apartment size population density economic strength unemployment DEMOCHANGE model regions average Upper Gorenjska (SLO) Note: indicator "unemployment" relates to the next-higher administrative level Prebivalstvena piramida za pilotno območje 2010 Pridružite se nam na poteh Demochange dostopnim za vse generacije Pilotne aktivnosti Naslov: Poti za vse generacije Cilj: Opredelitev in promocija poti, primernih za vse starosti Opis: Starejši prebivalci in obiskovalci pogosto ne obiskujejo znamenitosti ali ne hodijo na sprehode, ker nimajo dovolj informacij o dostopnosti. Skupaj z aktivnim lokalnim starejšim prebivalstvom smo preverili potencialne poti in jih ocenili tako glede dostopnosti kot glede njihove privlačnosti. Ker so vse poti primerne tako za starejše pohodnike kot tudi za otroke, so primerne tako rekoč za vse, v čemer se publikacija razlikuje od številnih drugih vodnikov. Knjižice z opisi in zemljevidi dvajsetih izbranih poti so brezplačno na voljo na lokalnih turističnih uradih in društvih upokojencev ter na spletnih straneh vključenih občin. Prenosljivost: Aktivnost je prenosljiva na druga turistična območja, občine in regije, tudi izven Alp. Naslov: Smernice za razvoj novih turističnih produktov za starejše Cilj: Analiza obstoječe turistične politike in dejavnosti ter prilagoditev turističnih produktov Opis: Analiza kaže, da so demografske spremembe le izjemoma predmet nacionalnih, regionalnih in lokalnih strateških dokumentov s področja turizma, npr. v razvojnih programih občin. Zaradi tega so bile na osnovi analize obstoječe turistične ponudbe razvite smernice in priporočila za nove produkte na področju kulture, športa in rekreacije ter izobraževanja, ki posebno pozornost posvečajo potrebam starejših. Smernice bodo vključene v strateške dokumente občin, na podlagi katerih se oblikujejo usmeritve za turistične produkte, prilagojene potrebam in pričakovanjem starejših obiskovalcev. Prenosljivost: Aktivnost je prenosljiva v druge alpske regije. Odgovorni projektni partner: Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Barbara Černič Mali, barbara.cernic@uirs.si

23 Pilotno območje Škofjeloško hribovje 22 Gospodarstvo Socialno varstvo Solidarnost Pilotno območje Škofjeloško hribovje se nahaja na zahodu Slovenije in je sestavljeno iz občin Gorenja vas Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Razteza se po dolinah Poljanske Sore in Selške Sore ter okoliškem hribovju. Velikost: 512 km² Prebivalci: (2011) Gostota prebivalstva: 81,51 preb./km² area size seniors per child population seniors population density workforce economic strength children unemployment births apartment size household size DEMOCHANGE model regions average Škofja Loka Hills (SLO) Note: indicator "unemployment" relates to the next-higher administrative level Katalog lokalnih proizvajalcev hrane Tržnica z lokalno pridelano hrano v Škofji Loki Cilj: Izboljšati gospodarske pogoje v razpršenih alpskih naseljih Opis: Cilj bo dosežen s povečanjem povpraševanje po visoko kakovostni lokalni hrani, s čimer se bodo izboljšale možnosti za majhne proizvajalce. Ti proizvajalci so navadno mladi upokojenci, kmetje, ki presežke prodajajo neposredno strankam, za trg pa zaradi premajhnih količin in neredne dobave niso zanimivi ponudniki. Povpraševanje se bo povečalo s pomočjo osveščanja o pomenu uživanja lokalno proizvedene hrane. Lokalni proizvajalci bodo lahko svoje blago promovirali v brošuri, ki bo dostavljena vsem gospodinjstvom v pilotnem območju. S tem bo omogočen razvoj neposrednega stika med proizvajalci in potrošniki. Prenosljivost: Aktivnost je prenosljiva v alpska območja s podobnimi pogoji. Povezovanje prostovoljskih organizacij Cilj: Vzpostaviti vzorčni model za podporo lokalne skupnosti prostovoljnim organizacijam in koordinacijo njihovega dela Opis: Pripravljene so bile usmeritve za delo prostovoljcev in prostovoljnih organizacij za delo s starejšimi ljudmi, ki vključujejo organizacijo, izobraževanje in potrebne podatke. Predstavljene so bile tudi pravne ovire in optimalne povezave z drugimi organizacijami z istimi ali podobnimi nalogami. Prostovoljske organizacije v pilotnem območju so prejele sredstva za obdobje štirih mesecev, da načrtujejo in ocenijo stroške za nadaljnje delovanje. Prenosljivost: Aktivnost je prenosljiva le v območja s podobnimi pogoji. Odgovorni projektni partner: Razvojna agencija za zgornjo Gorenjsko, Jesenice/Slovenija, info@ragor.si

24 23 Pilotno območje Nidwalden Pilotno območje Nidwalden je kanton v centralni Švici in je sestavljen iz 11 občin. Meji na Luzernsko jezero in na kantone Bern, Uri in Obwalden. Velikost: 276 km² Prebivalci: (2010) Gostota prebivalstva: 170 preb./km² Mala obrt Nematerialna dediščina Večgeneracijsko bivanje area size seniors per child population seniors workforce children population density economic strength unemployment births apartment size household size DEMOCHANGE model regions average Nidwalden (CH) Note: some indicators relate to the next-higher administr Nidwalden 2009 Nidwalden 2050 Nune pri delu v zeliščnem vrtu samostana Revitalizacija starega znanja Cilj: Ohranjanje in oživitev starodavnih obrti v samostanu in podpora mehkemu turizmu Opis: Stari samostan Maria Rickenbach v gorski vasi Niederrickenbach v Nidwaldnu je oaza starih obrti in znanja, ki bo brez ustreznega ohranjanja počasi izginilo. Zaradi tega lokalni deležniki sodelujejo pri iskanju rešitve za povezavo teh virov z lokalnim turizmom; ti cilji bodo predstavljeni v člankih lokalnega turističnega društva. Prenosljivost: Osnovno idejo te pilotne aktivnosti lahko prenesemo samo v primeru podobnih pogojev, kot so v tem pilotnem območju. Večgeneracijsko bivanje Bürgenberg, Stans, Nidwalden Bivalne zmogljivosti za prihodnost Cilj: Omogočanje večgeneracijskega bivanja po sprejemljivih cenah Opis: V Nidwaldnu primanjkuje stanovanj po zmernih cenah, zato bo v vseh občinah kantona opredeljeno območje, na katerem bo vzpostavljeno večgeneracijsko bivanje. S takšnimi območji želijo zagotoviti visoko stopnjo interakcije in medsosedske pomoči, da se prepreči izolacijo starejših ljudi. V okviru projekta DEMOCHANGE so ustanovili zvezo, ki bo v prihodnje sledila ciljem izgradnje večgeneracijskih bivališč; kot del projekta je bila sklenjena pogodba s šolo gradbeništva in arhitekture. Prenosljivost: Pilotno aktivnost je možno prenesti v katerokoli alpsko regijo, vendar je uspeh odvisen od dela kompetentnih skupin in posameznikov, saj je potrebno najti zainteresirane ljudi, ki lahko realizirajo večgeneracijsko bivanje. Odgovorni projektni partner: univerza uporabnih ved in umetnosti v Lucernu, šola za socialno delo, Švica beatrice.durrer@hslu.ch

25 Pilotno območje Seetal Luzern 24 Bivanje in storitve Regionalno sodelovanje Analiza potreb Pilotno območje Seetal Luzern je sestavljenjo iz občin Aesch, Altwis, Ballwil, Ermensee, Hitzkirch, Hochdorf, Hohenrain, Römerswil in Schongau ter se nahaja severno od Luzerna v centralni Švici. Velikost: 108,6 km² Prebivalci: (2009) Gostota prebivalstva: 206 preb./km² area size seniors per child population seniors population density workforce economic strength children unemployment births apartment size household size DEMOCHANGE model regions average Seetal (CH) Note: some indicators relate to the next-higher administrative level Slika prikazuje skupni prostor v novem stanovanjskem kompleksu, ki ponuja bivanje s storitvami v občini v Seetalu Pilotne aktivnosti Naslov: Analiza trga in potreb za bivanjske storitve v Seetalu Cilj: Pridobiti znanje o potencialnih potrebah po oskrbovanih stanovanjih v modelnem območju Opis: Prebivalcem petih skupnosti v modelni regiji je bila razdeljena pisna anketa. Ta je pokazala, da bo prišlo do povišanega povpraševanja po novih bivalnih možnosti v regiji za ljudi, starejše od 65 let. V prihodnosti se pričakuje zmerna potreba po oskrbovanih stanovanjih. V eni od skupnosti je bila izražena pripravljenost prostovoljcev, da sodelujejo pri zagotavljanju storitev za starejše in izvedeni so bili koraki, da te ljudi aktivno vključijo v načrtovanje in izvajanje storitev. Prenosljivost: Izvedba aktivnosti je mogoča tudi v drugih alpskih regijah. Naslov: Delavnica: Regionalno sodelovanje Cilj: Spodbuditi sodelovanje na področju storitev pri stanovanjski oskrbi strtejših in zagotoviti sinergije in učinkovito rabo virov Opis: Organizirana je bila delavnica za razpravo o možnih področjih sodelovanja in usklajevanja med lokalnimi skupnostmi, sodelovali so urad za regionalno načrtovanje in predstavniki vseh petih skupnosti, ki so sodelovale pri analizi trga in potreb. Razprava je pokazala, da bo določene vidike treba obravnavati lokalno (npr. vključevanje prostovoljcev, načrtovanje bivanja za starejše), sodelovanje pa bi bilo koristno tudi na drugih področjih (npr. pri izmenjavi znanja in izkušenj, pri regionalnem prostorskem načrtovanju, pri razvoju storitev in infrastrukture v regiji). Prenosljivost: Izvedba aktivnosti je mogoča tudi v drugih alpskih regijah. Odgovorni projektni partner: IIPS, Interface podjetje za politične študije in svetovanje Luzern/ Švica, rieder@interface-politikstudien.ch

26 25 DEMOCHANGE mreža strokovnjakov Transnacionalna baza znanja Madeleine Koch Andreas Koch univerza v Salzburgu, oddelek za geografijo in geologijo Slika 1 Prednosti članstva v omrežju strokovnjakov Cilj in pristop Območje Alp se sooča z demografskimi izzivi, ki zahtevajo specifične ukrepe z upoštevanjem socialne, ekonomske in kulturne infrastrukture. Vzpostavitev regionalne in transnacionalne mreže omogoča združevanje strokovnjakov s številnih področij, ki na ta način izmenjujejo svoje izkušnje in se učijo drug od drugega. Ta mreža strokovnjakov ponuja edinstveno možnost za širjenje inovativnih idej in razpravo o prednostih in slabostih v katerikoli regiji (slika 1). Mreža združuje lokalno znanje in regionalne izkušnje na področju demografskih sprememb in njihovih učinkov na prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj. Mreža strokovnjakov DEMOCHANGE Mreža strokovnjakov DEMOCHANGE je oblikovana odprto, vanjo so vabljene tako ustanove kot posamezniki. V vsakem pilotnem območju so bili ustanovljeni regionalni organizacijski odbori, ki delujejo kot lokalne vroče točke in kot regionalni koordinatorji v transnacionalni mreži strokovnjakov DEMOCHANGE (slika 2). Slika 2 Shema DEMOCHANGE omrežja in potencialnih aktivnosti Strokovni dialogi Poleti 2012 so potekali prvi DEMOCHAN- GE strokovni dialogi v Italiji, Nemčiji, Avstriji in Sloveniji; vsak od dialogov je bil posvečen posebni temi (glej Strokovni dialogi so bili organizirani tudi z namenom, da ponudijo začetno priložnost za mreženje. Udeleženci so se osredotočili na razpravo o obstoječih pilotnih aktivnostih ter posebnih in splošnih strategijah za obravnavo demografskih sprememb. Transnacionalni pristop in prisotnost strokovnjakov z različnih področij je privedla do zelo plodne razprave. Kako se pridružite mreži? Pošljite elektronsko sporočilo koordinatorju vašega regionalnega odbora. Koordinatorji regionalnih odborov so navedeni na spletni strani Da bi vaše strokovno znanje lahko vključili čim bolje, vas prosimo, da na kratko opišete vaše strokovno ozadje, navedete razloge za sodelovanje pri omrežju in vaša pričakovanja.

27 Imprint Vodilni partner univerza uporabnih ved v Münchnu, fakulteta za turizem Nemčija - Thomas Bausch Vodenje projekta Susanne Forster - univerza uporabnih ved v Münchnu, fakulteta za turizem, Nemčija Uredniški odbor Susanne Forster - univerza uporabnih ved v Münchnu, fakulteta za turizem Dario Ceccarelli - avtonomna regija Dolina Aoste, Italija Oblikovanje Stefano Minellono - Aosta, Italija Izdaja partnerji v projektu Demochange Fotografije in grafike Vse pravice pridržane s strani projekta DEMOCHANGE. Izjeme so označene ob fotografijah in slikah. Hvala vsem avtorjem za prispevke in vsem regionalnim deležnikom, zunanjim strokovnjakom in opazovalcem projekta, ki so k projektu prispevali svoj čas in izkušnje. DEMOCHANGE projektni partnerji Garmisch-Partenkirchen 26

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE

coop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena

More information

Poročilo o prostorskem razvoju

Poročilo o prostorskem razvoju DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,

More information

Poročilo z delovnega posveta

Poročilo z delovnega posveta Poročilo z delovnega posveta Austria Trend Hotel Ljubljana 17. junij 2014 The Active and Healthy Ageing in Slovenia has received funding from the European Union. Kazalo 3 4 8 56 96 97 Uvod Uvodni nagovor

More information

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA

More information

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)

STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013 ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU

MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države

Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

KAZALO. 2. INNOVAge Newsletter!

KAZALO. 2. INNOVAge Newsletter! Št. 2_ Februar 2014 KAZALO 2. INNOVAge Newsletter!_1 O INNOVAge _2 Primerjalna SWOT Analiza_3 Izbor, objava in izmenjava dobrih praks_4 Začetek pilotnih projektov_7 Spletna seminarja TNO in BTH_9 14 Eko-inovacijskih

More information

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI MED DANES IN JUTRI Samo Fakin Urejenost sistema in osnovni podatki Bismarkov sistem podobno kot večina Evrope Zavarovalniški sistem Solidarnost v prispevanju

More information

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA

KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,

More information

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI

UVOD OZADJE... 1 ANALITIČNI DEL TRENDI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH, GLOBALNE POBUDE IN IZZIVI Mestna občina Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj Dopolnjen osnutek Domžale, maj 2010 Občinski program varstva okolja za Mestno občino Kranj - dopolnjen

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja

Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE Ljubljana, september 2003 HELENA KONDA IZJAVA Študentka Helena Konda izjavljam, da sem avtorica

More information

POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE

POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jelena Krčmar POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

2. LOKALNI PROGRAM MLADIH V MESTNI OBČINI MARIBOR ZA OBDOBJE PRILOGE

2. LOKALNI PROGRAM MLADIH V MESTNI OBČINI MARIBOR ZA OBDOBJE PRILOGE 2. LOKALNI PROGRAM MLADIH V MESTNI OBČINI MARIBOR ZA OBDOBJE PRILOGE Maribor, 2015 KAZALO PRILOGA ŠT. 1: ŠTUDIJA PREDNOSTNIH PODROČIJ 2012... 6 PRILOGA ŠT. 2: ZAKONODAJNA UREDITEV MLADINSKEGA SEKTORJA

More information

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE

ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRKO DELO ANALIZA RAZVOJA TURIZMA PO KONCEPTU KORISTI ZA LOKALNO SKUPNOST: PRIMER OBČINE DOBREPOLJE Ljubljana, januar 2016 NASTJA PIRNAT IZJAVA O AVTORSTVU

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj

More information

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)

Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji

More information

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme

SLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme Lead Partner SLOW TOURISM Valorizzazione e promozione di itinerari turistici "slow" tra l'italia e la Slovenia - SLOWTOURISM Valorizacija in promocija turističnih slow poti med Italijo in Slovenijo SLOWTOURISM

More information

Program MLADI V AKCIJI

Program MLADI V AKCIJI odtisi mladih Program MLADI V AKCIJI v letu 2011 Program MLADI V AKCIJI Program MLADI V AKCIJI je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo

More information

Operativni program razvoja človeških virov za obdobje

Operativni program razvoja človeških virov za obdobje REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 308-31-78 Fax: (01) 478-36-19 Operativni program razvoja človeških

More information

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji

Poročne strategije v Indoneziji in Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko

More information

IZDELAVA OCENE TVEGANJA

IZDELAVA OCENE TVEGANJA IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta

More information

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO«

»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« STRATEGIJA NA PODROČJU MLADIH V MESTNI OBČINI NOVO MESTO DO LETA 2020»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. Izhodišča za pripravo strategije... 3 1.2. Namen... 2 1.3. Cilji... 2 1.4.

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

Smernice EU o telesni dejavnosti

Smernice EU o telesni dejavnosti Bruselj, 10. oktober 2008 Smernice EU o telesni dejavnosti Priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja Delovna skupina EU za šport in zdravje jih je odobrila na sestanku

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Šimenc Vrednotenje javnih politik za soočanje z demografskimi spremembami v Sloveniji Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja ŠT. 83 / JULIJ 2007 / SLOVENSKA IZDAJA ISSN 1016 9954 CIPRAINFO Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja Commission Internationale pour la Protection des

More information

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA

MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer : Organizacija dela MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Lea Sebunk Kranj, december 2007

More information

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE

RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE Borut Belec * IZVLEČEK UDK 9113314.9(497.12-18) Članek analizira razmerje med Številom aktivnega prebivalstva

More information

ZGODBE V SLOVENSKEM TURIZMU

ZGODBE V SLOVENSKEM TURIZMU ZGODBE V SLOVENSKEM TURIZMU Identifikacija in razvoj zgodb za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij Slovenija je bogata z zgodbami v turizmu, za katere predvidevamo, da imajo

More information

Somentor/-ica: Član komisije: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Kandidat/-ka:

Somentor/-ica: Član komisije: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Kandidat/-ka: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2 1000 Ljubljana,Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

Samo Drobne, Marija Bogataj

Samo Drobne, Marija Bogataj METODA OPREDELITVE ŠTEVILA FUNKCIONALNIH REGIJ: APLIKACIJA NA RAVNEH NUTS 2 IN NUTS 3 V SLOVENIJI A METHOD TO DEFINE THE NUMBER OF FUNCTIONAL REGIONS: AN APPLICATION TO NUTS 2 AND NUTS 3 LEVELS IN SLOVENIA

More information

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ

POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Valentinčič POROČANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI V LETNIH POROČILIH PODJETIJ Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba

Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole

More information

ODTISI MLADIH + Pazi ti njih! ERASMUS+: MLADI V AKCIJI V LETU 2016

ODTISI MLADIH + Pazi ti njih! ERASMUS+: MLADI V AKCIJI V LETU 2016 ODTISI MLADIH + Pazi ti njih! ERASMUS+: MLADI V AKCIJI V LETU 2016 Program Erasmus+ združuje dosežke več kot 25-letne zgodovine programov na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI

VODNIK VSEBIN PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ ENOTNA STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI V JUGOVZHODNI EVROPI MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SOUTH EAST EUROPE Transnational Cooperation Programme Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa. www.southeast-europe.net Publikacija

More information

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE JASMINA ZAKONJŠEK EVALVACIJA POLITIČNIH DOKUMENTOV V LUČI KONCEPTA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

Regionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK

Regionalni razvojni program za obdobje v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Regionalni razvojni program za obdobje 2014-2020 v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija POVZETEK Novo mesto, junij 2015 1 KAZALO VSEBINE 1. UVOD... 3 1.1. VSEBINSKI OKVIR PRIPRAVE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA

More information

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO

More information

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV

MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH 2014-2020 PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV LJUBLJANA, AVGUST 2013 KAZALO 1. Spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja "po meri mladih" ter ustvarjanje

More information

Slovenska Strategija Pametne Specializacije

Slovenska Strategija Pametne Specializacije Slovenska Strategija Pametne Specializacije S4 Ljubljana, 10.07.2015 KAZALO KAJ JE S4... 4 1. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI... 5 1.1. Kje smo... 5 1.2. Cilji: kam gremo... 7 1.3. Kako bomo tja prišli koncept

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija

More information

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA Ljubljana, november

More information

Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti. Zgodba o programu. Živimo zdravo

Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti. Zgodba o programu. Živimo zdravo Branislava Belović Ema Mesarič Tatjana Krajnc Nikolić Jadranka Jovanović Zdenka Verban Buzeti Zgodba o programu Živimo zdravo CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

Samozavestna Slovenija. Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu

Samozavestna Slovenija. Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu Samozavestna Slovenija Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu Pravična družba zato v naši viziji ni oddaljen, nikoli uresničen ideal. Pravična družba je

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 222. o razglasitvi Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO-1) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

PROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov

PROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov PROJEKT»VIS ZREČE«Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov Zreče, junij 2012 POVZETEK GRADIVA»VIS ZREČE«Načrtovati za prihodnost pomeni, da sedanje vire uporabimo

More information

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje

Operativni program. krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI

KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Irena BAČLIJA* in Marjan BREZOVŠEK** KATALOG KOMPETENC IN REGIJE V EVROPSKI UNIJI Kako močne naj bodo slovenske pokrajine IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 406 Povzetek: Regija 1 je vmesni prostor med državnim

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji

Vanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Carmen Rajer Analiza oskrbe starejših na domu Center za socialno delo Krško Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE Ljubljana, julij 2006 SAŠA FERFOLJA IZJAVA Študent Saša Ferfolja

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

Gradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas

Gradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas Gradivo pripravili Prepared by Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)

More information

Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše

Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Kumše Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije

Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 2015 Strateška podlaga za področje turizma za pripravo Načrta upravljanja KPLB December 2009

More information

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ

FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ROBERT MIHELIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb

Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017

More information

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora

Uradni list. Republike Slovenije Št. 110 Ljubljana, sreda DRŽAVNI ZBOR Zakon o urejanju prostora Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 110 Ljubljana, sreda 18. 12. 2002 Cena 1700 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII DRŽAVNI ZBOR 5386. Zakon o urejanju

More information

Slovensko kosovska poslovna konferenca in B2B GZS, Ljubljana,

Slovensko kosovska poslovna konferenca in B2B GZS, Ljubljana, Slovensko kosovska poslovna konferenca in B2B GZS, Ljubljana, 7.6.2016 SEZNAM KOSOVSKIH UDELEŽENCEV: 1. Municipality of Shtime Naim Ismajli Mayor of Municipality Learn about investment and attractions

More information

Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU

Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU UDK 911.002.23:323.38 + 711.28:914.971.2 Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU RAZLIKOVANJA Mesto je prostor najmočnejše koncentracije človekovih dejavnosti in kot tako je tudi prostor

More information

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA Študent: Maja Vodeb Naslov: Proseniško 23a, 3230 Šentjur Številka

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI

EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

RAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI. Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija

RAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI. Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija Izvleček: RAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija Dr. Igor Jurinčič, Univerza na Primorskem, Slovenija Dr. Ksenija

More information

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE

DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE IN DRUŽBENO POROČANJE Ljubljana, september 2010 KAJA DOLINAR IZJAVA Študent/ka Kaja Dolinar izjavljam, da sem avtor/ica

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

More information