Gorenjski Glas. Z veliko nočjo letos prihaja pomlad. Svojega JOKERJA lahko unovčite ob naslednjem nakupu od do

Transcription

1 ^ r liff GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 \ J I I PRVI PREDHODNIK THDNIKGOMNIEC LETA 1900 Gorenjski Glas PETEK, 21. MARCA 2008 ^ ^ Leto LXI, št. 23, cena 1,25 EUR, 19 HRK ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: IZVODOV Z veliko nočjo letos prihaja pomlad Včeraj, na veliki četrtek, je bil letos prvi spomladanski dan. JOŽE KOŠNJEK Slovenci nobenega praznika ne praznujemo tako slovesno kot veliko noč. Razlogov je več. Velika noč. ki je za kristjane po vsem svetu največji praznik, je simbol veselja zaradi zmage življenja nad smrtjo, saj je Jezus na velikonočno jutro odvalil kamen ob vhodu v svoj grob in odšel oznanjat vero med svoje ljudstvo, in tudi čas pričakovanja pomladi. Letos se je začela pomlad včeraj, na veliki četrtek. Današnji veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko po cerkvah ni maš, že na veliki četrtek zvečer pa po cerkvah in kapelah "zavežejo" zvonove. Z veliko nočjo so povezani še mnogi drugi obi^ji, ki so kljubovali najrazličnejšim "prepihom" v zgodovini in so jih ljudje ohranili do današnjih dni. Ker je Slovenija kmalu po osamosvojitvi razglasua tudi velikonočni ponedeljek za praznik in dela prost dan, je praznovanje velike noči lahko še bolj sproščeno. Slovenski škofje so v prazničnem voščilu zapisali, naj velikonočno veselje odmeva v Cerkvi na Slovenskem in med vsemi ljudmi. V svojih željah so se posebej spomnili otrok, vseh pozabljenih in obupanih, bolnih, zasvojenih in umirajočih. Tudi zanje mora biti velika noč praznik. S katoličani praznujejo v nedeljo, 23. marca veliko noč tudi vemiki Evangeličanske cerkve v Sloveniji, ki so organizirani v 13 cerkvenih občinah, večinoma v Preknitirju. Srbska in makedonska pravoslavna Cerkev, ki tudi delujeta v Sloveniji, pa bosta praznovali veliko noč 28. aprila. Vsem Corenjkam in Gorenjcem, naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa vožčimo vesele in mirne velikonočne praznike. Svojega JOKERJA lahko unovčite ob naslednjem nakupu od do Popust ne velja za izdelke iz akcije Točke zvestobe. Popusti se ne sestevajo in ne veljajo za tobačne izdelke, časopise, revije, povratno embalažo, kartice za mobilne telefone, nakup darilnih bonov ter pravne osebe in samostojne podjetnike. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Popust ne velja v trafikah In restavracijah Interspar. Več Informacij na S RAR I N R S RAR V o š č f m vesefe vehtonočhe praz^ike! Varčevanje in vse bančne storitve na Ljubezniv Oseben Način 23 cž Si AKTUALNO Sanacija zaostaja za željami šest mesecev je že minilo od katastrofalnih poplav, a se bodo marsikje z odpravljanjem posledic ukvarjali Se nekaj let. Prihodnji teden naj bi vlada potrdila triletni sanacijski program. Večina domov je obnovljena. GORENJSKA Drsajo samo še po suhem Mestna občina Kranj ima v letošnjem proračunu rezerviranih evrov za souporabo ledene dvorane na Zlatem polju. Denarje še na računu občine, saj zasebnemu naložbeniku ni uspelo dobiti uporabnega dovoljenja za dvorano. KRONIKA Vandali na tržiški tržnici Prebivalci Tržiča se pritožujejo, ker ostajajo na zbirališčih prijateljev alkohola prazne steklenice in človeški izločki. Policisti morajo storilca zalotiti pri dejanju, da lahko ukrepajo. Tržnico bodo preselili v občinski atrij. 8 RAZGLEDI Končno: odsev sedanjosti Selektorica 38. Tedna slovenske drame, dramaturginja Alja Predan je v tekmovalni program izbrala devet v preteklem letu izstopajočih uprizoritev, v spremljevalnem programu pa bo na ogled še pet kakovostnih predstav. z' 1 1, 1 2, 1 6 VREME Danes se bo pooblačilo, popmne bodo že padavine. V soboto in nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami. Po nižinah bo lahko tudi snežso. I I r J jutri: proežno ouačno '. m : t>) o : U) : ^ : vo -C-) m - LT"

2 POLITIKA KRAN) Mika jih članstvo v stranki Zares Kranjski podžupan in za zdaj še član stranke LDS Stane Štraus je včeraj dopoldne potrdil govorice, da potekajo pogovori o oblikovanju nove svetniške skupine Zares v kranjskem mestnem svetu. "O tem se pogovarjamo nekateri člani svetniških skupin LDS in Mladi za Kranj. Ker se želim najprej sestati z županom Damijanom Pernetom, vam v tem trenutku težko kaj več povem o tem," je povedal Štraus. Podžupan IgorVelov in svetnik Vito Rožej, ki sta na lokalnih volitvah kandidirala na listi Mladi za Kranj, sta pred časom že prestopila k stranki Zares. Vprašanje je, ali bodo načrtovani prestopi ogrozili do zdaj močno koalicijo. "Politika ni bila prvo vodilo pri oblikovanju koalicije. Bolj pomembno je, da skupaj podpremo projekte, ki so v korist Kranja, in zato kakršnikoli premiki koalicije ne bi smeli ogroziti," je povedal Štraus. V opoziciji je trenutno po številu števnikov največja svetniška skupina SD, ki ima v triintridesetčlanskem mestnem svetu deset svetnikov. Pred časom sta se SD pridružila Beno Fekonja in Borut Zatler, ki sta na lokalnih volitvah kandidirala na listi SMS. S. K. JESENICE DeSUS o jesenskih volitvah Danes se bo na Jesenicah sestal občinski odbor stranke De- SUS, na katerega so jeseniški člani povabili tudi predsednika DeSUS Karla Erjavca in vodjo poslanske skupine Franca Žnidaršiča. Danes ob 16. uri bosta gosta v Kazini na Jesenicah predstavila aktivnosti pred jesenskimi volitvami. D. Ž. Rciclio TrioloT Gorenjska 96 MHz R A D I O Z A R A D O V E D N E Ni predvidenih premikov Nemiri na Kosovem so terjali prvo žrtev, ukrajinskega pripadnika policijske enote Unmik, in več deset ranjenih. So ogroženi tudi slovenski vojaki? DANICA ZAVRL ŽUEBIR Kranj - Ukrajinski pripadnik misije Združenih narodov Unmik je umrl po spopadih, ki so se vneli, ko so enote Unmika v ponedeljek vdrle na sodišče v Mitrovid, ki so ga Mvzeli kosovski Srbi. Policiste mednarodnih sil je pri tem napadla skupina srbskih protestnikov, vneli so se hudi spopadi, v katerih je bilo ranjenih več kot 60 pripadnikov Unmika in Kforja in približno toliko nasprotnikov. Slovenski vojaki v operadji niso sodelovali in tudi za naprej niso predvideni premiki njenih pripadnikov, sta po ponedeljkovih spopadih zatrjevala slovenska poveljnika sil na Kosovu. Major Marko Prvinšek iz Slovenske vojske je te besede potrdil, češ da pripadniki Slovenske vojske na Kosovu opravljajo svoje naloge nespremenjeno na svojem območju odgovornosti, ki obsep občini Pec in Klina. Na območju njihovega delovanja ni posebnosti; situacija je Eden od kontingentov slovenskih vojakinj in vojakov, ko se je lani odpravljal na Kosovo. / fmo:tina ooki mirna, menjava območja delovanja za pripadnike slovenskega kontingenta Se ni predvidena. Na Kosovu je od konca februarja 350 vojakinj in vojakov 17. kontingenta Slovenske vojske, nastanjeni so v vojaški bazi v Ped, helikopterski oddelek je v Djakovid na jugozahodu države, nekaj pa jih je v Prištini. Kot pravi Prvinšek, je glavnina vojakov iz 20. motoriziranega bataljona iz Celja, ki se sicer popolnjuje z vojaki tudi z drugih območij, med njimi je tako tudi nekaj Gorenjcev, o njihovem številu pa sogovornik ni imel podatkov. 2e takoj ob razglasitvi neodvisnosti Kosova je bilo znano, da lahko na več območjih države pride do resnejših nemirov. Med štirimi najbolj nemirnimi točkami je bilo omenjeno tudi sodišče v Mitrovid, poleg tega pa še pot v Mitrovico, carinske točke na administrativni črti in most čez reko Ibar. Mostove čez reko, ki deli Mitrovico na srbski in albanski del, so po ponedeljkovih nemirih zaprli. Ko snno v času neformalnega zasedanja obrambnih ministrov v okviru slovenskega predsedovanja Evropski uniji na Brdu o morebitni večji ogroženosti slovenskih vojakov na Kosovu vprašali ministra Karla Erjavca, je dejal, da v sektorju Peč, kjer deluje Slovenska vojska, ni posebnosti. Vojska je sicer pripravljena, ni pa pričakovati kakšnih posebnih inddentov, češ da je na območju le nekaj majhnih srbskih enklav, in ni računati s stopnjevanjem nasilja. Naloge naših vojakov pa naj bi ostale take, kot so bile doslej, to pa je zagotavljanje miru. urilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme VINCENCIJA PODGORŠEK iz Vodic. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu v Corenjah pri Kranju smo pred nekaj dnevi obiskali Frančiške Krč, dolgoletno naročnico Gorenjskega glasa. Na mizi je imela razgrnjeno novo prilogo Gorenjskega glasa: CG +. "Všeč mi je nova priloga, ker je veliko branja, pa tudi po naravi sem zelo radovedna. V Gorenjskem glasu pa preberem, kaj napiše Milena Miklavčič, pozorna sem na naslove člankov, skratka, zanima me vse po malem," je povedala Frančiška, ki jo poleg branja zanima še marsikaj drugega. "Od mladih let mi je všeč folklora, vendar folklornih skupin, kot jih imamo danes, nismo imeli. Ker sem izučena šivilja in smo nekdaj za neveste šivale bale, so me na ohcet tudi večkrat povabili; ob takih priložnostih smo se pa naplesali," je Frančiška Krč povedala Frančiška Krč, ki so se ji v zakonu rodili trije otroci, zdaj pa ima Sest vnučk in vnukov. "Hranim več kot 150 let staro pečo, eno sem leta 2005 izvezla sama," je povedala. Poklica šivilje ni nikoli opravljala, zadnjih deset let pred upokojitvijo je bila vodja pralnice v kranjski porodnišnici. Že dobri dve desetletji uživa pokoj; kuha, šiva, veze... poletne dni preživlja na Češnjevku; obdeluje zelenjavni vrt, pred poletno vročino pa ubeži pod senco sadnega drevja. Ima tudi eno veliko željo: da bo čim dlje lahko vozila avto. SD želi voditi prihodnjo vlado DANICA ZAVRL ŽLEBIR Škofla Loka - Združenje borcev za vrednote NOB iz Škofje Loke je v goste povabilo poslanca sodalnih demokratov Mirana Potrča. SD želi, da bi Slovenija napredovala, da bi se zmanjšale sodalne razlike, da bi mladi imeli možnost zaposlitve in zaslužka, ki bo omogočal, da bodo lahko živeli od svojega dela. Želi si dostojne pokojnine za upokojence. Želi si aktivne sindikate in civilno družbo, socialni dialog, dobrososedske odnose, želi si perspektivo za nadaljnji tazvoj, je Miran Potrč strnil pričakovanja te stranke. V zvezi z bližnjimi volitvami pa SD pričakuje, da bi dobila dovolj zaupanja volivcev in na njih LJUBLJANA Marko Vraničar in Miran Potrč zmagala, saj namerava biti alternativa sedanji vladi Janeza Janše. Program že pripravlja in bo gotov do junija, ko ga bo predstavila volivcem. In kako bo vladala, če dobi največji delež volilnih glasov.' V tem primeru bo Državni svet tudi o poklicnem predsedniku Državni svet je ta teden obravnaval dopolnjen predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin, dopolnjen predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo med letoma 2008 in 2on, predlagano novelo zakona o javnih uslužbencih, predlog zakona o ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov in izbirnega predloga k tej konvenciji. Določil je tlidi besedilo zakonske novele o državnem svetu, v kateri predlaga, da se skladno z odločitvijo ustavnega sodišča predlaga takšna dopolnitev, ki določa, da predsednik državnega sveta opravlja svojo funkcijo poklicno in da ima pravico do plače v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. D. Ž. BLED Bližajo se dnevi županov predsednik stranke Borut Pahor postal mandatar za sestavo nove vlade, v njej pa želijo sodelovati s strankami levice ali leve sredine (LDS, Zares in DeSUS). Povezovanje z Janševo SDS v morebitno veliko koalicijo ni usmeritev SD. je še dejal Potrč. Gostitelji so na poslanca naslovili vrsto vprašanj in komentarjev. Beseda je bila o privilegiranem položaju rimsko katoliške Cerkve, o prejšnjem družbenem sistemu, ki je zaradi manjše učinkovitosti propadel, čeprav je bil po mnenju občinstva socialno pravičnejši, o boju sedanje vlade proti "tajkunom" in še o vrsti dnigih tem. Zanimalo jih je tudi, zakaj mora S D pred volitvami najemati tuje svetovalce, češ ali nimamo dovolj svojih strokovnjakov, enega od razpravljalcev pa je tudi zanimalo, ali bo Dimitrij Rupel zunanji minister tudi v morebitni Pahoijevi vladi. Na slednje je Potrč odgovoril, da kolikor pozna Boruta Pahorja, tega ne bo dopustil. Na Bledu bo 8. in 9. aprila že drugi posvet Dnevi županov, ki Jih prireja podjetje Planet GV. Župani in županje in drugi predstavniki občin se bodo pogovarjali o temah, povezanih z njihovim delom. Poslušali bodo predavanja in razpravljali o novem financiranjem občin in prvih učinkih te novosti, o regijskem načrtovanju, upravljanju nepremičnin, spremembah prostorske zakonodaje, javno-zasebnem partnerstvu. Ena od tem, ki jih nameravajo predstaviti v okviru dobrih praks, so tudi izkušnje pri reševanju sporov med občino in civilnimi iniciativami. Tu bodo predstavili primer posredovanja med občino Kranj in civilnimi iniciativami v zvezi z odlagališčem odpadkov v Tenetišah. D. Ž.

3 AKTUALNO Sanacija zaostaja za željami 94- GLASOVA PREJA šest mesecev je že minilo od katastrofalnih poplav, a se bodo marsikje z odpravljanjem posledic ukvarjali še nekaj let. Prihodnji teden naj bi vlada obravnavala triletni sanacijski program. Trubarjevih 500 let ANA HARTMAN Železniki, Kropa - Za odpravo posledic septembrske vodne ujme, ki je prizadela šestdeset občin in povzročila za 223 milijonov evrov škode, je bilo doslej iz državnega proračuna namenjenih sedemnajst milijonov evrov, je v torek povedal okoljski minister Janez Podobnik. Kot pravi, je sanacijski progam zdaj dokončan in bo v teh dneh šel v medresorsko usklajevanje, vlada pa bi ga morda lahko sprejela že prihodnji teden. O konkretni višini državne pomoči minister ni želel govoriti: "Lahko zagotovim, da je program zelo dober in da je v finančnem smislu zelo težek. Predlagamo, da bi program izvedli v treh letih, kajti obseg sredstev je prevelik, da bi jih država zmogla zagotoviti v enem letu." V programu je predvideno tudi štiri milijone evrov za izvedbo konzervatorsko-restavratorskih del pri obnovi posebnih objektov, od tega za trško jedro v Železnikih 1,25 milijona, za Kropo 260 tisoč evrov, največ - 2,53 milijona evrov - pa bo država primaknila za obnovo Partizanske bolnice Franja. Dodatna sredstva za sanacijo bodo še kako prav prišla v poplavaji najhuje prizadetim Železnikom, kjer so doslej za obnovo od države prejeli 1,8 milijona evrov pomoči, a bo denarja po besedah župana Mihaela Prevca do junija že zmanjkalo. "Sanacijski program je zagotovilo, da se dela ne bodo ustavila, kar je bistveno. Dokler bo denar, da se bodo dela izvajala, se ne bomo pritoževah. Ta čas pospešeno gradimo vodovod v Plenšaku, obnavljamo kanalizacijo v Sori, vodarji delajo na petih lokacijah," pravi župan, ki ocenjuje, da se je v Železnikih pol leta po ujmi veliko spremenilo. Kljub vsemu so posledice še marsikje dobro vidne; na Jesenovcu je še vedno okoli osem tisoč kubičnih metrov Z urejanjem vodotokov bo v občini Železniki še veliko dela. /FotoiTmiDoki Prebivalci Železnikov se bojijo novih poplav. Darinka Rupar: "Če dalj časa pada dež, samo gledam v zrak, kaj bo že spet."/fo^ Tma ooki naplavin, poškodovana regionalna cesta proti Podroštu je na nekaterih odsekih zelo nevama. Obnova zdravstvenega doma, ki bo predvidoma stala 1,2 milijona evrov, pa se sploh še ni pričela. "V teh dneh se projel^ za obnovo zdravstvenega doma zaključujejo, postopek za izbiro izvajalca že poteka in mislim, da bi obnovo lahko zaključili do jeseni," je optimističen Prevc. Velik zalogaj bo tudi rekonstmkcija ceste v Davčo. Spodnji del v dolžini 1,2 kilometra naj bi začeli Rekonstrukcija ceste v Davčo bo velik zalogaj. /FotoiTinaDou urejati poleti, iščejo pa tudi možnost, kako bi do prihodnje zime cesto toliko uredili, da bi jo lahko odprli za promet, za to pa bi potrebovali kar milijon evrov. Večina poplavljenih domov je zdaj že obnovljena. Mnogi krajami radi pohvalijo hitro humanitarno pomoč, skrbi pa jih, da ne bi narava zopet pokazala svojih zob, in se zato zavzemajo za čimprejšnjo zagotovitev poplavne varnosti. "Občutek imam, da se je zdaj vse skupaj malo ustavilo. Izvedli bi lahko več ukrepov, da bi bui varnejši. Če dalj časa dežuje, samo še gledam v nebo, kaj bo že spet," je povedala Darinka Rupar s Plavža. Župan je pojasnil, da so doslej potekala intervencijska dela na stnigi Selške Sore: "Vodarji so gorvodno že očistili naplavine, ki bi lahko ovirale pretočnost, in tudi strugo skozi Železnike so že čistili, je pa res, da bi jo bilo marsikje treba še poglobiti. Šele sanacijski program pa bo dal pravo sliko celovitega urejanja struge Sore." Počasna sanacija Krope S sanadjo po ujmi bo v prihodnje precej dela tudi v Kropi "Nad sanadjo v zgornjem delu Krope nimam pripomb. Uredili so cesto, vodovod, brežine," pravi predsednik krajevne skupnosti Ciril Kozjek. Slabše kaže staremu trškemu jedrn, ki je po Kozjekovih besedah tak kot pred petimi mesed. "Državna cesta skozi vas po mojem mnenju ni normalno prevozna. Problem nastaja pri polaganju inirastrukture, k čemur bi morali pristopili bolj sistematično, ne pa da vodovodarji kopljejo po svoje, električarji in drugi pa spet po svoje. Ljudje so nezadovoljni in me 'bombardirajo' zaradi sanacije," pravi Kozjek, ki upa, da bodo cesto do maja vendarle asfaltirali, saj jim je prometni minister Radovan Žerjav obljubil, da bo asfeltiranje steklo, ko bo zgrajena preostala infrastruktura. Kdaj bodo pristopili k sanadji središča Krope in Gosposke ulice, Kozjek ni znal napovedati, upa pa, da bo minister Podobnik držal obljubo o pomoči. Od Trubarjevega rojstva je minilo že 500 let, prva Glasova preja pa je bila pred 20 leti, 25. marca Njen pn/i voditelj je bil mag. Viktor Žakelj, zdaj predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Njegov prvi gost je bil akademik prof. dr. Matjaž Kmecl. To pot bosta naša gosta oba, z njima se bo pogovarjal publicist Miha Naglič: o prvem možu slovenske knjige in kulture in o usodi Trubarjevega duha med Slovenci. Preja bo v galeriji Krvina v Gorenji vasi v četrtek, 27. marca 2008, ob 19. uri. Prijave sprejemamo na Gorenjskem glasu na telefonski številki 04/ vsak dan od 8. do 19. ure in v galeriji Krvina, 04/5i JESENICE Nagrada za štirijezični koledar dogodkov Dijaki Gimnazije Jesenice v letošnjem šolskem letu sodelujejo v mednarodnem projektu Dreitretri, v katerem izmenjujejo izkušnje in zamisli z dijaki iz Beljaka in Trbiža. V okviru projekta so izdelali tudi štirijezični (slovensko-nemško-ltalljansko-angleškl) spletni koledar dogodkov na območju treh obmejnih regij In zanj prejšnji teden prejeli prvo nagrado Atrio Fonds v vrednosti deset tisoč evrov. Podelitve nagrade dijakom In učiteljem iz Slovenije, Italije In Koroške sta se v Beljaku udeležila tudi deželni glavar Jorg Halder in beljaški župan Helmut Manzenrelter. Atrlo s projektom Brez meja - izmenjava informacij in spoznavanje kultur trikotnika treh držav podpira projekte na področju športa, kulture In sociale na območju Alpe-Adrla. U. P. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak rgamestnika ODGOVORNE UREDNICE )ože KoSnjek, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI UREDNIKI: Boš^an Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavč«, )ože Košnjek, Suzana P. Kovafič, Urša Petemel, Mateja Rant, Stc^n Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zapk^tnlk, Danka Zavri Žlebir, Stefen Žargi; stalni sodelavd: Maja Bertoncelj, Ma^až Cregori«, Ana Hartman, Milena MiklavOč, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Stnolnikar, Simon Subic, Ana Veljak OBUKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Tridkel TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Trna DoH, Gorazd KavOč, Gorazd Šinik LEKTORICA Marjeta Vozlič VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod St pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.0.0., Kranj / Direktorica; Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/ fax: 04/ , e-nriail: infoig)g.gla$.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/ (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 8. do 19. ure / Gorenjski glas je poltednik. izhaja ob torkih in petkih, v nakladi izvodov / Redne priloge; Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/ / Cena izvoda: 1,25 EUR, letna naročnina: 131.2S EUR.' Redni plafniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta: v cene je vračunan DDV po stopnji 8.5 %; naročnina se upojteva od tekoče Številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trienje: tel.: 04/ 20i

4 GORENJSKA g'«««kratke NOVICE KRAN)SKAGORA Dan D za planinski muzej Danes naj bi se sestali župani gorenjskih občin in odločali o projektih, ki jih bodo uvrstili na prednostno listo za javni razpis službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko za denar Evropskega sklada za razvoj. Kranjskogorska občina se bo na razpisu potegovala za denar za gradnjo Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Kot je dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav na sredini seji občinskega sveta, ima občina Kranjska Gora v okviru dogovorjenih kvot na voljo 1,653 milijona evrov. Koliko denarja bodo pridobili že letos, bo znano po današnjem sestanku županov. Celoten projekt gradnje muzeja je sicer vreden 3,2 milijona evrov, ministrstvo za kulturo naj bi prispevalo petsto tisoč evrov, Ustanova Fundacija Avgusta Delavca štiristo tisoč evrov, Občina Kranjska Gora pa 716 tisoč evrov (do leta 2010). Občinski svetniki so na seji potrdili investicijski program ter pooblastili župana Jureta Žerjava, da podpiše pogodbe o sofinanciranju z omenjenimi partnerji v projektu. Obenem so se strinjali, da Občina Kranjska Gora prevzame stavbno pravico nad bodočim muzejem. Sedanje gradbeno dovoljenje se namreč glasi na Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, vendar pa se društvo ne more prijaviti na razpis za denar Evropskega sklada za razvoj. Ker bo prijavitelj Občina Kranjska Gora, morajo spremeniti izdano gradbeno dovoljenje tako, da se bo glasilo ime Občine Kranjska Gora. U. P. BLED Velikonočni dnevi na Bledu Na Bledu so se te dni še posebno pripravili na praznične velikonočne dni, katerih vrhunec bosta nedeljska velikonočna koncerta. Prvega ob 16. uri v Trgovskem centru Bled pripravlja Godba Gorje, za koncert ni vstopnine. Prav tako prost bo vstop na koncert, ki bo v nedeljo ob v cerkvi sv. Martina, na njem pa se bosta predstavili Janja Hvala in Naja Zapušek (sopran) ter Mojca Prus (orgle). Že jutri ves dan, od 10. do 19. ure bo na terasi kavarne Park potekal velikonočni sejem domače in umetnostne obrti, sejem pa bo tudi v nedeljo in ponedeljek. V. S. Zakon o Triglavskem narodnem parku pripravljen Predlagatelj pa ni vnesel stališč Bohinjcev, ki sta jih uskladila ministrstvo in pogajalska skupina občinskih svetnikov. PETRA LOTRIČ Bohinj - Predlog novega zakona o Triglavskem narodnem parku je prestal vladno medresorsko usklajevanje in je od torka na seznamu vladnih gradiv v postopku obravnave. Ali so bila v besedilo zakona vnesena stališča, ki jih je na izredni seji v februarju ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku predstavil občinski svet občine Bohinja, smo povprašali bohinjskega podžupana Antona Urha. Prilog«5 Povedal je, da je pogajalski skupini štirih občinskih svetnikov, med katerimi je bil tudi sam, uspelo z ministrstvom uskladiti in v zakon vnesti štiri od sedmih stališč. Še vedno pa ostajajo nerešene zahteve glede Fužinarskih planin, kjer se Bohinjci ne strinjajo z razmejitvijo med prvim (najstrožjim) in drugim varstvenim območjem. V predlog zakona ni bila vnesena zahteva, naj se sedež Javnega zavoda TNP prenese na območje bohinjske občine, ki je občina z TriglOTtkI imrodnl puk - )ubmi«ca»fc» kart«največjim deležem ozemlja znotraj meja parka. Prav tako ni bila upoštevana zahteva po samostojnem predstavniku občine Bohinj v svetu JZ TNP. Zmotilo pa jih je tudi, da obljubljeno 80- odstotno financiranje v okviru razvojnih spodbud za parkovne občine s strani države ni omenjeno v nobenem členu predloga zakona, čeprav je v uvodu v oceni finančnih posledic novega zakona tako zapisano. "Na vlado smo že poslali zahtevo, naj takšnega predloga ne da v proceduro," je povedal Urh in dodal, da so "zelo razočarani, da volja ljudi ni bila upoštevana, ampak je predlagatelj spisal zakon sebi na kožo. Predlog zakona za Bohinj ni sprejemljiv. Sprašujemo se, koliko še velja ministrova obljuba, da zakona, Id ne bo usklajen z lokalnim prebivalstvom, ne bo dal naprej." Kljub vsemu pa v Bohinju še ne bodo vrgli puške v koruzo, saj bodo lobirali in poskušali manjkajoče zahteve vnesti prek amandmajev. Razpisuje prosta delovna mesta: Kmetijsko gozdarska zadruga SLOGA, z. o. o., Šuceva ulica 27, 4000 KRANJ 1. SKUDIŠČNIK M/Ž Za l(oličinski prevzem/izdajo blaga ter kontrolo blaga in spremnih dokumentov Pogoji In pričakovana znanja kandidata: najmanj IV. stopnja izobrazbe kmetijske ali vrtnarske smeri izpit za viličarje poskusno delo 2 meseca zaželene delovne Izkušnje vsaj 6 mesecev Kraj opravljanja dela: skladišče krompirja Šenčur 2. KOMERCIALIST-M/Ž pospeševanje prodaje na področju kmetijskega repromaterlala pridobivanje novih kupcev in skrb za obstoječe stranke sodelovanje pri planiranju prodajnih programov izdelava kalkulacij, analiz Pogoji in pričakovana znanja kandidata: najmanj VI. stopnja ekonomske ali agronomske smeri delovne izkušnje na enakem področju od enega do treh let aktivno znanje angleškega jezika, izpit kategorije B komunikacijske in organizacijske sposobnosti poskusno delo 3 mesece Kraj opravljanja dela: Kranj, delo na terenu po potrebi 3. STROKOVNI SODELAVEC ZA MARKETING - M/Ž načrtovanje strategije trženja zadruge oblikovanje reklamnih vsebin, prodajnih katalogov vodenje marketinških projektov, analiz ^ t: ' mn.k^rnna - - X; 'H' s i S 1. v»rftcv«fio o<>moc)e Z. v*rstv«no ounočje 1 varsts>eno o<>moč)e obfnoci«6ohin]ske{p }«zera : oko<ko J MTBVM n)xaiv«i Najnovejša karta predlaganega območja Triglavskega narodnega parka. V prvem varstvenem območju bo raven zaščite največja, saj bodo prepovedani trganje rastlin, lov, ribolov In paša, gradnja objektov in novih cest, gostinska dejavnost in množične prireditve. V drugem varstvenem območju bo zaščita nižja. Dovoljeni naj bi bili paša, obdelovanj«kmetijskih zemljišč, postavljanje senikov, trajnostno gospodarjenje z divjadjo in vožnja s kolesi in motornimi vozili, v Bohinju pa kopanje v jezeru, turistična vožnja z motornim čolnom, umetno zasneževanjae Vogla in organizacija prireditev. Prepovedana je širitev kampa. V tretjem pasu pa so obstoječa naselja in je raven zaščite najnižja. J.K. ^ spomortk Saloni odprtih vrat AC Lovše. Vabljeni Pogoji in pričakovana znanja kandidata: najmanj VI. stopnja ekonomske ali agronomske smeri aktivno znanje angleškega jezika delovne Izkušnje na enakem področju od enega do treh let poznavanje sodobnih tržnih gibanj t poskusno delo 3 mesece Kraj opravljana dela: Kranj, delo na terenu po potrebi Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 2 podaljšanja v nedoločen čas. možnostjo Vaše predstavitve s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 10 dni po objavi na naslov KCZ SLOGA KRANJ, z. o. o., Šuceva ulica 27, 4000 Kranj ali na e-pošta: tajnistvo(g)sloga.si. TODAV TOMORROW TOVOTA CNTI Staneli 2ji9<ir)a «Sb. Kr<ni. Tel.: llhki MSU 11. DomJal«. Tel.:

5 GORENJSKA Raj pod Begunjščico sameva Restavracija na Ljubelju je zaprta, prazne so stavbe na mejni ploščadi, vila Panorama propada. Edini gostje so v domu društva Oaza miru in na smučišču Zelenica. Žarek upanja za povečanje obiska na Ljubelju in okoliških vrhovih je prižgalo Planinsko društvo Tržič, ki gradi novo kočo na Zelenici. STOJAH SAJE Ljubelj - Nekdanji turistični blišč na Ljubelju je že zdavnaj zbledel. V letu, ko Slovenija predseduje Evropi, je tamkajšnja slika klavrna. Obiskovalca iz tržiške smeri sprejme na vrhu klanca restavracija Kozorogova ploščad. Žal ni mogoče vstopiti, saj je že dolgo zaprta. V Tržiču vedo, da zasebna gostinka ni zmogla visokih stroškov za ogrevanje in najemnino prostorov. Ljubelj je bil dobro obiskan ob lepem vremenu, ob slabem pa ni prišlo niti toliko gostov, da bi lahko natakarji z njimi igrali vsaj šah. Tudi kuhinja v kleti in menjalnica v nadstropju sta verjetno že zaprašeni. Oglas na vratih, da Kompas oddaja prostore v najem, verjetno malokdo opazi. Zato bo tja pripeljal novega najemnika samo čudež. Podobna ponudba za oddajo prostorov je na delu stavbe, v kateri je nekdanja brezcarinska prodajalna. Trgovina še živi, saj mnogi Avstrijci prihajajo kupovat k nam predvsem cigarete. Od lani so prazne stavbe na mejnem prehodu Ljubelj, ki so v lasti ministrstva RS za javno upravo. Policija sicer namerava obdržati del prostorov, za druge površine pa še niso določili namena. "Čas bi bil, da se država odloči, kaj bo v njenih objektih na Ljubelju. Občina Tržič je predlagala, da bi tam uredili muzej taborišča Mauthausen, saj je lokacija spominske sobe v gostišču ob spomeniku neprimerna. Gre za projekt čezmejnega sodelovanja z avstrijsko Koroško, kjer imajo enake zamisli. Skupaj bi jih lahko uresničili do junija letos, ko bo spet slovesnost na prostoru taborišča pod Ljubeljem. Del stavbe bi namenili za muzej smučanja in sankanja z zgodovino Ljubelja, del pa za turistično pisarno in bife," je povedal Borut Sajovic, župan Občine Tržič. Ponovil je zgodbo o preživetju smučišča Zelenica, v katero je občina vložila v desetletju okrog štiristo tisoč evrov. Kompas vseeno ne priznava občini lastninske pravice. Odrekli bi se ji takoj, če bi le Kompas želel vlagati v turizem in žičnice. Primer dolgo zaprtega hotela na Ljubelju je dokazal, da lastniki nimajo takih ambicij. Zadovoljni pa so, da je nekdo z dovolj poguma stavbi vrnil življenje. Uspešna Oaza miru "Društvo za zdravo duhovno življenje Oaza miru je tam uredilo dom, ki deluje od julija V njem sprejemamo najavljene skupine, za katere pripravljamo duhovne, izobraže- valne in počitniške dejavnosti. Gostili smo tudi učence OŠ Bistrica na zimski šoli v naravi. Dom smo obnovili s prostovoljnim delom, tako pa ga tudi povečini upravljamo. Stavbo bi želeli kupiti, za kar se že dogovarjamo z lastniki," je pojasnil Vlado Pečnik, župnik iz Kovorja. Žarek upanja za povečanje obiska na Ljubelju in okoliških vrhovih je prižgalo tudi Planinsko društvo Tržič, ki vztrajno gradi novo kočo na Zelenici. Odprli naj bi jo ob letošnji stoletnici dmštva. Cestno podjetje Kranj je pomšilo staro vilo pod Kozorogovo ploščadjo. Tam gradi več novih apartmajev. Vila Panorama ob bližji cerkvi sv. Ane propada, saj so lasmiki iz tovarne papirja Krško pozabili nanjo. Morda jih bodo tujci spomnili, da imajo stavbo v raju pod Begunjščico! KRANJ Ceste bodo znova "zacvetele" Začetek gradbene sezone bo tudi letos postregel z razkopanimi cestami. Do 6. aprila bo tako zaradi gradnje električnega omrežja delna zapora na cesti Praše-Breg na območju naselja Breg ob Savi. Zaradi priklopa plinskih priključkov bo do 28. aprila popolna zapora na cesti Britof do Arvaja na delu stanovanjskega objekta Britof 174. Gradnja komunalne infrastrukture bo kriva za občasne popolne zapore ceste v Struževem; končana naj bi bila do sredine decembra. Zara di gradnje plinovodnega omrežja bo do 15. maja delna zapo ra na delu Partizanske ceste, Ceste na Belo in ceste Pred dvor-srednja Bela-Kokrica ter do 9. maja na lokalni cesti Spodnje Bitnje-Stražišče. Na jezerski cesti, v Šucevi ulici ulici Milene Korbarjeve, Kovačičevi ulici in Tekstilni ulici pa bodo gradili fekalno kanalizacijo in vodovod, zaradi česar bo do 30. maja na teh cestah veljala popolna zapora. M. R. sic^^cn Največje slovensko podjetje na področju prodaje ur in nakita Smo ekskluzivni uvozniki široke palete priznanih znamk ur in nakita, kot npr. Ornega, Tag Heuer, Rado, Cucci, Hamilton, Edox, Sector, Hugo Boss, Nautica, ck, Citizen, Casio, Timex, Morgan, Tommy Hilfiger, Cuess, S.Oliver, Morellato... V svoji dolgoletni zgodovini smo ustvarili visoko prepoznavnost svojih prodajaln, ki jih imamo po vsej Sloveniji, in razvili svoj know-how za uspešno poslovanje. Imamo znanje, imamo lokal na odlični lokaciji v Tržiču, iščemo pa poslovnega partnerja, ki bi bil pripravljen prodajalno vzeti v najem in jo samostojno voditi. Resne kandidate prosimo, da pošljejo svojo ponudbo na naslov slov^atch@slov/atch,si ali pokličejo na tel. številko 041/ ««m Kompas takole vabi novega najemnika v zaprto restavracijo na Ljubelju. Načrt za novo ureditev Krope CVETO ZAPLOTNIK Radovljica - Predlagani občinski podroben prostorski načrt doioča namembnost nekaj manj kot deset hektarjev velikega območja, pogoje za arhitekturno in urbanistično oblikovanje, prometno in komunalno ureditev, varovanje naravnega okolja in kulturne dediščine, dovoljene posege in omejitve. Načrt bo še do 28. marca javno razgrnjen v prostorih Občine Radovljica in Krajevne skupnosti Kropa, 28. februarja je bila že tudi javna obravnava, po sklepu občinskega sveta pa ga bodo Kroparjem predstavili še enkrat. Načrt predvideva obnovo središča vasi in starega jedra. posodobitev komunalne ureditve in novo promemo ureditev pa tudi "programsko revitalizacijo", ki vsebuje javni program v pritličjih stavb in stanovanja v nadstropjih, možno pa bo urediti tudi prenočišča za turiste. Obnovili naj bi cestišča, ulice in poti, strugo Kroparice obdali s kamnito oblogo, uredili rake v kamniti izvedbi, poskrbeli za ograjo, uredili park na območju zgornje fužine, razširili ulično razsvetljavo in v povodnji poškodovani Koruzni most prestavili nekoliko nižje. Električno in telefonsko omrežje naj bi speljali po tleh, zgradili javno kanalizacijo in odpadne vode speljali v čistilno napravo na severu naselja. Za parkiranje naj bi uredili novi parkirišči, pri spodnjem bajerju za stanovalce in obiskovalce (turiste) in pri župnišču za stanovalce, poleg teh pa še v centru manjše parkirišče. Ulici starega dela Krope na desnem in levem bregu Kroparice naj bi zaprli za promet in ju uredili v cone za pešce (dostop z vozili bi bil le za stanovalce in za dostavo), nekatere ulice pa naj bi spremenili v enosmerne. V razpravi na seji občinskega sveta je bilo med drugim slišati predloge, da je v Kropi, ne glede na težave s parkiranjem, treba ohraniti otroško igrišče in da bi kot energent namesto načrtovanega plina raje uporabljali biomaso. d ) Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Aditivirano kurilno olje OMV futurplus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko Več kot gibanje. O M V

6 GORENJSKA CERKIJE Koncesija prinaša nove skrbi V Občini Cerklje na Gorenjskem so pravkar pridobljeno koncesijo za institucionalno varstvo starejših sprejeli z zadovoljstvom, ob tem pa župan Franc Čebulj opozarja, da se vseh skrbi še niso rešili. V ospredje je znova stopilo iskanje optimalne rešitve za denarno pokritje načrtovane investicije v Vas brez ovir Taber, ki je skupni projekt občine in kranjskega podjetja Gradbinec Gip. V ta namen so lani ustanovili Zavod Taber (Gradbinec Gip je 51-odstotni lastnik, občina pa 49-odstotni), ki je tudi prejemnik koncesije. Po županovih besedah pridobljena koncesija pomeni obveznost, da občina in Gradbinec Gip čimprej pričneta graditi, saj morata dom starostnikov s 150 posteljami v bodočem kompleksu Taber v Šmartnem zgraditi do sredine 2010, leta, sicer bodo koncesijo izgubili. "Z Gradbincem Gipom se že pogovarjamo, kje pridobiti potreben denar. V zadnjih letih se je namreč vrednost investicije podražila za sto odstotkov, zato občina nima dovolj lastnega denarja. Ena od možnosti je tudi posojilo," pravi župan, ki ocenjuje, da bo celotno naselje Taber stalo med 25 in 30 milijoni evrov. S. Š. KOMENDA Gasilci z novim vodstvom Gasilci iz Most, Križa in Komende so se zbrali na občnem zboru Gasilske zveze Komenda. Predstavili so svoje delo v minulem letu ter sprejeli nov Statut GZ Komenda. "Predlog finančnega načrta za delovanje GZ in društev je precej višji od denarja, ki smo ga prejeli od občine. Upamo, da bomo v prihodnjih letih prejeli več denarja, saj bi radi nabavili predpisano zaščitno opremo in vozila. Zato smo še toliko bolj veseli, da je občina s podpisom pogodbe v letošnjem letu zagotovila nakup podvozja za novo avtocisterno GVC16/25, ki jo potrebujejo gasilci iz PGD Moste," je povedal predsednik CZ Ivan Hlade, še zadnjič v tej funkciji, saj je mesto predsednika prevzel Jožef Sušnik s Križa. Gasilci so dobili novega poveljnika Marjan Koncllja je svoje mesto prepustil Dragu Potokarju iz Komende, j. P. Drsajo samo še po suhem Mestna občina Kranj ima v letošnjem proračunu rezerviranih evrov za souporabo ledene dvorane na Zlatem polju. Denarje še na računu občine, saj zasebnemu naložbeniku ni uspelo dobiti uporabnega dovoljenja za dvorano. SUZANA P. KOVAČIČ Kranj - Še v času županovanja Mohorja Bogataja je padla odločitev, da gre Mestna občina (MO) Kranj v javnozasebno partnerstvo pri naložbi v večnamensko montažno dvorano z ledeno ploskvijo na Zlatem polju. V letu dni in pol od podpisa pogodbe je zasebni naložbenik, Exp>o biro iz Maribora, dvorano postavil, tudi drsali in trenirali so že v njej (minulo nedeljo so izklopili naprave za zamrzovanje ledu), a uporabnega dovoljenja do danes niso dobili. Prvič so napovedali odprtje dvorane v začetku leta 2007, v začetku februarja leta 2008 je upravitelj dvorane Miro Oberstar povedal, da je uporabno dovoljenje samo še stvar nekaj dni: "Na drugem tehničnem pregledu, ki je bil četrtega februarja, je inšpektor ugotovil še dve tehnični pomanj- kljivosti; požarna okna se morajo odpirati tudi fizično in ne samo samodejno v primeru požara, za tem moramo opraviti še meritve aktivne požarne varnosti. Za to dvoje ni več potreben tretji tehnični pregled, ampak le ustrezna izjava. Potrebujemo še izjavo občine o nemotenem dotoku vode iz hidranta." Zdaj smo sredi marca, požarna varnost pa še vedno ne ustreza postavljenim kriterijem. Mestna občina Kranj je za pokrito ledeno dvorano prispevala komunalno opremljeno zemljišče in se zavezala za odkup 168 ur na leto, ki se bodo koristile za vadbo klubov, šol, vrtcev, rekreacijsko drsanje ter za nekatere prireditve. "V proračunu je za ta namen v letu 2008 namenjenih evrov, v letu 2009 pa 164 tisoč evrov. Obžalujemo, da je prišlo do nastale situacije, saj se je s tem podaljšal čas čakanja na urejene razmere, predvsem mislim s tem na kranjske hokejiste. Zavračamo pa očitke, da bi bila za nastalo situacijo odgovorna M O Kranj, ki je del svojih dolžnosti v javno zasebnem partnerstvu (komunalno opremljeno zemljišče) že izpolnila, preostali del dolžnosti, zakup ur, pa bo začela izvrševati takoj, ko bo izdano uporabno dovoljenje za dvorano," je povedala vodja kabineta župana MO Kranj Ana Vizovišek. Nov vrtec Montessori Septembra bodo v Medvodah odprli zasebni župnijski vrtec, ki bo deloval po metodi Montessori, v njem pa bodo trije oddelki. MAJA BERTONCELJ Aas. P^vi Mhtu,, Gorenjski Glas Medvode - Župnija Preska je jeseni 2004 začela graditi Pastoralni dom sv. Jožefa, v katerem bo deloval tudi katoliški vrtec. Nekaj denarja zanj, 35 tisoč evrov, je bilo v lanskem letu predvidenega tudi v proračunu občine Medvode, vendar Župniji Preska kot investitorju ni bil nakazan, saj za to niso našli pravne podlage. Kljub temu pa bo vrtec jeseni odprl vrata. Vrtec se bo imenoval Rahelin vrtec - hiša otrok Montessori. "Septembra bomo sprejeli prvo generacijo otrok. Vpis se bo začel v kratkem. Vrtec bo imel tri oddelke: eno skupino prvega in dve skupini drugega starostnega obdobja. Izvajali bomo celodnevni program," je povedala Eda Šteblaj, odgovorna za izpeljavo projekta. Vrtec ne bo imel koncesije, deloval pa bo po metodi Marie Montessori. "Montessori vrtec je hiša otrok, dom za otroke. Prostor je prilagojen otroku, tako da so mu stvari na dosegu, kar mu daje občutek, da se lahko svobodno giblje in samostojno izbira delo. V okolju je Po metodi Montessori bodo od jeseni delali tudi v zasebnem vrtcu v Preski. mnogo različnih pripomočkov za igro in razvoj, s pomočjo katerih se otroci; ne da bi se tega sploh zave dali, naučijo branja, pisa nja, računanja. Sicer meto do prepoznamo po notra nji umirjenosti, disciplin otrok, individualnem pri stopu. Gre predvsem za učenje za življenje. Otroci nam pomagajo pri pripravi hrane, pri pospravljanju^ na vrtu," pojasnjuje Stebla jeva ter dodaja, da v Slove niji trenutno po tej metodi deluje vrtec v Ljubljani in v Mariboru. Čeprav Pastoralni dom v Presld še ni dokončan, pa pravijo, da bojazni, da vrtec septembra ne bi odprli, ni, zavedajo pa se, da jih čaka še kar precej dela. V vrtcu namreč še ni notranje opreme, poleg tega bodo morali urediti še kuhinjo ter okolico doma. V domu bo za zdaj deloval le vrtec, medtem ko bodo večnamensko dvorano, veročni učilnici ter zimsko kapelo dokončali kasneje.

7 :: :: :::::»: :: :: ::::::::..:::: ::»:::. :: Veselje, ki ga ni možno kupiti "Ko sem prišel v cilj in ugotovil, da sem svetovni prvak, so me spreleteli občutki, ki so res nekaj posebnega. To je nekaj, česar ni mogoče kupiti, nekaj, karte žene naprej," pravi mladinski svetovni prvak v paralelnem slalomu med deskarji jure Hafner. VILMA STANOVNIK Škofja Loka - Le dan po zaključku svetovnega pokala deskarjev na snegu se je v Valmalencu blizu Bomiia v Italiji začelo svetovno mladinsko prvenstvo v deskanju na snegu. Najprej so se deskarke in deskarji pomerili v paralelnem veleslalomu, novi mladinski svetovni prvak pa je postal 18-letni Škofjeločan Jure Hafner, ki je v kvalifikacijah osvojil petnajsto mesto, nato pa je v izločilnih bojih premagal prav vse tekmece ter na koncu v velikem finalu še Avstrijca Matiasa Lukasa. "Več kot od nastopa v veleslalomu sem sicer pričakoval v paralelnem' slalomu, ki smo ga zadnji mesec - zaradi tekem v evropskem pokalu - veliko trenirali in sem bil res dobro pripravljen. Vendar so v našem športu napovedi zelo negotove, voženj od kvalifikacij do finala je veliko in ena napaka te stane dober rezultat. Zame se je veleslalomska tekma začela zelo negotovo, na kvalifikacijskih vožnjah nisem našel pravega stika s podlago in bil sem šele petnajsti. Tako sem moral v nadaljevanju voziti najprej z drugouvrščenim Korejcem, ko pa sem ga premagal, mi je trener Peter Kotnik HOKEJ JESENICE Jure Hafner in njegov trener Peter Kotnik sta vesela domov prinesla zlato kolajno, ki so jo že lahko občudovali tudi Juretovi domači In prijatelji. Brata Rodman in Razingar spet na Jesenicah Od srede naprej je konec ugibanj o vrnitvi treh odličnih napadalcev nazaj na Jesenice. Marčei in David Rodman ter Tomaž Razingar so zvestobo Hokejskemu klubu Acroni Jesenice za prihodnji dve leti potrdili s podpisom pogodbe. Ob tem so poudarili, da so zelo zadovoljni, da so sklenili uspešen dogovor z vodstvom kluba, in da se že veselijo spet igranja v dresih "železarjev". Vodstvo kluba je priložnost ob podpisu pogodb izkoristilo za oceno dosedanje sezone. Športni direktor kluba Matjaž Mahkovec je dejal, da je bila zapravljena priložnost za uvrstitev v finale lige EBEL neuspeh. Trenerja Douga Bradleya sedaj čaka zahtevna naloga, da pripravi moštvo za končnico državnega prvenstva. Cilj bo naslov državnega prvaka. J. R. Po podpisu dvoletne pogodbe s športnim direktorjem kluba Matjažem Mahkovcem so Marcel Rodman, David Rodman ter Tomaž Razingar znova oblekli rdeče drese. zagotovil, da je čas, da greva do konca. Res sem užival, ugnal sem tudi vse druge nasprotnike, in postal svetovni prvak. Občutki v cilju so bili res nekaj posebnega, oblila so me takšna čustva, česa takega ni mogoče kupiti, in sedaj razumem kaj vleče naprej starejše tekmovalce, ki ne morejo odnehati. Res lepo je biti na vrhu," je v sredo pod večer na domačem dvorišču v Virlogu pripovedoval Jure, medtem ko so domači, mama Breda, oče Peter, brat Tine ter prijatelji in znanci občudovali njegovo zlato kolajno, s trenerjem Petrom Kotnikom pa sta odprla tudi steklenici šampanjca. "Deskanje treniram od leta 2001, zaradi treningov sem šel tudi v srednjo ekonomsko šolo v Celje, saj je na Štajerskem doma moj trener, tam je večina mladinskih reprezentantov. Res je za šolo vedno manj časa, saj veliko treniramo in tekmujemo, vendar pa bom po sezoni skušal čim več nadoknaditi," je tudi povedal nov slovenski športni junak, ki je poleg zmage v paralelnem veleslalomu osvojil tudi odlično peto mesto v paralelnem slalomu, prihodnje leto pa si želi, čeprav bo še mladinec, nastopati tudi v svetovnem pokalu. Čas je za nogometno akademijo VILMA STANOVNIK Kranj - Praznični ponedeljek, 24. marec, bo pomemben datum za gorenjski nogomet, saj bodo pred derbijem v 1. slovenski mladinski ligi, ko se bosta ob pomerili ekipi Triglava in Britofa, vodili iz NK Britofa in ND Triglava sklenili partnersko pogodbo o ustanovitvi nogomeme gorenjske akademije z imenom NOGA. "To naj bi bila nekakšna "srednja šola" nogometa, saj naj bi vanjo prišli otroci iz vse Gorenjske med trinajstim in osemnajstim letom, ki bi igrati začeli sicer v klubih, vendar naj bi po svojih sposobnostih in željah po nogomernem znanju izstopali. Akademija se bo ukvarjala z vzgojo kakovostnih nogometašev, saj jim bomo ponudili višjo raven in boljše delovne razmere," je na predstavitvi povedal direktor ND Triglava 2000 Kranj Miran Šubic in poudaril, da se veselijo tudi že letos predvidene gradnje novega športnega objekta in tribun na tako imenovanem hribčku, pred kratkim pa je klub dobil veliko priznanje iz tujine, saj naj bi v kratkem njihov mladi igralec Uroš Palibrk postal član AC Milana. "O prestopu sicer ne moremo govoriti do takrat, ko bo dejansko postal član tega kluba, čeprav smo se z Milanom že vse dogovorili in je prestal zahtevna testiranja. Za nas to pomeni veliko priznanje," je dodal Šubic in poudaril, da bo NOGA namenjena vzgoji mladih talentov, ustanavljajo jo skupaj z NK Britofom, dobro pa sodelujejo tudi z nekaterimi drugimi gorenjskimi klubi. "Idejo o akademiji smo sprejeli z odprtimi rokami, saj vemo, da je bilo do sedaj združevanja za večje uspehe gorenjskega nogometa bistveno premalo," je dodal predsednik NK Britofa Miroslav Matijaševič. VABILA, PRIREDITVE Košarkarski spored - V ligi UPC Telemach za prvaka bo ekipa TCG Mercatorja jutri gostovala pri Krki, Helios pa bo tekmo doma v Domžalah odigral v torek, 25. marca, ko bo gostil ekipo Luke Koper. V 1. 8 SKL bo ekipa Triglava jutri ob gostila Rogaško, ekipa Tinexa Medvod pa se bo jutri ob 19. uri doma pomerila z ekipo Misli Postojnska jama. V 1. SKL so že znane ekipe, ki se bodo merile v ligi za prvaka. Prve tekme bodo v soboto, 29. marca, že takoj pa bo na sporedu gorenjski obračun med ekipama HIT-a Kranjske Gore in Odejo KED. V. S. Nogometni spored - V Prvi ligi Telekom Slovenije bo ekipa Domžal jutri ob 15. url gostovala v Ajdovščini pri Primorju, ekipa Triglava Gorenjske v 2. SNL pa pri Aluminiju v Kidričevem. V 3. SNL-zahod bo ekipa Kranja jutri gostovala pri Adrii, jutri ob 15. uri pa se bosta v Radomljah pomerila K.V. Radomlje in Tinex Šenčur. Jeseničani na umetni travi v Kranju v ponedeljek, 24. marca ob gostijo Avtoplus Korte. V. S. Namiznotenisačice Merkurja za peto mesto - Jutri, v soboto, bo v dvorani Osnovne šole Naklo tekma v 1. SNTL za članice. Namiznotenisačice Merkurja se bodo pomerile z ekipo Tempa Velenja, srečanje pa se bo začelo ob 17. uri. V. S. Balinarski spored - V osmem krogu balinarske super lige bo kranjska Planina jutri ob 15. uri na Trati gostila Dragomer GUT&,PET, Lokateks Trata pa bo znova igrala v gosteh, tokrat pri Zarji Balinčku iz Ljubljane. S. Š. Hokejski spored - Prvo tekmo polflnala državnega prvenstva za člane so v sredo že odigrali hokejisti Acronija Jesenic. Na domačem ledu so z 1 : o premagali Stavbar iz Maribora. Druga polfinalna tekma bo jutri, v soboto, v dvorani Tabor v Mariboru. V. S. TELEMARK TRŽIČ Spet stopničke za Davida Primožiča Ta konec tedna prek luže v Sugarbushu v ZDA poteka finale svetovnega pokala v telemark smučanju. Že prvi dan se je v veleslalomu izkazal David Primožič iz Loma, ki je po dobrih dveh letih s tretjim mestom spet stopil na stopničke za zmagovalce. Uspeh sta dopolnila Tine Kolenc z i8. mestom, kar je njegova najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu, ter novopečeni dobitnik točk za svetovni pokal Luka Pintar z 20. mestom. V. S. INTCRSCRVICC NOVO NA 0BM06U TNC LESCE TEHNIČNI PREGLEDI, REGISTRACUE IN ZAVAROVANJA VSE NA ENEM MESTU PRI NAS OPRAVITE VSE POSTOPKE ZA REGISTRACIJO, VSA ZAVAROVANJA VSEH MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL TEHNIČNE PREGLEDE LAHKO OPRAVITE ZA MOTORNA KOLESA, OSEBNA VOZILA, TOV. VOZILA DO 3500 KG IN ZA TRAKTORJE. lihnlitii pr»gl»di, reghirocijoin zavorovanja v ob «ltfu TP.Z. Zuponc d.o<qa tot , odprlo od , sob uro, lescešinterservice-liubfjana.si Interservice d.o.o., 1000 Ljubljano, Leskoškova 11, , salon avtomobilov SUBARU, , wwv/.inter»ovice-)jubijana.$i

8 Vandali na tržiški tržnici Prebivalci Tržiča se pritožujejo, ker ostajajo na zbirališčih prijateljev alkohola prazne steklenice in človeški izločki. Tržnico bodo preselili v občinski atrij. STOJAN SAJE JESENICE Cigarete bo raje kupil Tržič - Občan Matej je postavil javno vprašanje, kako policija ukrepa zaradi vandalizma na tržnid v Tržiču, kjer posamezniki popivajo in puščajo za seboj nered, celo človeške izločke. Komandir Policijske postaje Tržič Mitja Perko je odgovoril, da poznajo probleme zaradi zbiranja različnih oseb ob vrtcih in šolah, na igriščih in tudi na tržnid. Zagotovil je, da polidsti redno nadzirajo te lokadje in tudi ukrepajo, če ugotovijo kršitve. ZaJ je v nekaterih primerih težko dokazati, kdo je poškodoval določen objekt ali kršil javni red in mir. Policisti morajo namreč zalotiti osebo pri dejanju. Veliko ne pomagajo niti pogovori s skupinami oseb, katerim priporočajo zbiranje na primernejših krajih. Ob obisku policije odidejo, a se potem spet vrnejo. Polidsti svetujejo občanom, ki bi zaznali kršitve javnega reda in miru (hrup, vandalizem, beračenje in druge moteče pojave), naj o tem obvestijo Polidjsko postajo Tržič na telefon ali 113. Tako bodo lahko pohdsti učinkoviteje ukrepali ob kršitvah. Tržiški župan Bprut Sajovic je povedal, da načrtujejo preselitev tržnice v prehod občinskega atrija. Tam bo več nadzora nad tistimi, ki povzročajo škodo in nered. V novem kulturnem centru v Tržiču bodo uredili tudi sobo, kjer se bodo lahko zbirali mladi. Sedaj se namreč pogosto shajajo tudi na ulicah. Neznani storilec je v noči na četrtek vlomil v kiosk na Tavčarjevi ulici na Jesenicah. Pri tem se je sprožil zvočni alarm, ki je vlomilca prepodil. Policisti so tako v neposredni bližini kioska našli večino ukradenih cigaret, ki jih je storilec med begom raje odvrgel. KRAN) Avto ostal brez pokrova V noči na ponedeljek je nekdo na parkirišču na Planini z osebnega avtomobila Peugeot 206 odmontiral in odnesel pokrov motorja. Lastnico je oškodoval za okoli petsto evrov. S. Š. Glasov izlet vjer^snovik^r ^P"' ^^ Tatovi so vse drznejši Na Gorenjskem so lani policisti obravnavali za malenkost manj kaznivih dejanj kot v letu 2006, povečalo pa se je število drznih tatvin. Več je bilo tudi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in izsiljevanj. V prometnih nesrečah je umrlo kar deset ljudi več kot predlani. SIMON ŠUBIC Kranj - Gorenjskim policistom je lani uspelo zajeziti število kaznivih dejanj, kljub ugodnim statističnim podatkom pa negativno izstopa premoženjska kriminaliteta, še posebej tatvine in tatvine mo),omih vozil, ugotavlja direktor Policijske uprave Kranj (PU Kranj) Jože Mendn v letnem poročilu za Polidja tudi zaznava, da so storild vse bolj predrzni in inovativni ter se prej dobro pripravijo na izvršitev vlomnih in drugih tatvin. Lani je PU Kranj obravnavala kaznivih dejanj oziroma slabe tri odstotke manj kot v letu 2006, državnemu tožilstvu pa je poslala (leto prej 4.042) kazenskih ovadb. Skupaj so polidsti ovadili (1.143) oseb, med njimi desetino mladoletnikov. Ti v zadnjem obdobju postajajo vse bolj nasilni in se vse pogosteje pečajo s prepovedanimi drogami. Preiskali so oziroma dobro polovico vseh kaznivih dejanj. Na Gorenjskem se je lani opazno povečalo število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki so jih lani obravnavali kar štirideset, leto prej pa petnajst. Polidsti VocEi, KOMNA Francozinji poškodovali koleni jože Mencin, direktor Policijske uprave Kranj / f««:tma oou so tako obravnavali osem posilstev oziroma poskusov posilstev (predlani nobenega) in trinajst primerov spolnega nasilja (predlani enega). Obravnavali so tudi več kaznivih dejanj izsiljevanj, pri tem pa ugotovili, da se nasilje nad žrtvami stopnjuje. Naročniki izsiljevanj so po V ponedeljek sta se lažje poškodovali dve Francozinji, ki sta s skupino turnih smučarjev odšli na turo od Vogla proti Komni. 59-letna Francozinja je padla na Konjskem sedlu, 64-letna sodržavljanka pa med turno smuko s Komne. Obe sta si lažje poškodovali koleni in so ju z vojaškim helikopterjem odpeljali v jeseniško bolnišnico. S. Š. ugotovitvah policistov jkinavadi Slovend, izvrševald pa tujd. Problematika droge je na Gorenjskem po mnenju policije Se vedno žgoča, Čeprav so obravnavali za več kot polovico manj kaznivih dejanj kot leto poprej. Lani so zaradi predoziranja umrle tri osebe. PODBREZ;E Vnel se je lesen strop Spremenjena zakonodaja na področju prekrškov je policijo dodatno obremenila, zato so lani gorenjski polidsti v primerjavi z letom 2006 izdali za 92 odstotkov več plačilnih nalogov in 42 odstotkov več odločb v hitrem postopku, po drugi strani pa vložili za 82 odstotkov manj obdolžilnih predlogov. Lani so sicer obravnavali kršitev predpisov o javnem redu, kar je za 11,5 odstotka več kot predlani. Prometna problematika se je lani poslabšala, saj so polidsti obravnavali za 7,5 odstotka več cestno prometnih prekrškov, pri čemer se je zgodilo za odstotek več prometnih nesreč. Umrlo je 2& oseb (predlani 18), število hudo ranjenih se je znižalo s 129 na 108, lažje ranjenih pa z 847 na 746 oseb. Med smrtnimi žrtvaini je bilo veliko pešcev in kolesarjev ter starejših od 65 let. Petina povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom je bila vinjena, povprečna stopnja alkohola v prometnih nesrečah pa je bila 1,27 promila. "Slabe varnostne razmere smo poskušali omejiti s povečanjem obsega nadzora, ki je bil usmerjen in konkretiziran," poroča Mencin. V ponedeljek okoli i zagorelo v stanovanjski hiši v Podbrezjah. Policisti so ugotovili, da je do požara najverjetneje prišlo zaradi pregretja ob prekomernem kurjenju v krušni peči, saj se je vnel lesen strop v bližini peči. Požar, v katerem je nastalo za okoli tisoč evrov škode, so pogasili kranjski poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci iz Naklega in Podbrezij. S. Š. Obiskali bomo tovarno Svilanit, se kopali v termalnih vodah Snovika, si privoščili kosilo in se prijetno zabavali. Vabljeni. Cena za Glasove naročnike: 31 evrov Cena za druge izletnike: 33 evrov Prijave in informacije: 04/ Odgovorni organizator; Alpetour - pa, d. d we36ii Splošni pogoji so sestavni del programa. Opomba: Program bo izveden ob prijavi vsaj 40 potnikov, v nasprotnem primeru vas bomo obvestili 7 dni pred začetkom potovanja / izleta. Ob prijavi je potrebno plačati 30 odstotkov cene aranžmaja, preostali del pa najkasneje 8 dni pred začetkom potovanja / izleta. Gorenjski CJčis f5- Za vas beležimo (as lercator SEZNAM POSLOVALNIC, KI DEŽURAJO NA VELIKONOČNI PONEOEUEK, ČIU BUD SP UUBUANSKA4 08:00-12:00 KRANJSKA BORA SM KRANJSKA GORA 08:00-12:00 SP UUBUANSKA 13 A 07: SP BOROVŠKA DBČIU BDHUU TC BOHINJSKA BISTRICA 08: SM MOJSTRANA 08: DBitU CERnJE la SOREHJSKEII SM CERKUE OBČINA MEDVDBE BC MEDVODE MARKET OBČIN«BOREM«lAS - PSUAIE SP GORENJA VAS SP KALANOVA OtČlM BORJE SP ZGORNJE GORJE OBČINA NAIIO SP NAKLO 07: OBČINA JESENICE MC JESENICE OBČINA PREODVOR SP PREDDVOR SM KOROŠKA BEU 08: OBČINA RAOOnJICA TCSM LESCE OBČINA KAimiK HM KAMNIK 08: SM RADOVLJICA OBČINA KRANJ HM KRANJ PRIMSKOVO SP KRANJSKA 11 08: MC KRANJ SAVSKI OTOK SP BEGUNJE 08:00-12:00 SP PRI NEBOTIČNIKU SP ALPSKA 37B, Lesce 08:00-12:00 SP TRG BIVOLI OBČUU ŠKOFJA LOM SP NOVI SVET SPULNIK0LETESli SP KIDRIČEVA SM KOKRICA SP FRANKOVO NASELJE SP BRITOF SP PODLUBNIK SP VODOVODNI STOLP OBČINA TRŽIČ SM TRŽIČ 08:00-12:00 Vsem nahirr 1 kupcem Želimo vesele Vel Ikonofine praxnlke.

9 GG 132 Razdedi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ^ ^ ^ ^ Te besede so napisane za objavo na veliki petek 2008, ki naj bi bil najbolj spokorniški in brezmesni dan v tem letu. Zato morda ne bo odveč, če ob tej edinstveni priložnosti opozorimo na tisto, kar je sicer znano že od začetkov Človeškega sveta - na nepomirljivo nasprotje med deli mesa in sadovi duha. Sedem novih smrtnih orehov Uničevanje in onesnaževanje okolja, prekomerno bogatenje, ki povzroča bedo in siromaštvo, pedofilija, splav, znanstveni poskusi na ljudeh, manipuliranje z genskimi zapisi in genetične spremembe ter uporaba in preprodaja drog so grehi, ki vpijejo do neba in žalijo Boga. MIHA NAGUČ o sadu Duha in delih mesa piše apostol Pavel v Pismu Galačanom. "Pravim torej: živite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. Toda če se daste voditi duhu, niste pod postavo. Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razu zdanost, malikovanje, čara nje, sovraštva, prepirljivost ljubosumnost, jeze. časti hlepnosti, razprtije, strankar stva, nevoščljivosti, pijanče vanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva. / Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba. krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu. Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo." (Gal 5,16-26) Na eni strani imamo torej "nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega", na drugi pa so "ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje". Kljub temu da gre za skoraj 2000 let star popis "del mesa" in "sadov duha" (Pavel naj bi pismo odposlal enkrat med letoma 49 in 57 po Kr.), jih vse po vrsti zlahka razpoznamo tudi v današnjem svetu. Prve in druge premoremo tudi mi, prvih žal več kot drugih. A tako je bilo verjetno v vseh časih. Menih Evgarius je v 4. stoletju Pavlov seznam strnil v sedem človeških lastnosti, ki naj bi bile smrtni grehi, za posameznika pomenijo pogubo in se jih ni mogoče pokesati. Ko je v 6. stoletju papež Gregor Veliki potrdil ta izbor, je nastal znameniti indeks sedmih smrtnih grehov. Ti so: napuh, pohlep, pohota, jeza, požrešnost, zavist in lenoba. (Srečamo jih tudi pri Danteju.) Njim nasproti pa so postavili sedem kreposti: tri božje (vera, upanje, ljubezen) in štiri glavne (raziminost, pravičnost, srčnost, zmemost). Na eni strani so torej Superbia, Avaritia, Luxuria, Ira, Gula, Invidia, Acedia, na drugi Fides, Spes, Caritas, Prudentia, Justitia, Fortitudo, Temperamentia. Meni osebno je bližji Pavlov popis, je bolj sočen, tisti. ki je v katoliški katehezi v rabi že poldrugo tisočletje, pa je bolj primeren za učenje na pamet. A ne gre za to. V tem pisanju želim opozoriti na tisto, kar smo zvedeli prejšnji teden, ko je vatikanskem uradnem časniku L'Osservatore Romano izšel intervju, ki ga je dal 71-letni škof Gianfranco Girotti, "vodja Apostolske penitendarije, vatikanskega sodišča za notranje, zakramentalno področje" in si z njim takoj prislužil svetovno pozornost, takšno, ki sicer gre le papežu. Povedal je namreč, da smo v sodobnem svetu priča pojavom, ki niso le individualne, so globalne razsežnosti in bi lahko veljau za sedem novih smrtnih grehov. Ti pa so: uničevanje in onesnaževanje okolja, prekomerno bogatenje, ki povzroča bedo in siromaštvo, pedofiiija, splav, znanstveni poskusi na ljudeh, manipuliranje z genskimi zapisi in genetične spremembe ter uporaba in preprodaja drog. Ta objava ne pomeni, da je Vatikan že razglasil teh sedem novih smrtnih grehov (kakor so napačno povzeli nekateri mediji), šlo je le za prodorno izjavo doslej malo znanega škofa. A pomenljivo je že to, da se za debelimi vatikanskimi zidovi bolj odločno in na bolj sodoben način odzivajo na ta nova dela mesa, na te nove grešne danosti. Uničevanje in onesnaževanj e okolja, prekomemo bogatenje, ki povzroča bedo in siromaštvo, pedofilija, splav, znanstveni poskusi na ljudeh, manipuliranje z genskimi zapisi in genetične spremembe ter uporaba in preprodaja drog so grehi, ki vpijejo do neba in žalijo Boga. Pravzaprav gre za nove pojavne oblike starih smrtnih grehov. Mar niso uničevanje in onesnaževanje okolja, pa znanstveni poskusi na ljudeh ter manipuliranje z genskimi zapisi in genetične spremembe novi obraz našega napuha? In prekomerno bogatenje, ki povzroča bedo in siromaštvo ter uporaba in preprodaja drog le nova oblika človeškega pohlepa.' Pedofilija je stara, a šele v novejšem času javno razkrita oblika pohote. V tem se gotov strinjamo, razpravljati bi bilo mogoče edinole o splavu (pa še to le v določenih pogojih in primerih). Od sedmih "modernih grehov v dobi globalizadje", ki jih je naštel škof Girotti, je šest takih, ki zadevajo odnose med ljudmi, eden pa tak, ki se tiče odnosa ljudi do narave. In to se mi zdi še posebej pomembno: da je končno, čeprav zaenkrat le medijsko, tudi narava zajeta v območje vatikanske etične presoje. Če bo narava tudi uradno vzeta v območje šeste božje zapovedi "Ne nečistuj!", bo to korak naprej brez primere.

10 TEDEN SLOVENSKE DRAME Razgledi v Kranj spet prihaja Teden slovenske drame. Osemintrideseti. Festival, ki bolj kot meri, vzpodbuja. Letos od 25. marca do 6. aprila. Doaodek v mestu IGOR KAVČIČ "Dogodek je tu, dogodek imate v mestu" je dtat iz drame Slavka Gruma Dogodek v mestu Go^, ki te dni nastopa tudi v vlogi slogana, ki s plakatov vabi na predstave letošnjega, že 38. Tedna slovenske drame, festivala najboljših uprizoritev, ki so v minulem letu nastale na podlagi slovenskih besedil. Festivala, ki ima v Kranju dolgoletno tradicijo in brez katerega verjetno tudi Prešernovo gledališče ne bi bilo to, kar je, in taksno, kot je. "Teden slovenske drame ima v Prešemovem gledališču neko specifično vlogo. Mislim, da smo v sedmih letih, odkar vodim ekipo, ki vsako leto znova prizadevno pripravlja ta festival, naredili ogromen korak naprej. V prvi vrsti to velja že, ko gre za sam namen festivala," razmišlja direktor Prešernovega gledališča Borut Veselko in nadaljuje: "Festival je v preteklosti bil predvsem nekakšna retrospektiva tistega, kar se je slovenskega igralo na slovenskih odrih, in ni imel namena vplivati niti na širše dogajanje, kaj šele na bodoče festivale. Sam sem bil že prvo leto mnenja, da je nujno, da na vseh frontah poskušamo vplivati tako na širše kranjsko in gorenjsko okolje, kjer se festival dogaja, še bolj pa na prihodnost gledališča, pisanja besedil in uprizarjanja le teh. Seveda je to dolgotrajen proces in zavedati se moramo, da ne bomo vsako leto dobili novega Cankarja, o katerem se bodo potem učili vsi naslednji rodovi. Prva posledica spremembe koncepta festivala in dejstvo, da smo veliko naredili na promociji festivala, sta zagotovo vplivala na porast uprizoritev slovenskih besedil v gledakščih po vsej državi." Sole dramskega pisanja v zadnjih letih, tuji predavatelji, tuje predstave z uprizoritvami slovenskih avtorjev, in navsezadnje finančno dobro podprta Grumova nagrada, visoka je namreč toliko kot na primer nagrada Prešernovega sklada. Tudi letos se bo v okviru tedna zvrstilo Štirinajst predstav, v mednarodnem programu še dodatne tri, dve iz Srbije, ena iz Slovaške. Medtem ko se bo devet predstav v tekmovalnem programu potegovalo za Šeligovo nagrado, se bodo za nagrado občinstva potegovale tudi predstave spremljevalnega in mednarodnega programa. Pod vodstvom Simone Semenič bodo potekale delavnice dramskega pisanja, na katerih bodo slušatelji delali na štirih dramskih besedilih, predaval pa bo tudi znani srbski dramatik Milan Markovid Uvod v 38. Teden slovenske drame so bile že bralne uprizoritve besedil, nominiranih za Grumovo nagrado, ki so v sodelovanju s PreGlejem v torek in sredo potekale v Gledališču Glej. "Gledališče ni le prostor gledanja predstav, ampak tudi prostor doživljanja. Namreč, ljudem, ki prihajajo v gledališče, se mora v njem nekaj zgoditi. Zakaj ljudje sploh pridejo v gledališče? Obiskati gledališko predstavo je dogodek, obiskovalci pridejo tudi zaradi druženja, hkrati pa bi lahko govorili tudi o neke vrste pripadnosti," je mnenja Veselko. "Za življenje gledališča v nekem okolju je pripadnost prebivalstva g l e ^ š č u mogoče celo ključnega pomena. Ljudje morajo biti ponosni na svoje gledališče. Ce se vsa ta leta iz kakršnega koli razloga borim za rekonstrukcij o gledališča, se zagotovo borim tudi iz ra2doga, da bi v ljudeh vzbudil ponos in pripadnost, saj je Prešernovo gledališče v prvi vrsti njihovo, kranjsko gledališče." O tem, da so Kranjčani "dogodek" v vseh teh letih že sprejeli za svojega, govori tudi podatek, da so že nekaj dni pred začetkom Tedna slovenske drame predstave že precej zasedene, tako v matičnem gledališču v Kranju, kot v Linhartovi dvorani v Radovljici, Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah Ln Cankarjevem domu v Ljubljani. Zamisel, da pokrovitelji, različna slovenska in gorenjska podjetja, kot del svojega vložka v festival namenijo nakupu vstopnic, ki jih potem brezplačno razdelijo ^edalcem, je v zadnjih letih vsekakor padla na plodna tla. "Shema Tedna slovenske drame je postavljena, imamo domače predstave, tuj program, Grumovo in Šeligovo nagrado, šole dramskega pisanja, gostujoče predavatelje, s prevodi nagrajene drame vsako leto to besedilo skušamo za prepoznavnega narediti tudi zunaj domovine... V festivalu se je v vseh teh letih prepoznalo tudi gospodarstvo. Naši partnerji želijo sodelovati z nami. Hkrati pa se v Prešernovem gledališču trudimo pripraviti prepoznaven festival, ki tako doma kot v svetu uživa določen ugled." Borut Veselko napredek vidi tudi v odločitvi lolalnega okolja za rekonstrukcijo gledališča, ki bi umeščena v lokalni prostor lahko bistveno vplivala tudi na nekatere druge, vsebinske premike v gorenjski prestolnici. S tem bi tudi Teden slovenske drame lahko pridobil na veličini in pomembnosti, s tem pa tudi odmevnosti. Dogodek v Kranju torej imamo. A pot tu še ni končana. Najprej je na vrsti 38. Teden slovenske drame. Od 25. marca do 6. aprila bomo izbirali med predstavami in številnimi spremljevalnimi dogodki, med drugim bo na sporedu tudi DogoM v mestu Gogi dramatika Slavka Gruma, ki velja za eno ključnih klasičnih del slovenske dramatike. Njen avtor pa je dal tudi ime nagradi za najboljše dramsko besedilo v preteklem letu. "Prva posledica spremembe koncepta festivala in dejstvo, da smo veliko naredili na promociji festivala, sta zagotovo vplivala na porast uprizoritev slovenskih besedil v gledališčih po vsej državi." Dogodek v mestu Gogi, Slovensko ljudsko gledališče Celje, predstava tekmovalnega programa v torek, 1. aprila, ob 20. url

11 TEDEN SLOVENSKE DRAME Razgledi žirija za Grumovo nagrado je letos v branje dobila nekaj čez štirideset dramskih besedil. Izstopajočih, povprečnih, tudi slabih. Živimo v v summ sl(em svetu ZDRAVKO DUŠA, PREDSEDNIK ŽIRIJE ZA GRUMOVO NAGRADO IGOR KAVČIČ Kakšna je letošnja bera slovenskih dramskih besedil, ki so prispela na natečaj za nagrado Slavka Gnuna, kakšno branje ste imeli v tokratni žiriji? "Pestro. Triinštirideset dramskih besedil, različnih kakovosti, bolj ali manj spretnih pisav... Najprej seveda ugotovite, in žirija bo na to posebej opozorila, zato lahko omenim tudi to, da je kultura oblikovanja besedil še vedno nizka. Avtorji se le počasi zavedajo, na kako zasičeno polje vstopajo. Brez urejene oblike in dodamih prijaznosti, kot je kratek povzetek na začetku, si zmanjšujejo možnosti že v izhodišču. Do končne odločitve o zmagovalcu morajo besedila prestati tri kroge odločanja: po prvem smo izbrali deseterico, najtežji - drugi - je izločil tiste, ki niso šli v nominacijo, ostane še zmagovalec. Raznovrstnost besedil je na začetku navdušila, prišel je širok spekter, od poetične in konvencionalne drame do izrazito avtorskih ali konceptualnih izdelkov, tematsko zelo obrnjenih v aktualnost. Drugi krog odločanja je bil manj evforičen, tudi precej polemičen, a mislim, da besedila, ki smo jih pretresali, vendarle niso bila podpovprečna, med njimi so drame, ki jih lahko takoj ali s korekcijami pošljete v presojo tudi gledališčem." Med četverico nominirancev sta tokrat znani avtorski imeni, dvakratni dobitnik Grumove nagrade Rok Vilčnik (rokgre) in igralka Saša Pavček, ki je med dramatike prodrla v zadnjih letih, ter dva "novinca", igralec Evgen Car*in predstavnik mlade generacije avtorjev Gregor Fon. Ste podobno razmerje med uveljavljenimi avtorji in novimi imeni zasledili tudi sicer ob branju celotnega izbora? "Najprej tole: besedila dobi žirija anonimno. Vsaj zase lahko rečem, da v primerih izbranih besedil dejansko nisem vedel, za koga glasujem. Ko so se na koncu razkrila imena, je bilo marsikatero avtorstvo presenečenje. Sicer pa je seznam prijavljenih del, z avtorstvom vred, zdaj objavljen na spletni strani Prešernovega gledališča, tam se vse vidi. Seveda se, potem ko se začno postavljati avtorski konteksti, stvari grupirajo popolnoma drugače, smo pač tako naštimani. A brati brez tega vedenja - kolikor se da: nekaterih avtorskih rokopisov ne morete zgrešiti, ob tem pa so tekmovala tudi že uprizorjena in znana dela - je posebno razkošje. Najbolj me je pri razkritem seznamu presenetila delitev po spolu. Nisem si predstavljal, da je toliko avtoric. Ne vem, a je zdaj to za ženske aktivistke dobra au slaba novica, ampak floskule o "ženski pisavi", Id že z avtorskim glasom obvezno napotuje na spol, enostavno ne držijo." V zadnjih letih se nekako vsiljuje občutek, da primanjkuje "klasičnih" dramskih besedil, ki bi se držale realističnih vzorcev, razen enega ali dveh uveljavljenih dramatikov, jih ni, ki bi pisali humor, bolj je v ospredju iskanje tragičnejših plati našega vsakdana in iskanja novih poti za razlago situacij, v katerih se nahajamo... KakSne so teme, Id se jih lotevajo pisci? "Ne vem, ali je čisto tako. Zadnja leta so vendarle bila v znamenju Matjaža Zupančiča, Modemdorferja, tudi Hočevar pa Potočnjakova pišeta "klasično". In kam bi uvrstili Sašo Rakef? Humorja in 'humorja' je več kot dovolj na drugih odrih, postal je bodisi konfekcija ali pa avtorska domena stand-up komikov, stvar osebne improvizacije. (No, med poslanimi besedili je bilo tudi eno od Andreja Rozmana Roze, ki je v odrskem humorju še vedno kategorija zase.) Mislim, da je v takihle časih za dramatika bistveno predvsem to, ali bo šel v ponotranjeno dramo razmerij, torej varno fakturo psihologije in konfliktov, ali pa bo ubral kakšno bolj transparentno spektakelsko obliko. Gotovo je prvo bolj tvegano, čeprav na prvi pogled varnejše. Teme in razmerja, v katere danes dramatiki usmerjajo pripoved, govorijo o zgreše- Zdravko Duša, književnik, prevajalec in predsednik žirije, ki podeljuje Grumovo nagrado. nem času in podrtih družbenih razmerjih, o negotovi, prazni eksistenci, samonanašanje smisla je jalovo početje, prizorišče je odprto za teater, ki noče broditi po "klasičiiili" meandiili." Letošnja žirija je sestavljena bolj gledališko. Ob vas in dr. Mateji Pezdirc Bartolj, ki prihajata iz literarnih vrst, so tu še dramaturginja, igralec in režiser. Imate občutek, da je to tudi nekako opredelilo izbor nominirancev, glede na prejšnja leta, ko so bile Žirije manj "gledališke"? "Sestava je vsekakor pomembna za odločitve. Eno je, če se zberejo teoretiki in avtorji, ki se verjetno bolj posvetijo kontekstualizaciji, medtem ko pri skupini praktikov z vsakdanjimi izkušnjami iz institucionalne gledališke produkcije v trenutkih tesnih odločitev spregovorijo bolj konservativni kriteriji. <Aja, da ne bo nepotrebnih očitkov: konservativnost ni mišljena vrednostno, ampak metodološko.) Kar pomeni, da se bo branje usmerilo na klasično 'uprizorljivost' teksta. Nikoli ne bi pričakoval, da je v besedilih lahko toliko formahiih, obrtnih pomanjkljivosti in nedodelanosti, kot so jih razkrile debate žirije. Če bodo odzivi na razpis še naprej tako ali celo bolj množični, utegne to za marsikoga postati usodni jeziček na tehtnici izbire. Kar je tudi prav, saj usmerja pozomost v obrtno kvaliteto." Kam gre slovenska dramatika? Je po obdobju avtorjev, za katere je bila značilna izrazita avtopoetika. Zaje, Strniša... že nastopi! čas za novo slovensko dramatiko? "No, slovenska drama so tudi Jovanovič in Roza, FiUpčič, Moderndorfer, Zupančič, Boris A. Novak. - Dramatika postaja danes, tako kot vse drugo, bolj ekstenzivna, bolj osebna, bolj tvegava v posamičnih poskusih in temu primemo včasih bolj površna, včasih pa presenetljivo izstopajoča. Živimo v izrazito spektakdskem času, klasična dramska predloga... besedilo, literatura... je bolj poljuben del teatrskega življenja kot v minulih desetletjih. Če vzamete izbor žirije za Grumovo nagrado in ga prekrijete s tistim, kar je med uprizoritvami izbrala selektorica Predanova, se vam zaokroži približna slika. A če je treba izpostaviti avtorske pisave, evo: Mirčevska, rokgre, Semeničeva, Rakefova. Ti se mi zdijo, po letošnjem branju, imena sedanjega trenutka." "Živimo v izrazito spektakelskem času, klasična dramska predloga... besedilo, literatura... je bolj poljuben del teatrskega življenja kot v minulih desetletjih."

12 VELIKA NOČ Razgledi Je že tako, da v vsaki stvari nastopata dva velika. Tudi med krščanskimi prazniki je tako. Kar povprašajmo verruke: "Velika noč ali božič?" Nekomu več pomeni prvi, drugemu drugi... Velika noč velik praznik Glede na najpomembnejše krščanske vrednote (odpuščanje, vera v vstajenje od mrtvih in posmrtno življenje...) mirne duše rečemo: velika noč - velik - največji krščanski praznik. PAVLA KUNER zdi se, da imata v cerkvenem letu oba veliko težo. Poznamo tako čas priprave na božič, ki mu pravimo adventni čas, kot čas priprave na veliko noč, znan kot postni čas. Mogoče je med ljudmi božič celo bolj priljubljen kot velika noč, vendar lahko glede na najpomembnejše krščanske vrednote (odpuščanje, vera v vstajenje od mrtvih in posmrtno življenje...) mirne duše rečemo: velika noč - velik - največji krščanski praznik. Izvira iz judovske pashe Spominsko obdobje, ki se navezuje na velikonočni teden, je večinoma poznano. Gre za čas pred slabima dvema tisočletjema ob zadnji večerji, Judovem izdajstvu, Kristusovem prijetju, sojenju, križanju, smrti in vstajenju. Manj znano je morebiti dejstvo, da se velika noč tako časovno kot simbolno navezuje na največji judovski praznik, pesah oz. pasho. Ta Jude spominja na njihov izhod iz Egipta, ki se je zgodovinsko dogajal nekako trinajst stoletij pred Kristusom. Ker faraon, po nekaterih teorijah Ramzes II., Izraelcev ni pustil iz sužnosti v obljubljeno deželo, je Bog nad Egipt poslal deset nadlog. Zadnja je bua pomor egiptovskih prvorojencev, ki so se ga izraelske družine v Egiptu rešile tako, da so z jagnjetovo krvjo pomazale vse stranice podbojev vrat. Pred vrata so položile še nekvašen kruh in grenka zelišča. Bog je šel mimo in zaradi teh darov obvaroval življenja izraelskih prvorojencev. Beseda pasha dobesedno pomeni mimohod. Na pasho so Judje vsako leto obhajali sveti obred z žrtvovanjem jagnjeta. Pasho je vsako leto praznoval tudi Jezus, ki je - zanimivo - umrl na križu prav na dan, ko so znotraj tempeljskega obzidja klali pashalna jagnjeta. Pri tem je žrtvoval svoje telo kot starožidovsko jagnje, križ s sledovi njegove krvi pa je nova oblika z jagnjetovo krvjo namazanih podbojev vhodnih vrat izraelskih hiš v Egiptu. Najbrž je prav ta sočasnost vzpodbudila apostola Pavla, da je zapisal: "Kristus, naše velikonočno jagnje, je darovan." Do časov cesarja Rdeči pirhi kot kaplje Kristusove krvi oz. njegove rane Konstantina sta se judovska pasha in krščanska velika noč praznovali na isti dan, to je 14. nisana po starem judovskem koledarju. Zaradi prepoznavnosti in poveličevanja krščanstva je že omenjeni rimski cesar v 4. stoletju za veliko noč določil nov datum - praznuje naj se prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Tako lahko pride v različnih letih na različne termine, a vedno med 22. marcem in 25. aprilom. Letos jo bomo praznovali zelo zgodaj. Kranjski velikonočni žegen Čas okoli velike noči zaznamuje močna simbolika. Povsod po Slovenskem nosijo na veliko soboto, ki je uvod v vrhimec praznovanj, k žegnu velikonočna jedila. Valvasor nam je podal opis "kranjskega žegna" iz 17. stoletja. Vseboval naj bi prekajeno svinjino, osoljeno govedino, kuhana jajca in kolač. Poskrbeli so tudi za jagnje. ki so ga nesli k blagoslovu vsi, tudi najrevnejši. Kaj pa pomenijo posamezne sestavine.' Jerbas oz. košara z žegnom predstavlja Jezusov grob. Prtič, ki pokriva žegen, kaže na tančico, v katero so povili mrtvega Jezusa, preden so ga položli v grob. Kruh in meso ponazarjata Ko avto vozi nas 87 RAČUNALNIK IN JAZ ROBERT GUŠHN Ko nam je pred leti avto odpovedal poslušnost, smo šli k mehaniku ali pa smo kar sami odpravili napako in avto je spet deloval brezhibno. V času "stoenk" in "jugov" smo praktično vse lahko popravili sami in vzdrževanje avta res ni bil kak hudo velik zalogaj. Danes pa je avto pravi mali čudež. Pod pokrovom motorja se skriva nov pokrov, ki nam onemogoča dostop do delov motorja. Vse kar lahko storimo sami, je menjava olja in vžigalnih svečk, pa še vodo za pranje vetrobranskega stekla lahko nalijemo. S tem pa se vsa zadeva tudi konča. Ali so deli pokri ti, da ne moremo do njih, ali pa so sestavljeni iz enega kosa, tako da jih ne moremo razdreti. No, še ena stvar je, ki jo lahko naredimo sami, zamenjamo lahko kolesa. Ko se nam avto danes pokvari, običajno sistem zablokira delovanje celotnega vozila. Avto je dandanes zelo kompleksen in kompliciran ki poleg mehanskih delov vsebuje še polno senzorjev, sistem, električnih deiov in računalnik, vse skupaj povezuje celoto. Ob okvari ki v delujočo računalnik samodejno izklopi tudi drugi dele, ki bi jim iahko okvara prizadejala poškodbe. Poleg krmiljenja celo^ga sistema in asistence ob okvarah pa računalnik krmili še zavorni sistem, krmiljenje koles, delovanje motorja in praktično nadzira vse, kar avto ima. Sodobnih avtomobilov praktično ne moremo več samostojno popravljati. Skoraj ni drugega, kot da pokličemo vlečno službo, ki nam avto odvleče da prvega pravega servisa. Tukaj avto priklopijo na servisni računalnik, ki si izmenja podatke o stanju vozila z računalnikom, ki je vgrajen v vozilo. Ker računalnik že sam pove, kaj ga tare, iskanje in odpravljanje napak ni ravno zahtevna naloga. Ko pa kljub temu ne gre, je potrebno aktivirati servisni računalnik, ki delček po delček preiskuje dele avtomobila. To v praksi pomeni, da servisni računalnik pokliče vsak senzor, vsak električni del avtomobila, vsak čip, ti pa se mu javljajo nazaj in poročajo o stanju. Tako lahko s pomočjo servisnega računalnika hitro diagnosticiramo vzrok napake in napako odpravimo. Danes so serviserji že skoraj v belih oblekah, saj je umazanega dela bolj malo. Kljub vsej računalniški podpori pa serviser še vedno potrebuje občutek in izkušnje. Včasih tudi računalnik ne uspe najti napake, saj vsi sistemi delujejo brezhibno. Takrat pač nastopi vlogo pravi servisni mojster, ki išče napako na podlagi odzivov avtomobila. Pravzaprav je servisni računalnik mojstru bolj v pomoč, kot pa da bi se zanašal samo nanj. V veliko primerih je vodilo k odpravi napake čisto navadna logika in občuuk. Je pa servisni računalnik prava zakladnica znanja, saj ob tem, ko najde in ugotovi napako, razpolaga tudi z znanjem. Ponudi nam rešitev težave in pove, kaj vse je potrebno postoriti, da bo avto spet brezhibno deloval. Gre za bazo znanja, ki predpisuje, kaj in kje je potrebno zamenjati oziroma, kaj vse je potrebno, da napako odpravimo. Računalnik je naučen odzivov, ki so ga vanj vnesli servisni mojstri, in torej ponuja njihovo znanje tudi drugam serviserjem. Tu je računalnik res zelo uporaben, a še vedno velja, da je stari dobri servisni mojster zlata vreden. Računalnik pa ima še več funkcij. Ko najde napako in ugotovi škodo, nam poleg posredovanja informacij o odpravi napake, posreduje tudi seznam delov, ki jih je potrebno zamenjati, pri tem pa se poveže s skladiščnim računalnikom in preveri razpoložljivost teh delov v skladišču. Ce rezervnih delov ni v zalogi, jih skladiščni računalnik praktično sam naroči. V avtu se ves čas vozimo z računalnikom. Ta določa delovanje našega avtomobila in upravlja tudi z našim počutjem, saj krmili klimo tutpravo, osvetljenost in avtoradio. Na nas je le še, da vozimo, pa še to bodo kmalu namesto nas počeli računalniki. Mi pa bomo le sedeli in uživali i* vožnji ter občudovali pokrajino, ki se razprostira pred nami.

13 VELIKA NOČ Razgledi Potica, prihi in druge velikonočne dobrote Pisanica rdeča - ljubezen goreča Pirhe in okrašene pisanice so o veliki noči dobui predvsem otroci od botrov in fantje od deklet. S pirhi so dekleta pravzaprav razkrila, po katerem mladeniču hrepenijo. To namreč nekdaj ni bilo darilo, ki bi se ga dajalo vsepovprek in komurkoli. S seboj je pisanica nosila nekomu namenjeno govorico. Najlepše pisanice so dobili prav fantje od svojih deklet Pisanica rdeča je pač ljubezen goreča. Včasih je dekle na pisanico nalepila tudi listek z verzi in oboje izročila svojemu dragemu na velikonočni ponedeljek. Ko je fant prebral sporočilo, denimo: "Pisanka rdeča naj bode ti všeča. Tebi Jo dam, ko te rada imam", je marsikatera mladenka od sramu postala še bolj rdeča kot pirh, ki ga je podarila. VeliJca noč prinaša pobožnim kristjanom veliko veselja. Veselje ob Kristusovem vstajenju, veselje ob potrditvi vere v večno življenje, veselje ob zmagi dobrega nad zlim. Jezusovo telo. Tri korenine hrena naj bi kazale na tri žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ. Kolač ponazarja Kristusovo krono. Belo in rdeče pobarvana jajca so znamenja vode in krvi, ki sta pritekli iz Jezusovega telesa, ko so ga prebodli s sulico. Počeno jajce pa naznanja, da je Jezus vstal iz groba. Za tržiški žegen je svoj čas veljalo, da je moral vsebovati tudi kos mrzle telečje pečenke, ki ponazarja Jagnje božje. Zraven je prišel še hleb kruha, ki pomeni Kristusovo telo, kolač, ki ponazarja trnovo krono, klobase, ki spominjajo na vrvi, s katerimi so Jezusa zvezali na Oljski gori. V jerbas so položili tudi pet rdeče pobarvanih pirhov, ki pomenijo Kristusove rane, in pomarančo, ki pomeni gobo, ki so jo namofili s kisom in jo ponudili umirajočemu Jezusu. Za hren je veljalo, da je spomin grenke pijače, ki jo je moral pokusiti, gnjat ali pleče pa naj bi ponazarjala pripravo, s katero so dajali Jezusu zaušnice. Pravi bohinjski žegen naj bi vseboval pleče, klobase, hren, pobarvana jajca, z orehi in medom nadevan kolač, belo pogačo ali vsaj bel štrukeljc. Kot poroča Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev, je uživanje žegna na veliko noč zjutraj na Gorenjskem zelo slovesen družinski obred. Vsa družina posede po svojih mestih okoli mize v hiši. Nekoč je imel vsakdo pred seboj rdeči spovedni listek; kdor bi ga ne imel, žegna ne bil smel pokusiti... Gospodar je porazdelil vsakemu kos kolača, narezal gnjati na lesen krožnik, razdelil pirhe na krhlje - za vsakega po en krhljiček, nato pa je gospodinja postavila na mizo repne olupke. To je bilo treba zajeti najprej. V Škofji Loki je bilo treba najprej pokusiti hren. Ob njem naj bi te precej spekla vest, če boš naredil kak greh, so pravili vemi Škofjeločani. Naj omenim še znamenito postno jed, ki so jo ljudje jedli v soboto dopoldne ali celo v nedeljo, preden so se lotili slastnega žegna. Rekli so ji veliki noči primemo, aleluja, v Poljanski dolini pa mačkova postelja. Kranjsko alelujo sestavljajo posušeni repni olupki, skuhani na svinjski juhi. V ljudeh naj bi budili spomin na hudo lakoto na Kranjskem v letu Ljudje so menda v tistem letu jedli le repne olupke. Vesela aleluja, jezus je vstal Velika noč prinaša pobožnim kristjanom veliko veselja. Veselje ob Kristusovem vstajenju, veselje ob potrditvi vere v večno življenje, veselje ob zmagi dobrega nad zlim. Naj mi brald in Bog ne zamerijo, pa vendar, z veliko nočjo se konča tudi krščanski post, 40 dni odpovedovanja, lahke hrane, upiranja skušnjavi. Nastopi veselje ob polnih želodcih, radostih življenja, verjetno pa tudi ob dobri kapljid. Velikonočni žegen 128 IZ STARIH ČASOV MIHA NAGUČ \ Preberimo še, kako je Finžgar opisal gorenjski velikonočni žegen, kakršnega se je spominjal iz svojih otroških let. "Zvečer na Veliko soboto pa se je pričela slovesna priprava na velikonočni žegen. Dotlej je bilo vse dvorišče pometeno, hiša - soba - s klopmi vred poribana. Domači možaki že na pol praznično oblečeni so sedeli krog peči; javorova miza je bila pogrnjena z belim platnenim prtom. Takrat pa je mama postavila na mizo lepo pisan jerbas. Edino za žegen je bil določen. Otroci smo obstopili mizo in gledali, gledali. Iz shrambe je prinesla gospodinja najprej velik kolač. Vsa soba je zavonjala po njem. Mati ga je kot svečenica postavila v jerbas in nam razlagala: 'Kolač pomeni Kristusovo bridko trnovo krono. Za vas jo je Zveličar ves krvav nosil na glavi. Otrod, zahvalite Ga, ko boste jedli sladki kolač!' Na klopi poleg mize si je mati že pripravila tudi vse drugo za žegen. Ob robu jerbasa je zataknila štiri bele korenine hrena. 'Lejte, otroci! Ta hren pomeni tiste strašne žeblje, s katerimi je bil Zveličar pribit na križu. Skozi roke in noge. Če se vi zbodete samo z drobnim tmom, že javskate. Zveličar pa je pretrpel debele žeblje skozi roke in noge - vse 2a naše odrešenje.' Ko je mati to uredila, je segla po rdečih peterih pirhih. Te je položila v sredino kolača. 'Lejte, rdeči pirhi pomenijo petero Jezusovih ran: vsaka roka eno, vsaka noga po eno in tudi v srce še ena velika rana, narejena s sulico.' Nemi smo stali krog mize. Kar bolele so nas te strašne Jezusove rane. Nazadnje je prinesla mati iz Corenjka z žegnom na glavi (na razglednki Franja Kopača, pred 2. sv. vojno) shrambe suho gnjat. Lepo je bila zavita v belo prtenino. Ko jo je polagala v jerbas, je govorila: 'To suho meso pa pomeni Jezusovo mrtvo tmplo, ki sta ga snela s križa Nikodem in arimatejski Jožef, ga zavila v belo platno in ga položila v grob.' Tako je končala mati to staro obredno dejanje in jerbas zagrnila z belo tančico, ki je imela ob robu jerbasa lepe šopoteljne, na sredi pa uvezeno sladko ime Jezusovo.'' Materinemu nauku je sledil očetov. "Takrat se je za nas oglasil še oče od peči: 'Na jutrišnje jutro je pa Jezus vstal iz groba, da je vsa straža popadala od strahu po tleh. Ko je pa straža, vsa zbegana, pritekla povedat, kaj se je zgodilo, so veliki duhovniki in starešine dali vojakommnogo denarja in rekli: 'Recite, učenci so prišli ponoči in so ga ukradli.' SkuSali so zakriti svojo hudobijo z lažjo. Otroci, bojte se laži. Hudo grda je." In potem je prišlo jutro Velike nedelje. "Ko se je dodobra zvečerilo, so že po vseh hišah gorele luči. Razen starčkov in bolehnih je vsa družina čula in čakala jutra. Takoj po drugi uri v jutru so zagrmeli topiči ob cerkvi, zvonovi so zapeli svoje posebne napeve in kmalu, še pred zoro, so že prihajali star^ in starice proti cerkvi, da molijo vstalega Zveličarja. Od vseh plati pa so že prihajala dekleta, na svoj način praznično oblečena, ki so nosila pripravljeni žegen na glavah. Vsaka vas je poznala svoj kraj v cerkvi, k^or naj postavi lepi jerbas za blagoslov. Po blagoslovu pa so se razvile pisane vrste deklet, z 'žegnom' na glavah, vsaka proti svoji vasi. Po hižah so se zbirale družine in čakale, da gospodar odgme jerbas in začne vsem po vrsti deliti od žegna. Vse je bila ena sam svečanost, pesem veselja in sreče - edinstvena v letu na to Sveto Veliko noč."

14 USODE Razgledi Kako ironično, da sovražimo tiste, ki bi jih morali najbolj ljubiti laarova svatba "Kljub vsemu sva potem z Božem hodila taščo obiskovat. Žal pa je bila le redkokdaj pri volji, da naju sprejme. Je pa zato cela hiša vedela, kakšna nehvaležneža sva..." MILENA MIKIAVČIČ Začele pa so se dogajati še druge nenavadne stvari. Petri se je zdelo, kot bi se cel svet zarotil proti njima. Z Božem sta se dogovorila, da se bosta pri mami oglašala izmenično. Oba hkrati se enostavno nista mogla. Božo je imel obveznosti na fekulteti, Petri pa SO viseli za vratom še zadnji izpiti, pa tudi otrok je zahteval dobršen del njene pozornosti. Petek pa je bil namenjen patronažni, da je Boževi mami oskrbela morebitne preležanine in rane, ki so se na nogah odpirale zaradi vedno tanjše kože. "Ne bodi vrag! Nenehno se je dogajalo, da je patronažna prišla v popoln kaos, ki je vladal v stanovanju. Tašča je ležala v lastnem blatu, ki naj bi bil star že več kot teden dni, štedilnik pa se je ponavadi kopal v mleku, ki je prekipelo, ali v kakšni drugi hrani. Kako je tašča lahko ves ta nered "uprizarjala", mi dolgo časa ni bilo jasno. Normalno, da sva bila z Božem zatožena na centru za sodalno delo, prijazna gospa naju je poklicala na pogovor in - hvala bogu - ko sva ji potamala, nama je vsaj verjela! Že to je bil zame korak naprej. Dogovorili smo se, da taščo obišče nepričakovano, drugega ni kazalo. Ko je socialna delavka to storila, naj povem, da sem ji izročila rezervni ključ od stanovanja, je imela kaj videti. Tašče sploh ni našla v postelji, ampak je veselo tekala sem in tja in prevračala stvari ter s tem pripravljala teren za patronažno, ki pa se ji je, zaradi svojega v srce segajočega tarnanja, iz dna srca smilila. Na srečo je bil šok, ki ga je tašča ob nenadnem prihodu doživela, tako veuk, da je potem sama ugotovila, da stori najbolje, če gre v dom. To se je tudi zgo^o in moram reči, da se nama je z Božem strašno oddahnilo. Njeno sovraštvo je bilo za naju preveliko breme. Midva sva drugačna in z mržnjo se res nisva znala s[k>padati...," je nizala dogodke Petra. Sprememba okolja je na nekdanjo "nepokretno" bolnico čudežno vplivala. Med vrstniki, ki so se spopadali s podobnimi zdravstvenimi tegobami, je oživela, pridobila si je več prijateljev, s katerimi je preživljala prosti čas. Med njimi je bil tudi Rado, kakšno leto starejši od nje, in že po nekaj mesecih znanstva sta se poročila. "Midva z Božem sva izvedela šele potem, ko je bila glavna "veselica" že mimo. Upravnici doma je bilo celo rečeno, da nočeva priti na poroko zato, ker ji ta korak zelo zameriva. Na srečo pa se je potem tašča sama zagovorila, da se je poročila zato, da bo njeno premoženje podedoval Rado in ne lastni sin. Za kazen, ker se je poročil z žensko, ki ji ni bila po volji. Ali si lahko predstavljate Boževo čustveno reakdjo? Mislim, da se mu je v tistem trenutku sesul ves svet Ne bom pozabila njegovih rok s katerimi si je poloil obraz in na tisti zofi v pisarni direktorice doma je na ves glas zajokal..." Boža je bolelo srce zaradi mame, zaradi izgubljenega stanovanja nikoli. Nenehno se je žrl, se spraševal, kaj je naredil narobe, s čim je mamo užalil, toda odgovora ni dobil. Zmeraj se mu je zdelo, da je bil dober sin, nikoli ni bil problematičen, niti v puberteti ne, vendar... Lastnemu srcu pač ni mogel ukazovati, kajti to se je zaljubilo v Petro, bog pomagaj. "Tašča je občasno še zmeraj rovarila proti nama. Nekoč je nekaterim medijem poslala celo pismo, da jo hočeva ubiti, na srečo so bili novinarji, ki so bili zadolženi za naš "primer", tako pošteni, da zadeve niso dali v javnost. Čez čas so naju iz doma obvestili, da se je v njeno stanovanje vselil Radov sin z družino. Da ne bova zganjala kakšnega cirkusa... Pa ga tudi nisva... Zakaj bi ga le? So stvari, ki so dragocenejše od vsakršne nepremičnine - to sva bila midva in najina dva otroka. Žal mi je le, ker nobeden od njiju ni nikoli občutil ljubezni, ki jo lahko vnuku nudi babica... Ko je ob rojstvu drugega sina Božo mami vseeno poslal sporočilo, mu je ta odpisala, da jo neki "ciganski pankrti" niso nikoli zanimali. Si morete misliti?" Življenje pa teče dalje. In za pekel, v katerem živimo, smo velikokrat krivi tudi sami. Ko obiskujem zdaj enega, zdaj drugega, mi je pogostokrat tesno pri srcu. Toliko osamljenih srečam, pravijo mi, da jih nihče ne mara, da jih otroci že leta niso obiskali, in ko to slišim, se velikokrat bojim vprašati, zakaj je prišlo do tega, da so se stiki pretrgali... Med sosedi 82 SLOVENCI V ZAMEJSTVU JOŽE KOŠNJEK I ^^ ^m Urad slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu že nekaj let razpisuje natečaj za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izse- Ijenstvu. Namen natečaja je spodbujanje in nagrajevanje raziskovalne dejavnosti na področju zamejske in izseljenske tematike ter s tem krepitve zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete doma in na tujem. Imena letošnjih nagrajenk in nagrajencev so povedali v sredo na slovesnosti v dvorani Slovenske akademije znanosti in imietnosti v Ljubljani. Časopis Novi Matajur, tednik Slovencev v Videmski pokrajini v Italiji, ki izhaja v Čedadu, je objavil zanimivo in spodbudno novico, da se zanimanje Slovencev v Sloveniji za kraje v pokrajini, kjer živijo Slovend, povečuje. Se posebno v Rezijo prihaja vedno več obiskovalcev iz matične domovine. Zadnje čase jih je toliko, da Rezijani težko sprejmejo vse, ki jih želijo obiskati. Letno pripelje v dolino Rezije okrog dvesto avtobusov iz Slovenije. Prevladujejo šolske in druge študijske skupine, precej pa je tudi izletnikov. Ker Rezijani sami ne zmorejo zagotoviti slovenskih vodnikov po zanimivih krajih v dolini, so prosili za pomoč turistične organizacije v Posočju. Prihodnje leto pa nameravajo Rezijani sami usposobiti nekaj domačih vodičev. Slovence v Italiji so na povabilo njihovih osrednjih organizadj Slovenske kultumogospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizadj (SSO) obiskali primorski posland v državnem zbom, ki se jim je pridružil tudi generalni konzul v Trstu ože Šušmelj. Sprejel jih je tudi predsednik deželne vlade Furlanije in Julijske Krajine Riccardo l!ly. Predstavniki Slovencev v Italiji so pozitivno ocenili svoj položaj, saj tako država kot pokrajina uresničujeta zaščitna zakona, dežela pa je z zakonom priznala obe krovni slovenski organizadji za predstavnid manjšine. Število ljudi z znanjem slovenščine se mora razširiti, pri čemer lahko veliko pomagajo srečanja mladih z obeh strani meje, obnoviti pa bi kazalo tudi nekdaj tradicionalna srečanja županov obmejnih občin. Zamejd, še posebej mladi, so premalo navezani na Slovenijo. Ta naj bi ponovno razmislila o možnosti vkljufitve v načrtovano evroregijo, za katero se zavzemajo Koroška in italijanski deželi Furlanija-Julijska Krajina in Veneto. Njen sedež naj bi bil v Trstu. Med številnimi prireditvami, ki jih načrtujejo Slovend na Koroškem, bo še posebej zanimiva razstava z naslo- Pogovor nekdanjega In sedanjega slovenskega generalnega konzula v Celovcu Jožeta Jeraja (levo) in Matjaža Longarja / Foto: Jo2e Koinjelt vom "Tu smo bili doma...", ki jo bodo odprli v petek, 28. marca, ob 19. uri v Forumu Zarja sredi Železne Kaple. Razstavo pripravlja Slovensko prosvetno društvo Zarja, govori pa o judovski družini Scharfberg, ki se je leta 1930 naselila v Ždezni Kapli, odkoder so jo nacisti po zasedbi Avstrije marca leta 1938 izgnali.

15 4- aprila 2008 Pomladni sveženj POMLAD je čas za novosti in tudi letos smo za naše bralce pripravili novo brezplačno prilogo Gorenjskega glasa G C + branje za vso družino Hotel Grelna, d Koroška cesta Kranj trzenje@hotelcfeina.si Zaposlitev dosi uiejen. koinuiiikativeti in uijyuvufen RECEPTOR NATAKAR t Bsebs m/ž 1 esebam/ž Ponudbe pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na zgornji naslov. TEMELJ je KOMUNIKACIjA PROST Podjetje Family frost. d viavvv icjj ve^sclo v^rklo v\oč/ PE Podreča pri Medvodah išče prodajalce (m/ž) za prodajo svojih izdelkov. Podjetje se ukvarja z ulično prodajo zamrznjenih izdelkov in vsi. ki ste komunikativni. prijazni, radi vozite kamionček in prodajate, ste. i S. ««" «* vabljeni v prijeten kolektiv. Za vse dodatne informacije, prosim, pokličite 051/ Vinko Tršan P S- RADIO SORA Gorenjski prijatelj Novi Crafter. Neverjetno močan. Soti CnrfUt b4i lat»tidi ailmt pioiinnin ntr»»t»»«>wm»t» ^niumt at*u g mf. i^i«p«um«w4lm«rfit«m4im4»rnunt»u >ttmtnm>mu It.lSitoAl. tostatm-bn»prmi«natm mm. y«rut bm ttl«* imt^t«ftin ^ nra(«ki»cnni* *tmka> bliramtl»tuntt«of. Alti In MU mt tinif u n(t»u» iiitfs \maaul lii M u Za naročnins pokličite ali pišite na narocnine@g-glas.si Ciorenjski Glas Radio Soia d Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka, lel. 0V5O , fax: 04/ , w<ckmtlmm w«<««ui»tt» tu««!!^m* I»»nI l»»nlll*»»ut»*l»mi Asrtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Movilo c***e 4, 4000 KRAHJ M m UL«: kohntu l»wtm IIM(I e^maih infostadio-sora.si rmlw SvmiH IrniKknnt i. KM Fknk. m«fi I imftn M u.ifmu» lakmfcu^ M m^rim Izdelki so dobavljivi $amo v cmejenih količinah. V primeru, da bodo kljub skrbremu načrtovanju zalog pri nepričakovano velikemu povpraievanjuze prvi dan razprodani, cenjene kupce prosimo ze razumevanje, dodaja samo v kolifinah. običajnih a gospodinjstva. Slike so simbolične. Vse cene ve jajo izdollic bmz dekorativnih elementov do razprodajo zalog. Vso cene so v EUR s pripadajočim DOV. 2a tiskarske napake ne odgo-zarjamo Lidi d.o.o. k.d.

16 i6 TEDEN SLOVENSKE DRAME Razgledi Selektorica 38. Tedna slovenske drame, dramaturginja Alja Predan je v tekmovalni program izbrala devet v preteklem letu izstopajočih uprizoritev, v spremljevalnem programu pa si bo moč ogledati še pet predstav, ki jih nikakor ne gre zamuditi. <ončno:odsev sedan os ALJA PREDAN, SELEKTORICA TSD "Naša dramatika se je relativno skromno odzvala na pojav razpada bivše države in nastanka nove, na spremembo socialnega sistema, na posledice kapitalizma... Kot da bi bilo to nekako samoumevno." IGOR KAVČIČ v vašem izbom predstav za letošnji Teden skjvenske drame posebej v tekmovalnem programu opažam več uprizoritev besedil klasikov sknoiske drame Cankarja, Gruma, Zajca... Kakšna je bera uprizoritev, ki so bile osnova za vaš izbor? "Ogledala sem si nekaj več kot 30 med seboj sicer zelo različnih uprizoritev in glede na to, da sem jih v tekmovalni in spremljevalni program izbrala trinajst sem prepričana, da gre letos v povprečju za dobro bero. Opažam pa, da je relativno malo novih dramskih besedil klasičnega tipa. Dramatike, kakršno so nekoč predstavljali Dane Zaje, Gregor Strniša, Primož Kozak in drugi, danes res ni ravno na pretek oziroma kadar je, prihaja v valovih. Imamo na primer plejado ženskih avtoric, pa letos ni bil uprizorjen noben njihov tekst" Izbirali ste tako med uprizoritvami institucionalnih gledališč, kot oflf produkcijami in projektno sestavljenimi produkcijami... "Bistvena pri mojem izboru je bila seve^ kakovost posamezne uprizoritve. Vsega, kar nastane po določeni predlogi, bodisi uprizoritveni bodisi po Potopljena topnjača klasičnem dramskem besedilu, namreč ni mc^oče uvrstiti v festivalski izbor. Smotrno je namreč, da si gledališča prizadevajo za načrtno gojenje slovenske dramatike in se, potem ko pridejo do besedil, slednja tmdijo na najboljši način postaviti na oder. To je naloga, ki bi jo lahko gledališča opravljala temeljiteje in bolj načrtno. Iz mojega nabora predstav je moč razbrati, da je bilo v preteklem letu kar nekaj klasičnih besedil, ki so vznemirila režiserje, da so jih zaznali s pogledom modem^ sveta in se jih lotili z režijskimi prijemi tega časa. Sem bi lahko štela Borove Raztrgmcc, pa Cankarjeve Romantične duše in Grumov Dogodek v mestu Gogi, mc^oče je tak tekst tudi Jagababa, zadnje še nedokončano delo Daneta Zajca. Zanimiv je pojav tako imenovanih uprizoritvenih predlog ali "dram za enkratno uporak)", kot bi lahko rekli. To so besedila, ki nastanejo znotraj projektne gledališke skupine; običajno nastanejo tako, da si režiser sam ali s sodelavd izmisli problem ali temo, ki jo potem skupaj z ekipo sproti zapisuje kot uprizoritveno predlogo in istočasno postavlja na oder. Taki sta uprizoritvi Dolina solz, čez sto let bo vse za nami in Pro^aml^ Sbveidco narodno ^edališče, pri katerih je tekstovna predloga nastajala hkrati z režijo." Izbor uprizoritev v tekmovalnem prt^ramu ste tazddili na dva dda, v prvem so uprizoritve vezane na aktualni družbeno politični trenutdc, v drugega sle umestili predstave, ki razgi- Ijajo posameznikovo s stereotipom Slovenca zaznamovano dušo... "Uprizoritve, ki sem jih izbrala, so se glede na tematiko tako rekoč same razdelile v dva sklopa. V "intimnem delu" so tiste, ki razgaljajo in komentirajo slovenske travmatične vzorce in stereotipe. Štrudova Dolina solz... Jagababa, Dogodek v mestu Gogi nam na sodoben način razkrivajo tisto arhetipsko, kar je v nas, neko našo mračnjaško bit Drugi sklop uprizoritev, v katerega sodijo Raztrgand - Učend in učitelji. Slovensko narodno gledališče in deloma tudi Romantične duše, pa druži drža upornega človek. Te uprizoritve vsaka na svoj način reflektirajo aktualen čas in prostor. Vesela sem, da so se tudi gledališki ljudje začeli zavedati, da živimo v konkretnem svetu in času, da ne lebdimo v vesolju, ampak smo vpeti v silnice, ki jih je mogo- 7 SEDMICA Alja Predan, selektorica 38. Tedna slovenske drame če skozi gledališče tudi problema tizirati." Pred leti ste soddovali v žiriji za podelitev Grumove nagrade. Tako ustvarjanje novih besedil kot njihovi "prevodi" v odrsko govorico sta med seboj nedvomno povezani, ko gre 23 razvc^ slovenskega ^edališča. So bo zadnjih desetih letih opazni premiki in če, v katero smer? "Predvsem pogrešam večjo usklajenost med slovenskimi gledališči. Če načeloma velja pravilo, da Grumovega nagrajenko/ca praviloma uprizori Prešernovo gledališče (Križ, denimo, doslej sploh še ni bil uprizorjen), pa bi bilo smiselno, da bi nominirana besedila uprizorila druga slovenska gledališča. S tem bi odločitve strokovne žirije dobile precej večjo težo, pa tudi sam institut nominadj bi prišd do večjega ugleda in veljave. Sicer pa bi bilo treba besedila prevesti, jih publidrati in jim na ta način omogočiti pot v svet" MAKJETA SMOLNIKAH Glej ga, zlomka, komaj pride do okvirnega dogovora, že se zadeve vnovič zapletejo in zamejijo. Po^jmo, o čem govorim. Petnajst let je buo potrebnih, da sta naša in ruska vlada novembra lani v Moskvi podpisali sporazum o poplačilu starih grehov, se pravi ruskega klirinškega dolga Sloveniji, ki znaša dobrih sto devetindvajset milijonov dolarjev. Rusija naj hi svoj dolg poravnala v blagu v obdobju treh let, če ji to ne bi uspelo, pa naj bi obveznosti nekdanje Sovjetske zveze do Republike Slovenije vrnila v denarju. Stekla so pogajanja in nastal je seznam blaga in storitev, s katerim naj bi uradna Moskva Ljubljani vrnila dolg. Na seznamu naj bi se poleg gospodarskih storitev znašli tudi industrijska in vojaška oprema. Zanimiva, za nekatere pa tudi sporna je vojaška oprema, v zvezi s katero je bila v javnosti največkrat omenjena devetdesetmetrska topnjača. ki naj bi paradirala vzdolž naše obale in na kateri naj bi se domnevno urili prihodnji rodovi slovenskih pomorščakov. Pomisleki so začeli kar deževati. Slovenija sploh potrebuje tako veliko ladjo? Koliko nas bo stalo servisiranje ladje z rusko tehnologijo? Kateri argumenti stojijo za odbčitvijo, da gre Slovenija v nakup vojaške ladje? In tako dalje. Z gospodarskega vidika naj bi bila ladja eno finančno brezno več. S strokovnega vidika pa se je postavljala dilema, ali bi z rusko topnjačo zagotovili strateško varnost naše sicer kratke obale. Po drugi strani je bilo, kajpada, treba pretehtati, ali imajo slovenski pogajalci nasproti Rusom sploh moč, iztržiti kaj več kot (morda celo zastarelo) vojaško opremo. Še preden je vlada oziroma obrambno ministrstvo iznašlo kompetentne odgovore na postavljena vprašanja in dileme, pa so se stvari obrnile v nepričakovano smer ali, kot se je izrazil obrambni minister Karel Erjavec: "Postopki zapiranja klirinškega dolga Rusije še trajajo. Pri pogajanjih o vrednosti večnamenske ladje pa smo dokaj narazen. Resno razmišljamo, da bi pogajanja celo prekinili. Zadeve so zelo odprte. Lahko se zgodi, da bom vladi predlagal, da klirinškega dolga ne zapremo z vojaško opremo." Kar se mene tiče, resno razmišljam, na čigavi strani je v resnici prišlo do pomislekov glede nadaljnjih pogajanj; na slovenski ali na ruski. Resno razmišljam tudi o tem, ali pomisleki zadevajo le seznam blaga in storitev, s katerim naj bi Rusija Sloveniji vrnila dolg, ali se pomisleki vrtijo okrog že doseženega sporazuma na sploh. In še o tem resno razmišljam, ali morda ne gre zgolj za sporazum o ureditvi obveznosti nekdanje Sovjetske 2:veze do Republike Slovenije po obračunih blagovne menjave med nekdanjo ZSSR in SFRJ, pač pa za slovensko ruske odnose na sploh. Bojim se namreč, da ne gre za različne poglede na ceno klirinške vojaške ladje, pač pa za slovensko priznanje Kosova. Da nas torej Rusija zaradi priznanja novonastale balkanske države na do nedavnih srbskih tleh kaznuje s pomisleki glede vračanja klirinškega dolga. Če gredo moji pomisleki v pravo smer, je na mestu vprašanje, kolikšno gospodarsko Škodo bomo zaradi politične odločitve v resnici utrpeli in kdo bo to škodo plačal.

17 EKONOMIJA 17 Leto bogatitve programov Po letu priprav začenja AIples nov razvojni ciklus. Dograjen bo najsodobnejši logistični center, svojo ponudbo bodo dopolnili s tremi novimi pohištvenimi ŠTEFAN ŽARGI Železniki - Skoraj simbolično je dejstvo, da so morali zaradi razmer na svetovnem trgu lani opustiti pohištveni program, Id je AIples reševal v boju za obstoj po slovenski osamosvojitvi. Danes je postal AIples največja in najlx)lj prepoznavna slovenska tovarna pohištva, ki se skupaj z Lesnino pogumno podaja na rastoče vzhodne in jugovzhodne trge. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Francem Zupancem. Kako ocenjujete v Alplesu lansko leto? "Leto 2007 je bilo za AIples težko kar iz dveh vidikov: septembrske poplave so nas močno prizadele, pa tudi dogajanja na trgu so otežila naše poslovanje. Kljub visoki gospodarski rasti se je krivulja povpraševanja že začela spuščati, precej pa so nas prizadele spremembe na svetovnih trgih, ko je ameriški dolar tako drastično izgubil svojo vrednost, glede na evro, do te mere, da smo bili prisiljeni prenehati proizvajati program avdio in video omaric, id je bil tradicionalno - 20 let - namenjen ameriškemu trgu. Padca dolarja nismo mogli omiliti s povišanjem cen, naš dolgoletni kupec Elite pa je po spremembi lastništva iskad cenejšega proizvajalca. Naj dodam, da nas je prav posel za Ameriko, ko so leta 1991 padli jugoslovanski trgi, reševal, saj je predstavljal kar 70 odstotkov naše proizvodnje. Delež tega programa je sicer nato iz leta v leto postopoma padal in lani predstavljal le še tri odstotke naše prodaje." Zgovorne številke o razvoju Alplesa. Kako naprej? "Lansko leto je bilo leto priprav na nov razvojni ciklus Alplesa tako v smislu Franc Zupane naših objektov, predvsem pa v programskem smislu. Smo proizvajalec pohištva za neznanega kupca s široko paleto ponudbe, zato je posebnega pomena gradnja logističnega centra. Jeseni smo začeli gradnjo, vredno 6,5 milijona evrov, ki bo zaključena v juniju, pomenila pa bo tudi precejšnjo sprostitev površin v drugih objektih, kjer bomo lahko posodot)ili, optimizirali in razširili našo proizvodnjo. Po tehnologijah sorodne programe bomo lahko združevali, uredili sodobno montažnico, bolje bomo lahko vključevau kooperante. Na območju Alplesa je namreč nastalo kar nekaj spedahziranih družb, ki izvirajo iz Alplesa, s katerimi si deumo delo. Kot primer naj omenim zelo uspešno družbo Triis, specializirano za površinsko obdelavo lesa, družbo AIples 3E strojegradnja in druge." Kaj pa razvoj programov? "Po dveletnih pripravah bo AIples že letos dopolnil svojo ponudbo pri vseh vrstah programov. Na hišnem sejmu, ki bo 24. aprila, bomo pokazali nov program otroških in programi. mladinskih sob Planet, ki bo pokril potrebe od rojstva do poroke; nov, že naš četrti program dnevnih sob Forma, s katerim bomo sledili modernim trendom po romanskem okusu; in tretja novost bo program predsob Koda. Za prihodnje leto razvijamo kosovni program (miz, omaric, postelj) in tudi nov program spalnic. Poudarjam, da ta prenova naših programov ne pomeni ukinjanja dosedanjih, pač pa njihovo obogatitev, in z njimi se bomo praktično že letos približali pomembnemu strateškemu cilju: prodaji pohištva izključno pod blagovno znamko AIples." Za trg pohištva je mogoče reči, da je kar precej zasičen, ponudba in konkurenca velika. Kako vam prodaja uspeva? "Za uspešno prodajo so pomembne štiri stvari: dober dizajn in izdelava, dobra cena, dobra promocija in dobra mreža trgovin. Za nas je dobra mreža trgovin Lesnina, ki organsko raste in prehaja na jugovzhodne trge, ki bodo zagotovo rasli. Za Lesnino lahko rečem, da se ujamemo, smo kompatibilni, prek te mreže prodamo nad 20 odstotkov svoje proizvodnje." Koliko izvozite? "Prodaja doma in izvoz sta v razmerju pol proti pol, naš tržni delež v Sloveniji je nekaj nad 25 odstotkov. Ocenjujemo, da doma ni več možnosti za rast, vidimo pa jih na že omenjenih jugovzhodnih rastočih trgih. Poleg držav nekdanje Jugoslavije so zanimive tudi srednjeevropske in vzhodne države. Zahodni trgi so nasičeni in trgovci iščejo le še poceni izdelovalce, kar pa mi, ob rasti naših stroškov dela, nismo." In kakšen bo lanski poslovni rezultat? "Mi smo lani svoj plan dosegli 98-odstotno in ustvarili nekaj sto tisoč evrov dobička. Septembrske poplave so nam povzročile za 2,5 milijona evrov škode in od države smo dobili dvesto tisoč evrov prve pomoči ter 140 tisoč evrov zavarovalnine. Po izračunih, ki smo jih pripravili, pričakujemo, da bomo dobili na račun poplavne škode iz slovenskega podjetniškega sklada še milijon evrov pomoči. V Alplesu smo tudi odločeni, da vlagamo v nekatere dmge dejavnosti, tržne priložnosti, ki niso v naši dejavnosti, pač pa pomembne za okolje, družbeno skupnost, kjer živimo. Tak primer je gradnja doma za ostarele v Selcih, za katerega koncesijo bomo kandidirali prihodnji mesec, ali pa za čistejši zrak v naši ozki dolini, za katerega je izredno pomemben razvoj daljinskega ogrevanja. AIples bo ostal skupaj s sosednjimi podjetji pomemben vlagatelj in podpornik tega razvoja, ki bo v nekaj letih omogočil daljinsko ogrevanje po vseh Železnikih." KRANI Tudi Peko v kranjskem centru Mercatorja Kupci bodo lahko od srede naprej v prostorih Mercator Centra Kranj Primskovo izbirali med široko ponudbo obutve za vse generacije in različne priložnosti, saj je Peko tam odprl svojo trgovino, ki bo ena večjih v gorenjski regiji. "Svojo razvejano mrežo bomo še širili, kupcem pa poleg klasičnega asortimenta ponujali prepoznavno izbiro kakovostne obutve, specializirane tudi za otroke in nnlade družine. Kot v celotni mreži naših poslovalnic smo tudi v kranjski s skrbjo za kupce in pozornostjo do zdravega načina življenja potrjevali slogan 'v korak z zdravjem'," je o načrtih nove poslovalnice povedala Marta Corjup Brejc, predsednica uprave družbe Peko. Trgovino na 147 kvadratnih metrih prodajne površine bodo v Peku odprli s posebno akcijo, saj so svojim zvestim obiskovalcem pripravili pestro ponudbo, poleg tega pa bodo ob razširjeni specializirani otroški in mladinski obutvi kupcem ponudili tudi obutev drugih blagovnih znamk, ki jih uspešno zastopajo. Tako bo program v drugi Pekovi trgovini v Kranju namenjen vsem generacijam in različnim potrebam, še posebej pa se bodo približali mlajši generaciji. Š. Ž. LJUBLJANA Inženirji se bojijo politizacije stroke člani Inženirske zbornice Slovenije v celoti zavračajo vladni predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, so sklenili na torkovi popoldanski skupščini zbornice. V sklepe 20. redne skupščine so med drugim zapisali, da država s to potezo zavrača partnerski odnos z zbornicama, ki lahko bistveno prispevata k varstvu potrošnikov ter kakovosti graditve. Š. Ž. HRANILNICA LON pri nas je tudi to mogoče Audi Cenjene kupce obveščamo, da bodo med odprti naslednji naši nakupovalni centri: ^ Mercator Center Kranj - Primskovo Mercator Center Kranj - Savski otok ^ Mercator Center Jesenice ^ Mercator Center Kamnik po naslednjem delovnem času: nedelja, 23. marca, ZAPRTO ponedeljek. 24. marca, od 8.00 do ure Mercator TC Lesce Mercator TC Boiiinjska Bistrica nedelja. 23. marca, ZAPRTO ponedeljek. 24. marca, od 8.00 do ure velikonočnimi prazniki Želimo vam vesele velikonočne praznike S i ercator Prednost je živeti. Audi A3 Sportback 1.9 TDI e je ustvarjen v duhu optitmalne učinkovitosti m skrbi za okolje. Njegov motor, opremljen s filtrom za trdne delce, ima povprečno porabo 4,5 I dizelskega goriva na 100 km. emisije CO pod vrednostjo 120g.'km pav tem segmentu postavljajo nova merila. AVTOHISA VRTAČ d.o.o. Delavska cesta 4, 4000 Kranj telefon: telefaks: Skupfia purobo v l/too km; 5.5 9,2 SkiiptiA emisijn CO v g/km: 14'! 219.

18 i8 KMETIJSTVO UUBgANA Izdane prve odločbe Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v teh dneh začela z izdajo prvih odločb za ukrepe iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje , in sicer za ukrepe posodabljanja kmetijskih gospodarstev, dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom in za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti. V naslednjem tednu bo Agencija začela tudi z izdajo odločb za javni razpis pomoči mladim prevzemnikom kmetij, za katerega je vlogo vložilo skupno 355 vlagateljev, razpisanih pa je bilo 10,3 milijona evrov. Pozitivnim odločbam, ki jih bodo upravičenci prejeli na dom, bo priložen tudi osnutek pogodbe, v kateri so opredeljeni tudi vsi pogoji, roki za začetek oziroma dokončanje odobrenih investicij, obveznosti in dinamika izplačil. Vlagatelji morajo podpisano pogodbo v roku vrniti na agencijo, kajti fie tega ne storijo, pomeni, da od odobrenih sredstev odstopajo. M. C. ^ lipbled. Zaradi povečanega obsega dela vabimo k sodelovanju več sodelavcev (ž/m) za delo v proizvodnji opažnili plošč v Bohinjski Bistrici Kandidate zaposlimo za določen čas 3 mesece z možnostjo poznejše stalne zaposlitve. Nudimo delo v urejenem delovnem okolju, možnost dodatnega izobraževanja in naprsedovanja na delovnem mestu, stimulativno nagrajevartjfi^naosnovi delovne uspešnosti. Kandidatke/kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov: UP BLED, d. o. o., PC Opazne plošče. Ulica Tomaža Godca 5, 4264 Bohinjska Bistrica. Dodatne informacije lahko dobite po tel. 04/ ali 04/ ZGS OE Kranj Lovišče s posebnim namenom Kozorog obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov na območju lovišča, da v letu 2008 v skladu z 56. členom Zakona o divjadi In lovstvu prijavijo šitodo po divjadi v treh dneh od dneva, ko so škodo opazili, na telefonsko številko 01/ delavnikih od 7. do 15. ure ali pisno na naslov: ZGS OE Kranj LPN Kozorog, Pot na Poljane 1, 1240 Kamnik. Kulturno društvo Kranjčani materam Pot na kolodvor 2, Kranj 4000 Kulturno društvo Kranjčani materam organizira tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu. ob Leska zadruga v novih poslovnih prostorih Ob kmetijski trgovini in upravnih prostorih Kmetijsko gozdarske zadruge Sava bodo v obnovljeni stavbi tudi prostori za kmetijsko svetovalno službo, poslovalnica Deželne banke Slovenije in računovodski servis. MARJANA AHAČIČ Kot je na slovesnosti ob oodprtju povedal direktor KGZ Sava Emil Petemel, jih je pri prenovi vodila želja po tem, da bi bile tako članom zadruge kot kupcem na enem mestu na voljo različne, a komplementarne ustanove. Zato so v poslovno-trgovski kompleks vključili tudi poslovalnico Dežebie banke Slovenije, računovodski servis ter urad Kmetijsko gozdarskega zavoda iz Kranj, v okviru katerega delujejo trije kmetijski svetovalci ter svetovalka za dopolnilne dejavnosti in kmečko družino. Prostore leta 1984 zgrajene stavbe v Lescah so tako iz nekdanjih 470 kvadratnih metrov povečali na 700 kvadratnih metrov jjovršine in jih popoboma prenovili. Obnovo so načrtovali tako, da dopušča možnosti nadgradnje dodatnega nadstropja, kamor bi želela prostore krajevne enote Radovljica preseliti tudi blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Kmetijska zadruga Sava je sicer večino investicij v zadnjih letih namenila predvsem posestvu Poljče, kjer so zgradili nov zbirni center surovega mleka in tako zadostili strogim evropskim in merilom zdravstvene in veterinarske aakonodaje, Delno so prenovili objekte tako v Poljčah kot na posestvu zadruge na Bledu ter v sadovnjaku Resje, predvsem pa so vlagali v prenovo strojnega parka. Na slovesnosti ob odprtju prenovljenega objekta sta direktor KGZ Sava Emil Petemel in direktor gorenjske poslovne enote Deželne banke Slovenije Damjan Ažbe Centru za varstvo in usposabljanje Matevža Langusa Radovljica izročila donacijo, ček v vrednosti 2000 evrov. Kot je dejala direktorica centra Tea Beton, bodo sredstva namenili za izgradnjo terapevtskega bazena. Trak prenovljene stavbe so prerezali direktor zadruge Emil Petemel, predsednik upravnega odbora zadruge Edvard Podpečan in župan občine Radovljica janko Sebastijan Stušek. Emil Petemel /fo»;ankjbuiov«: Prav omenjene investicije so bile osnova za začetek uspešne prodaje mleka na italijanski tirg, kamor ta čas dnevno izvozijo 30 tisoč litrov mleka. Kljub temu da se je število v zadrugo vključenih rejcev, ki oddajajo mleko, iz nekdanjih 400 v zadnjih letih zimanjšalo na 70, se količina oddanega mleka povečuje. Zadruga, ki deluje na področjih občin Radovljica, Žirovnica, Gorje, Jesenice in delno Bled, pa ima zdaj skupaj 150 članov. Ta čas pa že načrtujejo nove investicije: na posestvu v Poljčah bodo zgradili biopunsko elektramo, ki bo proizvajala električno in toplotno energijo, s katero bodo ogrevali rastlinjake in druge objekte. Na posestvu Bled, kjer so z vrtinami našli nahajališča tople vode, pa se v prihodnje ob primarnih dejavnostih želijo usmeriti tudi v turizem. Aprila povečanje mlečnih kvot Mlečne kvote se bodo s prihodnjim mesecem povečale za dva odstotka, so sklenili ministri Evropske unije za kmetijstvo. I podprli sledeči sjx)nzorji: i sponzorja: SJOUKI' in sponzorji: Gorcnjski GIBS VIGRED ELEKTROINSTALACIJE MERKUR itfsl Noya Sloveniia Kritonska Uutiska itmnka JEREBUS 85 AdriaocSkivenica MATJAŽ GREGORIČ Ljubljana - Kmetijski ministri držav članic Evropske unije so odobrili predlog Evropske komisije, da se mlečne kvote zaradi vse večjega povpraševanja znotraj območja unije in na svetovnih trgih z aprilom povečajo za dva odstotka. Navedeno povečanje v skupni višini 2,84 milijona ton bo veljalo enako za vseh 27 držav članic. Povečanje ne vpliva na stalno preverjanje trga mleka in mlečnih izdelkov v okviru pregleda stanja skupne kmetijske politike, pri katerem je Komisija predlagala postopno povečanje kvot, preden bodo 31. marca 2015 prenehale veljati. Komisija je decembra objavila poročilo, v katerem je navedeno, da se je povpraševanje po mleku med letoma 2003 in 2007 povečalo, ter da bo med letoma 2007 in 2014 predvidoma še naprej raslo. Napoved za povpraševanje in cene na svetovnem trgu je prav tako dobra. V skladu s tem poročilom je dvoodstotno povečanje popolnoma upravičeno. V poročilu o tržnih napovedih je ugotovljeno, da je trg med letoma 2003 in 2007 zaradi vse večje proizvodnje sira in svežega mleka sprejel dodatnih 5,5 milijona ton mleka, medtem ko je skupna proizvodnja mleka ostala enaka. V skladu z analizo Komisije bo med letoma 2007 in 2014 potrebnih dodatnih 8 milijonov ton mleka, da bo zadoščeno vse večjemu notranjemu povpraševanju, zlasti po siru. Napoved za svetovni trg pa je ugodna, in sicer naj bi se povečalo povpraševanje po živilih EU, zlasti na nastajajočih trgih. Če bi kvote ostale nespremenjene, EU ne bi mogla izkoristiti vse večjega povpraševanja in zdravih ravni cen. Trg je v skladu z analizo Komisije popolnoma zmožen sprejeti povečanje kvot za dva odstotka. Medtem ko bo povečanje domnevno v celoti izkoriščeno, bo dejanski vpliv na proizvodnjo verjetno bolj omejen, pri čemer se upošteva sedanje stanje, ko nacionalne kvote v številnih državah članicah niso popolnoma izkoriščene.

19 OGLASI ^ info@g-glas.si 19 KRATKE NOVICE SNOVIK Velikonočni sejem v Snoviku Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina SQ minulo nedeljo v Termah Snovik pripravili tretji velikonočni sejem, na katerem se je predstavilo 23 razstavljalcev, večinoma Iz Tuhinjske doline. Številni obiskovalci so na stojnicah lahko kupili velikonočne butarice, pisane pirhe, okrašene v različnih tehnikah, kvačkane izdelke, velikonočne voščilnice, košare in druge pletene izdelke ter domač kruh, pecivo, med, suho sadje In druge dobrote okoliških kmetij. Posamezni domači mojstri so pokazali, kako se pletejo košare iz leskovih šib, šivajo Izdelki iz ličkanja In vežejo velikonočne butare, nikakor pa ni šlo niti brez okraševanja pirhov. Na sejmu so sodelovali tudi osnovnošolci Iz OŠ Šmartno, okoliška turistična društva, VDC Sožitje Loke in Aktiv podeželskih žena Tuhinjska dolina. "S Sejmom želimo spodbujati povezovanje ljudi v Tuhinjski dolini in glede na odziv nam je to uspelo tudi letos. Tudi v prihodnje bomo veliko pozornost* namenjali tovrstnim aktivnostim, že prihodnje leto pa nameravamo sejem še razširiti, tokrat ob pomoči tukajšnjih osnovnošolcev In mladine," je povedal predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar. J. P. Zc. PALOVČE Velika noč tudi v Budnarjevi hiši V Budnarjevi nnuzejski hiši v Zgornjih Palovčah nad Kamnikom se veliko dogaja tudi pod novim upraviteljskim vodstvom, ki ga je občina zaupala mladim Iz Turističnega društva Kamn'k. V hiši se tedensko odvijajo najrazličnejše prireditve, razstave in delavnice, ki predstavljajo bogato slovensko kulturno dediščino. Minulo nedeljo so obiskovalci tako lahko okraševall pirhe in izdelovali kokoške iz slame. Delavnico, na kateri je bilo skorajda premalo prostora za vse, sta vodili Zdravka Rihtarčič iz Kranja in Darja Baloh iz Nevelj. Mladi entuzlasti Iz društva vabijo vse, ki bi si želeli ogledati hišo, da jih obiščejo vsako nedeljo med 14. In 17. uro. j. P. KRANJ Slovesnost Jehovovih prič jehovove priče se vsako leto spomnijo obletnice jezusove smrti in obudijo spomin na dogodek, ko je večer pred smrtjo podal apostolom nekvašen kruh In čašo vina in jim naročil, naj ju zaužijejo. Rekel jim je: "To delajte v moj spomin." Letošnja obletnica bo v soboto, 22. marca po sončnem zahodu. V Kraljestveni dvorani jehovovih prič na Smledniški cesti 2 v Kranju se bo dogodek začel ob 18. uri. Biblijsko predavanje z naslovom Kdo je usposobljen za vlidarja človeštvu pa bo v njihovi dvorani 6. aprila ob j. K. (ptehtnica ŽELEZNIKI d.0.0. Na plavžu 79, 4228 Železniki K sodelovanju vabimo novega sodelavca/ko za delovno mesto KONTROLOR - polizdelkov in vhodnega materiala (m/ž) Pogoji: končana V. stopnja izobrazbe tehnične smeri VODJA PROIZVODNJE sestavnih delov (m/ž) Pogoji: končana najmanj V. oz. VI. stopnja Izobrazbe strojne smeri. Delovno razmerje se sklepa za določen čas z možnostjo podaljšanja in sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Delo poteka v eni izmeni v dopofdanskem času. Pisne vloge kandidati v 8 dneh od dneva razpisa pošljite na naslov Tehtnica Železniki, d. o. o., Kadrovska služba, Na plavžu 79, 4228 Železniki. KRANJSKI VRTCI VABIMO STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK K VPISU OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 Vpis otrok bo potekal od do na UPRAVI KRANJSKIH VRTCEV- v strokovni službi VSAK DAN OD od 9.00 do 14. ure, ob SREDAH do in ob PETKIH do 12. ure. Informacije na telefonskih Številkah 04/ In ; Vlogo za vpis, pogodbo o plačilu in kriterije za sprejem lahko dobite na upravi Kranjskih vrtcev In na spletni strani z naslovom: Za novo šolsko leto, to je , RAZPISUJEMO NASLEDNJE PROGRAME: DNEVNI PROGRAM za otroke od 1. leta starosti do vstopa v šolo, ki traja 6-9 ur CICIBANOVE URICE za otroke od leta ix tedensko v popoldanskem času POLDNEVNI PI^OGRAM za otroke od 3. leta dalje, ki traja 4 ure Ob vpisu dobite PUBLIKACIJO, v kateri se vam podrobneje predstavljamo! V sredo, 19. In 26. marca, med in organiziramo DAN ODPRTIH VRAT, kjer si boste lahko ogledali vrtec, kamor nameravate vpisati svojega otroka. PRIDITE, POGLEJTE, POVPRAŠAJTE! Golf Rdbbit. Samo 250 nos je! Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj Delavska cetta 4, 4000 KRANJ tal.: , foki: KOVINSKA BLED,d.D. LOKAINŽENIRING Podjetje za svetovalni inženiring, d. o. o.. Kapucinski trg 7, Škofja Loka, Išče: 4260 Bled, Sellška cesta 4b, Slovenija Vas zanima dinamično in stimulativno delo? Ste inženir/ka strojništva? Smo domače podjetje s šestdesetletno tradicijo, ki Izdeluje kovinske izdelke po naročilih za domači in evropski trg. Načrtujemo povečanje obsega poslovanja, zato vabimo k sodelovanju nove sodelavce za vodenje in delo v prodaji. Potrebujemo: inženirja strojništva (m/ž) za vodenje prodaje s VI. ali VII. stopnjo Izobrazbe Pričakujemo: samostojno in kvalitetno izvajanje del osnovno poznavanje računalniških programov, CAD, Excell pripravljenost za dodatno strokovno usposabljanje 1. VODJA PROJEKTA (m/ž) elektrotehniške smeri, za opravljanje vodenja projekta in strokovnega nadzora Zahtevani pogoji: inženir elektrotehnike / dipl. ing. elektrotehnike/univ. dipl. Ing. elektrotehnike.član IZS, opravljert strokovni Izpit, 5 let delovnih Izkušenj - pričakujemo Izkušnje na podobnih) delih oz. na operativnem vodenju gradbišča, obvladovanje dela z računalnikom In vozniški Izpit kategorije B. 2: RAČUNOVODJA (m/ž), za samostojno vodenje računovodstva Nudimo: dinamično in samostojno delo osebni strokovni razvoj stimulativni osebni dohodek zaposlitev za nedoločeno dobo v primeru pričakovanih rezultatov po obdobju treh mesecev Zahtevani pogoji: ekonomist / dipl. ekonomist / univ. dipl. ekonomist poznavanje računovodskih standardov In davčnih predpisov, pet let delovnih Izkušenj na področju samostojnega vodenja računovodstva. Gorenjski Glas Za vos beležimo čas Kandidate vabimo, da v 8 dneh po objavi na zgornji naslov pošljejo kratek življenjepis s kontaktno telefonsko številko In dokazili o izpolnjevanju pogojev. Za več Informacij pokličite 04/ g. Srečo Vemig. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. Izbranim kandidatom ponujamo prijetno delovno okolje, možnost Izobraževanja in stimulativno plačo. Vaše predloge s potrdili o Izobrazbi In z opisom dosedanjih izkušenj pričakujemo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LOKAINŽENIRING. d. o. o.. Kapucinski trg Škofja Loka.

20 20 PISMA, KAŽIPOT Odprto pismo Spoštovani gospod Janla Najprg se opravičujem za vsa ta nadlegovanja. Teh ne bi bilo, če bi bili birokrati na Ministrstvu za okolje in prostor strokovni in pošteni. Se pa obnašajo, kot daje narod zaradi njih tukaj in ne obratno. Karkoli jim posredujemo, kot nepravilno in sporno iz dimnikarske zakonodaje, je za njih nepomembno in neresnično in mi izpademo kot lažnivci, ker prenašamo pritožbe državljanov. Glede na to, da smo že kar nekajkrat pisali o tej problematiki, vam tu v.nadaljevanju posredujemo samo naše zadnje predloge in zahteve za ureditev tega problema: J. Vsak za delo sposoben državljan ima pravico do dela, ki si ga izbere, in nihče mu tega ne sme preprečevati. To pa je storil zakonodajalec, ko je sprejel določilo, da mora tisti, ki želi dohiti dimnikarsko koncesijo, imeti določeno število zaposlenih. Ni pa določil, kakšne pogoje kvalifikacij morajo izpolnjevati (sedaj imajo največ nekvalificiranih in nesposobnih). Vsak, ki izpolnjuje strokovne pogoje in ima za to registrirano obrtiio podjetje, ne potrebuje nobene koncesije na tuji lastnini, ampak lahko delo izvaja po naročilu in tega mu nihče po ustavi ne sme preprečiti (samozaposlitev). V tem delu je ena kršitev ustave. To določilo se mora črtati. 2. Z določilom, da sme kurilne naprave čistiti v zasebnih hišah in stanovanjih samo dimnikar, ki mu je država dala koncesijo, in to, kolikor je država predpisala, ne oziraje se ali je to potrebno in ali se lastnik strinja. J. Če vzamemo samo ti dve določili v zakonodaji o "službi splošnega interesa", je jasno, da je kršena ustava in so teptane osnovne človekove pravice. Je pa tega še več. 4. Koncesija potem ne sme biti vezana na teritorij in ne na določeno število obiskov. Vsak občan ima pravico, da si naroči tistega obrtnika, v katerega ima zaupanje in kadar ga potrebuje. Nihče pa nima pravice vzeti lastniku objekta možnosti, da si tisto, kar lahko, naredi sam, to tudi stori. Torej - to določilo v Uredbi koncesije je treba črtati. 5. Ker s koncesijami ni dosežena nobena strokovnost in kvaliteta izvajalcev - zahtevamo uvedbo licenčnega sistema, kjer bodo smeli dela izvajati le poklicno strokovni obrtniki, ki pa si morajo pridobiti licence. 6. V koncesiji predvideno izvajanje meritev po dimnikarjih -je škodljivo, nepotrebno in s strokovne strani protizakonito, ker ga izvajajo ljudje brez vsake strokovne izobrazbe in poznavanja naprav. Pri tem pa delajo lastnikom škodo in nepotrebne stroške. Meritve se delajo ob servisih, ko serviser napravo servisira in z meritvami nastavi na pravilno delovanje. Torej - meritve samo za to strokovno usposobljene serviserje, ki imajo za to potrebne licence. 7. Zaračunavanje neizvršenih dimnikarskih storitev preko rubeža TR in sodišč je kriminal vseh kriminalov in je slovenski unikat. Tako gnusno dejanje je dimnikarjem z zakonom in uredbami omogočila vlada. Za dimnikarja ni važno, če ima stranka za kruh, le da dimnikar svoje dobi. To so osnovne zahteve, od katerih ne bomo odstopili. Jih bo pa potrebno v razgovoru še tehnično dopolniti. Če želite kaznovati, lahko kaznujete samo tiste, ki ogrožajo varnost okolice in predpišete za to potrebne kazni. Nikakor pa rte smete z nekimi represivnimi ukrepi kaznovati vsega naroda, če je morda deset odstotkov prekrškatjev. Vsem tistim, ki bodo povzročili škodo okolici zaradi malomarnosti in neodgovornega vzdrževanja kurilnih naprav, se odredi primerna kazen. Povezano s tem se mu odvzame pravica po uveljavitvi zavarovalnine. Predpisi pa naj določijo, kaj se mora upoštevati za zagotavljanje varnosti okolja. Za nadzor vsega tega so odgovorne za to pooblaščene inšpekcijske službe. Ob tem naj povemo, da ne pristajamo na diktaturo narodu od birokratov za osebne interese nekaj monopolistov. In še vprašanje: Ali poznate kje državo, kjer mora tisti, ki v svoji hiši sam očisti peč in dimnik, plačati kazen 200 evrov? Pri tem nima nobene pravice ugovora, ker mu ta znesek enostavno vzamejo iz TR. Ob tem pa mora plačati kazen tudi "dimnikarju", kjer je bil ob njegov, po zakonu dodeljen dohodek v znesku 40 evrov??! Menimo, da gre to čez vse meje razuma. Gospod predsednik, povedati vam moramo, da so v tem letu volitve in vaša usoda je odvisna od državljanov. Z nami je 80 odstotkov gospodinjstev. Tem predlagamo, da se pritožijo županom in od njih zahtevajo zaščito pred skorumpirano druščino birokratov in dimnikarjev. Posebej opozarjamo, da so vse podeljene koncesije po 30. januarju 2007, ko je Tone Kristan na Ustavno sodišče vložil pritožbo (ta je vključena v VCP), nične, ker le-tc o zadevi še ni odločilo in bomo zato vbžili tožbo na Vrhovno sodišče. ODBOR VCP "DIMNIK", PROTI "DIMNIKARSKI" ZAKONODAJI Do omrežja z zasebnikom BOŠTJAN BOGATAJ Gorenja vas - Decembra lani je Ministrstvo za gospodarstvo objavilo javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za r^onalni razvoj za projekt gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprt^ širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih. Kot je že lanskega maja povedal Matjaž Janša, direktor direktorata za elektronske komunikacije, je dlj gradnje, da širokopasovno omrežje zgradijo tudi v naseljih, lqer to sedaj ni m(^oče., Priložnost, da pridobijo denar iz evropskih skladov, so uvideli tudi v Obfini Gorenja vas-poljane, kjer so identificirali 31 naselij kot območje belih lis. Občinski svetniki so sprejeli sklep za objavo razpisa (ta je že objavljen na občinskih intemetnih straneh), ki bo odprt do 26. marca, saj mora občina z izbranim ponudnikom v prvih dneh aprila že oddati projekt za gradnjo komercialnega in nekomercialn a širdcopasovnega omreženja občine. "Vložek občine bodo predstavljali denar iz Evropskega sklada za r^onalni razvoj, služnostne pravice in pravica uporabe obstoječe infiastrukture v lasti občine. Vse drugo bo moral zagotoviti zasebnik," pojasnjuje Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave. Direktorica dodaja, da velikega 2Kinimanja za zdaj ni, upajo vsaj na eno prijavo podjetja, ki je že pripravilo viogo o zainteresiranosti za izvedbo projekta ter idejni projekt gradnje. Zanimanje za razpis je zagotovo manjše tudi zato, ker so roki ministrstva izjemno kratki, pogoji pa strogi. Kot je Janša napovedal že lani, bi moralo biti omrežje zgrajeno do leta Je to sploh možno? Na občini so ocenili, da je prijava velika priložnost za pridobitev nepovratnih sredstev. "V optiki je prihodnost Lahko jo dobimo sedaj ali pa čez 20 let," je prepričana Jana Kristan iz občinske uprave, ki v širokopasovni optični povezavi vidi večjo kvaliteto življenja v hribovitih predelih občine. Na občini so zaskrbljeni le, da bi ob stoodstotnem financiranju gradnje nekomercialnega dela omrežja morali plačati DDV. To pa znaša skoraj pol milijona evrov, saj po grobih ocenah vrednost del gradnje nekomercialnega omrežja znaša 2,2 milijona evrov, komercialnega pa dobrih šeststo tisoč evrov. Slednji znesek mora zagotoviti in vložiti zasebnik, čeprav bo čez 20 let tudi to omre^e (tako kot nekomercialni del že d) dograditvi) prešel v last občine. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: Naiotilo a otijno s»«.«itumo po Ititfonii 04J20I-4J^)0, faksu 04/201-4M3 ali «el»io na ei(wl»vi cnll i. v Klanju oz. po poill - do potrmiia m ftmka <lo iiit< Cnu oglasov ifi ponudb«rumkl: Mno ugodna. JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVLJICA, TEL: 04/ , FAX: 04/53 «4 z? MADŽARSKE TOPLICE: , , ; TRST 2.4.; BANOVCI: ; MEDŽICORJE i ; PELJESAC , OBVESTILA O DOGODKIH OBJAVLJAMO V RUBRIKI GLASOV KA- ŽIPOT BREZPLAČNO SAMO ENKRAT. PRIREDITVE Mati, tvojo pesem nosim s seboj Breznica - V ponedeljek ob 19. uri bo nastop v počastitev materinskega dne v dvorani na Breznici: Mati, tvojo pesem nosim s seboj. Nastopili bodo: gledališko-recitatorska skupina osnovne šole Žirovnica, Ženski pevski zbor Pletna Bled in Tamburaška skupina KašarjI. Šopek poezije, glasbe in igre Adergas - Kulturno umetniško društvo Pod lipo Adergas podarja ob materinskem dnevu v ponedeljek ob i6. uri v dvorani v Adergasu Šopek poezije, glasbe in igre. Uprizorili bodo mladinski igri Učna ura in Muca Rozalinda, nastopili bodo tudi Mladinski pevski zbor, Orfov orkester, recitatorji in glasbeniki. Kako raste mama Šenčur - Občina Šenčur in KO Šenčur vabita na osrednjo občinsko prireditev ob materinskem dnevu z naslovom Kako raste mama v ponedeljek ob 19. url v dvorani krajanov Šenčur. Hvala, mama Kranj - Na Osnovni šoli Orehek Kranj bo v torek ob 18. url prireditev ob materinskem dnevu, ki so jo poimenovali Hvala, mama, Družabno srečanje Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica vabi članice in člane na kulturno in družabno srečanje v počastitev dneva žena in materinskega dneva, ki bo v soboto, 29. marca, ob 16. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Prijave z vplačili sprejemajo v torek, 25. marca, med 9. in 10. uro v društveni pisarni. Dokumentarec Duh časa Železniki - Društvo Kulturni Center Bajta v ustanavljanju vabi v svoje nastajajoče prostore na Trnju 2, In sicer jutri ob 21. uri na ogled dokumentarnega filma Duh časa. Odprto prvenstvo v sekanju pirhov Kokrica - Turistično društvo Kokrica v sodelovanju z Mercatorjem vabi vse na velikonočni ponedeljek ob 9. uri na tradicionalno prvenstvo v sekanju pirhov na parkirišču trgovine. Poleg sekanja pirhov bodo še naslednje igre: valicanje pirhov po perivniku oz. grabljah in zbijanje pirhov, nošenje jerbasa in za otroke risanje na pirhe. Zmagovalci bodo nagrajeni. Svetovni dan poezije Ljubljana - Društvo slovenskih pisateljev (DSP) želi tudi letos svetovni dan poezije praznovati s posebnim poudarkom, in sicer pod naslovom Sonet mali svet. V sozvočju z DSP bodo danes ob 19. url tudi regionalni odbori DSP v svojih središčih organizirali prireditve, ki se bodo vse začele s predvajanjem radiofonske igre Prešernovega Sonetnega venca, v interpretaciji Poldeta Bibiča in režiji Igorja Likarja. Osrednja prireditev bo v Ljubljani v Cankarjevem domu, kjer bodo nastopili sodobni slovenski sonetisti. IZLETI Na Porežen Cerkno Planinsko društvo Cerkno in Območni odbor ZZB Idrija Cerkno vabita na 33. tradicionalni zimski pohod na Porezen, ki bo v nedeljo, 30. marca. Ob 11. uri bo pri spomeniku na vrhu Porezna kratka spominska slovesnost. Informacije: PD Cerkno - tel. 031/ (Damjana), 031/ (Katarina), OO ZZB Idrija Cerkno - tel. 053/ , vww,planinsko-drustvo-cerkno,si. V Banovce, Lenti, Moravske, Atomske toplice Kranj - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila na enodnevni kopalni izlet v terme Banovci in nakupovalni izlet v lenti, ki bo v četrtek, 17. aprila, Hkrati obveščajo, da že vpisujejo za 7-dnevno zdravljenje v termah Moravske Toplice In Atomske Toplice Podčetrtek. Uradne ure 59 vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in v torek ter četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: V Dobrno in v Celje Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira v četrtek, 27. marca, turistično-kopalni izlet v Dobrno in Celje z okolico. Prijave in Informacije v torkih in četrtkih do zasedenosti mest po tel.: , pisarna društva, in gsm Nataša 041/ Na Coričko Kranj - Iz Društva upokojencev Kranj vabijo svoje člane na turistični izlet po skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, na Coričko. Izlet bo v torek, 15. aprila, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Creine. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 14. aprila, oz. do zasedenosti avtobusa. Kolesarski izlet Kranj - Kolesarji kranjskih upokojencev vabijo v torek, 1. aprila, na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Možjanca-Tupaliče- Kranj. Pot je dolga 40 kilometrov, vozili naj bi 5 ur. Planinski pohod Žirovnka - Iz Društvo upokojencev Žirovnica vabijo v torek, 25. marca, na planinski pohod na relaciji Ajdovščina-izvir Hubelj- Otliško okno-sinji vrh. Hoje bo za okoli 4 ure. Možen je lažji in krajši pohod. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Moste in bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. Informacije in prijave do ponedeljka po tel.: ali gsm 031/ Drago Kajdiž. PREDAVANJA Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Jezerska cesta 41, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Kaj je in kako deluje Sv. Duh.> Srečanje bo povezoval Branko Slana. Vstopnine ni.

21 MALI OGLASI, ZAHVALE 21 Zdravstvene težave starejših Žirovnica - Prosvetno-kulturno sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje pod naslovom Zdravstvene težave starejših, ki bo v torek ob i8. uri v Čopovi rojstni hiši. Predaval bo dr. Avgust Mencinger. ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE Javni sklad RepoMikc Slovenije za kulturne dejavnosti Območna Izpostava KRANJ, SOBOTNA AAATINEJA Gostuje: Katja Povše, Ljubljana GOSPODIČNA BAZILIKA Sobota, 22. marec 2008, ob 10. uh, v Prešernovem gledališču tt»r T* Glas cood/y An Upanja ni več. OSMRTNICA V neizmerni žalosti nas je zapustil naš dragi. JANEZ KEJŽAR roj Pogreb dragega pokojnika bo v družinskem krogu v soboto, dne 22. marca 2008, ob 11. uri na mestnem pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dajje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Pogrešali ga bomo: hčerki Ljuba in Tanja, K(KERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Kranj Td. 04/ ) SM 051/ inf6<3>k3 l(em.s vnuki Klemen, Domen in Manica Kranj, 20. marca 2008 POSLOVNI PROSTORI: Prodsmoi KRANJ: poslovni prostor (kozmetika, ftizer, pedikura in pd.) v izmeri 82 m2, v pritličju objekta, obnova 2004 leta, parkirni prostori, za EUR. KRANJ: kava bar-bistro m2, s pripadajočim skladiščem 12,10 m2 v pritličju objekta, v celotj obnovljeno sedežev znotraj in zunanja terasa 20 sedežev, prodajajo s cebtno oprenk> za EUR, možnost tudi najema. Oddamo: KRANj, center, oddamo več poslovnih prostorov v strogem centru. HISE: Prodamo: BESNICA: stanovanjska hiša. površine 250 m2, klet. pritličje, nadstropje in mansarda. zgrajena 1970, ot>nova 94, parcela 500 m2, cena» EUR. v GORICAH: večja stanovanjska hiša lahko tudi poslovno-stanovanjska. na par(^i 683 m2. stan. površine 340 m2, klet pritil^e in nadstropje, letnik 1940, delno obnovljena, cena» EUR. BITNIE: 30 tetstara hiša. ki ni podkletena, ima ločeno stanovanje v pritti^u in ločeno v nadstropju, skupna stan. površina je 262 m2 na parceli mz. ob hiši stoji samostojen objekt drvarnica. cena « EUR. DRULOVKA - stanovanjska hiša dvojček, atrijska, lahko tudi dvodružinska, letnik parcela 375 na, cca. 140 m2 v eni etaži (klet, pritii^e in nadstropje), cena = EUR. TR23C (Zvirče): stan. hiša zgrajena do 3. gr f^e. stan. površine 186 m2, letnik 2006, 551 m2 zemljišča, možnost izdelave nd ključ, CK na plin. mimd lokadia. cena = EUR. ODUG NA PRILOŽNOST. VOCLjE pri Šenčurju: polovica stanovanjske hi e v pritll^u 87 ma, teraso 16 mi in kletjo 40 m2, starost 30 let, zemljišče 515 m2, cena n8.ooo EUR. SKOFJA LOKA: nova stan. hiša-dvajček, zgrajena do 3. gr. faze. januar 2008, stan. povrsine 191 ma, 295 m2 zemljišča, možnost izjave na kfju< CK na plin, mirna lokacija, cena « EUR. ZEMgiSČA: Prodamo: Kranj (Pianina): stavb, zemljišče mz za namembnost poslovne dejavnosti {trgovske in storitvene), v bližini drugih trgovskih centrov, po 180 EUR/m2. Nakk): stavb, parcela 702 m2 po 170 EUR/mz. Ckmče: stavb, parcela 998 mz po 80 EUR/m2. Sesnki: stavb, parcela 689 mz po 75 EUR/mz. šenturika gcna: več stavb, parcela od m2 po 70 EUR/m2. Kranj - Orte stavb, parcela 606 m2 za stan. hišo EUR. Zak)g pri Cerk^h: stavb, parcela 482 m2 ali 509 m2 po 120 EUR/m2. STANOVANJA: ProdiUTKK DOMŽALE: dvosobno ^ v 1./5, letnik EUR. KRANJ. Pbnina 11: dvosobno. 68 mz v 2. nad. od 3, balkon, popolnoma obn cena = EUR. KRANJ, Pbnina I: dvosobno, 57 mz v 4. nad., balkon, nizek blok, l^ik 75, cena = EUR. KRANJ, Vodovodni stolp: dvosobno. 54 m2 v 4. nad. od 4, letnik 63, obnova cena EUR. KRANJ, Pianina I: trisobno. 80 m2 v 7. nad., novi tlaki, kopalnica in WC ločeno, letnik 1975, cena» EUR. Garaže: Zlato polje: 5 garažnih boksov prodamo v garažni hiši. letnik 2001, cena enega EUR. LOTO Rezultati 23. kroga -19. marca ,5, 6,11.16,19, 20 in 9 Lotko: Predvideni sklad 24. kroga za Sedmico: EUR Predvideni sklad 24. kroga za Lotka: EUR GG mali oglasi 04/ , e-poita: malioglasl@g-glds.si n cjomplan dnium za intonklrtg. nopiemifinino. urtmviizdm in ooorgo&ko. d.d. kran, bioiwei9o>a 14 t9h;041/e47'43s Ugodna prodaja novih stanovanj v Struževem pri ioanju. Več podatkov na Internetu - http: // a^end}a.<k>mplan.$i STANOVANJE O Kranj, Planina H, dvosobno -t- kabinet. VI. nadstr., v izmeri 79,5 mz. I. tzgr. 1982, dvigalo, vsi priključki, cena ,00 EUR, možnost vselitve september Kranj, Ptanina I, trisobno v V. nadstr., v izmeri mz, I. jzgr. 1975, v celoti prenovljeno (ohia, vrata, kopalnica, instalacije, radiatorji), balkon zaprt, dvigalo, cena EUR. Kfanj, Zlato polje, v man&ardi objekta dve popolnoma na novo zgrajeni dvosobni stanovanji -f kabinet v izmeri 61,00 mz, I. izgrad. objekta 1953,1. izgradnje stanovanj CK na plin, vsi priključki, tlaki, laminat, klima, cena EUR. Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v IIL nadstr., izmere 73,80 mz. I. izgr obnovljeno 2005, kopalnica. WC centralna na plin, vselitev po dogovoru, cena EUR. Kranj, Zlato polje, trisobno, visoko pridige v Izn^ri 66,& m2. delno obnovljeno v letih 2000 in 2003 (kopalnica in okna). L izgr. 1961, CK, telefon, kabel, telev., balkona ni. cena n4.7$5,oo EUR (27.5 mio SIT). Tržič, bližina avtobusne postaje {Cankarjeva ul.). dvosobno v lil. nadstr., izmere 54^0 m2,1. izgr. 1960, potrebno obnove, ogrevanje klasično, balkon, dvigala ni. lega zelo sončna, cena ,00 EUR. Tržič, mestno jedro. 3 dvosobna stanovanja v trinadstropni hiši, velikosti od 61 mz - 83.c>om2. leto izgr v celoti prenovljena leta 2000 (tlaki, instalacije, kopalnica, CK, telefon, dvigalo) balkona ni. cena 1290 EUR/m2 ( ,60 SIT/mz) za manjše stanov, in 1230 EUR ( ,20 SIT) za ve^^e stanov., vpisana v ZK. vseljiva takoj. HIŠE - O Kranj, Sp. Besnka, visokopritlična. tlorisa 120 m2 na parceli velikosti 549 mz. CK na olje, tel. garaža, dve parkirni mesti. sončna lega, hiša je vzdrževana. 1. Izgrad. 1981, ccna EUR. Kfiže, Gorenjska, enonadstropna - dvostanovanjska. tlorisa 75 m2 v vsaki etaži na parceli velikosti 222 m2,1. izgr. 1936, popolnoma prenovljena od C^, CK na plin, tel., vse instalacije v vsaki etaži ločene, tri parkirišča, cena EUR. POSLOVNI PROSTOR -oddamo v naj. em Kranj, Straži^ pritličje v izmeri no m2. primemo za pisame ah podobno mimo dejavnost, samostojni vhod, višji stropovi, zagotovljena tri parkirna mesta, I. izgr. 1937, delno obnovljeno , cena 610,00 EUR mesečno -tstroški, p!ask) po možnosti za tri mesece naprej, možnost uporabe takoj. GARAŽA-O Kranj, Planina II, v novem objektu na Ul. Tuga Vidmarja v podzemni garaži parkirno mesto. 1. izgr. 2007, cena EUR. PARCELA-O Javomiški Rovt nad jeseniaini v Izmeri 759 m2, na parceli elektrika in telefon, sončna, ctestop z glavne ceste, geodetsko odmerjena, celotna zazidljiva, 6 km od avtoceste, cena ,00 EUR. Srednja vas pri Bohinju v izmeri 929 m2, sončna lega. 2/3 parcele je bolj strme. od Bohinja je o^aljeno 5 km, cena EUR/m2. GG naročnine 04/ e-pošta: narocnine@g-glas.si SVETRE d.0.0. Enota Kranj Nazorjeva ulica Kranj NEPREMIČNINE t/'-: O4/281I-OOO REAL CSTATE O4/ kranj(g>svet-nepremicnfne.si V naselju Rakovica, 2 km iz Kranja v smeri proti Besnici je v letu 2008 zaključena adaptacija 6 stanovanjskih enot. Ena enota je že prodana, naprodaj je še: - HIŠA: enostanovanjska, ki predstavlja skupno stanovanjske površine ter dodatno teraso, balkon in parcelo veliko 173 mz. Cena: i&o.ooo EUR v tristanovanjski hiii je v pritličju na voljo trisobno stanovanje v velikosti 86,65 mz. k stanovanju pripada Se garaža. Cena; EUR. V mansardi je na voljo večje enosobno stanovanje, ki predstavlja 50,18 m2 stanovanjske površine in balkon. Cena EUR. - v dvostanovanjski hiši je na voljo dvosobno stanovanje pritlično primerno tudi za invalide 57,26 m2 + 42,41 m2 parcele. Cena; EUR in dvosobno dupleks stanovanje v nadstropju v velikosti m2 (57m2 upor. povr.) + 36,42 mz parcele. Cena EUR. Stanovanja so nareiena na ključ in k vsakemu od stanovanj pripadata še 2 parkima prostora. Stanovanja imajo vse svoje lastne priključke, svojo čistilno napravo in centralno kurjavo na plin. RADOVLJICA: m2, dvosobno stanovanje, 2. nad., balkon, klet. Vpisano v ZK. Prevzem mogoč decembra Cena; EUR. LESCE: 21,99 m2. Mrsonjera. 3. nadstropje, , balkon, klet. Stanovanje sestavljajo: hodnik s kuhinjsko nišo. kopalnica in bivalni del 2 izhodom na balkon. C K na olje. Cena: EUR. VSO OSTALO PONUDBO S! OGLEJ- TE NA NAŠI SPLETNI STRANI Mali oglasi tel.: fax: malioglasl@g-gtas.si Male oglase sprejemamo: za objavo v petek v sredo do in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni ^as: od ponedeljka do petka neprekinjeno od ure. NEPREMIČNINE STANOVANJA GARSONJERO. Tržič, 25 m2. renovirana. opremljena / S3 ENOSOBNO stanovanje, 1. nad.. Planina II. nadstandardno. opremljeno m2. cena po dogovoru / * BLED - alpski blok, visoko pritličje, prodam lepo adaptirano dvosobno stanovanje ter nadstrešek za avto. s 041/627^ ŠTIRISOBNO popolnoma adaptirano, MImatizirano stanovanje v izmeri 86 m2 na Cesti 1. maja 63. «041 / oooiei2 ODDAM SOBO v Kranju, opremljeno, ogrevano, samskemu moskemu. V 04/ Hiprimifnine Kapucinski irg 13, Mja Uk? Tel.: 04/ GSM: 041/ inlo@loka-neptemicnine.$i gekkoprojekt nepremičnine Britof 79A, 4000 Kranj info-nep^9ekkopfo}ekt.si VEČ SOB za spanje vaših delavcev, S 041/ e ENOSOBNO stanovanje na Bledu, blok Jarše. «04/ STANOVANJE, 80 m2. 6 km iz Kranja na mirni lokaciji / HIŠE STANOVANJSKI DVOJČEK v Preddvoru. vselitev možna konec poletja 2008,051/ e? STAREJŠO dvostanovanjsko hišo, izredna lokacija, bližina Podnarta, 9 041/ ŠKOFJA LOKA - Virmaše, stanovanjski dvoj6dk, 031 / soozoes V PODREČI prodam stanovanjsko novogradnjo, 051/ eoosods ODDAM HIŠO za stanovanje, pisarno, skladiščni prostor in hlev za konje, 9 041/ VIKENDI, APARTMAJI BIVALNI kontejner s kopalnico, 9 040/ M POSESTI PARCELO z gradbenim dovojjenjem. za gradnjo stanovanjskega dvojčka, Naklo pri Kranju. 051/ KUPIM ZAZIDUIVO zemljišče. Škofja Loka okolica, do 500 m2, za gradnjo stan. hiše / NAJAMEM NJiVO ali travnik na območju občin Šenčur. Cerklje. Komende in Vodic / POSLOVNI PROSTORI ALI ODDAM gostinski lokal s picerijo v Škofjl Loki / ODDAM FRIZERSKI salon.«041/ m2 SKLADIŠČA v kleti, višina 3 m, / «002w NAJAMEMO POSLOVNI PROSTOR V KRANJU Pritlični poslovni prostor, velikosti 300 do 400 kvadratnih metrov, primeren za prodajalno, na dobri lokaciji v Kranju, dostopen s tovornjakom in z nekaj parkirnimi mesti. najamemo za daljše obdobje. Informacije po i telefonu 031/ ali 01/ PROSTOR za skladišče ali mimo obrt 110 m2 v bližini Vodic / MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d. o. o.. Kranj. Savska 34, Kranj, 04/ , 041/ / eoo>7&4 AUDIA42.0,l. 10/01. no.oookmkovinsko temno modre barve, ABS. ESP. meglenke. klima, CZ, športno po(t««ie, ahj platišča 17 col, športni volan, deljiva zadnja klop. naslon za roke. 1. lastnik, garažiran / eoo2i2? I AUDI A4, I km dobro ohranjen / tfbo CITROEN Berlingo 1.8. I km. servisna knjiga. 4 vrata. 1. reg. 3/00. ohranjen / FIAT Panda x km lepo ohranjen, cena: EUR. 041/ po 16. uri8002i28 FORD Fiesta 1.3, km 1. lastnica, air bag,, / , po 15. uri FORD Focus limuzina, I km dodatno opremljen / HVUNDAI Getz 1.3,1.12/03 top oprema / AVTOMAŠ; ČESNJEVEKM, CERKLjE Prodamo: Renault Ciio 1.99, Renault Clio I. 97, Renault Laguna , Renault Kangoo , Renault Scenic I. 97, Fiat Punto Peugeot , Hyundai Accent , Fiat Bravo I. 2000, Daev/00 Matiz I. 99, Seat Cordoba Vario , WV Golf tv, 1,98, Škoda Felicia 1. 98, Opel Corsa KREDIT NA POLOŽNICE Garancija TEL: 031/ KIA ENOPROSTOREC sportage 2.0 TDi IhfTERCURER. I. 99, km reg. 6/08, izredno ohranjen, vreden ogleda in nakupa, možna menjava za cenejši avto / OPEL Astra km 5 vrat. črne barve, dobro ohranjen / OPEL Astra 1.6. I. 00 prvi lastnik, 9 04/ , 031/ OPEL Corsa 1.2. I. 02 avtomatik in z vso opremo, 9 04/ PEUGEOT , L km 1. lastnik, klima, svetlo modre t^arve.. «041/ R CLIO 1.4,16 V. I. 01 3vrata. klima. 4x air bag. servo, pot. računalnik, cena: 4.500,00 EUR / RENAULT , I 94, km redno servisiran, na vozilu so nove gume. reg. do 3/09. cena; EUR. «051/ RENAULT Clio 1.4, vrat. klima. 1. lasrtnik, 1. barva. «041/ RENAULT megane classic V, I. 99 bele barve, klima, garažiran, nekarambotiran. 1. lastnik, cena: 3.400,00 EUR. «041/ SEAT LEON V. I. 12/03, km prva lastnica, nekaramboliran. rdeče barve, z vso dodatno opremo. 041/ SEAT Altea xl 1.9 TDi, 1. 07, km klima, ABS, alu platišča, možen kredit na položnice. «04/ SEAT IBIZA 1.4,1. 02, 5 vrat, avt. klima. 1. lastnik. «041/ GOLF III bencinar, zelo ohranjen, 1. lastnik. 1. reg. 7/96, 9 041/ POLO 1.2. I. 03 vsa oprema, redni servisi, servisna knjiga. 1. lastnik. «040/ VW GOLF n diesel. I reg. do 1/09. «031/ i8s KUPIM ODSLUŽENO vozilo v kakršnemkoli stanju. «040/ og?33 DRUGA VOZILA KOMBIVW Transporter 2.5 TDI. I / / POČITNIŠKA PRIKOLICA Knaus dol 6 m brez rude. šir.2.30 m. predprostor. san. prostor. «041/ AVTOPELI IN OPREMA 4 KOM KAMIONSKE gume 265/70/19.5 nove. 6 kom kamionske verige malo rabljene. «04/ GUME IN PLATIŠČA jeklena za razne avte. rabljene in nove. cena po dogovoru. 041/ i75i

22 22 MALI OGLASI PO DELIH prodam Fiat Bravo V. Polo clask;. Sead ibiza in Sead Afosa. «040/ Boo^ai TORZUSKO OS za avtoprikolico, mesoreznico z reduldorjem, pomivalni st. in barvni TV. C 031/ O02174 ZIMSKE GUME 165/70/14, lahko s platišči za Suzuki Ignis, vse novo zelo ugodno, 041 / « STROJI IN ORODJA ELEKTROMOTORJI različnih moči in kabel PPOO. «031/ STAREJŠO stružnico. 1m del. dolžine in drkiiarskortom in mizo,«031/ PODARIM STAREJŠI etek. šivalni stroj Bagat ter 6 kom starih vrat in 10 kom oken / GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL BITUMENSKO kritino, nova. 9 04/ O02120 GRADBENO etektro omarico s kablom 80 m. «041 /470^22 8OO2188 POCINKANO mrežo za ograjo, vii. 1.5 m. «040/ eoo2it«rabueno samokolnlco, «041/ KUPIM HLODOVINO hrast, iavor in jesen. «031/28CM) *9 PODARIM STREŠNO Kritino - špičak, «031/ «002»8i STAVBNO POHISTVO 2 KOVINSKA podbpia in 5 kom [TWBŽe a okenske jašte.«04/ KURIVO DRVA. metrska aii razžagana. možnost dostave. «041/ oten 20 M3 bukovih drv, cena 38 EUR/m3. «041 / i5t BRIKETE za kuoavo, vreča 20 kg stane 2 EUR,. «041/ LESNE brikete za kurjavo, ugodno. 04/ / «)020n STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO DVA PREDALNIKA. 2 nočni omarici in še nekaj predmetov in kupim kovinsko garažo / Boo2ie7 ŠTIRIDELNI regal za dnevno sobo, dol. 3 m. kuhinjsko mizo in dva stola, dobro ohranjeno /623^72 eomjss KUPIM POSTELJO, jog^ 200x90 in odeje za simbokno oeno, 9 O4O/77&«6aeoo2208 PODARIM KAVČ. razne kuhinjske priponnočke. posteljnino, obleke, stensko uro in drugo, 9 04/ eoo20»s GOSPODINJSKI APARATI ŠTEDILNIK Iskra 2+2. šir. 60 cm in pralno-sušilni stroj Bosch. «041/ !«ZAMRZOVALNO omaio Gorer^ in hladirik EiectnADc. «040/ i& OGREVANJE, HLAJENJE KOLEKTORJISSE, svk»skega pročzve^ ca AMK za ogrevaj tople vode In pod^ n} pn p(tštonx. Zamenjamo tudi peč. Temioinstal. Tomaž Česrtk s.p., Krnica 11, Zg. Gooe /893^ » OSTALO TRI PUNSKE ieklenkedo kg), cena 15 EUR/kom. 8 04/ GLASBILA HARMONIKO CFBe Lancingerali menjam za BeEsAs, cena 2300 EUR. prodam harmoni vrata 10 EUR. 9 04/ ŠPORT, REKREACIJA OTROŠKO gorsko koto 24' sprednji in zadnji amortizerji, za 8-10 let in papn gi nimfi / eoo2i4e OTROŠKO KOLO 12 ' za starost S-S let in 20' za starost 8-10 let, odačno ohranjena / eoo2<oi KNJIGE, PUBLIKACIJE ENCIKLOPEDUA Jugoslavije, za simbolično ceno / OBLAČILA MATURANTSKO obleko št. 38^0, 9 04/ e0o2mo OTROŠKA OPREMA v OTROŠKO TRGOVINO v Radovljici sprejmemo vozičke, otroške posteljice, avtosedeže. nahrtitnike, previjalne mize ter oblačila za pomlad in poletje. «04-1/ ŽIVALI IN RASTLINE UGUSTER. lepe sadike za živo mejo, ugodno. 9 04/ , 040/ SAD^^E sada<e, vecletr>e. stare in nove sortedobitevsakdanod8.do18. ure. 01/ ,041/ OOI853 PODARIM MLADO psičko mešanko / CIPRESE, stebričaste. visoke 1 m. 40 kom, 9 04/ KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI AVTOMATSKI saditec krompirja Hm^ zacl rotacijsko kosilnico SIP 165 cm / eoo2i80 GENERALNO obnovljen traktor Deutz 120 KM / d002t76 MANJŠI plug, dvobrazdni. obračalni znamke Vogel noot, 9 031/ PLUG Lemken, opal , 12 do 16 col. lahke izvedbe, dvosmerna sveča. «041/ J70 PUHALNIK Grič z motorjem ali brez / t94 SAMONAKLADALNO. ohranjeno 16 m3, aluminijaste stranice, cena 650 EUR, 9 040/ eoo2n8 SEKULAR za žaganje drvs koritom. 9 04/ ,031/ r00 ŠKROPILNICO 300 I za na traktor, zelo mak) rabljena, 9 031/ TRAKTORSKO, bočno kosilnico Mortl za Fiat 402. dobro ohranjeno / B002t89 KUPIM KOSILNICO BOS / SAMONAKLADALKO SIP 22/9 in trosilec umetnega gnoja Vikon - Crena, 300 kg v d^ari / TRAKTOR. BOS kosilnico in pajek SIP / O02103 TRAKTORSKO, kiper prikolico in izkopalnik krompirja, 9 041/ PRIDELKI CVIČEK v rinfuzi ali v steklenicah, vsa dokumentacija / DOBRO, naravno vino cviček In domače žganje. Sr. Dobrava 14. Kropa, 9 04/ O02«e0 DROBEN krompir, 9 040/ JEDILNI in krmni krompir, «04/ JEDILNI krompir dezire in semenski, lanski uvoz dezire in krmni. 04/ aoo2js7 KIFLČARJA, primernega za sajenje, «031/ i7B SEMENSKI krompir dezire. 200 kg. 9 04/ i58 SENO sušeno na sušilni, 9 04/ VINO cv(čekviriorodniokokvinp vrti. cena po dogcwofu.«031/ VINO BENČINA. kakovostno, ustekleničeno. buteljke ali odprto, možna dostava. ugodno, 9 041/ VZREJNE ŽIVALI PLEMENSKIH ovac, cena po dogovoru. 9 04/ BIKCA simentalca, starega tri mesece, «031/ BIKCA Simentalca 160 kg in telk;o 190 kg. 9 04/ / BIKCA križanca, starega 10 dni, 9 04/ BIKCA simentalca - licenciran^ za naravni pripust. E KO reja in kuchm mlin Ožina, / BIKCA in teličko križanca, stara en teden / BIKCA križanca, starega 14 <Jni / BIKCA simentak:a. starega 12 dni, 9 04/ BREJO zajkljo. 04/252-55^ 8002w DVA BIKCA težka cca. 140 kg, 9 031/ M KRAVO simentaiko. v 8. mesecu brejosti / KROMPIR beli, C 031/585^ KUNCA dva llščka. samca, 9 04/ , 040/ KUNCA, orjak, brejo samico. 9 04/ MESO. polovico bika / MESO mlade krave. 040/ PAŠNO telico simentaiko. brejo 8 mesecev, / S PLEMENSKE ovce z jagenjčki in jagnjice. 04/ / PRAŠIČE težke od 40 do 100 kg, cena po dogovoru, možna dostava / TEUCO simentaiko, brejo in diskasto kosilnkjo BCS / TELICO simentaiko. v 9. mesecu brejosti, / TELIČKA simentalca, težkega 170 kg / S4 TEUČKO simentaiko. staro 10 dni. 9 04/58-030& TELIČKO limuzin, staro en teden, 9 04/ TEUČKO simentaiko. težko 220 kg / «TRI BIKCE - limuzin teže 70 kg, simentalca teže 55 kg ter križanca simentafec/cik teže 55 kg, «051/ ZAJCE in zajklje lisce in križance za pleme ali za zakol. 9 04/ KUPIM BIKCA simentalca, starega do 15 dni, «031/ BIKCA simentalca, starega 10 dni / iS4 BIKCA simentalca. mesne pasme ali križanega. starega do 12 dni / VISOKO brejo telk:o in bikca do 300 kg, «031/ OSTALO 12 NOVIH, lesenih gajbic za 30 EUR / aoo2iis6 HLEVSKI GNOJ uležan. lanski, slanv no-listna naštela, za vrtičkarje, dostava, «04/ VEČJO količino dobro uležanega. hlevskega gnoja / ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM DELO v strežbi dobi gospa, ki ima izkušnje pri strežbi hrane, je urejena in komunikativna, leta niso pomembna, Picerlja Pod gradom, Koroška c. 26. Tržič / DELO v strežbi dobi dekle ali fant, Igor Logar s.p., Hotemaze 3a, Preddvor, 9 041/ DELO DOBI picopek in natakarica. Klub Kovač. Glavna cesta 1. Naklo. 031/ IŠČEMO dekle za dek) v strežbi, dek) ob vikendih ter dekle za zaposlitev. Dobro plačito. izkušnje niso potrebne. Johan Šipec Monika s.p.. Vetesovo 56 a. Cerkije / Monika 8001&44 IŠČEMO Simpatično dekle za strežbo v lokalu, z lastnim prevozom T.C.U.. Vogel 15. Zg. Besnica, 9 041/ IŠČEMO sodelavce za delo v strežbi in v kuhinji (obvezne izkušnje, samostojnost pri delu), Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Gostišče Češnar, Slovenska c. 39. Cerklje, 9 041/ PICERIJA MORENA, Žirovnica 59a, Žirovnica takoj zaposli kuharja ali picopeka, lahko tudi starejšo osebo / O02138 V GOSTINSKEM lokalu Mercator centra v Domžalah zaposlimo osebo za strežbo. Milan Kastelic s.p.. C. talcev 4, Domžale,, 9 031/ »8 KOPAUŠČE BLED - Grajska plaža licsmo dekleta in fante zadeto v gostinstvu v času poletne sezone Pisne ponudbe po ljite na Optimist d KoroSka 53, Kranj ZAPOSLIMO natakarja/ico in pomočnika/co v kuhinji Huan Gong d Gosposvetska 1. Kranj, 8 04/ po 11. uri ZAPOSLIMO komercialista za prodajo elektro materiala in elektroinstalaterja za delo na terenu. Elektro trade. d Gorenjdšavska 15. Kranj, 8 04/280-67^ VOZNIKA kamiona za mednarodni transport zaposlim, C in E kategorije - prevozi v EU, Zaje transport d.0.0., Valburga 15, Smlednik / ZAPOSLIMO izkušenj tesarja, krovca, zidarja, knaufer- ]a, pleskarja zaradi razsiritve dejavnosti. Pisne vloge pošljite na naslov Hočevar Slavko s.p., Visoko 135, 4212 Visoko ali pokličite 04/25-3vi47. Delo se lahko nastopi takoj. ZAPOSLIM voznika C kat. za vožnjo po Sloveniji, Mohorič Darko s.p.. Racovnik 4a. Železniki. «041/650^ ZAPOSLIMO voznika C kat. za mednarodni promet. Baland, d. o. o.. Kapucir^ski trg 7, Skofja Loka. 9 04/ ,041/ AU $1 ŽELITE, da bi bili vsaj pri enem postu res prvi? Ponujamo vam ^sei, ki je v Sloveniji šele dva tedna in je v svetu povzročil pravi boom. Ne oklevajte! Planinšek k.d.. Šinkov Tum 23. Vodice, «031/ STE PRIPRAVLJENI delati za EUR mesečnega zaslužka. Posredništvo Zdene Brovč s.p.. Virmaše 170. ŠkoOa Loka / ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko prodajo artiklov za varovanje zdravje. Oglejte si wvvw.slnkopa.sl. Sinkopa. d.0.0., Žirovnica 87. Žirovnica / ZAPOSLIMO urejeno in simpatično dekle, z izobrazt>o medicinske smeri. Sinkopa, d.0.0., Žirovnica 87. Žirovnica. «041/793^ Iščemo osebo z Izkušnjami v direktni prodaji, za trženje fizioterapevtskega programa. Medical tine, d. o. o^ Maistrova ul. 16, Kamnik, tel.: 041/ Gostilna Zaje, JerovŠek Marjeta s.p., Lahovče 9, Cerklje na Gorenjskem, zaposli KUHARjA(m/ž) Od vas pričakujemo: - delovne izkušnje v kuhinji - poznavanje stroke in kulinarike - vestnost in čistoča pri delu Vaše prošnje pošljite na naslov: Gostilna Zaje, Lahovče g, 4207 Cerklje na Gorenjskem najkasneje do 31. marca Ostale Informacije dobite na: gostilna.zajc@siolnet, tel. 04/ in 041/ DILCA, d.o.o.. Smledniška 128, 4000 Kranj takoj zaposli samostoinega računovodje z izkušnjami. Prijave pošljite do / / ZAPOSLIMO organizatorja prevozov - deponenta. Pogoji: V. oz. VI. st. izobrazbe, akt. znanje vsaj enega tuj. fez., obvladaj^ dela z računalnikom. Pisne prk jave: štempihar. d.0.0., Poslovna cona A12. Šenčur 8002i 9 AGRARNA SKUPNOST Smokuč 40. Žirovnica, išče pastirja za pašo živine na Zelenici. «041/ HONORARNO ali pogodbeno zaposlimo delavca v ročni avtopralnici. Lavi, d C. na Brdo 22. Kranj, 041/ TAKOJ z^josimo NK delavca in KV rrazarja, za delo v mčzarski delavnici, zaželene izkušnje. Aleksander Stare s.p., Zg. Bitnje 186, Žabnica / Booirei Iščeš delo? ZAPOSLIMO delavca/ko. ki samostoh no obvlada dela v dodetavi tiskarne (zgibalni stroj, revijalka. šivanje, rezanje). Prijave sprejemamo pisno na naslov Premiere, d.o. o.. Sp. Pimiče 22b. Medvode / ZAPOSLIMO samostojnega tiskarja na štiribarvnem stsr:^. Delo je d«)izniensko. Prijave sprejemamo pisno ra naslov Premiere, d.o.o., Sp. Plmiče 22b / ZAPOSLIMO izku^nega krovca, zna- 'nje slovenskega jezika. Megamatrix. d.o.o., Staretova ul. 39 Kranj, 8 041/ ZAPOSLIMO sobarico in kuhinjsko pomočnico. Preša, d Cerklje, za Pension Zaplata, Slovenska cesta Cerklje. 8 04/ / )1«KOZMETIČNI salon v Kranju sprejme v redno dekivno razmef^ kozmetičarko s Končano ^ snw Kozmetični tehnk Pidne prošnje na naskv. Tag trade. d Hotem3ŽB Piedd^ V FRIZERSKEM studiu Žan Luka & Gal Patrik na Maistrovem trgu 8 v Kranju za določen čas zaposlimo frizerko z izkušnjami. Za vse inf. smo dosegljivi na, 8 051/ ZAPOSLIM slikopleskarja, Aleš Markovec s.p.. Žeje 15. Duplje / ZAPOSUM fiizetko in Oddam v najem del frizerskega satena za namen ntanlkure. Frizerski salon Jana. Jana f^mat s.p.. Jezerska C. 93d. Kranj, 8 041/ ZAPOSUM samostojno frizerko z izkušnjami. Karmen Marguč s.p.. Češnjica 54. Železniki /576^110 ZAPOSLIMO mizarja ali ličarja za površinsko obdelavo pohištva. Smolej. d.o.o.. Kovor. Pod gozdom 30. Tržič / ličem DUO ROLO išče delo na obletnicah, porokah z zabavno in narodno glast)0. 041/ ONE MAN BAND išče dek>. igranje na obletnicah, ohcetih in drugih zabavah. 031/ ONE MAN BAND išče delo, igranje s petjem na obletnteah. rojstnih dnevih, zabavah. 031/ POSLOVNE PRILOŽNOSTI UREJAMO najugodnejše kredite na hh poteko. OD ali pokojnino. Upoštevajo se tudi dodatek za malico, prevoz, otroški dodatek, za fizične os., s.p. in podjetja, Planinšek k.d., ŠinKovTum 23,Vodfce. 031/ KREDITi DO10 LET ZA VSE ZAP^ TUDI ZA DOLOČEN ČAS, IN UPOKOJENCE do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice: Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s. p., Mlinska ul. 22, Maribor, telefon: 02/ ,041/ STORITVE NUDIM ADAPTACIJE barvamo stanovanja, hiše, okna, vrata, fasade, napušče. zidarska in izolacijska dela v Kranju in na Gorenjskem. Do 1.3. nudimo 10% popust. Sojetu d.n.o., Milana Majcna 18a. Lj, 8 031/ ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe. urejanje in tlakovanje dvonšc, z našim ali vašim materialom, SGP Bytyqi d.n.o.. Struževo 3a. Kranj / ot8i8 ASFALTIRANJE tlakovanje dvorišč, dovoz. poti. parkirišč, polag. robnikov, pralnih pk>sč. izd. betonskih in kamnitih škarp. Adrovic & Co. d.n.o.. Jelovškova 10. Kamnik. 8 01/ / B70 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter. s. p., Senično 7. Križe, tel.: / ; žaluzi^. rotoji. rotete. lame)r>6 zavese, plise zavese, komamiki. markize, eooieas BARVANJE fasad in napuščev, ugodno in kvalitetno, Megan\atrix, d.0.0., Stare- 4ova 39, Kranj, 8 041/ eooiesa BELJENJE notranjih prostorov, giajenje sten In stropov, odstranjevanje tapet, dekorativni ometi in opleski vam kvalitetno in ugodno nudi pleskarstvo Pavec Ivan s.p.. Podbrezje 179. Naklo / BVTVOl IN OSTALI. Gradbeništvo d.n.o., Glavni trg 14. Kranj, izvaja vsa gradtjenadela, novogradnje, adaptacije, notranje omete, vse vrst fasad. 8 04/ / FLORI JANI d.o.o., C. na Brdo 41, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite škarpe. tlakovanje dvorišč / u*6 GRADBENIK REXHO d.n.o.. Adergas 13. Cefidje. izvaja od tenoeljev do strehe, notranji ometi, vse vrste fasad, kamnite škarpe. adaptacije, urejanje in tlakovanje dvorišč /58^96 dooigis IZDELAVA podstrešnih stanovanj s knauf ali lesenimi oblogami, polaganje laminatov. gotovega in lamelnega parketa ter izdelava finskih in infra savn. Planinšek k.d., Šinkov Tum 23. Vodice / O01454 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANO- VANJ po sistemu Knauf. montaža strešnih oken Velux in polaganje lamn natov. izd. brunaric In nadstreškov. Mesec Damjan s.p.. Jazbine 3, Poljane / IZDELUJEM FASADE, tudi na velikih objektih, opravljam zidarska dela in omete. Seniki gradbeništvo, Gasilska c. 37. Šenčur / eoo»509 IZDELUJEMO in prenavljamo strehe. Megamatrix. d.o.o. Staretova 39. Kranj / IZVAJAM vsa ^fikoplesk^vska d^, izdebva ^sad. polaganje vseh vrst talni) oblog, Volčanšek Albin s.p.. Kidričeva 7. Jesenice. 8 04/58&3&36.041/ IZVAJAMO montažo Knauf sistema, laminata. vse vrste pohištva, Listeš Dolore«s.p.. Golnik 48. Golnik / S KITANJE in beljenje, hitro in kvalitetno. Nahtigal Roman s.p., Šoriijeva 19. Kranj / sooi824 MIZARSKI SERVIS vam izdela kuhinje. predsobe, otroške sobe in spalnice. Nudimo vam odlične materiale in projektiranje po vaših željah. Ml - DA k.d.. Šempeterska ul. 44. Kranj, 8 05V / OO1884

23 MALI OGLASI, ZAHVALE 23 NAJEM kombi vozil 8+1 in dostavnih vozil - dnevni najem, Igor Konkolič s.p.. Triglavska ul. 12. Kranj, 9 041/ eoo«870 PREKRIVANJE STREH od 3.5 EUR/m2., možna dobava 30% cenejše kritine, Marko Deriink s.p., Glavna cesta 12. Naklo. «040/ PRENAVUAMO HIŠE In stanovanja v Kranju in okolici - rezervirajte svoj termin, Megamatrbc. d.o.o.. Staretova ul. 39. Kranj.. «041/570^ RTV SERVIS Sinko Marko s.p.. C. na Klanec 53, Kranj. pop. TV. video. malih gos. aparatov. «04/ ŽALUZIJE, lamelne in plise zavese, roloje, screen senčila, rolete izdelamo in montiramo, Rono senčila, d.o.o., Mavsarjeva cesta 46, Notranje Gorice, «01/ / IZOBRAŽEVANJE NUDIM PLESNI TEČAJI za mladoporočence, organizirane skupine, posarneznike in posamezne pare v Britofu 316. pri Kranju. Vabi vas STUDIO TANGO. «041/82CM LETNI bivši športnik, podjetnik, nekadilec, 173, atletske postave, prijetnega videza in lepega nasmeha te vabi na prijetna srečanja v dvoje. Pošlji opis na. «031/ S DEKLETA, brezplačno lahko spoznate fante za iskrene, resne, trajne zveze iz vse države, 031/ UPOKOJENI želi spoznati gospo - voznico, resno in nežno: po tragični izgubi partnerice / RAZNO SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka SILVA ARHAR Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Delavci Odeje, Škofje Loka. d. d. SLIKOPLESKARSTVO Bizant Gorazd S.p.. Britof 9, 4000 Kranj vam nudi kvalitetne in ugodne pleskarske storitve,. «041/ VIJOŠA d.o.o., Tomšičeva ul. 40. Kranj, izvaja vsa gradbena dela. adaptacije, vse vrste fasad, zunanje ureditve in notranje omete, sr 031/ ZAKUUČNA DELA kamnite škarpe. roštisji In tlakovanje dvorišč Azem Tafilaj s.p., Zg. Bitnje 101a, Žabnica / w\vvv.pogrebnik.com ZASEBNI STIKI 27-LETNO dekle išče resnega moškega starega do 52 let, h kateremu bi se preselila. «031/ POSREDOVANJ poznanstev v preteklem letu je karakteristika ženrtne posredovalnice Zaupanje za vse generacije, ki posreduje po vsej Slo. 03/ / /836^ ETNA ženska želi spoznati starejšega moškega, h kateremu bi se preselila na kmetijo. «041/ S 80 L kromirani bojler in star šivalni stroj, 9 041/ iskrin telefon In tajnico, rač. anal. modem in digit. calisto 8 2 U. RD stikajo, 9 041/ OVČJE kože in domačo volno. 9 04/ / POKONČNE elemente in stebričke 2a balkonsko ograjo, fantovsko kolo Scott, vrtno kosilnico Alko. samohodna. kot nova / )79 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat in stric ANEZ KOTNIK I OTje 49 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, dajovano cvetje, sveče in darovane maše. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki so mu bili v oporo in pomoč, še posebej pa patronažni sestri Andreji Požar, osebju Karitasa ter Domu starejših občanov v Preddvoru. Hvala g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Pogrebnik. Tisti očahjivi 0as in smeh razjokale bi se od vesdja, ko bi ga lahke spet slišale. ZAHVALA Vsem sosedom, prijateljem in znancem sporočamo, da smo se v žalostnem mesecu marcu poslovili od naše ljubljene mamice, tašče, ome in tete GRETE KRULC Vsakemu posebej se zahvaljujemo za izrečena sožalja in besede tolažbe, za vsak podarjen cvet in svečko. Iskrena hvaja gospodu župniku iz župnije Primskovo, da se je naše mamice spomnil z darovanjem maše in molitvijo. K poslednjemu počitku smo jo pospremili 3. marca 2008 na pobreškem pokopališču v Mariboru. Hčerke Zlata, Irena in Tatjana z družinami Žalujoči: žena Marija, nečak Jernej z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 92. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča FRANČIŠKA BOHINC p. d. Kemova mama, roj. Ribnikar iz Zaloga pri Cerkljah Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in darovane maše ter spremstvo na njeni aiadnji poti. Hvala g. župnikoma Zdravku Žagarju in Jožetu Mrvarju za res lep pogrebni obred, pevcem, patronažni službi iz Kranja in pogrebni službi iz Dvori). Pomlad bo na tvojvrtpri^ in vprašala, fge si ti. S&ia bo yia rosna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA Vsi njeni Zalog, 15. marca 2008 Ob boleči izgubi naše deklice TJAŠE KASTE LIC iz Čirč pri Kraniu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, še posebej Jani in Milanu, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, hvala gospodu ravnatelju OŠ Helene Puhar gospodu Kalanu za izrečene tople besede in misli o naši TjaSi. Hvala pevcem in pogrebni službi Mestnega pokopališča Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, še enkrat iskrena hvala. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustila draga ALOJZIJA ZEVNIK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vsem tistim, ki ste prispevali sredstva za nakup opreme na kardiološkem oddelku UKC Ljubljana. Islaena hvala gospodu župniku Milošu Briškemu, pevcem in pogrebni službi iz Kranja. Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi. Bila je naš sonček, zdaj pa je v nebesih med angelčki. Kranj, 18. marca 2008 Vsi njeni Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za večno bo živel. ZAHVALA V soboto, 15. marca 2008, smo se poslovili od MIKE MAVER Bednikove Mike iz Zg. Besnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku za molitve, lepo opravljen obred in lepe poslovilne besede. Zahvala pogrebni službi NavČek za vso organizacijo slovesa, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo sosedi Francki za njeno nesebično pomoč, ko je Mika Se živela. Zahvaljujemo se tudi osebju Klinike za bolezni srca in ožilja KC Ljubljana za njihov trud, da bi jo ohranili pri življenju. Žalujoči vsi njeni Matije le ena, nam vsem dodeljena, takrat je hudo, ko izgubiš tudi njo! ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila dobra, skrbna mama, babica, prababica. sestra, teta, sestrična in tašča MARIJA GROŠELJ roj. Narobe, p. a Bošteča mama Želimo se zahvaliti vsem, ki ste nam v dneh slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje> darovali za svete maše in denarno pomoč. Hvala sosedom, sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala sodelavcem Gorenjskega tiska, sodelavcem Sava Tires in Društvu upokojencev Cerklje. Posebna hvala g. župniku Gradišku, pevcem, praporščakoma in pogrebniku Jeriču za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, jo spoštovali, še enkrat iskrena hvaja. Vsi njeni Poženik, Tomačevo, Glinje, Cerklje. 7. marca 2008

24 24 GG ANKETA Varnostni pas redno uporabljamo SIMON ŠUBIC Do 4. aprila nas bodo s preventivno akcijo Pripni svoje življenje opozarjali, kako koristna je za našo varnost uporaba varnostnega pasu v avtomobilu. Se tudi vi redno pripenjate, ko sedete v avtomobil? Tone Oblak, Lučine: "Moram priznati, da se največkrat ne pripnem, ko sedem za volan. Varnostni pas ponavadi uporabim le, ko sem na daljši vožnji. Tudi otroci se na zadnjem sedežu ne pripenjajo redno." Boris Traven, Kranj: "V preteklosti sem plačal že kar nekaj kazni zaradi neuporabe varnostnega pasu, sedaj pa se v avtomobilu redno pripnem, predvsem zaradi lastne varnosti. Tudi otroci se zadaj vedno pripnejo." Filip Kocijančič, Kranj: "Z varnostnim pasom se vedno pripnem, že od nekdaj. Res pa je, da se ponavadi drugi, ki se vozijo v mojem avtomobilu, ne pripnejo - ne spredaj ne zadaj. Tudi če jim zatežim, nič ne pomaga." Borut javoršek, Ljubljana: "Z varnostnim pasom se pripnem vsakič, ko sedem v avtomobil, tudi če grem na kratko vožnjo do trgovine. Kot mlad voznik take navade nisem imel in sem zato večkrat plačal kazen." Miran Benedičič, Kranj: "Navadil sem se, da se vedno pripnem. Tudi otroci se tako ravnajo, jih je pa treba včasih opozoriti. Odraslim na zadnjih sedežih pa ponavadi prepustim odločitev, ali se bodo pripeli." Križev pot na tapiserijah Radovan Rakovec iz Bitenj, ki že tri desetletja izdeluje tapiserije, je na njih upodobil tudi križev pot. Prvi dve sta že končani, preostalih ducat namerava izdelati do božiča. DANICA ZAVRL ŽLEBIR Zgornje Bitnje - To je že četrta serija tapiserij, eno od njih je posvetil geometriji tarot, križev pot pa je začel delati pred leti, ko je bil na Sv. Joštu na duhovnih vajah. Te so mu približale krščansko simboliko križa in Jezusovo trpljenje, zato jih je želel izraziti na način, kakršn^ najbolje pozna. To so tapiserije, ki jih vozla že domala tri desetletja, odkar se je bil te veščine naučil pri delovni terapiji v bolnišnici v Begunjah. "To delo mi je v veselje in užitek, in čeprav ne gre najbolje v denar, ga opravim vešče in po svojih najboljših močeh," pravi Radovan. Podobe na njegovih tapiserijah so zelo simbolizirane, s preprostimi liki in barvnimi kombinacijami nanje čara prizore križevega pota. Tapiserija na fotografiji predstavlja tisto postajo križevega pota, ko Kristus umre na kri- Radovan Rakovec s tapiserijo, ki predstavlja Kristusovo smrt na križu. KOSARKi SOBOTA, , ob ŠPORTNA DVORANA PODEN VABLJENI! vremenska napoved Napoved za Gorenjsko v petek se bo pooblačilo, popoldne bodo že padavine. Meja sneženja se bo v noči na soboto spustila do okoli 500 m. V soboto in nedeljo bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Po nižinah bo lahko tudi snežilo. /^enaja RS za okolje. Urad za Meteorlogijo PETEK i SOBOTA - 2 / 7 C I - 2 / 8 C NEDELJA - 1 / 3 C žu, izdelano pa ima tudi podobo, ko ga položijo v grob. Na fotografijah, ki prikazujejo njegove prejšnje serije tapiserij s križevim potom, pojasnjuje, kaj predstavljajo in zakaj je uporabil ravno določene barve in oblike. Eno prejšnjih serij je razstavljal v okroglem stolpu Škofjeloškega gradu. Enake želje ima v zvezi s pravkar nastajajočo. Ena kolekdja nastaja leto dni in pričakuje, da bo L/UBL)ANA vseh štirinajst postaj križevega pota (v prejšnji je imel izdelani tudi dve različid vstajenja) dokončal do božiča, ob prihodnji veliki noči pa bi jih po nasvetu umetnostnega zgodovinarja rad razstavil v eni od modernejših cerkva. Seveda si želi tudi, da bi jih ljudje kupovali. Radovan zase pravi, da ni katolik, ki bi svojo vero potrjeval v cerkvi. "Potrditev vere v Boga ni v tem, da greš vsak dan k maši in spovedi, pač pa da v vsajd stvari vidiš del njega popolnega," pojasnjuje svoj odnos do vere in dodaja: "Samo in šele trpljenje poraja in včasih tudi rodi bogastvo duha." Radovan je poleg spretnega izdelovanja tapiserij vešč tudi besede. Napisal in v samozaložbi je izdal dve knjižici, ena ima naslov Od prebujanja vesolja do prebujenja človeka, druga pa Geometrija tarot, ki ima svoje dopolnilo tudi v seriji tapiserij. Dr. Ernest Petrič predlagan za ustavnega sodnika Mandatno-volilna komisija državnega zbora je soglašala s predlogom predsednika republike Danila Turka za nove ustavne sodnike. Med njimi je tudi dr. Ernest Petrič, slovenski veleposlanik na Dunaju in strokovnjak za mednarodno pravo, ki je bil rojen v Tržiču. Za sodnike so predlagani še Mitja Delsinger, Jasna Pogačar in an Zobec. J. K. 1} Ratsis m-c o Celovec Mivda Sobota, -T- Mibar i 9H a. Gradec m C«««Kn«i az-i-c-p- ' o' "o v p em-c ^ jj A* /77/ o Rcte T 13/4-C a' <cx Vinjete po 35 in 55 evrov Za osebna vozila in motorna kolesa naj bi jih uvedli 1. julija. JOŽE KOŠNJEK Vlada je po pričakovanju na včerajšnji seji potrdila načrt za uvedbo vinjet za slovenske avtoceste. Letna vinjeta bo stala 55 evrov, polletna pa 35 evrov. Vlada uvaja tudi letno vinjeto za motoma kolesa, ki bo stala 22,50 evra. Sistem vinjet bo začel veljati 1. julija. Za tovorna vozila bo do uvedbe satelitskega sistema veljal sedanji sistem cestnin. Minister za promet Radovan Žerjav je povedal, da so cene vinjet ugodne in privlačne. JEŽ KRANJ Menjava stranke odpihnila časopis? 'm ^ ^ & Z njimi želi vlada čim več državljank in državljanov navaditi na vožnjo po avtocestah in razbremeniti vzporedne ceste ter zagotoviti večjo prometno varnost. Z vinjetami, ki bodo začasna rešitev do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja, bodo zbrali letno približno 20 milijonov evrov več kot jih s sedanjim sistemom cestnin. Vlada je včeraj predlagala za 28 evrov zvišati minimalno bruto piačo, ki znaša po novem 566,53 evra. Predlog mora potrditi državni zbor. Vroča tema zadnjih dni je novica, da koalicija v kranjskem mestnem svetu škripa. Mestni svetniki iz vrst LDS in Mladi za Kranj se intenzivno ukvarjajo s tem, da bi prestopili v vrste stranke Zares in s tem postavili novo razmerje moči v sicer po številu svetnikov veliki koaliciji. Domnevamo, da aktualno dogajanje očitno ni preveč povšeči kranjskemu županu Damijanu Pernetu, saj je svetniški skupini LDS že odpovedal naročnino na Gorer^jski glas. Za kazen? Mladoporočenci V soboto, 15. marca 2008, sta v Radovljici sklenila zakonsko zvezo Miha Mulej in Janja Kavčič. Mladoporočencema čestitamo in jima s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. p m MU 9ttS»JSKKm 97,sm wm.m(hm/.s svsža vs*itni S mmtti