Velka, Sladki vrh, Ceršak, Šentilj oktober 2015 Št. 02/2015. Glasilo. Občine Šentilj

Transcription

1 Velka, Sladki vrh, Ceršak, Šentilj oktober 2015 Št. 02/2015 Glasilo Občine Šentilj oktober

2 kazalo kazalo 3 Županov uvodnik 5 Beseda urednice 6 AKTUALNO BEGUNSKI CENTER V ŠENTILJU 8 AZILNA POLITIKA AKTUALNA tema tega časa 10 kadrovkske sprembe v občinski upravi 11 občinske finance 12 demantiranje navedb o izredni reviziji poslovanja občine v zadnjih letih objavljeno v informatorju občine šentilj predstavljamo vam 14 medgeneracijski center šentilj: prostor za ljubitelje kratkočasja 15 življenje kamnov - muzej kristalov in fosilov nautilus družbena dejavnost 17 otvoritev razstave v mežnariji 18 oktobra nova potujoča knjižnica 20 ILGOVA NEDELJA 2015 SLOVESNA SV. MAŠA ZLATOMAŠNO SLAVJE OB 50. LETNICI DUHOVNIŠKEGA POSVEČENJA NAŠEGA ROJAKA G. MIHAELA IGANTIJEVA nasveti in priporočila 20 mladim in študentom iz naše občine delo v avstriji predstavlja izhod iz krize 23 pre(ventivna) hrana - možnostza slajše življenje 24 vpliv staršev na gibalni razvoj otroka Iz zgodovine let po vojni društva 31 DNEVI DOBRE VOLJE DRUŠTVO USTVARJALNE MLADINE - ILGOVO DRUŽENJA IN PRIREDITVE V DU CERŠAK 33 AKTIVNOSTI DU VELKA V LETU FOKLORNI DOGODKI 36 BRANKINA KOJENICA JUBILEJ LOVSKE DRUŽINE ŠENTILJ 38 MAVRIČNO DRUŠTVO 38 tečaj ozvočevanja šola in vrtec 39 DRUGOŠOLCI V ŠOLI V NARAVI 39 spoznavali smo pokliv policistke 40 SPOZNAVANJE ZNAčilnosti sosednje države 40 NOVA JEDILNICA NA PODRUŽNIČNI šoli velka 41 Prometna varnost 41 prvi šolski dan 42 DOBRODOŠLI PRVOŠOLCI 42 SPREJEM PRVOŠOLCEV NA podružnični šoli velka 43 LEPO JE BITI PROSTOVOLJEC KOŠARKARSKI TABOR OŠ SLADKI VRH 44 POMLADNI VRTEC V NARAVI HOTEL ZARJA, HOČKO POHORJE 45 KAKO SMO OSVOJILI ZAGREB šport 46 MEDNARODNE IGRE ŠOLARJEV (ICG) 2015: NIZOZEMSKA, ALKMAAR 48 ŠPORTNO DRUŠTVO i TEAM VPISUJE NOVE ČLANE gasilci 49 OGP Šentilj poroča MLADINSKI GASILSKI TABOR PGD PALOMA SLADKI VRH 50 PGD VELKA - PONOVNO ODLIČNI REZULTATI MLADIH GASILK IN GASILCEV predstavljamo se vam 51 PODJETJE DIGITALNE INOVACIJE RAČUNALNIŠKE REŠITVE, aleš brumec s.p. se predstavi 51 UNIKAT SUZI 52 ŠOLA KEGLJANJA ZA OTROKE ZAČETNIKE priporočamo v branje 53 priporočamo v branje politične stranke 54 OBČINSKA ORGANIZACIJA DeSUS ŠENTILJ: dogajanje V DeSUS-u 54 FESTIVAL SENIOR IN SENIORJEV SDS V ŠENTILJU 55 ŠPORTNE IGRE IN DRUŽENJE ČLANOV SDS V BOVCU pisma bralcev 55 POJASNILA V ZVEZI S POROČILOM O IZREDNI REVIZIJI 56 RESNICA O nakupu stanovanja humor 57 šale zanimivosti 57 STE SE KDAJ VPRAŠALI ALI OBSTAJA RAZLIKA V KITAJSKI HRANI, RAP GLASBI IN BOŽIČNIH PRAZNOVANJIH PO SVETU? 59 VSI SI ŽELIMO BITI SREČNI 60 jubileji/zahvale 61 križanka 62 slovo 63 oglasi SPOROČILO UREDNIŠKEGA ODBORA ZA ODDAJO ČLANKOV Naslednji rok za oddajo člankov je na elektronski naslov urednistvo@sentilj.si ali na suzana.grobelsek@gmail.com Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Šentilj, 2212 Šentilj, Maistrova ulica 2 Glavna in odgovorna urednica: Suzana Grobelšek Člani uredniškega odbora: namestnica odgovorne urednice: Jelka Weldt Sara Monzalgi, Marko Čuturilo, Ljerka Podhostnik, Petra Cajnko Lektoriranje: Suzana Grobelšek Število tiskanih izvodov: 3070 Oblikovanje in tisk: mojatiskarna.si Naslov uredništva: Uredništvo 2212 Šentilj, Maistrova ulica 2, e-pošta: urednistvo@sentilj.si Fotografija na naslovnici: avtor: Vasja Šabeder Fotografija na zadnji strani: avtor: Vasja Šabeder 2 Glasilo - Oktober 2015

3 županov uvodnik LETO ŽUPANOVANJA Kmalu bo minilo leto odkar sem prevzel krmilo občine Šentilj, ob tem mejniku pa je prav, da se spomnimo, kaj vse smo dosegli v tem razburljivem in zanimivem obdobju. Ker se zavedamo pomembnosti vključevanja občanov in občank v delovanje in razvoj občine, smo s povezovanjem, usklajevanjem in skupnim dialogom ustvarili Strateški dokument občine Šentilj z naslovom»razvoj in trženje ponudbe občine Šentilj do leta 2020 z usmeritvami do 2030«, s katerim smo določili poslanstvo, strategijo in vizijo občine Šentilj. Z omenjenim dokumentom smo si zastavili temelje za svoje delovanje v naslednjih letih. Predstavitev strateškega dokumenta že izvajamo po krajevnih skupnostih, saj si želimo, da bi bili občani seznanjeni z vsemi procesi, projekti in dogajanjem v občini in okolici. Razmišljali pa smo tudi o zunanji podobi celotne občine, zato smo s pomočjo arhitekturnega biroja izdelali idejne urbanistične zasnove naselja Šentilj s predlogi umestitve tržnice, medgeneracijskega centra, športne dvorane, ureditve starega mejnega prehoda Šentilj ter mejnega prehoda Trate. Končne zasnove in arhitekturne načrte pa bomo sooblikovali z občani. Predstavitev idejne zasnove ureditve središča naselja Sladki Vrh, na kateri so krajani lahko podali pripombe na predlagano idejno zasnovo, svoje ideje in pobude je že potekala konec meseca septembra. Zaradi povezovanja na državni ravni in skupnega sodelovanja so nas v tem letu obiskali evropska poslanka Tanja Fajon in predsednica NSi Ljudmila Novak; na temo usklajevanja glede prenosa premoženja na območju nekdanjega mejnega prehoda smo se srečali s predsednikom Vlade Republike Slovenije Mirom Cerarjem, gostili smo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in pripravili okroglo mizo, kjer smo ga soočili z lokalnimi podjetniki in njihovimi težavami, sam pa jih je seznanil s prizadevanji za»prijaznejšo«zakonodajo in ukrepi za spodbujanje dejavnosti. Našemu povabilu na slavnostno proslavo ob občinskem prazniku se je odzval tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je z nami obeležil 20 let ustanovitve občine Šentilj. Prav tako smo se intenzivneje povezali z našimi sosedi, s katerimi že sodelujemo v skupnih projektih, kot npr. Biosferni park Mura. Pri raznih projektih, ki so že v izdelavi ali pa v pripravi, sodelujemo predvsem z okrajnim glavarjem dr. Alexandrom Majcanom ter okrožnim glavarjem dr. Manfredom Walchom. Aktivni smo na bilaterarni konferenci županov in drugih sodelavcev območja avstrijske Štajerske in Slovenskih goric. Tako kot vsako leto pa smo se tudi letos udeležili kolesarske vožnje od Šentilja do Gornje Radgone ob dnevu Štajerske v mesecu avgustu. V letu županovanja smo v skladu s kadrovskim načrtom izvedli tudi nekaj kadrovskih in organizacijskih sprememb, s katerimi smo želeli predvsem omogočiti nemoteno delovanje občinske uprave, ter tako povečati dostopnost vsem občanom. Spremenili smo tudi delovni čas in uradne ure. Želimo si, da bi bilo delovanje občine v prihodnosti še bolj transparentno, saj se zavedamo pomembnosti informiranja naših občanov. V te namene smo obnovili občinsko spletno stran, začeli izdajati Informator, ki vsebuje vse aktualne občinske informacije, z rednimi javljanji v živo na Radiu Slovenske gorice želimo občane obvestiti o vseh aktualnih dogodkih v občini. Prav tako smo začeli sodelovati tudi z lokalno televizijo BKTV, ki intenzivno poroča o dogajanju in dogodkih v občini ter okolici. Ker se zavedamo pomembnosti kvalitete življenja naših občanov smo v tem enem letu spodbujali organizacijo in pomagali pri koordinaciji izvedbe večjega števila prireditev in dogodkov na različnih področjih (kultura, šport, izobraževanje ). Odmevala je prireditev pred prvomajskimi prazniki, kjer so v Ceršaku tekmovali v kuhanju Cirbeškega Oktober Glasilo 3

4 županov uvodnik kotla, dobro so bile obiskane prireditve v organizaciji TD Brod Sladki Vrh, pohodi, kolesarjenja, Kultura na Muri, vsakoletni festival na Zgornji Velki Ujemi ritem sveta-doma je ponovno poskrbel za številne goste in bil dobro obiskan, vedno več obiskovalcev imajo snovalci programa na gradu Cmurek, kjer so med drugim gostili evropsko znan festival starodobne glasbe Seviqc; letošnji šentiljski farni praznik in dogodek ILGOVO pa je bil izpeljan prav s sodelovanjem številnih društev in klubov iz občine ter s pomočjo župnika, g. Novaka. Dokazali smo, da lahko s povezovalnim delovanjem dosežemo odlične rezultate, ki so lahko lepa vzpodbuda za prihodnost. Prav tako nas veseli, da so letos potekali dogodki v vseh štirih krajevnih skupnostih, za katere upamo, da se bodo v prihajajočem letu ponovili in pritegnili še večje število obiskovalcev. Poskrbeli smo tudi za povezovanje med generacijami v občini ter ustanovili Medgeneracijski center v prostorih starega zdravstvenega doma. Pred uradno otvoritvijo v mesecu septembru smo prostore tudi primerno obnovili. Med poletnimi šolskimi počitnicami smo izvedli nujno potrebne sanacije v Osnovni šoli Sladki Vrh in podružnici Zgornja Velka in v vrtcih Zgornja Velka ter Ceršak. Lotili smo se tudi obnove in preureditve starega vrtca v Šentilju v novo glasbeno šolo, katera bo svoja vrata odprla novembra Uporabnike nogometnih igrišč in zlasti nogometaše obeh klubov smo razveselili s pridobitvijo, ki so jo čakali že leta: prižgali smo reflektorje in tako omogočili uporabo igrišč tudi v večernih urah. Ker je mladina naša prihodnost in pozdravljamo vsako obliko povezovanja in sodelovanja, smo obnovili tudi prostore mladinskih klubov v Ceršaku in Šentilju. Na Občini smo prisluhnili potrebam lokalnih predelovalcev in pridelovalcev hrane ter vzpodbudili ustanovitev Zadruge Dobrote z namenom vzajemne pomoči, širjenja lokalne pridelave in vzpodbujanja medsebojnega sodelovanja v lokalnem okolju. Tako v kuhinji v Mondu pripravljajo hrano tudi iz sestavin, ki izvirajo iz lokalnega okolja. Prav to je pomembno tudi pri projektu Samooskrbe regije, v katerega smo vključeni in aktivno delamo za njegovo čimprejšnjo uresničitev. Že nekaj časa sodelujemo s socialno trgovino Sotra in načrtujemo uvedbo prve mobilne socialne trgovine prav na območju naše občine. Plod dobrega sodelovanja med podjetniki, upravo in krajani/ občani in nenazadnje tudi sosedi iz Avstrije je zmanjšanje smradu v Ceršaku, ki ga je povzročilo delovanje tamkajšnje kompostarne. Seznanjeni smo z namero za izgradnjo hotela ob IZC Mond v Šentilju, sami pa se pogovarjamo z investitorjem na območju nekdanjega mejnega prehoda, ki bi v prihodnosti prinesel nova delovna mesta. Veliko naporov smo vložili v postopek prenosa državnega premoženja na Občino in tako si obetamo, po ustnih zagotovilih, da bomo z izkazovanjem ustreznega razvojnega namena, v last pridobili prvi objekt na nekdanjem mejnem prehodu Šentilj. Za tiste šolajoče, ki nadaljujejo šolanje v programih srednješolskega izobraževanja ali študirajo smo poskrbeli z uvedbo delne finančne pomoči in vzpodbude z razpisom za štipendije za novo šolsko/ študijsko leto 2015/2016. V teku je tudi razpis za pospeševanje samozaposlovanja. Konec letošnjega leta bomo že drugič letos objavili razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj. Julija 2015 pa smo pristopili tudi k Sporazumu o izvedbi odpusta dolgov, saj si prizadevamo še dodatno pomagati socialno šibkim v naši občini. Zgradili smo nov zbirni center, ki ga je občina nujno potrebovala in morala urediti zbirni center komunalnih odpadkov se nahaja na območju čistilne naprave Šentilj-sever proti avstrijski meji. Za izgradnjo zbirnega centra smo porabili le EUR od predvidenih EUR. V enem letu županovanja smo sanirali številne plazove, nekaj sanacij pa je še v delu, pristopili k reševanju problema vožnje avtomobilov z neprilagojeno hitrostjo in postavili»ležeče policaje«, tam kjer so bili potrebni, izvedli smo še številne izboljšave cestno prometne varnosti. Vsake obnove in nove gradnje smo se lotili z namenom izboljšanja kvalitete življenja naših občanov, hkrati pa se trudimo prisluhniti vsem sprotnim potrebam, ki pridejo na naš naslov. Do konca letošnjega leta imamo v načrtu sanirati še nekaj plazov, v nadaljevanju pa se bomo lotili tudi večjih projektov, kot je rušitev in kasneje postavitev bazena v Sladkem Vrhu, ureditev Biosfernega parka Mura in postavitev univerzalne športne proge v Sladkem Vrhu. V enem letu smo s številnimi ukrepi že povečali športno ponudbo v vseh štirih krajevnih skupnostih (postavitev otroških igral, v Sladkem Vrhu in Šentilju smo poskrbeli za fitnes na prostem, sanirali smo nogometna igrišča, slačilnice v Sladkem Vrhu in Šentilju, v Sladkem Vrhu pa smo postavili tudi novo pomožno igrišče, z razsvetljavo igrišč pa smo poskrbeli, da se športne aktivnosti lahko izvajajo tudi v večernih urah). Želimo si postaviti in izpeljati enotno kolesarsko pot po celotni občini. Veliko dobrega dela smo opravili v zelo kratkem času. Zavedati se moramo dejstva, da je občinski svet sprejel proračun šele konec marca, pa še tega samo za eno leto, kar nam precej otežuje izvajanje določenih projektov. Ob obilici dela smo se ogromno naučili, tako jaz kot celotna ekipa, kar nam je še dodatna vzpodbuda k zavezi po transparentnem in zakonitem delu v dobro občanov in razvoja občine. Štefan Žvab župan 4 Glasilo - Oktober 2015

5 beseda urednice Drage bralke in dragi bralci Glasila Občine Šentilj! Vaša urednica Suzana Grobelšek Razmišljam, kako vas naj nagovorim v uvodniku k drugi številki Glasila Občine Šentilj. Lahko bi vam predstavila vsebino, torej, kar smo vam pripravili, ampak to smo napisali že v kazalu in skozi listanje ter prebiranje se boste tako sami seznanili z njo. Morda bi zapisala kaj o trenutni, pereči in aktualni problematiki v Občini, vendar bi bilo to moje mnenje in pisanje ne bi bilo objektivno. Občinsko Glasilo je odprto za različna mnenja in odzive občanov, komentarje bralk in bralcev, prav tako pa je zaželeno v Glasilu predstaviti stališča, mnenje in prispevke članov Občinskega sveta, saj so oni najvišji organ odločanja v Občini, izvoljeni od vas. Vseeno pa uredniški odbor skrbno pazi, da so objavljene informacije uravnotežene in celovite, ne smejo biti osebno žaljive ali poveličevati težav in dogodkov, čeprav to ne pomeni, da bi se morali izogibati kritičnim pogledom na občinsko politiko in delovanje občinske uprave, tako s strani občanov in ostalih, vendar je potrebno pisati argumentirano in z dejstvi. Objavljene informacije se ne smejo prikazovati populistično ali zavajati, kar velja za vse pisce člankov, ki želijo, da so njihovi prispevki objavljeni v Glasilu. Občinsko Glasilu ni namenjeno oglaševanju, promociji in reklami političnih strank in verskih vsebin, kar pa ne pomeni, da člani ne smejo objavljati pomembnih dogodkov, ki so se zgodili, pisati o svojem delovanju, jubilejih, prepoznavnosti drugod, saj so tako kot društva del življenja in delovanja v Občini. Naj zaključim to svoje pisanje z nekaj verzi iz pesmi z naslovom»če«angleškega pisatelja in pesnika Rudyarda Kiplinga: Če zmoreš ostati miren, ko na tvoji poti vsi zgubijo glavo in s prstom kažejo nate; če ohraniš zaupanje, ko vsi ostali dvomijo, in če jim ne zameriš, ker nimajo zaupanja; če ti čakanje ne dela veliko težav; če ne lažeš, ko slišiš laži, in če ne sovražiš, ko tebe sovražijo; če se ne delaš preveč dobrega, niti ne govoriš preveč modro; če sanjariš, a ti sanje niso vse; če misliš, a ti misli zmeraj ostanejo čiste; če znaš sprejeti zmago in poraz, sprejeti enako in eno in drugo; če lahko preneseš, da tvojo resnico goljufi izkrivljajo, da bi lažje prevarali bedake Oktober Glasilo 5

6 občinski svet AKTUALNO BEGUNSKI CENTER V ŠENTILJU Skupina 11-ih od skupno 18-ih občinskih svetnikov Občine Šentilj je , na pobudo številnih občanov, ki so se na nas, kot na najvišji organ odločanja v Občini Šentilj, obračali s prošnjo in s številnimi vprašanji zaradi neustrezne informiranosti z načrti za namestitev beguncev v naši občini, zahtevala izredno sejo Občinskega sveta, in sicer , a te ni bilo, saj jo je župan, ki ni upošteval volje večine svetnikov in nujnosti situacije, sklical za in nas o tem obvestil ob po elektronski pošti. MP Produkcija/Marko Pigac Predlog oziroma zahtevo za sklic izredne seje smo podpisali Bojan Belna, Damjan Vidovič, Kristijan Kvas, Hilda Romič, Jožef Hamler, Janez Kikl, Stanislav Lesjak Anton Perko, Dragica Kraner, Suzana Grobelšek in Vesna Vandur. Občinski svetnik Kristjan Kvas sem medijem, ki so prišli pred Kulturnoprosvetni dom Vlada Pipana, kjer smo izredno sejo tudi sklicali, saj se za izredne seje prostor določi glede na aktualno problematiko in naravo sklica, povedal, da krajani in občinski svetniki nismo bili ustrezno obveščeni o begunskem centru v Šentilju, ki so ga začeli graditi na mejnem prehodu. Občani so se na nas torej obrnili zato, ker so bili zbegani in niso vedeli, kaj to pomeni. Po nekaterih informacijah naj bi bilo tam nastanjenih celo 4000 ljudi, kar je za Šentilj, ki ima manj kot 1500 prebivalcev, absolutno preveč in zaskrbljujoče v primeru nepredvidenih situacij. Občinski svetniki in občani smo poudarili, da nismo proti beguncem, nas pa skrbi njihovo število. V vsakem primeru smo se glede na perečo tematiko želeli o zadevi pogovoriti na izredni seji Občinskega sveta. S strani ministrstva za notranje zadeve in Uprave RS za zaščito in reševanje smo bili večer pred postavitvijo obveščeni o namerah gradnje začasnega begunskega zbirnega in nastanitvenega centra v predvideni kapaciteti za 2000 ljudi na dan. Oba centra stojita na zemljišču, ki je v lasti države, na katerem občina nima nobenih pristojnosti, so pojasnili na občini. Kaj to pomeni? Da če je zemljišče last države in bi le-ta želela zgraditi kemično tovarno, ali to lahko stori ne da se s tem občani strinjajo oziroma so obveščeni?! Seveda ne. Tako imamo tudi v tem primeru pravico do obveščenosti, kaj se dogaja v našem kraju, v naši Občini. Na občini pa so pojasnili, da so sejo sklicali za prihodnji ponedeljek, saj jo je bilo treba časovno uskladiti s predstavniki ministrstva za notranje zadeve. In kje je tukaj komunikacija z občinskimi svetniki? 6 Glasilo - Oktober 2015

7 občinski svet To, da se je Ministrstvo za notranje zadeve, skupaj z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, odločilo, da na svojem zemljišču, na nekdanjem največjem mejnem prehodu, postavi šotore, v primeru rezervnega scenarija, kajti nikoli ne vemo, kako se lahko situacija v danem trenutku obrne. Vemo, da lahko Nemčija v vsakem trenutku zapre meje in teh ljudi v tistem trenutku ne morejo kar tako na prostem pustiti, je pojasnila direktorica občinske uprave. Mi imamo napotke s strani Ministrstva za notranje zadeve. Kaj in koliko lahko obveščamo in to je tisto, kar lahko povemo ter obvestimo naše krajane. V kolikor želijo več informaci,j pa se morajo obrniti na pristojno ministrstvo, saj to ni stvar Občine Šentilj, ampak je stvar ministrstva, ki ureja stvari okrog beguncev, je dejal župan. S tem se ne strinjamo, saj smo z Urada Republike Slovenije za komuniciranje dobili naslednje obvestilo in pojasnilo na naše vprašanje o tem: Spoštovani, s strani Urada za komuniciranje zagotovo ni bilo nikomur prepovedano obveščanje lokalne skupnosti ter njihovih predstavnikov. Še več - na Uradu se zelo zavedamo občutljivosti begunske problematike in ves čas delujemo v smeri, da bi občinam, ki so ob množičnejših prihodih beguncev in migrantov bolj izpostavljene, pomagali pri komuniciranju z domačimi, tujimi mediji in lokalnim prebivalstvom. V ta namen smo občinam posredovali: letak za begunce in migrante, ki vsebuje osnovne informacije v angleškem in arabskem jeziku, o tem, kam so prišli in kdo jim bo pomagal. Pripravljen je za print ali tisk, občinam pa smo prepustili odločitev o tem, kateri distribucijski kanal bodo uporabili. Urad je 1000 izvodov tega letaka razdelil tudi nekaterim nevladnim organizacijam. letak za lokalno prebivalstvo, ki vsebuje predvsem pozive k strpnosti in pomoči ljudem v stiski ter zelo splošno informacijo o tem, kako bo država beguncem pomagala (sprejemni, nastanitveni centri) in kako se lahko k pomoči priključijo tudi posamezniki ali podjetja. Je enostranski, občine pa smo spodbudili, da na hrbtno stran dodajo svojo, povsem lokalno informacijo (npr. nagovor župana, pomembne kontakte, informacije v zvezi z nastanitvenimi ali sprejemnimi centri itd). logistične informacije (kontakte) za predstavnike tujih medijev ključna sporočila. Lep pozdrav, Urad za komuniciranje Urad Vlade RS za komuniciranje Gregorčičeva ul. 25 SI - Ljubljana T: GSM: Šotorišče so postavili na parkirišču na nekdanjem mejnem prehodu. Po navedbah ministrstva bo v primeru novega vala beguncev v Slovenijo služilo kot namestitveni center za okoli 2000 ljudi. S tem bo Šentilj imel daleč največji namestitveni center za begunce v Sloveniji. Za medije smo pojasnili, da bi župan lahko sejo sklical takoj, gre vendarle za izredne razmere. Ko je bila izredna seja sklicana, so se do nas svetnikov, ki smo sejo sklicali, nekateri prisotni svetniki, ki se niso podpisali za izredno sejo, posmehovali, češ, saj beguncev sploh ni. Zgoraj podpisani svetniki smo na vašo pobudo, dragi občani in občanke, sklicali izredno sejo v Kulturnem domu Vlada Pipana v Šentilju, vas pozvali, da se seje udeležite, da vprašate, da vam pristojni za to odgovorijo, saj so vam dolžni odgovoriti. Sedaj je stanje takšno, kot je. V Nova 24 tv ( ) V namestitvenem centru v Šentilju, kjer je bilo zjutraj nameščenih več kot 2700 beguncev, pa je kakih tisoč beguncev dopoldne ponovno prebilo policijski kordon in izsililo pot do meje z Avstrijo, poroča STA. Okoli 2000 beguncev se je mimo policistov prebilo še v torek popoldne v Šentilju. V Šentilju, kjer je trenutno nastanjenih 2763 oseb, sicer po navedbah PU Maribor pričakujejo še okoli 3800 novih beguncev. Z nasilnim ravnanjem se sicer soočajo tudi v Šentilju. S terena poročajo tudi o tem, da sta bili v teh dneh med deljenjem hrane migrantom poškodovani dve prostovoljki. Ena ima zlomljeno rebro, druga pa poškodovano koleno. Do poškodb je prišlo, ko so policisti množico migrantov spustili proti prostoru, kjer se je nahajala hrana. Ker je bilo število ljudi preveliko, je prišlo do prerivanja. novicah in poročilih ni več govora o drugem kot o begunski krizi; prostovoljec poškodovan, sodelavka s Karitasa poškodovana, zažgali šotore, oropali črpalko Torej smo imeli prav in spoštovani občani in občanke, nismo želeli nobenega političnega obračunavanja. Želeli smo samo pravico do obveščenosti za vas, ker ste nas za to prosili. Smo sočutni do beguncev, smo jih tudi sami pomagali, gre za obveščenost. Želimo si sodelovanja med nami in občinsko upravo, vendar nas ignorirajo in ne delajo v sodelovanju z nami. Tiskajo svoj Informator, na katerega nimamo vpliva, obveščajo po nekih medijih, ki so si jih izbrali in se sprašujemo o smiselnosti le-teh. Mnenje o vsem pa seveda prepuščamo vam. Kristjan Kvas, občinski svetnik Prispevki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da posameznega prispevke ne objavi. Uredništvo ni dolžno vrniti poslanih fotografij nazaj avtorju. Odgovornost na poslanih prispevkih nosi avtor oz pošiljatelj. Oktober Glasilo 7

8 občinski svet AZILNA POLITIKA AKTUALNA TEMA TEGA ČASA Ker se soočamo tudi v Šentilju s povečanjem imigrantov, bomo v tem članku bolj natančno predstavili termin azilna politika in vsa dejstva povezana na to temo. Mednarodni selitveni tokovi vplivajo na vse države članice EU. EU je stabilno, varno in največje področje trga na svetu; privlači legalne in nelegalne imigrante ter prosilce za azil. Mreže tihotapljenja in trgovine z ljudmi, ki izkoriščajo posameznike, ki iščejo boljše življenje, so se razširile po vsej EU, pri čemer boj proti temu zahteva povečanje virov iz držav članic (EU 4 Journalists, 2011). Od začetka 90-ih let se je pretok oseb, ki iščejo mednarodno zaščito v EU, močno povečal, zato so se države članice odločile, da bodo našle skupno rešitev za ta izziv. Niz skupno dogovorjenih načel Skupnosti na evropski ravni glede azila, lahko zagotovi večjo varnost, svobodo in pravico na evropskih tleh za vse prebivalce. Eden od temeljnih ciljev EU, kot navaja pred kratkimi ratificirana Lizbonska pogodba, je, da nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja (EUR-Lex, 2011). Že Amsterdamska pogodba o Evropski uniji navaja, da se mora EU razvijati in vzdrževati kot območje svobode, varnosti in pravice ter da mora predstavljati prostor, v katerem je zagotovljen prost pretok oseb. Začetek veljavnosti amsterdamske pogodbe 1. maja 1999 je zaznamoval novo obdobje pri vprašanjih azila in priseljevanja. Ne samo da pogodba določa uveljavitev»območja svobode, varnosti in pravice«ampak institucijam EU dodeljuje nove pristojnosti za pripravo zakonodaje o vprašanjih priseljevanja in azila. Prvič je postalo mogoče konkretno govoriti o evropski azilni politiki in evropski politiki priseljevanja (EU Politics, 2012). Cilj politik azila in priseljevanja je uskladitev postopkov držav članic in oblikovanje uravnoteženega pristopa k obravnavi zakonitega in nezakonitega priseljevanja. Hkrati pa ustrezno upravljanje migracijskih tokov poleg tega obsega še učinkovitejšo politiko vključevanja državljanov tretjih držav v EU in učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic, prav tako pa tudi tesnejše sodelovanje z državami nečlanicami na vseh področjih, vključno s ponovnim sprejemom in vračanjem priseljencev (EP, 2008). Azil je oblika zaščite, ki jo država da na svojem ozemlju in temelji na načelu nevračanja in mednarodno ali nacionalno priznane pravice beguncev. Ta zaščita je podeljena osebi, ki ne more zaprositi za zaščito v njegovi oziroma njeni državi državljanstva oziroma prebivanja, zlasti zaradi strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Slovar slovenskega knjižnega jezika določa pomen azila kot zaščito, zatočišče, ki ga daje tuja država političnemu emigrantu (SSKJ, 2015). Pravica do azila, ki je univerzalna človekova pravica se podeljuje izključno na podlagi preganjanja bodisi zaradi rase, narodne pripadnosti, bodisi zaradi vere in političnega prepričanja in ne zaradi ekonomskih razlogov. Pravica do azila predstavlja dovoljenje za stalno prebivanje, kar pomeni, da se osebi, ki je za azil zaprosila, ni treba vrniti v državo, kjer bi bila izpostavljena preganjanju. Je zatočišče pred državo preganjanja (GenSpot, 2012). Prosilec za azil je oseba, ki je vložila prošnjo za azil. Od trenutka, ko tujec izjavi, da želi zaprositi za azil, je obravnavan kot prosilec za azil, čeprav formalno še ni vložil prošnje za azil. Ta status traja, dokler oseba ne dobi pravnomočne odločbe o ugodni razrešitvi oz. zavrnitvi prošnje za pridobitev statusa azila. Z dodelitvijo azila se prosilcu prizna pravica do azila oz. status begunca, ne pa, da bi takšno priznanje šele naredilo določeno osebo za begunca (GenSpot, 2012). Ženevska konvencija Položaj teh oseb v mednarodnem pravu opredeljuje Konvencija o statusu beguncev t.i. Ženevska konvencija, ki so jo Združeni narodi sprejeli leta 1951 v Ženevi. K njej je bil leta 1967 sprejet še Protokol o statusu beguncev (Treaties.un., 1951). Ta dva dokumenta predstavljata hkrati temelj in najnižjo zagotovljeno raven pravnega urejanja begunske problematike. Ženevska konvencija opredeljuje, kdo je begunec in kakšno zaščito mu nudi država, v katero se je zatekel. Predstavlja minimalno raven zaščite, za katero so se države dogovorile, da jo bodo nudile beguncem. Najpomembnejše načelo Ženevske konvencije je načelo nevračanja, ki prepoveduje, da se kogarkoli vrne na ozemlje, kjer bi bilo ogroženo njegovo življenje ali svoboda ali bi bil preganjan zaradi pripadnosti določeni rasni, verski ali nacionalni skupini, zaradi političnega prepričanja ali zaradi pripadnosti določeni družbeni skupini (GenSpot, 2012). Ukrepanje Evropske unije Vlade EU se danes soočajo s perečim vprašanjem in sicer kaj storiti z naraščajočim številom zakonitih in nezakonitih priseljencev na območju brez notranjih meja. Sklenile so uskladiti pravila, tako da bodo prošnje za azil obravnavane v skladu z nekaterimi osnovnimi načeli, ki jih bodo priznali po vsej EU. 8 Glasilo - Oktober 2015

9 občinski svet Tamperijski program Glavni cilji in načela skupne azilne politike so bile dogovorjene v oktobru 1999 na zasedanju Evropskega sveta v Tampereju na Finskem, ki so se ga udeležili voditelji držav članic EU. Odločili so se, da je treba izvajati skupno azilno politiko ter pripravili prvi sklop standardov in ukrepov. Na tej podlagi so bili tako sprejeti naslednji ukrepi (europa.eu., 2012): določitev minimalnih standardov za sprejemanje prosilcev za azil; dodelitev statusa begunca; ter ustanovitev Evropskega sklada za begunce (v nadaljevanju ERF) s proračunom 114 milijonov evrov na leto. Haaški program Haaški program je naslednik tamperejskega programa. Ta program je bil sprejet novembra To je bil prvi petletni program za določitev prednostnih nalog za območje svobode, varnosti in pravice (europa. eu., 2009). Leta 2005 je Evropska komisija z namenom uresničitve haaškega programa pripravila t.i. Akcijski načrt za izvajanje haaškega programa 1. V Akcijskem načrtu, ki ga podrobneje predstavljamo v nadaljevanju članka, so prednostne naloge in usmeritve iz programa opredeljene kot konkretni ukrepi, hkrati s časovnim razporedom za njihovo sprejetje in izvajanje (Čatar, 2007). Akcijski načrt Akcijski načrt obsega naslednja poglavja (Čatar, 2007): uvodno poglavje o splošnih usmeritvah, ki zagotavlja spoštovanje in dejavno spodbujanje temeljnih pravic, predvideva ovrednotenje sprejetih ukrepov ter vključitev Evropske strategije o zunanji razsežnosti pravosodja in notranjih zadev, Akcijskega načrta za boj proti terorizmu in Akcijskega načrta o drogah v okvir izvajanja haaškega programa; krepitev svobode, ki obsega načrt ukrepov v zvezi z državljanstvom EU ter politikami na področjih azila, priseljevanja, meja in vizumov; krepitev varnosti z izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona in med pravosodnimi organi, z bojem proti terorizmu in organizirani kriminaliteti ter z ukrepi za zaščito in obvladovanje kriz; krepitev pravosodnega sodelovanja v kazenskih in civilnih zadevah. Vprašanja povezana z azilom in priseljevanjem predstavljajo»evropski notranji problem«, ki ga je potrebno reševati na evropski ravni. Prispevek Amsterdamske pogodbe Prenos pristojnosti tretjega stebra v prvi steber z t.i. Amsterdamsko pogodbo 2 se je zdel nadvse pomemben, saj so se vse zadeve iz tretjega stebra, razen policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki ostaja v tretjem stebru, za katerega je značilno medvladno sodelovanje, prenesle v prvi steber, kjer sodelovanje poteka na naddržavni ravni. Novi naslov»vizumi, azil, priseljevanje in druge politike v zvezi s prostim gibanjem oseb«združuje najpomembnejše določbe v zvezi s temi politikami (Apap, 2008). Enega pomembnejših dokumentov v zvezi z azilom in politiko priseljevanja v okviru EU predstavlja t.i. Dublinska odredba. Njen cilj je določiti, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, ki jo na ozemlju ene od držav članic EU ter na Norveškem ali Islandiji vloži državljan tretje države. V skladu z Dublinsko uredbo morajo države članice na podlagi objektivnih in hierarhičnih meril presoditi, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, vložene na njenem ozemlju. V kolikor je po analizi teh meril odgovorna določena druga država članica, se lahko države odločijo, da to drugo državo članico zaprosijo, naj sprejme prosilca za azil in zato obravnava prošnjo. Če druga država članica prizna svojo odgovornost, mora prva država članica predati prosilca za azil tej drugi državi (EURlex, 2007). Drugi pomembnejši dokument je Direktiva o pogojih za sprejem za prosilce za azil. Namen te direktive je določiti pogoje za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za obdobje, ki je daljše od treh mesecev, za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela ter uskladitev pravil in postopkov za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za te namene (EUR-lex, 2004). Tretji dokument predstavlja t.i. uredbo Eurodac o zbirki podatkov, ki vsebuje prstne odtise prosilcev za azil in podpira delovanje dublinske uredbe. Cilj te uredbe je vzpostaviti sistem za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil in nezakonitih priseljencev. Eurodac je sestavljen iz centralne enote v okviru Komisije, ki je opremljena z osrednjo računalniško zbirko podatkov za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil in sistema za elektronski prenos podatkov med državami članicami EU. Vsem tistim posameznikom nad 14 letom starosti, ko zaprosijo za azil bodisi v EU ali izven nje, sedaj v rutinskem postopku odvzamejo prstne odtise. Le-te nato v digitalnem formatu posredujejo osrednji enoti znotraj Evropske komisije, kjer se opravi avtomatska primerjava z ostalimi prstnimi odtisi, ki so že shranjeni v podatkovni zbirki. Pristojni organi tako lahko zelo hitro ugotovijo, če je prosilec vstopil v EU brez potrebnih dokumentov in če je že v kateri drugi državi članici zaprosil za azil. Sistem za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov, ki deluje od 15. januarja 2003, je prvi tovrstni sistem v EU. S tem ko preusmerja resnične begunce naravnost v državo, ki bi morala obravnavati vlogo, ta sistem prispeva k pospešitvi obravnavanja vlog za dodelitev azila, hkrati pa preprečuje goljufivim prosilcem, da bi poskušali v drugih državah članicah, potem ko jih je ena izmed držav zavrnila, ali da bi obremenjevali sistem Oktober Glasilo 9

10 občinski svet z večkratnimi vlogami (ip-rs, 2012a). Poleg zakonodajnega dela, je bila solidarnost glede azila in prosilcev zanj, okrepljena z ustanovitvijo ERF, ki so ga države članice Evropske unije ustanovile leta 2000 in katerega smo v članku že omenili pri opredelitvi Tamperijskega programa. Sklad je namenjen spodbujanju solidarnosti v EU na področju azila, s podporo in spodbujanjem prizadevanj držav članic v imenu beguncev na svojem ozemlju. Med drugimi želi ERF podpreti in okrepiti prizadevanja držav članic EU pri uporabi poštenih in učinkovitih azilnih postopkov ter spodbujanju dobre prakse na področju azila. EU je morala tako na tem področju skrbno sprejeti ukrepe, ki smo jih podrobneje že predstavili v okviru tega članka in sicer z namenom zagotovitve varnosti vsem državljanom EU, da se le-ti ne bi počutili ogrožene. EU zato ne moremo očitati, da je zaradi dolgotrajnosti na tem področju neuspešna, saj ustvarjanje območja svobode, pravice in enakosti predstavlja ogromen izziv, še posebej v današnjem svetu, kjer je organiziran kriminal na vrhuncu. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI 1. Apap, Joanna. (2008). Asylum and immigration policies [online]. Available: sheets/info/data/policies/freedom/ article_7306_en.htm 2. Čatar, Petra. (2007). Arhiv Haaški program - Območje svobode, varnosti in pravičnosti [online]. Dostopno na: projekti/arhiv_haaski_program/ 3. EU Politics The Treaty of Amsterdam [online]. Available: The%20Treaty%20of%20Amsterdam 4. Europa.eu The Hague Programme: 10 priorities for the next five years [online]. Available: eu/legislation_summaries/human_ rights/fundamental_rights_within_european_union/l16002_en.htm 5. Europa.eu Freedom, security and justice [online]. Available: europa.eu/abc/12lessons/lesson_10/ index_en.htm 6. EU 4 journalists Priseljevanje in azil [online]. Dostopno na: eu4journalists.eu/index.php/dossiers/ slovenian/c45/198/ 7. EUR-lex Direktiva Sveta 2004/114/ES o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela [online]. Dostopno na: europa.eu/lexuriserv/lexuriserv. do?uri=celex:32004l0114:sl:html 8. EUR-lex Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni dublinskega sistema [online]. Dostopno na: mode=dbl&lng1=sl,sl&lang=&lng2=bg,cs,da,de,el,en,es,et,fi,fr,hu,it,lt,lv,mt,nl,pl,pt,ro,sk,sl,sv,&val=450140:cs&page=&hwords=null 9. EUR-lex Treaty of Lisbon [online]. Available: europa.eu/johtml.do?uri=o- J:C:2007:306:SOM:EN:HTM 10. GenSpot Begunci [online]. Dostopno na: /begunci.aspx 11. SSKJ Azil [online]. Dostopno na: a03.exe?name=sskj_testa&expression=azil&hs=1 12. Treaties.un Geneva, 28 July United Nations Treaty Collection [online]. Available: doc/publication/mtdsg/volume%20i/ Chapter%20V/V-2.en.pdf dr. Petra Cajnko 1 Haaški program je potrdil Svet EU. 2 Amsterdamska pogodba je bila sprejeta 1. maja 1999 in je pomenila novo obdobje pri vprašanjih azila in priseljevanja. KADROVSKE SPREMEMBE V OBČINSKI UPRAVI V letošnjem letu so se v občinski upravi Občine Šentilj zgodile nekatere kadrovske spremembe. V prvih mesecih leta smo morali nujno sanirati kadrovsko podhranjenost. Dejanska slika je bila namreč takšna: leta 2011 se je upokojil javni uslužbenec, ki je pokrival pravne in družbene zadeve, v letu 2012 uslužbenka, ki je delala na področju gospodarstva in financ, v letu 2014 tajnica in v letu 2015 uslužbenec v oddelku za komunalo. Nikogar od uslužbencev se ni nadomestilo, delovne naloge so se razporedile med že zaposlene. Zavedati se moramo, da se je v tem času obseg delovnih nalog zelo povečal, tudi zahtevnost. Mesto strokovne sodelavke je bilo le za določen čas, zato smo sodelavko zaposlili za nedoločen čas, saj nam je to omogočal kadrovski načrt. Slednji je, ob upoštevanju vseh zakonskih določil glede zaposlovanja v javnem sektorju, tista osnova, ki je predpisana in ji moramo slediti, saj je število zaposlenih v določeni občinski upravi povezano tudi s številom prebivalcev občine. Po kadrovskem načrtu je bilo na dan zaposlenih in župan, ki je svojo nalogo opravljal nepoklicno. Danes je, na osnovi potrjenega kadrovskega načrta, v občinski upravi 19 zaposlenih, poklicni župan in nepoklicni podžupan. Z novimi zaposlitvami smo zapolnili že predvidena, a nezasedena delovna mesta. Dejanska dodatna zaposlitev je zaposlitev komunalnega delavca, ki v sezoni opravlja delo brodarja. Kdo so novi obrazi? Ob direktorici občinske uprave je nov obraz pravnica Jasna Pleteršek in tajnica Ines Jurić. Zaposlitev pravnice je bila strateška 10 Glasilo - Oktober 2015

11 občinski svet odločitev in je sledila tudi viziji vodenja občinske uprave. S tem, ko smo izbrali usposobljeno kandidatko z vsemi potrebnimi državnimi pravniškimi izpiti, smo lahko prekinili tudi pogodbe z odvetniškimi pisarnami, saj vse, tudi najzahtevnejše pogodbe, pripravlja in ureja sama, ob tem pa zastopa Občino v postopkih na sodišču. Z zaposlitvijo tajnice smo reorganizirali tajništvo občinske uprave. Sedaj za občane in uslužbence skrbijo v tajništvu občine, medtem ko je tajnica funkcionarja tista, ki je v pomoč županu, ob tem pa skrbi za koordinacijo sodelovanja s tujino in pokriva področje spremljanja razpisov, prijav na razpise za evropska sredstva, skrbi za stike z javnostjo in podobno. Precej delovnih nalog smo prerazporedili z namenom, da bi bili kot občinska uprava še učinkovitejši in dostopnejši. V pomoč so nam tudi zaposleni v programu javnih del, na tem področju smo ena tistih občin, ki se lahko pohvalimo z odličnim sodelovanjem z Zavodom RS za zaposlovanje. Ustvarili smo ekipo, ki sledi strokovnosti, sodeluje med sabo in navzven z občani in drugimi partnerji. Gradimo medsebojno zaupanje in prepričani smo, da tudi zaupanje občanov. OBČINSKE FINANCE Finančna konsolidacija občinskih financ je potekala vse mesece županovanja, kot veste je Občina Šentilj zadolžena do maksimalne možne meje zadolževanja, ki jo določa zakon. Predviden odkup stavbne pravice vrtca in deloma šole v Šentilju je v zaključni fazi. Postopki so zelo zapleteni in dolgotrajni, saj se že od pomladi usklajujemo z ministrstvom za finance in pripravljamo vse potrebno. V kolikor bo najemodajalec sprejel našo ponudbo, s katero so zagotovljena sredstva s strani banke, bomo to rešili že v prvem tednu oktobra. Te konsolidacije sem se lotil zelo premišljeno in sistemsko, glede na to, da imam dovolj izkušenj tudi na področju financ, sem predlagal veliko konkretnih rešitev, ki so kratkoročno in bodo tudi dolgoročno prinesle v občinsko blagajno več sredstev oziroma bodo prihranki kljub izpolnjenemu načrtu veliki. In s temi sredstvi bomo v prihodnje lahko naredili še več za kvaliteto življenja naših občanov. Če konkretiziram, so prihranki pri izgradnji zbirnega centra, s katerim ne bo potrebno občanom plačevati bistveno višjih položnic za odvoz odpadkov. Prihranek na prejšnji plan zbirnega centra je ,00 EUR. Z boljšo organiziranostjo občinske uprave in z vsemi zaposlenimi ter z inovativnimi pristopi smo reševali posege v infrastrukturne objekte, energetiko in komunalo, tako da bo, po mojih predvidevanjih, prihranek na tem področju okoli ,00 EUR realiziran v tem letu. To so konkretne številke in dejstva, s katerim se lahko pohvalimo, in pohvaliti moram tudi vse zaposlene in celotno občinsko upravo za pomoč in izvedbo le tega. Tako bomo ob celotnem izvedenem proračunskem planu še konkretno prihranili. Ta sredstva bomo v naslednjem letu lahko»pokoristili«za še več strateških projektov za izboljšanje kvalitete življenja in predvsem za socialo, kjer se potrebe iz dneva v dan večajo. V kolikor bi tudi letos imeli dvoletni proračun, bi lahko lažje načrtovali določene projekte in bi se potencialno lahko prihranilo še več»našega denarja«. Mnogo lažje bi lahko načrtovali in razporejali porabo lastnih sredstev različnih društev in organizacij, s katerimi poslujemo. Glede na realizirano ne bom predlagal rebalansa proračuna za leto 2015, kar je bila dolgoletna praksa v preteklosti, ker praktično ni nobene potrebe. Res, da so zaradi povečanega sklicevanja delovnih teles-komisij, svetniki že porabili sredstva, ki so bila za izplačilo sejnin predvidena na osnovi realizacije prejšnjega leta (torej števila sej teh istih komisij in prejšnjega občinskega sveta), vendar menim, da to ne more biti edini razlog za pripravo predloga rebalansa. Rajši se bomo posvetili pripravi novega proračuna za naslednji dve leti. V letošnjem proračunskem planu je moral biti, žal, tudi odkup že kupljenega zemljišča s strani Palome d.d. Občina Šentilj bo na osnovi starih pogodbenih obveznosti še letos plačala ,00 EUR. Potem bo del»dimnikovega«zemljišča prešlo spet v last Občine Šentilj. Ker so parcele gradbene, bo Občina plansko uredila infrastrukturo, potrebno za industrijsko cono skupaj s stanovanjskimi objekti. Ob tem nas morda čaka še plačilo povračilo kupnine v vrednosti okoli ,00 EUR že propadlemu podjetju Gorice, pravdni postopek je še v teku, ko je Občina prodala poslovne prostore, pa podjetju ni priznala zneska investicijskih vlaganj v objekt. V prihodnosti si bom s svojimi sodelavci prizadeval za še učinkovitejšo rabo javnih financ in za pravne postopke brez finančnih posledic v škodo Občine. Oktober Glasilo 11

12 občinski svet DEMANTIRANJE NAVEDB O IZREDNI REVIZIJI POSLOVANJA OBČINE V ZADNJIH DVEH LETIH OBJAVLJENO V INFORMATORJU OBČINE ŠENTILJ V majskem Informatorju je bilo zapisanih 9. točk o izredni reviziji poslovanja Občine v zadnjih dveh letih oziroma so iz poročila povzeli ključne ugotovitve. V tem poročilu vam, dragi občani in občanke, predstavljamo resnico in z argumenti, dokazi ter dejstvi, kar je vse preverljivo, vse je tudi v zapisniku zadnje redne seje Občinskega sveta. 1. V Informatorju je zapisano: Občina ni vodila evidenc izdanih odločb za komunalni prispevek in izpisa odprtih terjatev za neplačane komunalne prispevke. Čeprav upravna enota izdaja gradbena dovoljenja po plačilu komunalnih prispevkov, so bili primeri, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano, čeprav komunalni prispevek ni bil plačan. Demanti: Za leto 2013 piše, da so vloge za odmero komunalnega prispevka pravilno vodene (str. 8). Za leto 2014 piše, da so bile vse vloge za odmero komunalnega prispevka pravilno vodene (str. 11, 3. odstavek), zapisano je samo, da ni enotne evidence in ne da ni evidence, kakor je navedeno. Nikjer ni zapisano, da so se izdajala gradbena dovoljenja kljub neplačanem komunalnem prispevku, kar je popolna neresnica.vse odločbe se vodijo po letnicah, datumih in številkah od leta 95 naprej. 2. V Informatorju je zapisano: Občina je plačevala odvoz komunalnih odpadkov za zasebno lokacijo. Demanti: Iz poročila revizijske hiše (str. 12 in 13) lahko razberemo, da je prišlo do neupravičenega izstavljanja računov s strani podjetja Saubermacher, kar je Občina tudi ugotovila in ukrepala. Po mnenju revizijske hiše je Občina ravnala pravilno. Zapisano pa je, da je Občina plačevala odvoz odpadkov. Ne, plačevala je neupravičeno izstavljene račune, kateri sploh niso imeli podlage, da bi bili izstavljeni in ko so to ugotovili, so ukrepali ter ravnali povsem pravilno, kar je ugotovila tudi revizija. 3. V Informatorju je zapisano: Mariborski vodovod je izvajal popravila hišnih priključkov na stroške Občine. To je sicer urejeno z pogodbo, vendar je prihajalo do napačnih in dvomljivih obračunov. Demanti: Iz poročila (str. 13 in 14) je razvidno, da v tem ni nič spornega, saj je bil dne sprejet sklep Občinskega sveta, da stroški vzdrževanja vodovodnih priključkov do obračunskega vodomera gredo v breme Občine Šentilj ter da se taksni primeri plačujejo tudi drugim občanom ter da popravilo cevi do hišnega priključka Pot na Novine 5 ni izjema. Govora je samo, da niso mogli preveriti, ali so zaračunane ure po pravilnih cenah glede na kvalifikacijo, kar pa ni napaka občine, temveč je to napaka Mariborskega vodovoda. Nikjer ni govora o kakšnih dvomljivih obračunih znova popolna laž. 4. V Informatorju je zapisano: Med Občino in enim izmed občanov je bila sklenjena pogodba za prenos zemljišča v javno dobro ter posledično pogodba o pobotu terjatev v višini , čeprav nakupa ali kakšnega prometa s to nepremičnino ni bilo predvidenega v veljavnem proračunu Občine. Iz dokumentacije Občine tudi ni bilo mogoče ugotoviti, iz katerih evidenc je razvidna terjatev do občana vse od leta 2006 do Demanti: Iz zapisanega s strani revizijske hiše je moč razbrati, da gre za prenos zemljišča v skupni izmeri 5304 m2 za vrednost ,00. Občina je s to pogodbo odkupila oz. naredila pobot za ceno 3,23 po m2. Glede na to, da gre za gradbeno parcelo, katera se giblje v naši občini okrog 30 na 1 m2, je to zelo nizka cena. Omeniti še velja, da gre za cestišče, katero je asfaltiral prodajalec v lastni režiji in občini privarčeval 35 na m2. Če seštejemo obe tržni vrednosti nepremičnine in polaganja asfalta, pridemo do zneska cca , V Informatorju je zapisano: Občina je sklenila pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice za vrtec Šentilj. Skupna vrednost znaša 2,720 mio EUR. Po stvarnopravnem zakoniku mora lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečane vrednosti nepremičnine. Najemodajalec ima še trenutno v veljavi podpisano stavbno pravico z občino Šentilj. Zato se občinski upravi trudimo najeti kredit pri banki in takoj postati lastnik premoženja, s tem pa razveljaviti stavbno pravico, kar je seveda racionalneje in ni 12 Glasilo - Oktober 2015

13 občinski svet nevarnosti ponovnega plačila stavbne pravice. Demanti: Iz poročila ni nikjer razvidno, da je je bilo pri tej zadevi kaj spornega. Takrat, ko se je začel ta projekt, je bila to edina možnost za izgradnjo vrtca in priporočilo Ministrstva za šolstvo. To je znesek za izgradnjo vrtca in obnovo šole, vrtec in šola Začetni obrok je bil zdaj pa je zaradi padca euribora cca V Informatorju je zapisano: Zaposlitev bivše direktorice občinske uprave ni tekla v skladu s predpisi. Sporna je sprememba delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas, za kar ni bila sklenjena ustrezna pogodba, posledično smo ji morali izplačati odpravnino. Demanti: Iz revizijskega poročila (stran 17 19) ni nikjer razbrati, da je bilo pri zaposlovanju direktorice občinske uprave kaj narobe. Na strani 19 revizijskega poročila so zapisali: v skladu s 4. odstavkom 82. člena ZJU se uradniki za položaj izbirajo na podlagi javnega natečaja. Najkasneje 3 mesece pred potekom obdobja imenovanja mora biti zaključen postopek javnega natečaja za položaj. V istem roku lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, uradnika ponovno imenuje na isti položaj brez internega oziroma javnega natečaja. Občina je z odločbo dne za imenovanje na položaj ravnala v skladu z zgornjim odstavkom. Prav tako v skladu z 49. členom ZLS delo občinske uprave vodi tajnik (direktor) občine. Zraven tega je neresnično zapisano, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Iz revizijskega poročila pa je razvidno (na strani 10/pod točko 6): Aneks št. 3 z dne k pogodbi o zaposlitvi z dne zaradi ponovnega imenovanja na položaj, in sicer direktorica občinske uprave za obdobje 5 let, od do V Informatorju je zapisano: Občina je dovolila, da je eden izmed občanov prodal stanovanje gospe, ki je v tem času bila tudi svetnica, za kupnino, ki je bila za več kot polovico nižja od vrednosti po GURS-u, čeprav je CSD Pesnica izdal odločbo o prepovedi odtujitve in obremenitve zaradi plačevanja dela oskrbnine za tega občana v domu za ostarele Idila. Gospa je stanovanje prevzela , kupnino bi morala plačati do (plačala je v višini 9,676,90 ). Glede na odločbo CSD Pesnica župan ne sme podpisati odtujitve občinske lastnine, dokler plačuje razliko v ceni domovanja za občana v domu in gospa uradno ne more postati lastnica stanovanja. Demanti: Pri vsej tej zgodbi o stanovanju se je stanovanje prodalo na prošnjo CSD Pesnica, saj ob ogledu nepremičnine ugotovilo, da je to v tako slabem stanju, obstajajo sodne fotografije, da je bolje stanovanje prodati, kajti takšnega se ne more dati v najem. Pri ogledu stanovanja so bili prisotni delavci CSD ter zaposleni na občinski upravi. Na CSD obstaja zapisnik prodajalca, kateri prosi, da mu CSD pomaga pri prodaji nepremičnine. Kar se pa tiče vrednosti nepremičnine, pa obstaja cenitev sodnega cenilca. Iz tega je mogoče sklepati - ali je revizijska hiša v tem delu namerno ni navedla vseh dejstev - ali pa jih naročnik revizije (Občina Šentilj, župan) namerno ni seznanil s celotno situacijo. Z zadevo se ukvarjajo pravniki in takšne izjave so neprimerne in celo škodljive za sam postopek pravde. 8. V Informatorju je zapisano: Bivši župan je kršil Statut Občine Šentilj in Poslovnik o delu OS, ker ni sklical prve seje novoizvoljenega občinskega sveta v 20-ih dneh po izvolitvi (sklical ga je 30. dan, to je ). Zaradi tega so nastale tudi posledice. Novoizvoljeni župan mandata ni mogel začeti pravočasno, med tem časom so bile podpisane sporne pogodbe (podaljšanje mandata bivši direktorici, prenos premoženja in še kaj). Občini so s tem bili povzročeni stroški, dodatni še zmeraj niso izključeni. Opozarjamo predvsem na moralno spornost takih dejanj. Demanti: V poročilu je res napisano tako, kot trdite, vendar je v tem primeru revizijska hiša z nepravilnim zapisom oblatila dobro ime bivšega župana s tem, ko so zapisali da je kršil Statut in Poslovnik o delu OS, kajti v obeh piše tako: Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20-ih dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če pa je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10-ih dneh po drugem krogu volitev. Glede tega lahko sklepamo, da je bivši župan ravnal v skladu s Statutom in Poslovnikom OS. Namerno mu je bilo oblateno njegovo dobro ime in čast, za kar bo, kot trdi, poiskal pravno pomoč. Iz tega je tudi očitek o neupravičenemu sklepanju pogodb po volitvah demantiran, kajti županu preneha funkcija ob potrditvi novoizvoljenega župana na konstitutivni seji. 9. V Informatorju je zapisano: Pri primopredaji poslov med bivšim in novim županom je bila ugotovljena negativna razlika na kontih, kjer se izkazujejo denarna sredstva (skupina 10 in 11) v višini Ker kljub pozivu novega župana razlika ni bila pojasnjena, obstaja tveganje, da prihodki in odhodki niso obračunani. Demanti: Ta razlika je bila pojasnjena kar je razvidno iz primopredajnega zapisnika med računovodskim servisom ter Občino Šentilj. Bojan Belna, občinski svetnik Oktober Glasilo 13

14 predstavljamo vam MEDGENERACIJSKI CENTER ŠENTILJ: PROSTOR ZA LJUBITELJE KRATKOČASJA V septembru je v nekdanjih prostorih zdravstvenega doma, na Slovenski ulici 1 v Šentilju, odprl vrata medgeneracijski center, namenjen občanom vseh generacij. Uporabniki raznovrstnih izkušenj, znanj, spretnosti in sposobnosti, različnih pričakovanj in pogledov se bomo v prostorih centra srečevali, sodelovali in razvijali povezovalne navade, kot so podpiranje, opogumljanje, poslušanje, spremljanje, zaupanje, spoštovanje, pogovor o razlikah in učenje drug od drugega. Center bo omogočal razvoj aktivne socialne politike občine in nudil pogoje za samostojno in kvalitetno življenje v domačem okolju, povezovanje generacij in različnih deležnikov za partnersko, trajnostno in usklajeno izvajanje raznovrstnih socialnih storitev in programov. Namenjen bo druženju, usposabljanju, oblikovanju socialne mreže, krepitvi medsebojne pomoči, prostovoljstva in solidarnosti ter razvijanju medgeneracijskega sodelovanja. Prav tako bo nudil priložnost, da mladi s svojimi idejami soustvarjajo programe in aktivnosti centra in tako pridobijo dragocene izkušnje, morda tudi za svojo poklicno pot. Septembra smo v dopoldanskem času izvedli več zanimivih aktivnosti. Udeležili smo se jutranje telovadbe, pogovorov ob kavi, pohodov po Šentilju in kreativnih delavnic. V oktobru se bomo v centru srečevali ob torkih, sredah in četrtkih. V torek bomo izvajali aktivnosti med 8. in 14. uro, ob sredah se bomo med in srečevali na predavanjih in delavnicah, v četrtek med 8. in 14. uro in v popoldanskem času. Srede bodo namenjene predavanjem in izobraževanjem različnih oblik in raznovrstnih tematik bo z nami višja medicinska sestra Mira Bolčina, ki bo vodila uvodno predavanje prve pomoči. Predstavila nam bo najpogostejše aktivnosti, vezane na ohranjanje življenjskih funkcij nas bo profesorica zgodovine in geografije, Jelka Weldt, skozi potopisno predavanje popeljala po Madeiri, se bomo srečali na predavanju Adele Postružnik, dipl. soc. del., ki nam bo predstavila, kako delujejo skupine starejših za samopomoč bomo z Dominiko Vilčnik, univ. prof. slov. in pedag. s pomočjo NLP tehnik ugotavljali, kako ljudje funkcioniramo pri komunikaciji, kaj se takrat dogaja v nas in kako lahko to usmerjamo v dobro sebe in drugih. Četrtkovi popoldnevi bodo uporabnike izmenjujoče vključevali v zanimivi dejavnosti. Kreativne delavnice za vse generacije, ki jih bo vodila Natalija Kramberger, nas bodo v prvem, tretjem in petem tednu oktobra od 17. ure naprej popeljale v pisani svet ustvarjanja. V drugem in četrtem tednu meseca pa bomo uporabniki z veseljem do branja z Mojco Bizjak uživali v prebiranju umetnostnih in neumetnostnih besedil in izmenjavali mnenja. Bralni klub malo drugače bo potekal od 18. ure in bo namenjen bralcem nad 16 let. O nadaljnjih aktivnostih vas bomo v oktobru obveščali preko facebook strani Občine Šentilj. Kmalu bomo dosegljivi tudi po telefonu in na elektronskem naslovu, ki ga bomo objavili na omenjenem socialnem omrežju. V kratkem bomo imeli tudi svojo stran, kjer bomo najavili prihajajoče dogodke in objavili fotografije iz preteklih aktivnosti. Občani vseh starosti, spretnosti in znanj, vljudno vas vabimo, da se nam pridružite pri kateri od aktivnosti, ali pridete le iz radovednosti. Veseli vas bomo. Lidija Breznik, Živa Brumec Zadravec, Janja Hercog 14 Glasilo - Oktober 2015

15 predstavljamo vam ŽIVLJENJE KAMNOV MUZEJ KRISTALOV IN FOSILOV NAUTILUS Navdušen "mineralog" sem postal, ko sem bil star 10 let. Spomnim se dneva, ko smo imeli v šoli športni dan, pohod na Plački vrh. Tam sem našel svoj prvi mineral in fosil: drobne kristale kalcita na apnencu in del pektenidne školjke. Povsem sta me očarala. Od takrat sem vedno gledal samo še v tla. Sledile so najdbe mineralov in fosilov slednjih je bilo več. Kaj sem pravzaprav našel, takrat še sploh nisem vedel. Občudoval sem vse te čudovite barve in oblike, ki jih je ustvarila narava. Nekateri kamni so bili grobi, beli in trdi, drugi usnjati, temnejši in mehkejši, spet tretji so bili posuti s kristali, v nekaterih so bili vtisnjeni ostanki školjk, veliko jih je bilo pisanih kakor svileno ali bombažno blago. Osupljiva lepota, ki mi jo je v otroških letih, v času zobnega aparata, odkrivala in bogatila tudi moja mama. Ob vsakem obisku ortodonta me je namreč odpeljala v trgovino s kristali, kjer sem si vsakič lahko izbral novega. Radovednost mi ni dala miru. Spoznal sem, da bom brez vsaj osnovnega znanja težko nadaljeval z zbiranjem. Priskrbel sem si nekaj knjig na temo geologije in tako pridobil prvo znanje o kamnih kako so nastali, koliko so stari, zakaj kamnu barva, kje vse jih je moč najti. Sčasoma sem se povezal s profesorji, paleontologi in mineralogi, ki so mi priskočili na pomoč pri določanju starosti oz. izvora, pri iskanju kristalov in fosilov in preparacijskih postopkih. V osnovni šoli me je pot zanesla v Ljubljano, v Prirodoslovni muzej Slovenije. Tam se mi je kot mlademu zbiralcu odkril raj. Najlepši vzorci rudnin v bleščečih kristalih, fosili, stari milijone in milijone let. Vsi vzorci so bili razstavljeni v steklenih vitrinah in opremljeni z listki, na katerih je pisalo ime in nahajališče posameznega kamna. Za nekoga, ki to vidi prvič, je bil to nepozaben trenutek. Tisti dan sem si v mislih rekel, da želim nekoč tudi sam imeti svoj muzej. S še večjim zanosom in zanimanjem sem nadaljeval z raziskovanjem»mrtve«narave. Tako je kmalu nastala majhna zbirka mineralov, fosilov in kamnin iz domačega kraja. Leta so minevala in kmalu mi Šentilj z okolico za raziskovanje ni bil dovolj. Pot za kamni me je vodila vse dlje, v vse konce Slovenije in Evrope. Zbirka je kmalu pridobila na razsežnostih in primoran sem bil nekaj vzorcev tudi oddati. S tem se je v mojem življenju začela nova»doba«. Kamne sem lahko prodal ali menjal, veliko denarja pa sem porabil za nakup mineralov in Oktober Glasilo 15

16 predstavljamo vam fosilov z drugih koncev sveta. Po srednji šoli sem pridobil tudi znanje iz splošne geologije, mineralogije in paleontologije na NTF Ljubljana. Leta 2012 me je pot zanesla v Švico, kjer sem se izučil za gemologa: brušenje dragih kamnov in izdelave nakita iz plemenitih kovin. S končanjem te šole se je tako začela tudi moja poklicna pot, ki se že od malih nog 24 ur na dan vrti okrog kamnov. To je kratka zgodovina moje zbirke. Ne da se opisati, koliko zanimivosti mi je prinesel vsak izmed teh kamnov in koliko lepih trenutkov sem doživel, ko sem nepričakovano, v skalni razpoki, odkril čudovite kristale, ali našel med sprehodom kak lep fosil, ki ga v zbirki še ni bilo. To otroško kratkočasenje je vtisnilo pečat mojemu življenju in hkrati tudi spoznanje, da bodo»kamni«moj življenjski cilj. Iz male zasebne zbirke je v Šentilju nastal muzej Nautilus. Namensko muzeja Nautilus, v katerem so na ogled mineral in fosili iz občine Šentilj ter vsega sveta, ne bom predstavil podrobneje, ampak vas vabim, da si ta čudesa narave ogledate v živo. Vstop je prost. Naj se ob koncu zahvalim vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri nastajanju muzeja. V prvi vrsti mojim domačim, ki so mi že v otroštvu nesebično priskočili na pomoč in mi dovolili, da sem domov nosil kupe kamenja, očetu, s katerim sva uredila najtežji del pri postavitvi muzeja, eveda tudi brez pomoči prijateljev Renate Šabeder, Janija Ribiča in Davida Štefanca ne bi šlo. Le kdo bi mi sicer pomagal prenašati vso to kamenje in urediti muzej? Prav posebna zahvala pa gre našemu županu, mag. Štefanu Žvabu, saj brez njegove podpore in razumevanja muzeja v Šentilju ne bi bilo. Veliko vas je še vsem iskrena hvala in vljudno vabljeni! ODPIRALNI ČAS: Torek petek: Sobota: Nedelja in ponedeljek: po dogovoru Več o muzeju na: 16 Glasilo - Oktober 2015

17 družbena dejavnost OTVORITEV RAZSTAVE V MEŽNARIJI Leta 1787, v času vladanja cesarja Jožefa II., je bila ustanovljena prva šola v Šentilju. Prva šola je bila v mežnariji, ki je bila s cerkvenim denarjem zgrajena na cerkvenem zemljišču že leta Ta šola je 130 let služila svojemu namenu. Pogosto me je pot vodila mimo mežnarije. Še pogosteje pa sem se spraševala, kaj ta zgradba, prva šentiljska šola,»skriva«v svoji notranjosti, koliko učenosti, veselja, ljubezni, a tudi žalosti in hrepenenja je za zmeraj ostalo»za vrati«in nemo čaka, da nekdo ta vrata odpre. Ideja o razstavnem prostoru za majhen muzej je zorela že nekaj let. Pogovori in priprave so potekali več kot leto dni. Po dogovoru med mano, ravnateljico OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in g. Igorjem Novakom, šentiljskim župnikom, je mežnarija zaživela v novi podobi. Letošnjo Ilgovo nedeljo je obeležila otvoritev razstave v mežnariji z naslovom Šentilj v času naših dedkov in babic. Namen razstave je predstaviti življenje naših prednikov, saj je pomembno, da se zavedamo svojih korenin, spoštujemo svojo zgodovino in na teh temeljih gradimo prihodnost. Razstava nas popelje v čas, ko so ljudje živeli skromno, a jim to ni vzelo veselja in radosti. Razstava je rezultat skupnega dela, saj je pri organizaciji in pripravah nesebično sodelovalo več ljudi. Eksponate za razstavo sta nam prijazno posodila ga. in g. Srdarev, na njuno bogato zbirko pa nas je opozoril g. Jože Hamler. Šolsko klop nam je posodila župnija iz Beltincev; ga. Andreja Kaučič-Vajngerl je poskrbela za fotografije iz zbirke drobnih tiskov Univerzitetne knjižnice Maribor in sodelovala pri postavitvi razstave; v oporo in pomoč nam je bilo Društvo Antona Ravšla. Pomemben del v mozaiku so bili tudi delavci, ki so pomagali pri obnovi. Ves projekt sva ves čas usklajevala in vodila z g. Igorjem Novakom. Vsem, ki ste prijazno posodili eksponate, pomagali pri pripravi in postavitvi razstave, se iskreno zahvaljujem, saj brez vas te razstave ne bi bilo. Spoštovane občanke in spoštovani občani ste vljudno vabljeni na ogled razstave. (Za ogled razstave se predhodno najavite oz. dogovorite v župnišču.) Jelka Weldt, prof., ravnateljica OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Oktober Glasilo 17

18 družbena dejavnost OKTOBRA NOVA POTUJOČA KNJIŽNICA Mariborska knjižnica izvaja dejavnost za občane na različne načine in pride do njih po različnih poteh: z mrežo knjižnic in s postajališči bibliobusa, z različnimi servisi in storitvami, dostopi za invalide in s pozornostjo do ljudi s posebnimi potrebami. Na eni strani je pomemben člen v vseživljenjskem izobraževanju in informiranju, na drugi strani pa tudi prostor srečevanj in druženja. Prvi bibliobus je začel z vožnjami že v daljnem letu 1974 in njegovo poslanstvo se je v vseh teh letih izkazalo za izjemno pomembno in pozitivno. Čeprav se zdi, da se bibliobus ne more kosati s pravimi, velikimi knjižnicami, številke in odzivi obiskovalcev dokazujejo nasprotno. Statistika obiska in izposoje kaže, da ga občani s pridom uporabljajo, ne le mladina, ampak tudi odrasli, posebej starejši. V krajih po Sloveniji, kjer ni knjižnic, vozi 12 bibliobusov. Njihova skupna dolžina je 104 m, letno pa med svojimi bralci prevozijo več kot km. Ustavljajo se v 704 krajih, tudi v zamejstvu na Goriškem in v Porabju. Na našem bibliobusu, ki po številu članov, obiskovalcev in izposojenem gradivu pa tudi po zalogi potujoče knjižnice, že več let dosega najvišje številke, smo že doslej lahko bralcem ponudili več kot knjig z različnih strokovnih področij ter romanov in drugega leposlovja za otroke in odrasle, 250 časopisov in revij ter nekaj glasbenega in filmskega gradiva. Ker je v zalogi naše potujoče knjižnice skoraj knjig, gradivo tudi nenehno menjavamo in dopolnjujemo z novim, aktualnim. Uspelo nam je, da smo s podporo Ministrstva za kulturo in občin letos pridobili novo vozilo, že četrto po vrsti. Če ste imeli radi naše prijazne rumene sovice na starem bibliobusu, ki se po skoraj 20-ih letih terena poslavlja, se vam bo zagotovo priljubila tudi sodobna in domiselna podoba novega vozila. Izdelano je na osnovi Ivecovega turističnega avtobusa, še nekoliko večji od starega, z vso sodobno opremo in še več možnosti za kvalitetno ponudbo. Tehnološko posodobljen bo tudi način izposoje: na novem 18 Glasilo - Oktober 2015

19 družbena dejavnost Bibliobusi v številkah Zaloga potujoče knjižnice Letna nabava Kapaciteta vozila Člani Obisk Izposoja Ajdovščina Domžale Kamnik Koper Ljubljana Maribor M. Sobota Nova Gorica Novo mesto Postojna Ptuj Tolmin Tržič bibliobusu so računalniška mesta za uporabnike z dostopom do interneta, izposoja bo potekala z on line povezavo do COBISS na vseh postajališčih. To pomeni ažurnost in takojšnjo usklajenost podatkov in relevantne informacije o dostopnosti fonda. Na bibliobusu bo omogočena tudi izposoja elektronskih knjig in dostop do podatkovnih zbirk, seveda pa lahko vsak član knjižnice dobi tudi geslo za oddaljen dostop do elektronskih gradiv in si lahko knjige in druga gradiva izposoja tudi neposredno od doma, s svojih elektronskih naprav. V zadnjem delu bibliobusa je kotiček, namenjen najmlajšim, z udobnimi blazinicami za poslušanje pravljic. Velika pridobitev na novem bibliobusu je rampa oziroma dvigalo za invalide. Bibliobus je v velikem deležu, kar EUR, financiralo Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Maribor je prispevala EUR, manjše deleže, med do EUR pa tudi druge občine, v katerih ima bibliobus postajališča. Dela je prevzelo mariborsko podjetje Dualis, ki je uvozilo avtobus, večino del na predelavi, načrtovanju in izvedbi notranje opreme je izvedel Primož Kocbek s sodelavci, oblikovanje zunanje podobe pa je delo Matica Brezovška in Domna Rupnika. Stari bibliobus res ni več zanesljiv za poti po Slovenskih goricah ali Pohorju, ni pa še za odpad, zato bo nekoliko mirnejše življenje živel še naprej. Predali ga bomo Zvezi prijateljev mladine Maribor, ki ga bo uporabljala za izvajanje svojih aktivnosti z mladostniki. In ker ne bo več sopihal po terenu, bo zagotovo še nekaj let opravljal svoje poslanstvo. Lepo vabljeni med knjižne police novega bibliobusa, čaka vas stara ekipa vaših knjižničarjev! In seveda vabljeni tudi v eno najlepših knjižnic v Sloveniji, vašo Knjižnico Šentilj. Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice Novi bibliobus bo promocijsko obiskal Občino Šentilj na dan otvoritve, 2. oktobra v dopoldanskem času, od 5. oktobra dalje pa bo vozil po že ustaljenem voznem redu, tudi na Zg. Velko, Ceršak, v Selnico ob Muri in na Sladki Vrh: PONEDELJEK 5. in Zg. Velka 2., 16. in ČETRTEK Ceršak 8. in Selnica ob Muri 5. in Sladki Vrh Oktober Glasilo 19

20 družbena dejavnost / nasveti in priporočila ILGOVA NEDELJA 2015 SLOVESNA SV. MAŠA ZLATOMAŠNO SLAVJE OB 50. LETNICI DUHOVNIŠKEGA POSVEČENJA NAŠEGA ROJAKA G. MIHAELA IGANTIJEVA Šestega septembra 2015 smo v naši župniji praznovali naš župnijski praznik Ilgovo nedeljo. Letošnje praznovanje je bilo še posebej prisrčno, saj je bil med nami naš rojak zlatomašnik g. Mihael Ignatijev. Sv. maša je bila zelo doživeta v naši župnijski cerkvi Sv. Ilja, ki je bila tako skrbno okrašena in napolnjena do zadnjega kotička. Med mašniki je posebej izstopal starosta slovenskih škofov, upokojeni mariborski škof msgr. dr. Jožef Smej, ki je bil našemu šentiljskemu zlatomašniku slovesni pridigar. G. škof je med drugim posebej poudaril, kako lepo je praznovati okrogle jubileje zvestobe svojemu življenjskemu poslanstvu, pa naj bo to duhovniško ali družinsko življenje. Povabil nas je k temu, da bi spodbujali drug drugega v stanovitnosti danim življenjskim odločitvam, obenem pa se je zahvalil g. zlatomašniku za njegovo življenjsko pričevanje, ki je lep zgled posebno mlademu rodu, ki prihaja. Zlatomašno slavje je na nek način novomašno slavje, ki ga v naši župniji nismo praznovali že kar nekaj desetletij, zato si je želeti, da bi tudi v naši župniji čim prej obhajali novomašno slavje. Zlatomašniku g. Mihaelu Ignatijevemu se prisrčno zahvalimo za vse dobro, kar smo doživeli skozi vsa ta leta z njim tudi mi Šentiljčani in mu voščimo obilo zdravja in Božjega blagoslova še naprej! Igor Novak, župnjiski upravitelj MLADIM IN ŠTUDENTOM IZ NAŠE OBČINE DELO V AVSTRIJI PREDSTAVLJA IZHOD IZ KRIZE Veliko mladih Šentiljčanov, kot tudi študentov, se zaradi trenutnih razmer na naših tleh odloča, da si bodo poiskali delo v sosednji Avstriji. Razlogov za to odločitev je več. Najbolj izstopajoči razlog za delo mladih in študentov v Avstriji je finančni primanjkljaj. Če primerjamo slovensko finančno politiko z avstrijsko, vidimo ogromno odstopanje. V nadaljevanju podajamo temeljne razlike med državama, in sicer: v Sloveniji znaša minimalna mesečna plača cca 603 eur, medtem ko v Avstriji znaša minimalna mesečna plača cca 1136 eur neto. V kolikor slovenski delodajalci zaposlenim ne izplačajo regresa in božičnice s strani države ne prejmejo nobene sankcije, medtem ko so avstrijski delodajalci sankcionirani v višini minimalno eur za vsako posamezno neizplačilo. Avstrijski delodajalci cenijo zaposlene, jim ne predstavljajo zgolj številke, medtem ko slovenski delodajalci celo dajo vedeti svojim zaposlenim, da so za njih samo eni izmed mnogih. Ogromna razlika je tudi v tem, da avstrijski delodajalci smatrajo, da v kolikor zaposleni ni sposoben svojih dnevnih službenih obveznosti opraviti v predpisanem času, ni dovolj kvalificiran za opravljanje tega dela. Slovenski delodajalci pa podpirajo podaljšanje delovnika, kljub temu, da koncentracija, učinkovitost in zbranost zaposlenih na podlagi tega pada. 20 Glasilo - Oktober 2015

21 nasveti in priporočila Vse napisano velja tudi za mlade, ki se odločijo za delo v Avstriji. Še ena prednost avstrijskega trga je v tem, da avstrijski delodajalci ne povprašujejo po letih oziroma delovnih izkušnjah. Še več, na razgovoru avstrijski delodajalci nimajo radi, če se mladi hvalijo, kajti izključno pomembno je, kaj lahko doprinese temu podjetju. Besede so odveč, dejanja štejejo. Naslednji izstopajoči razlog, zakaj mladi in študenti iz naše občine iščejo delo v Avstriji, je nastalo nesoglasje v razmišljanju med njihovimi starši in njimi. Ogromno je ljudi, ki so v težavah (odnosi med starši, prav tako med partnerji). Z odhodom na delo v Avstrijo želijo mladi nekako prikriti ta problem in v tem vidijo rešitev. Rešitev pa je ponavadi začasna in ne stalna. Ko se študent vrne nazaj v rodni kraj oziroma se celotna družina (starši) odločijo in pridejo živeti v Avstrijo in pričnejo tudi oni z delom, se odnosi še skrhajo, kajti potrebno še je več komuniciranja in sodelovanja med člani družinske skupnosti. Kot tretji razlog, zakaj mladi in študenti naše Občine Šentilj iščejo delo v Avstriji, navajamo željo po raziskovanju, odkrivanju nove kulture, običajev, podnebja, vrednot. Ogromno je ljudi, predvsem mladih, ki se enostavno naveličajo vsakdanjosti, hrepenijo po nečem novem, po avanturizmu, po dogodivščinah. Za te je najbolj primerna rešitev, da si najdejo delo v sosednji Avstriji. Tako kot vsaka stvar ima tudi delo v Avstriji prednosti in slabosti. Prednosti, če se mladi oziroma študenti odločijo za odhod na tuje, se kažejo predvsem v izboljšanju finančnega stanja posameznika, poznavanju drugih kultur in jezika. Ravno slednji za delo v Avstriji pa predstavlja pri večini, če konkretiziramo mlade Slovence oziroma Šentiljčane, problem. Večen problem, s katerim se ukvarjamo je tale, da visoko izobražen kader, posledično mladi kader, nima dovolj visokega znanja tujega jezika za delo v Avstriji. Zaradi tega opažamo dvig povpraševanja po tistih delih v Avstriji, ki ne zahtevajo profesionalnega znanja tujega jezika. Veliko mladih Slovencev, ki se odloči za delo v Avstriji, se odločajo za delo v proizvodnji, katero ne zahteva visokega poznavanja jezika. Tisti mladi oziroma študent, ki je perspektiven, se bo v tem času priučil veščin avstrijskega jezika ter tako nadaljeval svojo karierno pot po željah in pričakovanjih. Tisti mladi oziroma študent, ki pa je iskal le začetno rešitev, oziroma ni najbolj prepričan, da bo ostal na delu v Avstriji, pa se ne izobražuje v smeri znanja nemškega jezika, ampak izključno opravlja delo ter čaka in išče nove možnosti, za vrnitev nazaj v Slovenijo, Šentilj. Želela bi pa poudariti, da je izjemno pomembno, da vsak posameznik, pa če je mlad po letih ali samo po srcu, pri sebi razmisli, ali je zanj primeren čas za delo v Avstriji. Šele ko so želje usklajene s potjo, so cilji doseženi. Zato previdno na poti. V nadaljevanju bomo predstavili še korake, ki so potrebni pri prijavi na prosto delovno mesto v naši sosednji Avstriji, v kolikor posameznik vidi v tem edino rešitev zase v krizi. Naj poudarim koraki, ki so potrebni pri prijavi na prosto delo v Avstriji, so odvisni od predpisanih kvalifikacij. Pri nizko kvalificiranih delih se po objavi prostega delovnega mesta v časopisu ali spletu prvi stik opravi kar preko telefona. Vsekakor priporočamo, da se poskušate dogovoriti za osebni razgovor. Ko bo podjetje opravilo razgovor z vsemi prijavljeni kandidati, bodo vsi obveščeni o rezultatih razgovora. Za visokokvalificirana delovna mesta v Avstriji morate podjetju poslati predstavitveno pismo (mora biti natisnjeno, vsebuje podatek o tem, na katero delovno mesto se prijavljate, pomembno je prav tako, da sta naslov podjetja in kontaktne osebe vključena v predstavitveno pismo) in življenjepis (biti mora kratek, jedrnat, kronološko oblikovan, pregleden, natančen, popoln, potrebno je priložiti tudi vsa dodatna dokazila, ki morajo biti prevedena v nemški jezik, koristno je tudi, da se priloži fotografija kandidata). Ko bo podjetje pregledalo vse pisne prijave, bo stopilo v stik z ožjim izborom kandidatov in se dogovorilo za razgovor. Pri vodstvenih položajih se velikokrat zgodi, da boste povabljeni še na dodatno ocenjevanje. Ključnega pomena je, kadar se odločite telefonirati podjetju, da veste ime kontaktne osebe. Nasloviti jo morate po imenu. Pripravite si kratko, jasno in osebno predstavitev, pojasnite, zaradi katerega delovnega mesta kličete in se poskusite dogovoriti za razgovor. Če pri podjetju prosite za službo na lastno pobudo, se je potrebno zavedati, da trenutno mogoče nimajo nobene potrebe po zaposlovanju novega osebja. To pomeni, da morate pobudo prevzeti sami in doseči, da se vaša prijava shrani v zbirko podatkov o možnih kandidatih, če trenutno ni na voljo prostih delovnih mest. Če podjetje koga potrebuje, kadrovski oddelek pogosto najprej pogleda to zbirko podatkov. Kako se pripraviti na razgovor za delo v Avstriji? V primeru, da se za prosto delovno mesto zanima veliko oseb, podjetja po navadi pred začetkom razgovorov organizirajo Oktober Glasilo 21

22 nasveti in priporočila pred izbore. Za pomembne ali vodstvene položaje se po navadi uporabljajo ocenjevalna središča. Delodajalci, ki iščejo nove uslužbence, si želijo, da kandidat čim bolj ustreza profilu, ki ga iščejo in ki so ga opisali v zaposlitvenem oglasu. Od prosilcev pričakujejo, da pokažejo, kako njihove kvalifikacije in izkušnje ustrezajo temu profilu. Od njih se tudi pričakuje, da na razgovoru opišejo svoje poklicne in osebne prednosti in slabosti. Delodajalci si v osnovi prizadevajo za dialog, iz katerega lahko izvedo več o: (i) vas, (ii) vaših kvalifikacijah in (iii) pričakovanjih glede zaposlitve. Ozračje na razgovoru je prijateljsko, vendar objektivno in nepristransko. Delodajalcem je vsekakor všeč, da ste dobro obveščeni o njihovem podjetju, kajti edino takole boste lahko do prinašali k skupni koristi podjetja. Podjetja od prosilcev pričakujejo, da upoštevajo formalne postopke prijave. Med njimi so najbolj pomembni: (i) točnost, (ii) upoštevanje rokov za preizkuse in (iii) upoštevanje rokov za prijavne postopke ter (iv) upoštevanje pravil podjetja glede preizkusov in razgovorov. Tipičen razgovor pri avstrijskem delodajalcu Razgovor traja povprečno eno uro. Delodajalec se po navadi odloči o primernosti kandidata po enem razgovoru, razen za zelo strokovna delovna mesta. Število oseb iz podjetja, ki sodelujejo na razgovoru je odvisno od velikosti podjetja. Na razgovoru ali preizkusih lahko sodelujejo: (i) vodja oddelka, ki ponuja zaposlitev, (ii) vodja kadrovske službe ali (iii) predstavnik sveta delavcev. Razgovor vodi delodajalec sam, vodja oddelka ali kadrovski delavec. Na običajnem razgovoru morajo biti vprašanja povezana s pogoji, opisanimi v zaposlitvenem oglasu ter namenjena ugotavljanju, ali imate ustrezne spretnosti, znanja in kvalifikacije za to delovno mesto. Zaradi objektivnosti morajo vsi prosilci odgovarjati na ista vprašanja. Vendar pa je sprejemljivo, da delodajalec zaprosi za več informacij glede na posamezne primere ali odgovore, ki jih dobi od prosilca. Delodajalec mora pripraviti poročilo, ki vsebuje povzetek razgovora ali nekaj ključnih besed. Pogajajte se o višini plačila za opravljeno delo v Avstriji Ponavadi se lahko pogajate o plači in delovnih pogojih. To edino ni mogoče v javnih organizacijah, ki imajo določene plačilne lestvice. Vaša pogodba je sestavljena v skladu z osnovnimi pogoji kolektivnih pogodb, potrjenih skladno z delovnim pravom. Na splošno je vaša plača izražena v mesečnem znesku, vključno s plačilom letnega dopusta (13. plača) in božičnico (14. plača). Za druge neobvezne dodatke se je treba pogajati posamezno. Glede delovnih pogojev se pogosto lahko pogajate o: (i) številu delovnih ur, (ii) prožnosti delovnega časa in krajev, (iii) prilagajanju delovnega časa otrokom (vrtcu), (iv) razpoložljivosti in drugem. O plači in drugih neobveznih dodatkih se morate pogajati z vodjo oddelka, ki ponuja zaposlitev. Pogodbo o zaposlitvi, vključno z vsemi določbami, o katerih ste se pogajali, pripravi kadrovska služba podjetja. Ta pogodba lahko vključuje poskusno dobo, ki traja največ en mesec. Med poskusno dobo lahko katera koli stran prekine pogodbo brez odpovednega roka in pri tem ne rabi navesti razloga. Od vas lahko zahtevajo enodnevno poskusno delo. Tega nikakor ne smete zavrniti, vendar vam mora delodajalec tudi za ta en dan poskusnega dela plačati. Poudariti je potrebno, da povračila stroškov, ki jih imate z udeležbo na razgovoru, ni. Če lahko dokažete, da ste v finančnih težavah, vam lahko javni uslužbenci zagotovijo finančno pomoč za postopek prijave. Delodajalci po razgovoru pričakujejo, da jih boste poklicali in se pozanimali o rezultatih razgovora. Kako narediti dober vtis, ko iščete delo in zaposlitev v Avstriji? Za delodajalce je točnost najpomembnejša vrednota. Ne zamujajte. Sestanek prestavite ali odpovejte samo, če imate utemeljen razlog. V takih primerih (npr. bolezen) delodajalci pričakujejo, da jih boste prej obvestili in se sami dogovorili za nov sestanek. Ni predpisanih pravil glede oblačenja in uporabe nakita na razgovoru. Pravila zaželenega oblačenja so odvisna od delovnega mesta, sektorja, položaja, stika s strankami, zastopanja, kulture podjetja itd. Pomembno je, da ste pri predstavitvi zvesti sami sebi. Moški, ki se prijavljajo na odgovorne položaje, morajo še vedno nositi obleko. Kravata pa ni več obvezna. To je bilo nekaj osnovnih informacij. Glavni razlogi po mojem mnenju, zakaj so naši mladi občani, študentje in tudi ostali navdušeni nad delom v sosednji Avstriji, pa so tile: (i) Šentilj leži na obmejnem področju, (ii) visoko znanje nemškega jezika in (iii) pri vožnji v službo občani niti ne razmišljajo o tem, da delajo v drugi državi. dr. Petra Cajnko 22 Glasilo - Oktober 2015

23 nasveti in priporočila PRE(VENTIVNA) HRANA MOŽNOST ZA SLAJŠE ŽIVLJENJE Urejena prebava, obisk zdravnika zgolj iz preventive, fantastično počutje, veliko energije za dnevna opravila in svoje najbližje, organizirano življenje, motivacija, podpora iz okolice! Se sliši nerealno in neverjetno, da bi bilo vse to v eni osebi, kajne? Prehrana ima neverjetno moč in drži žezlo nad našim počutjem, zdravjem ter zadovoljstvom v življenju. Ob vsej tej poplavi informacij (revije, časopisi, internet, članki) smo na koncu kot srna pod žarometi, ne vemo katera stran je prava, kaj drži in komu verjeti. Je potrebno izbirati, katero sadje lahko kdaj jemo? NE. Moramo paziti, da ne jemo zvečer? NE. Ali krompir redi? NE, lahko pa način priprave. Vsi ti in še več podobnih mitov nam vzbujajo različne dvome, kaj dati na krožnik, kam se obrniti po nasvet za preventivno zdravje, kakšne so alternative za različna bolezenska stanja. Smo kdaj pomislili, da bi se stvari na našem krožniku lahko odražale v našem počutju? Nekateri pravijo, da smo tisto, kar jemo se strinjam. Zavrtimo film v naših glavah malo nazaj, v čase naših staršev, babic in dedkov. Ob njihovem pripovedovanju vidimo drugačno življenje, manj stresno, bolj veselo, povezano in zdravo življenje, z več stika z naravo. Je vse to posledica njihovega prehranjevanja? Vse najbrž ne, velik delež pa. Smo gibalno tako aktivni, kot so bili oni peš v šolo, v drugo mesto, ročno delo na njivi? Je na naših vsakdanjih krožnikih veliko pisanih barv rastlinskega izvora (repa, zelje, fižol, ohrovt, cvetača, buče, različna zelenjava in sadje, žitarice, stročnice)? Smo umirjeni, sproščeni, ko pridemo iz šole ali službe? Ker živimo v tem "modernem" svetu, najbrž temu ni tako. Naj vam na kratko povem svojo zgodbo. Prihajam s podeželja, manjše kmetije, kjer je bilo vedno na pretek domačih izdelkov. Tudi gibanja ni manjkalo, saj so bile dobrodošle vsake dodatne roke za delo. Velikega stresa v najstniških letih običajno ni, razen pred izpiti ali spraševanjem v šoli. Vse zveni zdravo in aktivno kljub temu, da moje počutje, videz in zdravstveno stanje niso bili briljantni (od slabega spanca in počutja, neurejene prebave, težav s kandido, želodčno kislino, močnih menstrualnih bolečin, pojavov manjših bulic na dojkah, do posledično»obročkov«okrog trebuha in slabe samozavesti). Takrat svojega načina življenja nisem povezovala s prehrano, čeprav mi je fant poskušal dopovedati, da lahko manjše spremembe v prehranjevanju pripeljejo do boljšega počutja. Prva dva meseca teh informacij nisem želela sprejeti, saj mi je bilo "lažje" tako, kot sem bila vajena - pikniki, slavja, tradicija in ogromne gore hranilno prazne hrane. Ko pa sem vseeno dala priložnost "predavateljem" (v resnici sem dala priložnost sami sebi), se je moje življenje obrnilo za 360 v pozitivno smer. Vse, kar sem prej naštevala kot težave, se je spremenilo na račun uravnotežene prehrane, dovolj popite vode in gibanja. Počutje je fenomenalno, s svojo izkušnjo lahko sedaj pomagam še ostalim in delim nasvete ki so mi pomagali do odličnega življenjskega sloga. Ne trdim, da smo sedaj mi svetovalci >novodobni zdravniki<, ampak v podganji dirki življenja pomagamo čim večjemu številu ljudi, da s pomočjo uravnotežene prehrane in študij o prehranjevanju postanemo sami sebi najboljši zdravniki. V nadaljevanju prilagam super recept zdravega prigrizka, ki vodi k odločitvi za boljšo prihodnost. V oktobru organizirava z Matjažem delavnico uravnotežene prehrane v Sladkem Vrhu, tako da vse informacije kje in kdaj bo potekala, lahko dobite na telefonski številki ali elektronskem naslovu oswald.tamara@gmail.com / matjaz.klampfer@gmail.com. Oktober Glasilo 23

24 nasveti in priporočila RECEPT ZA SLASTNO ROŽIČEVO POTICO Testo: 1 kg pirine moke 2 vrečki suhega kvasa Lupina ene limone 350 ml sojinega mleka 250 ml tople vode 1 čajna žlička vanilijeve arome 8g soli Nadev: 100 g datljev 250 g rozin 500 ml sojinega mleka 6 zrelih banan 400 g rožičeve moke 80 g ovsenih kosmičev Priprava testa: Posebej zmešamo suhe in mokre sestavine. Mokre primešamo suhim in gnetemo tako dolgo, da nastane voljno testo. Testo pustimo vzhajati 45 minut oziroma za čas priprave nadeva. Priprava nadeva: Nasekljane datlje in sojino mleko (v ožji, višji posodi) s paličnim mešalnikom zmiksamo v gladko zmes. Zmes prelijemo v večjo posodo, dodamo banane in ponovno s pomočjo paličnega mešalnika premešamo. Dodamo še vse ostale sestavine in ročno premešamo. Priprava potice: Testo in nadev razdelimo na 4 dele. Vsako četrtino testa razvaljamo in premažemo s ¼ nadeva. Testo ozko zvijemo in tako narejene potičke nalagamo z majhnim razmahom v pekač obložen s peki papirjem. V pekaču pustimo vzhajati še 30 minut. Pečemo na 190 C 50 minut (čas pečenja je odvisen od debeline potice). 20 minut pred koncem testo premažemo z vodo, da se naredi lepa rjava skorjica. Tamara Oswald VPLIV STARŠEV NA GIBALNI RAZVOJ OTROKA V razmišljanju se bom tokrat dotaknila pomena gibalnega razvoja za otroka in vloge staršev pri tem. Že predšolski otroci v današnjem času preživijo vse preveč časa pred televizijo, mnogi že pred računalnikom, kar je daleč od zdravega načina življenja. Veliko se govori o aktivnem preživljanju prostega časa, a starši so tisti, ki morajo zdrav način življenja sprejeti in ga vsakodnevno živeti. Šport je prijetno in koristno preživljanje prostega časa, vendar morajo starši biti otroku vzgled, saj le z lastnim vzgledom otroku privzgojijo ljubezen do gibanja, ki je osnova za kasnejše aktivno športno življenje. Predšolsko obdobje je temelj gibalnega razvoja, otroški organizem je namreč ravno takrat najbolj dovzeten za vplive okolja. V tem obdobju naj otrok pridobi čim bolj pestro paleto gibalnih izkušenj, ki so osnova kasnejšim zahtevnejšim gibalnim vzorcem. Zavedati se namreč moramo dejstva, da kar zamudimo v najzgodnejšem razvojnem obdobju, kasneje težko nadoknadimo (Videmšek, Stančevič in Sušnik, 2006). Gibalna dejavnost je ena najpomembnejših področij v otrokovem razvoju. Z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi si otrok poleg gibalnih in funkcionalnih sposobnosti razvija tudi spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti in lastnosti. Z različnimi dejavnostmi pridobiva zaupanje v svoje telo in gibalne sposobnosti, si s tem gradi ustrezno predstavo o sebi, se potrjuje in si ustvarja čustveno vez z okoljem. Potreba po gibanju je otrokova primarna potreba in ko obvladuje svoje telo, občuti veselje, ugodje, varnost, pridobi občutek samozaupanja in samozavesti (Videmšek in Visinski, 2001). Potreba po gibanju je ena temeljnih potreb otroka že v zgodnjem otroštvu. Otroško telo neprestano raste in se razvija. Na rast in razvoj v veliki meri vpliva gibanje. Z rastjo in razvojem se otrokove sposobnosti večajo in tako sta rast in razvoj v nenehni odvisnosti od gibanja in obratno (Videmšek in Pišot, 2007). Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek ) do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jim prinašajo zadovoljstvo in veselje (Kurikulum za vrtce, 2004). V predšolskem obdobju imajo najpomembnejšo vlogo starši, ki bi morali otroka nenehno spodbujati v njegovih gibalnih poskusih in mu 24 Glasilo - Oktober 2015

25 nasveti in priporočila omogočiti, da z igro razvija svoje gibalne sposobnosti, osnovne gibalne koncepte, osnovne elemente različnih gibalnih zvrsti ter postopno sprejeti športne dejavnosti kot trajno vrednoto, ki mu bo pomagala ohranjati zdravje in ga sproščala ob psihičnih napetostih vse življenje. Spodbudno družinsko okolje namreč močno vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti in ga varuje pred negativnimi odkloni v letih odraščanja (Videmšek, Stančevič in Sušnik, 2006). V družinah, kjer gojijo športne aktivnosti, so pri otrocih bolj opazne vztrajnost, discipliniranost, natančnost, zaupanje v samega sebe, strpnost, potrpežljivost, zdrava tekmovalnost ter spoznanje, da se je treba potruditi, če hočemo doseči cilj (Videmšek in Pišot, 2007). Veliko je načinov, kako vplivati kot starš na otrokov gibalni razvoj. Vsekakor je sprehod v naravi dober začetek, kasneje pa lahko skupaj z otrokom starši počenjajo marsikaj, npr. se vozijo s kolesom, rolajo, sankajo, smučajo, drsajo, plavajo ali se v vodi le igrajo in prilagajajo otroka na vodo, igrajo se lahko s športnimi rekviziti, kot je žoga, danes obstaja veliko raznovrstnih športnih igral, ki igro popestrijo in otroka navajajo na igro v dvojicah ali timu. V otroku mora starš ob športnih dejavnostih privzgojiti občutek zadovoljstva, vsekakor pa športna dejavnost ni namenjena le gibalnemu razvoju, temveč krepi tudi družinske vezi. Vendar strokovnjaki navajajo, naj otroka ne silimo, naj se igra, če se noče. Igra pod prisilo namreč ni več igra, saj ni več zabavna. Otrok je rad v bližini staršev in bo vesel, če se mu bodo pri igri pridružili. Starši naj bodo otrokovi soigralci, saj sta za večino iger potrebna vsaj dva igralca. Otrok se ne more loviti, če za njim nihče ne teče, ne more se žogati, če žoge ne more nikomur podati. Res se otrok lahko igra z vrstniki, a igra s starši je več kot le igra. Je odnos, ki krepi zaupanje in ljubezen. Naj za zaključek navedem nekaj najpogostejših dejavnikov, ki zavirajo otrokov gibalni razvoj, a jih žal pri svojem delu z otroki vsakodnevno opažam: Kronično pomanjkanje časa starši otroke prinesejo, pripeljejo, oblečejo, obujejo otrok je prevarovan in prikrajšan za pomembne izkušnje v razvoju. Otroci se v prostem času premalo gibajo. Starši imajo radi»statične«otroke, ki se»varno«igrajo v kotičkih ali»pridno«gledajo televizijo. Življenje postaja vedno bolj»sedeče«, vse premalo je gibanja v naravi. Posledično je vse preveč otrok s prekomerno telesno maso, ki prinaša padanje gibalne učinkovitosti. Preveč je vplivov modernega življenjskega sloga (popularnost atraktivnih športov), zaradi katerega izumirajo mnoge igre otrok, pri katerih so otroci krepili motoriko in samostojnost. Preveč dejavnosti za otroke izbirajo starši in vprašanje je, ali so te dejavnosti tudi dejanske potrebe otrok (aerobika, moderni plesi, tenis ). Starši zaradi pretiranega strahu pred morebitnimi poškodbami otroka pri igri omejujejo. Zdrav otrok je otrok v gibanju. Njegovo potrebo po gibanju je potrebno upoštevati tako doma kot v vrtcu, kajti urejen zgodnji gibalni razvoj otroka je osnova za vse ostale nivoje razvoja in najboljša popotnica za zdravo, varno in zadovoljno življenje. Literatura: Kurikulum za vrtce (2004). Ljubljana: MŠŠ, Zavod republike Slovenije za šolstvo Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport Videmšek, M., Stančevič, B. in Sušnik, N. (2006). En, dva, tri, igraj se tudi ti! Gibalne igrice za otroke in odrasle. Ljubljana: Fakulteta za šport Sara Monzalgi, dipl. vzg. Oktober Glasilo 25

26 iz zgodovine 70 LET PO VOJNI Maja letos je minilo 70 let, odkar se je na slovenskih tleh končala druga svetovna vojna. Celo zadnja bitka v Evropi se je dogajala na slovenskem ozemlju, natančneje na Poljani pri Prevaljah, 15. maja Posledice vojne so bile težke, nekatere, vsaj tiste politične, ko govorimo o spravi slovenskega naroda, pa čutimo še danes. No, na Štajerskem vprašanje sprave ne kali odnosov med ljudmi. Bralcem Glasila Občine Šentilj je bilo v zadnji številki nazorno opisano dogajanje na območju Šentilja v obdobju pred in med drugo svetovno vojno ( ). Avtor članka, gospod Bruno Jelenko, je v svojem pisanju zajel dogajanja na območju nekdanje Občine Šentilj in sosednje Občine Ceršak oz. sedanje šentiljske fare. Po dogovoru na seji upravnega odbora Domovinskega društva generala Maistra, sem prevzel nadaljnjo predstavitev vojnega dogajanja, in sicer drugih dveh delov današnje Občine Šentilj, torej območje Sladkega Vrha in Velke, ki sta bila v tistih vojnih letih prav tako samostojni občini. Podrobnosti navajam skozi nadaljevanje članka. Da bi lahko razumeli dogajanje v času med letoma 1941 in 1945, se moramo ozreti nazaj v obdobje po letu 1919, ko je razpadla naša nekdanja skupna država, v kateri smo Slovenci stoletja živeli. Nemirna nova meja na Muri Po končani prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske monarhije, pod katero smo Slovenci stoletja živeli, je leta 1919 nastala nova država, imenovana Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Reka Mura pa je postala mejna reka od Ceršaka proti Gornji Radgoni. Mnogi ljudje, predvsem tisti nemškega rodu, se z novo državo in mejo niso mogli sprijazniti. Ljudje so bili vajeni skupnega življenja z obeh bregov Mure. Bile so mnoge sorodstvene vezi, lastništva posesti, delo pri kmetih, trg za kmetijske pridelke in drugo. Številni kmetje iz avstrijske strani so imeli posestva, predvsem vinograde, na slovenski strani. Nova meja na Muri je znatno spremenila in otežila življenje na obeh straneh. Sladki Vrh tedaj še ni imel cestne povezave. Njegova povezava s svetom sta bila broda na reki Muri (eden blizu sedanjega broda, drugi v tovarni) z železniško povezavo Bad Radgesburg-Spielfeld oz. železniško postajo Weitersfeld. Šola na Vranjem Vrhu je bila do leta 1919 nemška. Tovarna lepenke Sladki Vrh je bila v nemški lasti, v njej je bil uradni in pogovorni jezik nemški. Tako delavci v tovarni kot viničarji so bili močno podrejeni in odvisni od tujcev, ki so govorili le nemško in katerim novo nastala država ni bila po godu, saj so na tem območju hoteli obdržati svoj vpliv. Z vidika naroda so bile na območju občine Velka razmere nekoliko boljše. Večje kmetije so bile v lasti zavednih Slovencev, imeli so slovensko šolo, narodno zavedne učitelje in duhovnika. Trate, ki takrat niso bile del občine Velka, so bile razvito območje, a pod močnim vplivom nemških lastnikov z večjimi posestmi, dvema gradovoma, mlinom z oljarno, žago, pekarno, gostilno in mesarijo. Ukinitev nemške šole Sladki Vrh in postavitev novega slovenskega nadučitelja Breganta, je sprožila velik odpor pri nemško govorečih prebivalcih, saj jih je bilo takrat v Sladkem Vrhu zelo veliko. Leta 1920 je prišlo celo do zbiranja podpisov za ustanovitev dvojezične šole. Vodja te akcije je bil kmet Mayerhofer iz Svečan, ki je bil usmerjen protislovensko. Nadučitelj šole Sladki Vrh, Bregant, pa je hkrati zbiral podpise pri zavednem slovenskem prebivalstvu, torej proti nemški šoli, pri čemer je zbral več podpore kot njegov nasprotnik. Kljub temu je zaradi pritiska nemško govorečih državljanov prišlo do vzporedne nemške šole, v katero pa so lahko vpisali svoje otroke le nemško govoreči starši. Leta 1925 je prišel v Sladki Vrh nov nadučitelj Jakopec, zavedni Slovenec, ki se je zavzemal za ukinitev nemške vzporednice. Uspelo mu je, vendar šele leta Leto pred tem je v Sladkem Vrhu nastala enota Sokol, povezana z Lenartom. Njen namen je bil razviti kulturno dejavnost ob meji, vendar večjih uspehov ni bilo. V letu 1935 pride na šolo Sladki Vrh nadučitelj Franc Borko, odločen borec za slovenski jezik v tem obmejnem kraju. Na Velki so bili lastniki trgovin in gostiln in tudi nekaj obrtnikov slovenskega rodu, v Sladkem Vrhu pa je bila gostilna in trgovina v lasti Avstrijca Scheffa. Prav v tej gostilni je bil center protislovenskega delovanja, saj so se v njej zbirali krajevni veljaki ter uslužbenci iz tovarne, zvesti latnikom in tujcem. Leta 1932 je v Sladki Vrh prišel Ivan Nikl, sin zavednega slovenskega kmeta z Velke, da bi odprl mesnico. Nemški veljaki so mu skušali to onemogočiti, vendar je kljub nasprotovanju uspel. Dve leti pozneje pride v Sladki Vrh še Ludvik Perner, najprej na delo v tovarno, kjer pa je zaradi svoje slovenske drže delo izgubil in nato odprl gostilno. Začetek je bil neprijazen, saj se mnogi delavci in kmetje niso upali v slovensko gostilno, da se ne bi zamerili nemškim veljakom. Pa se je zgodilo, da so iz Scheffove gostilne ob nekem sporu vrgli na cesto vse 26 Glasilo - Oktober 2015

27 iz zgodovine slovenske goste, ki so kasneje zahajali v Pernerjevo gostilno. Slovenska gostilna in mesnica sta bila nekak protiutež nemškim veljakom. Tudi Občino Sladki Vrh je ob nastanku nove države SHS vodil nemški župan Gozdnik, a ga je dokaj hitro zamenjal slovenski župan Cirar iz Svečan. Tovarna lepenke Sladki Vrh je bila prodana novemu lastniku Rosenbergu iz Maribora, ta pa jo je kmalu za tem prodal podjetnemu Mauru Sesslerju iz Zagreba. V tovarni je imel, kot obratovodja, pomembno vlogo tudi nekdanji štabni oficir Avstro- Ogrske vojske, Ptujčan Leschnigg. Tako so imeli glavno besedo v kraju še naprej Nemci, ki so s svojim protislovenskim delovanjem vplivali na delavce, kmete in viničarje. Nemški vpliv je bil tako močan, da je bil leta 1928 za župana Občine Sladki Vrh ponovno izvoljen Gozdnik, a le za čas, dokler ni prišlo leta 1933 do združitve Občin Sladki Vrh in Velka v novo Občino Velka. Na županska mesta v novi občini so se zvrstili nemško usmerjeni veljaki, in sicer Maly iz Trat, nato Ploj z Velke ter Holer iz Dražen Vrha, ki je bil celo član KB (Kulturbunda). Šele leta 1938 je bil za župana občine Velka izvoljen slovenski župan Ivan Nikl, kmet z Velke. Ker je transport surovin in izdelkov iz tovarne preko broda na Muri postal vse bolj moteč, je lastnik tovarne dal zgraditi tovorno žičnico do Šentilja. Žičnica je začela obratovati leta 1928 in je bila dolga 6,2 km. Še prej zgrajena cesta, po zaslugi poslanca Franja Žebota, je namreč obšla Sladki Vrh. Ko Hitler postane sosed Leta 1938 Nemčija priključi Avstrijo k tretjemu Rajhu. Hitlerjev režim in nacistična ideologija sta prišla do reke Mure in močno posegala preko meje s pomočjo tukaj živečih vplivnih nemških veljakov. Že ob prihodu Hitlerja v Avstrijo, 12. marca 1938, so na slovenski strani zagoreli številni kresovi Hitlerju v pozdrav. Nekaj dni pozneje je bil izpeljan prvi pohod»hitlerju naproti!«, ki je vodil h gradu Zgornji Cmurek. V Scheffovi gostilni so se posebej zbirali v glavnem nemško govoreči uslužbenci iz tovarne, z Leschniggom na čelu, ter vplivni kmetje Mayerhofer, Roškar, Galer in Ferk. Zanimivo je, da se kmet Osvald iz Svečan, ki je znal le nekaj slovenskih besed, ni želel družiti s to skupino ljudi, temveč je bil raje prijazen in pošten do Slovencev. V Mariboru je bil v tem obdobju že organiziran Kulturbund, ki je povezal tudi nekaj kmetov in uslužbencev tovarne iz Sladkega Vrha. Prav člani KB in drugi somišljeniki so začeli odkrito delovati proti Slovencem in jugoslovanski državi. Podpora Nemcem je prihajala tudi iz apaške kotline, kjer je živelo veliko Nemcev. 27. marca 1939 je bil organiziran velik pohod»aufmarsch«. Zajemal je okoli 300 ljudi iz Apač, Plodršnice in drugih okoliških krajev in je bil namenjen v Sladki Vrh, da bi manifestirali pred tovarno kot tudi ob meji. Nosili so nacistične znake in nemške zastave, vzklikali Hitlerju ter peli hitlerjevske pesmi. Na Tratah so pohod ustavili žandarji. Vnel se je pretep, v katerem je bilo več ranjenih. Prva skupina žandarjev tej drhali ni bila kos, ko pa so dobili pomoč večjega števila mladih žandarjev, so množico pohodnikov pošteno pretepli in pregnali v beg. Hitlerju v pozdrav so goreli tudi kresovi ob njegovem rojstnem dnevu, 19. aprila. Leta 1940 je bila tudi v Sladkem Vrhu ustanovljena organizacija Kulturbunda, ki je povezovala člane iz širše okolice. Tudi zavedni Slovenci, ki so se vse bolj zavedali nacistične nevarnosti, so se organizirali v narodno obrambne akcije v okviru Sokola in Zveze kmečkih fantov in deklet. Novi nadučitelj na Sladkem Vrhu, Franc Borko, ki je prišel na šolo leta 1935, je spodbujal slovenske kmete in obrtnike z gospodarsko vzgojo kot tudi s kmetijsko nadaljevalno šolo. Za slovenske šolarje je organiziral kulturne dejavnosti in božičnice. Kulturbundovci so kot protiutež slovenskim božičnicam organizirali božičnice za svoje otroke kar v Scheffovi gostilni. Nemška propaganda, ki je prihajala preko Mure v Sladki Vrh in celotno Občino Velka, je bila vedno bolj agresivna. Kulturbundovci, ki jih je bilo vedno več, so kovali načrte za obračun s slovenskim življem. Nadučitelju Borku so poslali anonimno pismo z grožnjo, da že imajo izbrano drevo, kjer bo obešen. Na rednih sestankih pri Scheffu so sestavljali sezname Slovencev, s katerimi bodo obračunali ob prihodu Hitlerja. Tako so že pred vojno nastali seznami ljudi za prijetje in zapor, za izselitev iz Slovenije, pa tudi likvidacije. V tovarni je bilo le nekaj zavednih Slovencev na vidnejših delovnih mestih, kot je bil obratovodja Kukec, mojster Černe iz Ljubljane, računovodja Pahernik iz Maribora, ki je bil organizator ustanovitve Nabavljalne zadruge papirničarjev, preko katere so lahko delavci lažje prišli do materialnih dobrin. Tako so bili manj odvisni od nemških veljakov. Delavci, ki so se čutili kot zavedni Slovenci, si tega niso upali izkazovati, saj so se bali za svoje delovno mesto v tovarni. Jeseni, leta 1940, je bilo veliko moških vpoklicanih v rezervni sestav jugoslovanske vojske, saj se je država pripravljala na bližajočo se vojno. Iz tovarne je odšlo v vojsko več delavcev, iz cele občine pa tudi veliko kmetov. To jesen so šole imele celo v oktobru izredne počitnice, da so šolarji pomagali pri spravilu pridelkov. Več ljudi, ki niso hoteli v jugoslovansko vojsko, je raje pobegnilo čez mejo v Avstrijo. Mejna karavla jugoslovanske vojske v Sladkem Vrhu je bila okrepljena in pripravljena na začetek vojne. Zima je bila v pričakovanju vojne. Vsaka stran se je po svoje pripravljala. Ko je bil na Dunaju podpisan pakt med Nemčijo in Jugoslavijo, so bili Kulturbundovci razočarani, da vojne ne bo in ne bodo mogli uresničiti svojih načrtov. Po vojaškem puču v Beogradu pa so se spet veselili, da bo vojna in bo Spodnja Štajerska lahko priključena Nemčiji. Oktober Glasilo 27

28 iz zgodovine Začela se je vojna V dnevih pred 6. aprilom 1941 je zavladala zmeda. Vsi nemški državljani so morali zapustiti Jugoslavijo. Vojaki na karavlah so bili v stanju pripravljenosti. Nameščenci iz tovarne so zapustili Sladki Vrh. Promet na brodu je bi ustavljen. Delo v tovarni je še teklo. Na oni strani Mure je bilo polno nemških vojakov in vozil. Mostova čez Muro v Tratah in Radgoni sta bila minirana, da bi jo v primeru napada na Jugoslavijo porušili, a namera ni uspela. Nemški vohuni so namreč v obeh krajih dan pred napadom zvabili oficirje jugoslovanske vojske na popivanje v pričakovanju vojne, v tem času pa so specialci nemške vojske prerezali zažigalne vrvice in mostova sta bila prosta za vstop nemške vojske v Jugoslavijo. Zjutraj, 6. aprila, se je vojna tudi na naših tleh začela. Pravega spopada z nemško vojsko tukaj ob meji ni bilo, saj se je vojska umaknila z meje še pred napadom, ker ni bila sposobna ustaviti nemških enot. Na mejnem prehodu Trate je padla tudi prva žrtev vojne. Finančnik Ivan Debeljak, ki je edini nudil odpor z orožjem, je bil pri tem ubit (razvidno iz spominske plošče na OŠ Velka). Bilo je celo nekaj pokanja in šviganja raket kot pozdrav prihodu nemške vojske na jugoslovansko ozemlje. Slovence se je polastil strah in nemir. Kulturbundovci pa so se veselili in hiteli organizirati slovesen sprejem nemške vojske. Tudi vojaki iz karavle Sladki Vrh so se umaknili z meje proti Jakobskemu Dolu, z njimi pa je Sladki Vrh zapustila tudi skupina zavednih Slovencev iz kraja in tovarne. Glavnina nemške vojske je udarila preko mostu na Tratah proti notranjosti v smeri Lenarta. Sladki Vrh je pričakoval prihod nemške vojske v hitlerjevskih zastavah, a ga ni dočakal. Istega jutra, 6. aprila, so se nemški kolovodje Scheff, Mayerhofer in Leschnigg vkrcali na brod in se odpeljali na drugo stran Mure, da povabijo nemške vojake, naj pridejo čez Muro v Sladki Vrh, kjer jih veselo pričakujejo. Po prepričevanju, da v Sladkem Vrhu ni več jugoslovanske vojske, se je skupina nemških vojakov z brodom peljala čez Muro v Sladki Vrh, kjer je doživela veličasten sprejem in pogostitev v Scheffovi gostilni. Skupina KB se je že zjutraj spravila nad Pernerjevo gostilno in jo razdejala. Ludvig Perner je bil v tem času že mobiliziran v jugoslovansko vojsko. Razdrla je tudi karavlo in stanovanje nadučitelja Borka ter uničevala slovenske knjige. V tovarni so razdejali in oropali stanovanje lastnika tovarne, Mavra Sesslerja. Podobni dogodki so se odvijali tudi na Velki, kamor so Nemci z manjšo enoto prišli ob pol deveti uri. Tukaj jih je pričakala hitlerjevska drhal, ki jo je vodil Alojz Krajner, kateri je pripravil svečan sprejem okupatorja. Zbrani Hitlerjevi pripadniki so prijeli slovenskega župana Občine Velka, Ivana Nikla, ga privedli na trg pred cerkvijo in ga strahotno pretepli. Kasneje so ga zaprli in odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau, od koder se ni več vrnil. Prvo dejanje nove okupacijske oblasti je bilo prenos sedeža Občine Velka v Sladki Vrh ter postavitev Jožefa Scheffa za prvega nemškega župana. Vodja Kulturbunda Mayerhofer je postal vodja novoustanovljenega Haimatbunda, v tovarni pa je upraviteljstvo prevzel Leschnigg. Nova oblast je ustanovila samozaščitno enoto»selbstschutz«, v kateri so se posebej izkazali Šalamon, Ferk, Stradner, Vuga, Grah, Švinger in drugi, ki so»v imenu zakona«aretirali domačine, zavedne Slovence ter jih vodili v karavlo, kjer so jih zasliševali, mučili in pretepali. Temu nasilju so bili posebej izpostavljeni nadučitelj Borko, gostilničar Perner, mesar Nikl ter delavci in uslužbenci iz tovarne, Kukec, Unterlehner, Kauran, Černe, Šumenjak, Hedl, Štandeker. Nazaj v Sladki vrh so se vrnili tudi domačini, ki so kraj zapustili pred napadom. Tudi te ljudi je doletela ista usoda, aretacije in zasliševanja, nato pa so mnoge od teh odpeljali v Maribor v meljsko kasarno, kjer so bili zaprti po več mesecev. Nekaj domoljubov, kot Ludvik Perner, Franc Potočnik, Jožef Nekrep in Ivan Nikl so bili odpeljani v taborišče na gradu Borl, kjer so bili zaprti od dveh do devet mesecev. Okupator je začel izvajati načrt očiščenja Spodnje Štajerske, da bo, kot je zahteval Adolf Hitler, na svojem obisku Maribora, postala ta dežela nemška. Že leta 1941 je iz tedanje Občine Velka bilo izseljenih 172 ljudi, največ v Srbijo. Izseljene so bile cele družine po seznamih Kulturbunda in domačih ovaduhov, ki so se želeli polastiti njihovega imetja. Iskra pod pepelom Leto 1941, ki je bilo najtežje za tukajšnje slovensko prebivalstvo, je minevalo počasi. Pozno jeseni tega leta so se vračali zaporniki iz Melja in taborišča Borl, razen tistih, ki jih je zadela usoda izselitve ali koncentracijskih taborišč v Avstriji in Nemčiji. Nemcem je na številnih bojiščih zmanjkovalo vojakov, zato so mobilizirali mlajše fante in može tudi iz sedaj»svoje Spodnje Štajerske«in drugih slovenskih 28 Glasilo - Oktober 2015

29 iz zgodovine pokrajin. Iz območja Občine Velka je bilo v času vojne prisilno mobiliziranih nad 150 mladih fantov in mož od teh jih je 56 ali padlo ali pa so bili proglašeni za pogrešane. Naše mobilizirance so Nemci pošiljali na razna bojišča, kot so bila vzhodna fronta proti Rusiji, v Italiji, Franciji, Normandiji, Norveški ali v Severni Afriki. Le redki so se vrnili domov zdravi, več je bilo hudo ranjenih ter so postali invalidi, številni so težko zboleli. Tu in tam je komu uspelo priti na dopust in nato»izginiti v noč«, se skrivati do konca vojne ali priti v partizansko vojsko. Koncem leta 1941 se iz zapora na Borlu v Sladki Vrh vrneta Ludvik Perner ter Franc Potočnik. Iz Kragujevca se v Sladki Vrh vrne Mirko Čeček in dobi delo v tovarni, nato pride še Matija Goršek iz Liboj pri Celju. V tovarno pride tudi knjigovodja Šulek. V tovarni je že bil zaposlen Pahernik, ki je sicer igral vlogo pripadnika nemškutarjev, a je sodeloval z gibanjem za osvoboditev. Vsi našteti so se zbirali pri Pernerju, kjer so poslušali radio in spremljali dogajanje na frontah. Kmalu se tej skupini priključita delavca iz tovarne Majcen in Tuš, z Velke pa učiteljica Ferlugova. V tem času prihaja na uničenje v tovarno mnogo slovenskih knjig. Zavedni delavci so jih namesto v uničenje skrivaj spravljali iz tovarne na varno ter jih tako rešili uničenja. Leto 1942 ni bilo nič kaj prijaznejše, vendar je bilo manj fizičnega nasilja, zapiranja ali izseljevanja. Bilo pa je prisilnega dela in raznih oblik političnega nasilja. Nemci so imeli absolutno oblast in nadzor nad prebivalstvom. Najtežje je bilo družinam brez očetov, ki so jih mobilizirali v nemško vojsko ali pa jih zaprli v razna taborišča. Take družine so ostale brez dohodkov. V taki situaciji je bila tudi naša družina. Oče je bil v ujetništvu, mati pa doma z desetimi otroki brez vsake socialne pomoči. Leta 1943 so se zavedni in odporni Slovenci Sladkega Vrha in Velke že povezali z narodno osvobodilnim gibanjem, saj so dobili povezave iz Maribora in Lenarta ter drugih krajev. V letu 1944 se je gibanje že močno razširilo in povezovalo vedno več ljudi. V naše kraje so prihajali številni aktivisti: Malčka Žiberna, Jože Klep, Milica Prodnik, Jadviga Golež Špela, Franc Zalaznik Leon, Ela Ulrih Atena, Edo Zorko Mihec in drugi. Osvobodilno gibanje se je organiziralo v manjše okraje, ki so bili med seboj povezani s kurirsko mrežo. V drugi polovici leta 1944 pridejo v območje Velka prvi aktivisti OF in celo posamezni borci NOV po vodstvom Borisa Drnovška - Naceta, z njim je prihajal tudi Jurij Kurečič - Samo, Miran Alt - Šamec. Nemci so to leto sedež Občine Velka spet preselili na Velko, kjer je bila v šoli nemška postojanka. Na Spodnji Velki pri Mihaelu Šauperlu je bilo zbirališče aktivistov in posameznih borcev, ki so si v hribu izkopali tudi večji bunker. Ker je bil tukaj tudi izvir vode, je dobila postojanka naziv»mihov izvir.«posamezni borci in aktivisti pa so prenočevali tudi pri drugih zavednih kmetih in se tako prepričali o njihovi zanesljivosti za sodelovanje. V gibanje se vključi tudi župnik na Velki, Srečko Vršič, in spodbuja ljudi, da lažje premagujejo težave časa vojne. Bliža se svoboda V drugi polovici leta 1944 so Nemci na številnih frontah doživljali poraze in vojna se je bližala h koncu. Tudi domači izdajalci in sodelavci okupatorja postajajo vse bolj nemirni in manj agresivni. Skupina borcev Lackovega odreda je 16. oktobra 1944 napadla nemško postojanko v šoli na Velki, pregnala nemške vojake, zažgala nemški arhiv, še prej pa pobrala pomembne dokumente in podatke. To je bila prva večja oborožena akcija na območju Velke, ki pa še ni prinesla svobode, saj se v šolo naseli skupina nemških policistov, ki ustrahuje slovensko prebivalstvo. Novembra 1944 se v teh krajih pojavi skupina četnikov, ki se izdaja kot»jugoslovanska vojska«. Ropali so in tudi ubijali. Pojavili so se tudi v Sladkem Vrhu, kjer izropajo trafiko in blagajno v tovarni, nato izginejo, z njimi pa tudi skupina hrvaških delavcev tovarni, ki jih je lastnik pripeljal iz Zagreba. Pojavljajo se tudi skupine Vlahov, ki počenjajo podobno kot četniki, celo posiljujejo ženske. V partizane je iz tega območja odšlo malo ljudi. Vse, kar je bilo sposobno za vojsko, so mobilizirali Nemci v svojo vojsko. Politične in varnostne razmere v obmejnem področju dolgo niso dopuščale povezav z osvobodilnim gibanjem. Iz Sladkega Vrha so šele spomladi 1945 v partizane uspeli priti Justa Šenk, Franc Vuga in Matija Goršek. Nekaj več mobiliziranih v nemško vojsko je ob zajetju zavezniške vojske prešlo v prekomorske brigade. Oktober Glasilo 29

30 iz zgodovine V noči od četrtega na peti marec 1945 se v Pernerjevi gostilni, ki je spet delovala, zberejo aktivisti osvobodilnega gibanja Perner, Pahernik, Čeček, Potočnik in Tuš ter ustanovijo odbor Osvobodilne fronte. Navodila o delovanju odbora OF je dajal Boris Drnovšek - Nace, ki je prisostvoval sestanku. Pozneje se vse več ljudi vključuje v OF in se pripravlja na dan osvoboditve. Ko se je vojna nagibala h koncu, je med Nemci in domačimi sodelavci ter člani KB zavladala zmeda in strah. Tovarno papirja že marca ustavijo, da ne obratuje. Glavni funkcionarji tovarne so začeli zapuščati Sladki Vrh. Bežijo tudi glavni krajevni oblastniki. Zadnji krvnik, ki je osmega maja 1945 zapustil Sladki Vrh, je bil gostilničar Scheff. To je bila zadnja plovba broda preko Mure, preden so ga nemški vojaki, ki so bili že onstran reke, razstrelili. Uničen je bil tudi spodnji brod v tovarni. Umikajoča se nemška vojska je uničevala svojo vojaško opremo, pri tem so se dogajale tudi nesreče. Nemški vojaki so zadnji dan vojne na vrhu Sladkega Vrha pri Fallerju razstrelili protiletalski top, ki je bil viden daleč naokrog. Ko je bil top miniran, so Nemci kričali in opozarjali na nevarnost, sami pa se umaknili v bližnji gozd. Tudi mi, ki smo dogodek samo opazovali iz nasprotnega hriba, smo se sklonili v globok klanec ter čakali na eksplozijo. Pok je bil močan in se je slišal daleč naokrog. Tudi kosi jekla od razstreljenega topa so leteli na vse strani. Ta dogodek mi je kot otroku ostal v spominu. V gozdovih ob cestah je bilo veliko tankov in topov, pušk in streliva. Ob umiku čez Muro v Tratah je nemška vojska minirala jugoslovansko stran mosta čez Muro in ga zrušila v reko. Most je štrlel iz vode polnih osem let po vojni. Leta 1952 smo si ga ogledali tudi učenci OŠ Velka. Devetega maja 1945 je prišel težko pričakovani dan svobode. Na Pernerjevi hiši v Sladkem Vrhu je zjutraj zaplapolala prva nova jugoslovanska zastava, prav tako v trgovini Kocbek in na drogu pri brodu. Tudi na Velki je ob prihodu svobode bilo slovesno. Na občinski hiši je zaplapolala nova jugoslovanska zastava, dolga 4 m, ki jo je že v začetku jeseni 1944 sešila naša mama po navodilu in skici Borisa Drnovška - Naceta, ki je kot aktivist OF in partizan, za nas otroke pa»stric Nace«, prihajal tudi k nam. Če lahko za Velko zapišem, da je 9. maja 1945 ponovno postala svobodna slovenska vas, lahko zapišem, da je Sladki Vrh prvič v zgodovini postal čisti slovenski kraj. Viri: knjiga»žetev svobode v Sladkem Vrhu«(1956), zapisi in pripovedovanja Jožeta Nekrepa in mojih strašev. Valentin Pohorec 30 Glasilo - Oktober 2015

31 društva DNEVI DOBRE VOLJE 2015 Trije dnevi. Osem društev. Pet lokacij. Trinajst spopadov. En zmagovalec. Ceršak je bil tudi letos v zadnjih dneh avgusta z Dnevi dobre volje 2015 tekmovalno obarvan. Sedmerici društev, Ribiškemu društvu Kozjak, Teniškemu društvu Simona, Društvu upokojencev Ceršak, Kegljaškemu klubu Ceršak, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ceršak, Turističnemu društvu Cer in Športnemu društvu Branka, so se letos pridružili še člani Pihalnega orkestra Občine Šentilj Paloma. V nedeljo, smo v jutranjem času spremljali tekmovanja v ribolovu, metu svinca v tarčo in ročnem nogometu, ki jih je priredilo RD Kozjak, popoldne pa smo navijali za teniške pare, ki so se pomerili na igrišču TD Simona. Petkovo popoldne je žarelo v stopnjevanju napetosti ob tekmah v kegljanju, ruskem kegljanju, vajah z vedrovko in metanju reševalne vrvi. Prvo je vodil klub kegljačev, drugo društvo upokojencev, zadnji dve pa prostovoljno gasilsko društvo. Po kratkem počitku nas je naslednje jutro na travnato igrišče povabilo Turistično društvo Cer, kjer se je odvila tekma v malem nogometu, v maneži kmetije Ferk pa se je izpeljala še zabavna igra, prenašanje jajc na žlici, sledili sta zaključni igri, ki ju je priredilo ŠD Branka, to sta bili metanje podkev in slalom na smučeh z dodatnimi spretnostnimi izzivi, ki so oteževali prihod do cilja. Nestrpno smo pričakovali seštevek točk in razglasitev rezultatov. Prvo mesto si je zasluženo priboril Kegljaški klub Ceršak, na drugo mesto se je zavihtelo Ribiško društvo Kozjak, tretje mesto je zasedlo Prostovoljno gasilsko društvo Ceršak. ŠD Branka je osvojilo četrto mesto, peto TD Cer, šesto mesto sta si delila DU Ceršak in Pihalni orkester Občine Šentilj, osmo mesto pa je pripadlo TD Simona. Po izrečenih čestitkah in vsesplošnemu zadovoljstvu z izpeljanim dogodkom smo se prepustili zvokom glasbe in že delali načrte za prihodnje leto. Zahvale za uspešno izvedene Dni dobre volje 2015 gredo društvom, ki so se odzvala, priredila tekmovanja in skrbela za dobro voljo krajanov ter članom kmetije Ferk, ki so bili izvrstni gostitelji. Živa Brumec Zadravec DRUŠTVO USTVARJALNE MLADINE - ILGOVO 2015 Društvo ustvarjalne mladine se je ponovno predstavilo v sklopu šentiljskega krajevnega praznika Ilgovo ter doživelo velik in pozitiven odziv tako starejše kot mlajše publike iz Šentilja in širše okolice. Društvo je organiziralo zabavo po koncertu skupine MI2, v kletnih prostorih doma Vlada Pipana. DUM v novi podobi stremi k bolj produktivemu in predvsem vključujočemu delovanju kot zadnja leta svojega delovanju, zato bo sedaj naš glavni cilj privabljanje mlajših generacij k ustvarjanju, zato smo ubrali tudi drugačen pristop k zabavi. V klubu je po dolgem času donela elektronska glasba. Okoli pol enajste ure sta s počasnejšimi ritmi začela dolgoletna člana DUM-a Žan Dolajš ter Domen Kikl, ki sta ogrela zbrano mzožico. Okoli pol prve ure zjutraj pa je za mešalno mizo stopil nadobudni mariborski producent Drum and Bass-a ter Neuro Funka, Theejay. Slednji je s hitrejšimi ritmi docela razvnel množico, tudi nekatere, ki jim elektronska glasba ni ravno najbolj pri srcu in tako se je dogodek s plesom do jutranjih ur vztrajno, a počasi bližal koncu. Med samim večerom smo ustanovni člani društva izkoristili tudi za informiranje ljudi o tem, s čim se bo društvo v prihodnosti ukvarjalo, kakor tudi s pridobivanjem novih članov. Kar 70 ljudi se je odločilo pristopiti k društvu, kar je svojevrsten rekord. Člani Društva ustvarjalne mladine smo zelo zadovoljni z odzivom na prvi dogodek, ki smo ga organizirali in upamo, da se nam boste pridružili tudi na zabavi po Špricer festu, ki bo 17. oktobra na asfaltnem igrišču v Šentilju. Domen Kikl Oktober Glasilo 31

32 društva DRUŽENJA IN PRIREDITVE V DU CERŠAK V letošnjem letu se je v našem društvo dogajalo že kar nekaj druženj in prireditev. Kot vsako leto, je tudi letos v zimskem času potekal trening naših članov v kartanju (šnops). Vsak mesec pa eno od društev priredi turnir v kartanju in se člani pomerijo med seboj. Tako je že v januarju bil prvi turnir, katerega je priredilo DU Sladki Vrh. Drugi turnir je priredilo DU Velka v februarju in zadnjega zaključnega, kjer se tudi podelijo pokali, je priredilo naše društvo v mesecu marcu. Ta srečanja so za naše člane prijetna, saj se na ta način družimo s sosednjimi člani DU. Ni pomembno, kdo je zmagovalec, glavno je sodelovanje, saj s tem krepimo meddruštvene vezi. V februarju smo se ob pustu malo našemili in zarajali. Čeprav smo že starejši, se še vseeno radi namaskiramo in zarajamo, saj nam to pričara spomine na naše otroške dni. Marca smo izvedli zbor članov, katerega se je udeležilo precej naših članov in tudi povabljenih gostov iz sosednjih društev, kakor tudi iz PZDU Maribor. Na zboru smo pregledali poslovanje v preteklem letu in si zadali nove načrte za tekoče leto. Ugotovljeno je bilo, da smo vse zadane naloge za prejšnje leto izvedli, sedaj pa se podajamo novim naproti. V mesecu maju, ko je že topleje, pa so naši kegljači začeli s treningom v ruskem kegljanju. Pridno bodo trenirali skozi vse poletje in se seveda tudi družili. Ob koncu sezone pa se bomo, prav tako kot kartaši, pomerili na turnirjih s sosednjimi DU v naši občini. Ob koncu aprila pa je v Ceršaku potekalo prvomajsko praznovanje z naslovom "cirbeški kotl", katerega se je udeležilo tudi naše društvo. Na tem praznovanju smo se vsa društva iz Ceršaka, pa tudi nekaj sosednjih, pomerili v kuhanju golaža. Prireditev je bila res čudovita, saj je bil občutek, da se to dogaja v kakem večjem mestu, ne pa v naši mali vasici na robu Slovenije v Ceršaku. V vsaki ekipi so bili tri člani. Našo so zastopali Barbara, Drago in Marija. Zelo so se potrudili in skuhali najboljši golaž (za nas seveda), saj smo si ob koncu rekli, da smo upokojenci že zmagovalci, ker smo si upali se pomeriti z ostalimi društvi, kjer so sami mlajši člani. Na prireditvi so zapele tudi naše pevke ljudskih pesmi, ki delujejo že deseto leto in rade zapojejo na raznih prireditvah. Ta prireditev nam bo ostala v lepem spominu in upamo, da se bo ta ponovila vsako leto, saj je to eno lepo druženje z društvi v okviru Občine Šentilj. V maju je bil tudi organiziran dvodnevni izlet vseh štirih DU v Občini, katerega je letos priredilo DU Sladki Vrh. Deset naših članov se je tega izleta tudi udeležilo. Odpravili so se v Italijo na Boromejske otoke. Vrnili so se z lepimi spomini in doživetji, ki so jih užili na tem izletu. Junija smo organizirali enodnevni izlet na Gorenjsko Obiskali smo Brezje, Bled, Planico in Vintgar. Lepo je bilo videti Planico poleti, ko so zaletne steze zelene in ne bele. Ko to vidiš v živo, je čisto drugi občutek kot na TV. V Vintgarju pa smo si spočili oči na prelepi soteski. Po kosilu v Jezerski hiši smo se polni lepih doživetij vrnili proti domu. Letos smo organizirali tudi dva enodnevna kopalna izleta v Izolo. Prvič smo se na kopanje podali v juliju in ob lepem vremenu in topli vodi uživali celi dan. Bilo je tako lepo, da so naši člani izrazili željo, da se to ponovi še v mesecu avgustu. To smo tudi storili, le da nam tokrat vreme ni bilo naklonjeno in je dopoldan malo nagajal rahel dež. Ampak nekatere naše člane tudi to ni motilo in so se veselo podali v morje. Najbolj korajžna je bila naša Jelka, ki je takoj ob prihodu v Izolo veselo zaplavala in uživala v prijetni vodi. Letos si je naš farni župnik zaželel, da bi bila cerkev ob Iljgovem prazniku okrašena kot nekoč z venci iz zimzelena (žingila). Pri izvedbi tega so se naše članice in člani organizirali pod vodstvom naše Katice, ki nas je to tudi naučila spletati. Pletenje je potekalo v prostorih našega društva. Spletli smo vsega skupaj 60 metrov. Ob tem smo se tudi veselo družili, kakšno zapeli in si pričarali čas iz preteklosti, ko se je to dogajalo redno vsako leto. Kot vsako leto, tudi letos obiskujemo naše člane ob osemdesetem ali devetdesetem rojstnem dnevu. Obiskali smo že dve članici, ki sta dopolnili častitljivih devetdeset let in to sta Ivana Drajzibner in Antonija Šrok. Ob osemdesetem rojstnem dnevu pa smo obiskali Valterja Pitnerja, Jožico Pestiček, Zofijo Cer, Karla Dajčmana, Jožeta Ferka, Zofijo Šauperl in Angelco Rošker. Vsem še enkrat iskrene čestitke in vse dobro. Da pa se ne samo družimo in veselimo med seboj, imamo v društvu tudi projekt starejši za starejše, katerega koordinatorica je Dragica Taranenko. V tem projektu je dvanajst prostovoljk in prostovoljcev, ki redno obiskujejo vse starejše od 69 let, jim pomagajo in z druženjem krajšajo dolge dneve, za kar so jim izredno hvaležni. Za DU Ceršak 32 Glasilo - Oktober 2015

33 društva AKTIVNOSTI DU VELKA V LETU 2015 Konec aprila so se sončni žarki na prvih rastočih rastlinah poigravali z jutranjo roso, člani društva upokojencev pa smo šli na letovanje v Karlobag. Dokaz za to, da je bilo zanimanje za letovanje res veliko, je bil poln avtobus potnikov. Žal nam vreme ni bilo naklonjeno in tudi morje je bilo prehladno za kopanje. Kopali smo se v notranjih bazenih, hodili na pohode in izlete ob obali. Seveda smo tam poskušali tudi njihova vina. V mesecu maju smo se na izlet odpravili s turističnim vodičem, ki nas je v jutranjih urah popeljal z Velke po avtocesti v sosednjo državo Hrvaško, v glavno mesto Zagreb. Prepustili smo se čarom mesta in uličnemu utripu, si ogledali znamenitosti Zagreba in uživali v slikovitosti mesta. Na koncu smo pristali na mestni tržnici, kjer je bila bogata ponudba sadja, zelenjave in rož. Po kosilu smo se odpeljali do Maksimira, kjer smo si ogledali živalski vrt in nogometni stadion. Po ogledih je sledil povratek domov. Na tradicionalni pohod v Prekmurje, na Goričko, smo se podali v mesecu juniju. Najprej smo se ustavili v gostišču Jelenov hram na Goričkem, kjer smo se okrepčali s kavico in aperitivom. Nato smo se z avtobusom odpeljali do Rogaševcev, kjer smo nadaljevali pot do Čebeljega gradiča, ki leži v osrčju Krajinskega parka Goričko. Ob odlični razlagi domačina smo si ogledali različne načine čebelarjenja glede na vrsto panjev, spoznali življenje v panju in si ogledali muzejski čebelnjak. Očarani smo bili nad degustacijo sladkih čebeljih dobrot. Pot smo nadaljevali do Kuzme. Tam nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do parkirišča, od koder smo se nato sprehodili do tromeje. Tromejnik je 390 m visok hrib, ki se nahaja na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Na vrhu stoji večje število informativnih tabel in spomenikov. Tromejni kamen je bil na današnje mesto postavljen leta Oktober Glasilo 33

34 društva energije in dobre vibracije. Po prihodu v domače kraje se je bilo treba posloviti. Na sončen in vroč dan v juliju smo krenili na dvodnevno zanimivo, zabavno in sproščujoče potepanje po Gorenjski in Posočju. Na poti smo imeli krajši postanek za kavico na Trojanah. Z vožnjo smo nadaljevali v smeri Kranjske Gore, kjer smo naredili postanek ob jezeru Jasna. Nato smo nadaljevali pot do Rateč, kjer smo si ogledali skakalnice in znamenito velikanko v Planici. Po ogledu Planice, smo pot nadaljevali v Log pod Mangartom. Naslednji postanek je bil pri trdnjavi Kluže, kjer je bila obramba Avstro-Ogrske monarhije proti kraljevini Italije. Ogledali smo si odrski skeč, s katerim so nam predstavili življenje takratnih vojakov avstro-ogrske in italijanske vojske na Soški fronti. Pot smo nadaljevali do Bovca, kjer smo si ogledali proizvodnjo in pripravo naravnih sadnih žganih pijač pri podjetju KILC. Zvečer smo se nastanili v hotelu Bovec in se po večerji sprehodili po Bovcu. Po nočitvi in zajtrku smo nadaljevali pot po Soški strani. Odpeljali smo se do Kobarida, kjer smo si ogledali razstavo v Kobariškem muzeju. V njem so predstavljeni zgodovinski dogodki, ki so se ob reki Soči odvijali v času 1. svetovne vojne. Največji del razstave je namenjen pripovedi o gorskem bojevanju v Julijskih Alpah, ki spada med največje spopade v gorati pokrajini v zgodovini človeštva. Dobro razpoloženi smo nadaljevali pot do Mosta na Soči, kjer smo se popeljali z ladjico Lucija. Na plovbi smo videli slikovito dolino, po kateri vijuga smaragdna reka Soča. Narava, ki je tod še skoraj neokrnjena, je bogato obdarjena s kristalno čisto reko, tolmuni in koriti, kjer živijo razne ptice, čaplje in race. Poslovili smo se od reke Soče in se odpeljali do Nove Gorice. Nad reko Sočo in Solkanom se strmo dviga romarska božja pot na Sveto Goro, visoko 682 metrov. Ustavili smo se na Sveti Gori, kjer je veličastna bazilika, frančiškanski samostan, romarski dom in duhovno-izobraževalno središče. Za konec našega prijetnega druženja nam je ostala le še prijetna vožnja do Velke. Skupaj smo ustvarili všečna in sproščena dneva, nabita z ogromno pozitivne 5. septembra smo bili člani DU Velka vabljeni na 23. srečanje upokojencev v Pliberku na avstrijskem Koroškem, kjer so zagnani kulturniki z Jožkom Hudlom na čelu prvič postavili slovenski šotor. V okviru praznovanja in srečanja nas je pozdravil predsednik Društva SPD Edinost Pliberk in župan Pliberka. Srečanja so se udeležili upokojenci Primorske, Gorenjske, Štajerske in Dolenjske. Iz DU Velka smo se udeležili v ogromnem številu, saj nas je bilo kar 119. V kulturnem programu so sodelovala vsa društva. Nas je zastopala skupina»posušene LEVKE«, ki so se najbolje odrezale; tako je bilo videti po aplavzu in navdušenju gostov. V popoldanskih urah in v deževnem vremenu smo se vračali proti domu preko Črne in Raven na Koroškem. Ko danes razmišljamo o odločitvah za te opravljene poti, ni v nas nobene bojazni. Občutek imamo, da ima naš organizator, g. Franc Majhenič, v sebi navigacijski sistem, kateremu zaupamo in nas vodi kot je prav. Njemu in vsem poverjenikom se zahvaljujem za odlično organizacijo. Jože Veltrusky 34 Glasilo - Oktober 2015

35 društva FOKLORNI DOGODKI Velški folklorniki smo sezono 2014/2015 uspešno zaključili s svojim tridnevnim festivalom UJEMI RITEM SVETA DOMA Festival je tokrat potekal že sedmič in vedno znova navdušil, pričakovanj polno, publiko. Letos smo na festivalu gostili plesalce in glasbenike iz sedmih različnih držav sveta. Tako so pri nas gostovali umetniki iz Ukrajine, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Španije, Mehike, Afrike in Havajev. Skupine so s svojim kolažem folklornih kostumov obarvale in s svojimi ritmi temeljito pretresle prizorišče na Zg.Velki. Po izvedenem programu je bilo čutiti navdušenje tako na strani publike kot na strani nastopajočih. Nastopajoči so takoj opazili slikovitost pokrajine in prijazne ljudi, gledalci pa so navdušenje izražali nad njihovimi temperamenti in umetniškim izražanjem. Prizorišče na Zg. Velki je ponovno ambientalno navduševalo, saj so nastopajoči pohvalili prizorišče in organizacijo izvedbe festivala. Posebej želimo omeniti sobotni nastop, ko je svoj celovečerni koncert izvedel Tamburaški orkester Majšperk z gosti. Orkester deluje pod vodstvom Draga Kleina, ki je ob koncu koncerta tudi sam zapel. Zasedba se lahko pohvali s številnimi nagradami na tekmovanjih tamburaških orkestrov tako doma kot v tujini. Repertoar pesmi je zajemal tako največje tuje kot tudi domače uspešnice, vokalno pa sta koncert popestrila Ana Karneža in Benjamin Pregl z odličnima glasovoma. V zahvalnem govoru Draga Kleina je bilo slišati besede zadovoljstva ob njihovem gostovanju. Med koncertom so se s skladbo poklonili takrat pravkar preminulemu g. Slavku Avseniku. Festivalsko dogajanje pa je spremljal kulturni bazar, kjer so gostujoče folklorne skupine prodajale spominke in druge rokodelske izdelke njihove kulturne dediščine. Folklorniki si želimo, da bi bilo v prihodnje še več dogajanja na Zg. Velki, morda skozi vse poletje. Letos smo že poskusno organizirali še en dogodek, namreč smo organizirali predstavo STAND UP Tadeja Toša. Za Zg. Velko je bila to prva gledališka predstava na prostem, ki pa je pri ljudeh požela veliko mero zadovoljstva. Želimo si, da bi tudi ostala društva težila k temu, da dogodkov ni nikoli preveč, saj si ljudje želijo zabave in razvedrila. Ker pa se je leto prevesilo že v jesenski del, pa folklorniki že na veliko kujemo načrte za prihodnjo sezono. V društvu si želimo kadrovskih okrepitev in pomladitev in upamo, da mladi, ki želijo ustvarjati, najdejo svoje mesto v naši sredini. Žalosti nas dejstvo, da je bilo vključevanja mladih v preteklosti zelo malo, kar pa ne pomeni za druge kraje. Večina drugih krajev nima takšnega festivala, nima takšnega prizorišča in takšne kulturne dediščine. Če jo mi sami ne bomo znali ohranjati z vzgojo mladih, je nihče drug namesto nas tudi ne bo. Ob koncu bi pozvali vse zainteresirane da obiščejo našo spletno stran ali se nam pridružijo na Facebook stran ETNO-KULTURNO DRUŠTVO SNEŽNA, kjer bodo obveščeni o vsem dogajanju hkrati pa boste lahko vse naše dogodke tudi pokomentirali. Člani EKD SNEŽNA Oktober Glasilo 35

36 društva BRANKINA KOJENICA 2015 Že petič smo v športnem društvu Branka organizirali Brankino konjenico, ki predstavlja srečanje konjenikov našega društva in sosednjih konjeniških društev iz okolice. Tako so se letošnje Brankine konjenice udeležili konjeniški klubi: Podivjani žrebci, Srebrni jezdeci, Šentiljski konjeniški klub in že vsa leta nas spremljajo tudi Policisti konjeniki. Konjenice se je udeležilo 25 konjenikov, ki so ob 9. uri začeli konjeniški pohod iz Ceršaka proti Kozjaku nato proti Selnici ob Muri in po vzponu do Poličke vasi, kjer smo imeli krajšo postojanko pri muzeju starega orodja, za katerega skrbi g. Draš. Po krajšem okrepčilu je sledil spust v dolino, kjer so nas prijazno sprejeli gostitelji iz konjeniškega kluba Šentilj, s katerimi smo sedli h kosilu. Po kosilu je sledila pot še do mejnega prehoda Šentilj in nato ponovno vzpon po Keltski poti do Ceršaka. Druženje se je nadaljevali v maneži Konjeniškega kluba Branka, kjer je ga. Lea Jakoš s svojimi konjički pri Zeleni hiški pripravila družabne igre za otroke, katere smo ob koncu tudi nagradili. Vsem sponzorjem in vsem, ki ste nam pomagali s svojimi idejami pri izvedbi dogodka, se še enkrat najlepše zahvaljujemo, hkrati pa že mislimo na konjenico Športno društvo Branka 60. JUBILEJ LOVSKE DRUŽINE ŠENTILJ Z uvodnimi akordi rogistov LZ Maribor se je začela jubilejna proslava, ki smo jo ob prisotnosti številnih gostov, predstavnikov sosednjih lovskih družin, pobratene LD Podgorje in lovcev iz sosednje Avstrije izvedli v soboto 16. maja 2015 pri lovskem domu v Zgornjem Dobrenju. Osrednji govornik starešina LD je predstavil zgodovino lovstva v kraju in časovne mejnike naše lovske družine. S svojo udeležbo sta počastila prireditev in s pozdravnima govoroma pozdravila vse prisotne predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in župan Občine Šentilj mag. Štefan Žvab. Nastopa rogistov LZ Maribor in Moškega pevskega zbora KUD Mejnik Šentilj ter vodenje programa Vesne in Barbare Borko so bili prispevek svečanosti in prijetnemu vzdušju prireditve. Več kot stoletno zgodovino lovstva v kraju lahko razdelimo v dve obdobji. Obdobje lovstva pred drugo svetovno vojno in obdobje po njej. Pričevanja nekdanjih lovcev, ki smo jih povzeli in skrbno beležili, so nam danes v pomoč. Najstarejše fotografije in ohranjeni zapisi so iz časa druge polovice XIX. stoletja. Lovstvo takrat je bilo domena najpremožnejših krajanov in občanov. Lovišča v obsegu nekaj sto ha so imeli v zakupu veleposestniki, trgovci, gostinci skratka tisti, ki so imeli nekaj pod palcem. Najstarejši pisni vir zapisan v kamnito ploščo je iz leta 1888 in fotografija posneta leta Oba potrjujeta, da je bilo lovstvo v tistem obdobju še kako prisotno v naših krajih. Zanimiv prikaz lovnih dob na kamniti plošči tistega časa je vzidan v pročelje gospodarskega poslopja Fras v Cirknici Občina Šentilj. Unikatni in pregledni zapis je dal izdelat takratni gospodar posestva in župan Cirknice Rupert Reppnik, ki je bil tudi sam lovec. Najstarejša ohranjena fotografija pomembnih Šentiljčanov, lovcev, pa je iz leta V obdobju med svetovnima vojnama so bile občine tiste, ki so oddajale lovišča na licitaciji najboljšim ponudnikom. Prvi zakupniki lovišč (to so bila lovišča obsega ha) so bili : Henrik Meier, Ivan Vicman, Ivan Šef, Rajter in Vaupotič, vsi posestniki ali trgovci. Po drugi svetovni vojni se je za lovstvo pričelo novo obdobje. Takratna oblast je takoj po vojni sprejela začasno zakonodajo, ki je omogočila ustanavljanje lovskih 36 Glasilo - Oktober 2015

37 društva zadrug. Takratni šentiljski lovci so se organizirali in vključili v lovsko zadrugo, to so bili: Ivan Ul, Stanko Purg, Franček Kapun, Ivan Očkerl, Tone Eferl, Matko Bohinc, Viktor Bračko, Ivan Bauman in še drugi. Leta 1947 je bila lovska zadruga razpuščena. Nova zakonodaja leta 1953 pa je omogočila ustanavljanje novih lovskih družin. Šentiljski lovci so takoj zavihali rokave in pričeli aktivnosti. Leta 1954 so ustanovili iniciativni odbor v sestavi Ivan Ul, Jože Turk, Ivan Očkerl, Ivan Bauman, Franc Kos, Stanislav Koščak, Ivan Teraž, Jože Pohar in Konrad Polanc, ki so podali pisno pobudo za sklic ustanovnega občnega zbora. Na osnovi dovoljenja TNZ Maribor okolica št. B/4-2625/55 z dne, je bil sklican ustanovni občni zbor, ki je potekal 27. marca 1955 v prostorih domačije Dimnik v Šentilju. Postavljeni so bili temelji, na katerih so gradile vse lovske generacije do danes. Leta 1976 smo šentiljski lovci razvili svoj društveni prapor in podpisali listino o pobratenju z Lovsko družino Podgorje pri Slovenj Gradcu. Ves čas delovanja od ustanovitve naprej je v nas tlela želja imeti lastni lovski dom. Z nakupom parcele na Zgornjem Dobrenju 9, na kateri je stala stara hiša, viničarija, smo leta 1986 pričeli uresničevati dolgoletne želje. Leta 1991 smo zaključili prvo fazo izgradnje in lovski dom svečano predali namenu. Druga faza, razširitev doma, izgradnja pomožnih objektov in urejanje okolja, pa je bila zaključena do leta Prizadevnim sedanjim članom, pa tudi tistim, ki jih žal ni več med nami, gre zahvala, da imamo danes skromen in lepo urejen lovski dom. Veliko požrtvovalnosti, odrekanja in nešteto delovnih ur smo lovci vtkali v naš lovski dom in prav zato smo naj tudi ponosni. Lovski dom služi lovski družini in članom za opravljanje svoje dejavnosti. V našo lovsko družino je včlanjenih 35 članov. Država nam je s koncesijsko pogodbo zaupala upravljanje lovišča v obsegu 2380 ha. Veliko članov naše lovske družine je žal že pokojnih. V lovski družini negujemo spoštljiv odnos za ohranitev spomina na naše bivše člane. V lovskem domu imamo urejeno spominsko vitrino. Vsa leta smo dajali poseben pomen sodelovanju s sosednjimi LD, društvi v kraju in osnovno šolo. Posebno obliko sodelovanja že 23 let gojimo s Kegljaškim klubom Ceršak. V šestdesetletnem obdobju so se v lovstvu dogodile velike spremembe. Če je bil pred desetletji pomemben predvsem lov, danes ni več tako. Prostoživeče divje živali so s svojimi potrebami sestavni del narave, so sestavni in neločljiv del ekoloških sistemov. Zato ima divjad vso pravico do življenja in hrane v naravnem okolju, to je gozdu, v gozdnati krajini ter pri sonaravnem kmetovanju. Z lovom divjadi pa se vzdržuje primerna številčnost divjadi, kar je pač kompromis med varstvom divjadi in človeškimi interesi ter s tem v skladu z načeli o sonaravnem gospodarjenju in trajnostno rabo narave in divjadi. Upoštevajoč ozaveščenost ljudi, ki se vse bolj zavedamo pomembnosti ohranitve naravnega okolja in v interesu dolgoročne perspektive preživetja na tem prostoru vas naprošamo, da posege v naravnem okolju izvajamo v korist vseh, ki prebivamo v tem prostoru. Pridelovanje hrane naj bo pomembna skrb, pri tem pa ne pozabimo na vse drugo kar nas obdaja. Bistri potoki, mokrišča, pitna voda, čist zrak, rastlinska in živalska pestrost so garant našega obstoja. Kar smo prejeli od naših prednikov, smo, dolžni ohraniti našim zanamcem. Rudolf Majer LD Šentilj Oktober Glasilo 37

38 društva MAVRIČNO DRUŠTVO Od leta 2012 v Občini Šentilj deluje društvo za osebnostno in duhovno rast z imenom MAVRIČNO DRUŠTVO. Namen društva je v prvi vrsti povezati podobno misleče posameznike in organizacije, ki jih zanimajo alternativna, spiritualna in ezoterična področja.»večina ima v sebi prepričanje, da to, kar vidimo, slišimo in otipamo obstaja, kar pa naša čutila ne zaznajo, tega pa ni, sploh če ni dokazljivo. Pa vendar lahko obstaja. Da bi lahko dojeli ali raziskovali»nevidno«, je potrebno, da si dopustimo to možnost obstoja in da si dovolimo poglobiti se vase in raziskati naš notranji svet. Vsak od nas ima svojo»resnico«, zato je pomembno, da smo odprti do drugačne resnice in da sledimo sebi in razvijamo svoj potencial.«mavrično društvo se nenehno izobražuje in raziskuje. Trenutno je najbolj aktivno v indijski astrologiji - djotišu, alternativni metodi reikiju, munay-ki ritualih, regresoterapiji, refleksoterapiji in masažah. Skozi leta izobraževanj ima izvajalka društvenih dejavnosti ustrezne certifikate, priznanja in potrdila. Vse, ki vas tematika zanima, nas najdete na facebooku ali pa za več informacij poglejte društveno spletno stran: Vabljeni ste, da na facebook profilu Mavrično društvo sledite prispevkom, objavam in dogodkom, povezanim z Mavričnim društvom in drugimi izvajalci. Jasmina Erjavec, predsednica Mavričnega društva TEČAJ OZVOČEVANJA V dvorani Vlada Pipana se te dni odvija tečaj s področja tonske tehnike in ozvočevanja. Tečaj vodi tonski mojster Miran Hercog, ki se že nekaj let profesionalno ukvarja z ozvočevanjem koncertov in javnih prireditev. Miran Hercog, domačin iz Ceršaka, je v svoji rani mladosti, kot vsi najstniki, sanjal o tem, da bi postal rock zvezda. Po letih igranja kitare v raznih bendih pa se je odločil, da bo raje sam skrbel za zvezde na odru in kot samouk začel z delom tonskega mojstra. Nastalo je podjetje Galerija zvoka. Zaradi velike želje po znanju se je odločil za šolanje v tej smeri in tako še danes, pod okriljem glasbene šole B.A.S.E., obiskuje šolo slovenskega glasbenega producenta Danila Ženka, ki je tudi njegov mentor. V svoji karieri je največ sodeloval s klubskimi glasbeniki, delal pa je tudi že s pravimi zvezdami, kot so: MI2, DanD, Muff, Manuche, Vlado Kreslin, Jinx, Nina Badrič, Vasko Atanasovski, Hamo, Severa Gjurin, Maja Keuc, Boštjan Bračič, skupina Laka, Tadej Toš, Nina Pušlar, Vid Valič, Denis Avdić, Jadranka Juras in drugimi. Ideja za delavnico je nastala, ko se je odprla tema o opremi za ozvočevanje prireditev, katero je občina nabavila še v prejšnjem mandatu. Nabavljene opreme ni znal uporabljati nihče od zaposlenih oz. zadolženih za podobne naloge. Tako je dve leti»samevala«nekje v prostorih občine, zato je nastala zamisel o kratkem tečaju s tega področja ter se je obvestilo vse zainteresirane občane. Na povabilo se nas je odzvalo osem interesentov in tako se ob četrtkih med sedmo in deveto uro učimo o delovanju in uporabi mikrofonov, mešalne mize, zvočnikov, kretnic in ojačevalcev. V praktičnem delu pa smo se imeli priložnost izkusiti na prireditvi na Velki, ko je nastopil stand up komik Tadej Toš in v Šentilju ob otvoritvi medgeneracijskega centra ter na Ilgovem velikem koncertu skupine Mi2. Marko Čuturilo 38 Glasilo - Oktober 2015

39 šola in vrtec DRUGOŠOLCI V ŠOLI V NARAVI Učenci 2. a in 2. c smo z učiteljicami Marjetko Gačnik, Cvetko Kraner in Anjo Gačnik preživeli prvi septembrski teden v šoli v naravi. Naš glavni namen je bil dokazati, da smo nekaj dni lahko brez staršev. To nam je uspelo! Prebivali smo v domu Škorpijon na Duhu na Ostrem Vrhu. Tam so nas pričakali prijazni učitelji, s katerimi smo se učili na drugačen način. Že prvo popoldne smo osvojili Žavcarjev vrh. Ponosni smo bili, saj smo se povzpeli skoraj 1000 metrov. Zvečer smo nabrali veje, zakurili taborni ogenj in ob njem zapeli ter zaplesali. Zvečer smo se sami umili, se stisnili k svojim plišastim prijateljčkom in po pravljici zatisnili utrujene oči. Drugi dan smo se spoprijateljili s konji in jih tudi jahali. To je bilo doživetje! Popoldan smo v gozdu pripravljali bivake in se učili preživetja v izrednih razmerah. Vmes smo spoznavali vrste dreves, podrasti in pobrali tudi kašnega jurčka. Zvečer smo sami priredili ples v pižamah. Ob dobrotah, ki smo jih prinesli zraven, smo veselo zaplesali in zabavali. Pravljica nas je ponesla v miren spanec. Naslednji dan smo urili streljanje z loki. Zdaj to veščino dobro obvladamo. Vključenih smo imeli še veliko drugih športnih aktivnosti. Tekmovali smo v štafetnih igrah in Škorpijonovi športni olimpijadi. To je bil boj! Kljub temu, da je zmagala samo ena ekipa, smo ostali znali športno prenesti poraz. Prvič smo se srečali z igro pictionary. To bomo igrali tudi sami, ko bomo na kakšni zabavi. Preživljanje v šoli v naravi je bilo prijetno in zanimivo. Bilo je lepo. V Sladkem Vrhu in Zg. Velki pa smo že komaj čakali, da planemo v objem mamici in očku. Marjetka Gačnik, Cvetka Kraner in Anja Gačnik OŠ Sladki Vrh SPOZNAVALI SMO POKLIC POLICISTKE Kot vsako leto v začetku novega šolskega leta v našem vrtcu še posebej veliko pozornost namenjamo varnosti in varnemu vključevanju naših malčkov v promet. V skupini Klobučki smo med nas povabili mamico, policistko Patricijo Šveincer, ki se je prijazno odzvala našemu povabilu. Otroci, še posebej Žak, so v pričakovanju in z veliko nestrpnostjo čakali, da vrata našega vrtca odpre težko pričakovana policistka. S pom. vzg. Aleksandro sva v samih začetnih dnevih meseca septembra otroke skozi različne dejavnosti vodili in seznanjali s pravili v cestnem prometu. Naučili smo se deklamacijo, ob kateri prečkamo prehod za pešce in ki nas vedno znova opozori, kako pomembno je, da smo zelo pozorni, kakor hitro stopimo na cesto. Spoznali smo prometne znake, ki se nahajajo v neposredni bližini vrtca in njihovo vlogo v prometu. Policistka Patricija nas je z nazorno predstavitvijo svojega poklica popeljala v svet predpisov in pravil, ki so ključnega pomena za varnost vsakogar izmed nas. Spoznali smo, da vloga policista ni samo kaznovanje prometnih prekrškarjev, temveč pomoč, kadar se znajdemo v stiski. Otroci so se aktivno vključevali v pogovor in s svojim pogledom na prometno varnost dajali vtis, da o varnosti že marsikaj vedo. Spoštovani udeleženci v cestnem prometu! Spet smo tu. Prosimo Vas, bodite previdni, mi pa bomo poskrbeli, da bomo vidni. Iskreno se zahvaljujemo gospe Patriciji, da si je vzela svoj dragoceni čas, nas obiskala in z nami delila svoje znanje o varnosti in iz cestno prometnih predpisov. Andreja Vezjak Vzgojiteljica vrtca v Sladkem Vrhu Oktober Glasilo 39

40 šola in vrtec SPOZNAVANJE ZNAČILNOSTI SOSEDNJE DRŽAVE Na strokovno ekskurzijo po Italiji smo se odpravili v soboto v zgodnjih jutranjih urah. Večina nas je bila tako vesela, razigrana, radovedna, da smo večji del poti peli in se šalili, ne da bi pomislili na spanje. Veliko nas je sanjalo o slastnih dobrotah Italije, in sicer o pici. Po dolgi vožnji smo prispeli na naš prvi cilj, to je bila žepna državica San Marino. Ogledali smo si to staro mestece in uživali nad čudovitim razgledom okolice in morja na obzorju. Po kratki vožnji smo prispeli v letoviško mesto Rimini, kjer smo se nastanili v prijetnem hotelu za mlade in se hitro odpravili na peščeno plažo, kjer nas je čakalo veliko morje in razigrani valovi. Drugi dan smo bili spočiti in pripravljeni na zabaviščni park Mirabilandija. Tam smo preizkusili naš pogum na vlaku smrti ali v hiši strahov ali uživali v drugih različnih atrakcijah na suhem ali v vodi. Po velikem čudežu, da smo preživeli, smo se živi in zdravi odpravili z avtobusom nazaj proti domu. Zelo smo uživali in bi ostali kar tam, le če nas ne bi potem vsi tako pogrešali. Devetošolci OŠ Sladki Vrh z razredničarkama Darinko Osojnik in Sašo Majcenič NOVA JEDILNICA NA PODRUŽNIČNI ŠOLI VELKA Medtem ko smo počivali in uživali poletje v stavbi šole na Velki ni bilo veliko počitniškega utripa. Med poletnimi počitnicami so nam namreč prenovili jedilnico. Stare zložljive mize in stole so zamenjale nove mize in stole iz naravnega lesa. Prej temen prostor so prepleskali z rumeno barvo. V povsem sveže urejeni jedilnici, malice in kosila še bolje teknejo. Za novo pridobitev se Občini Šentilj iskreno zahvaljujemo. Učenci in učiteljice podružnične šole Velka 40 Glasilo - Oktober 2015

41 šola in vrtec Prometna varnost Za prvošolce je izredno pomembno, da so poučeni o prometni varnosti, zato jih je tudi letošnje šolsko leto obiskal policist Bojan iz Policijske postaje Šentilj. Pogovarjali smo se o vidnosti in obnašanju v prometu ter upoštevanju določil, ki veljajo za pešce in sopotnike v vozilih. Policist je prvošolce opozoril na nošenje rumene rutice in odsevnikov, poučil o pravilni hoji v skupini in pravilnem prečkanju ceste ter pomembnosti pripenjanja z varnostnim pasom. Skupaj smo po pločniku odšli do glavne ceste, kjer so posamezno prečkali cesto, tako da so dobro prisluhnili prometu, dvignili roko, pogledali levo, desno, še enkrat pogledali levo, desno ter počasi in previdno odšli na drugo stran. Ogledali smo si tudi prostore policijske postaje. Učencem želimo srečno in varno pot v šolo in domov. Bojana Črepinko PRVI ŠOLSKI DAN Prvošolce OŠ Rudolfa Maistra Šentilj smo ob prvem vstopu v šolo pričakale učiteljice in jih s poklonom rumene rutice uradno sprejele v prvi razred. Učence in starše so ob sprejemu pozdravili ravnateljica Jelka Weldt, župan Štefan Žvab in pomočnik komandirja Policijske postaje Šentilj Mitja Zadravec, nato pa so jih učenci gledališkega krožka razveselili s predstavo Grozni Gašper. 39 prvošolcev je po skupinskem fotografiranju uradni sprejem zaključilo s simboličnim preskokom kolebnice, sledilo je še druženje in sladkanje s tortico.»sedem malih korenjakov, sedem veselih vandrovčkov, je torbice vzelo in prvič v šolo šlo «pa so zapeli prvošolci podružnice Ceršak in polni pričakovanj prestopili prag šole. Učitelji in učenci smo jih veselo pričakali ter jim zaželeli uspešno prvo šolsko leto. Otroci so uživali ob lutkovni predstavi in tortici, starši pa so pridobili napotke za uspešen začetek šolskega leta. Kaja Peršak Polič in Nina Januš Oktober Glasilo 41

42 šola in vrtec DOBRODOŠLI PRVOŠOLCI V torek, , je bil za šolarje in njihove starše prav poseben dan; še zlasti za prvošolčke. Letos jih je samo štirinajst, ki so prestopili šolski prag in postali učenci, ki so prisegli, da bodo šolo obiskovali redno in ubogali starše in učitelje. Da so se njihovi srčki umirili, so se najprej posedli v razred, nato sta jih, razposajene in polne pričakovanj, nagovorila učiteljica Daniela Č. Stanojević, ravnateljica Andreja Košti, župan mag. Štefan Žvab in policist Zlatko Jurenec. Vsak od njih jim je zaželel dobrodošlico in jim podaril nekaj za spomin na prvi šolski dan. Da bi jim prvi dan šolanja ostal v najlepšem in trajnem spominu, so jim učiteljice pripravile topel sprejem, nastop tretješolcev in sladko presenečenje. Domov so odšli polni pričakovanj na jutrišnji dan. Veselimo se novega šolskega leta, saj smo prepričani, da bomo s skupnimi močmi segali po novih uspehih. V novo šolsko leto vstopamo polni optimizma in dobrega sodelovanja. Vsem skupaj želimo veselo, pa tudi malo navihano šolsko leto. Nekaj je v zraku, nove dogodivščine, nova prijateljstva, nova znanja in odgovori na mnoga vprašanja. (T. Pavček) Daniela Ćulum Stanojević SPREJEM PRVOŠOLCEV NA PODRUŽNIČNI ŠOLI VELKA Tudi letos smo se učenci podružnične šole Velka na 1. šolski dan zbrali v naši lepi na novo preurejeni jedilnici in v svojo skupnost sprejeli sedem novih prvošolcev. Prijazno so jih pozdravili in nagovorili ravnateljica naše šole, župan in okrajni policist. Prvošolci so se razveselili spominskih darilc, ki so jih prejeli. Sledil je kulturni program, ob katerem so učenci in starši zelo uživali. Po končanem programu jih je čakala okusna malica. Polni prekrasnih vtisov so se v spremstvu staršev odpravili proti domu. Prvošolcem ter ostalim učencem želimo vse dobro na njihovi šolski poti. Razredničarka 1. c 42 Glasilo - Oktober 2015

43 šola in vrtec LEPO JE BITI PROSTOVOLJEC Pošteno in s smelimi koraki smo zakoračili v novo šolsko leto. Polni poletne spočitosti in mladostniške volje se podajamo novim izzivom naproti. Letošnje leto bo nadvse zdravo obarvano, saj smo z učenci prostovoljci OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in z varovanci VDC Polž Šentilj pričeli s projektom Zdravje. Projekt je izredno široko zasnovan in se bo izvajal vsaj dve leti. Dotaknili se bomo veliko tem, ne samo športa, prehrane, higiene, odnosov, temveč tudi zeliščarstva in bontona. K sodelovanju bomo povabili različne strokovnjake. Letos je v skupini rekordnih 28 udeležencev. Po prvi spoznavni uri smo že izvedli igre s padalom, s katerimi smo razvijali strpnost in sodelovanje. Naša srečanja nas povezujejo in postajamo vse boljši in boljši prijatelji. Mateja Rožanc Valh in Mihelca Fajs, mentorici prostovoljcev OŠ Rudolfa Maistra Šentilj 8. KOŠARKARSKI TABOR OŠ SLADKI VRH V dneh, ko se počitnice počasi iztekajo, se vrata naše šole in telovadnice odprejo za otroke, ki se zberejo na tridnevnem košarkarskem taboru. Ta je letos potekal od 19. do , udeležilo pa se ga je 20 učencev od 3. do 6. razreda iz obeh šol v občini. Pod vodstvom trenerjev Grege Mirta in Robija Stojkovića so otroci osvajali in nadgrajevali svoje košarkarsko znanje, ob tem pa so se seveda tudi družili in aktivno preživljali čas s svojimi vrstniki. Ker nam je vreme letos malo ponagajalo, je kopanje v Cmureku odpadlo, namesto tega pa smo se odpravili na sprehod do broda in se z njim popeljali na drugo stran Mure, kar je bila za nekatere udeležence prav posebna dogodivščina. Na zaključni prireditvi, katere se je udeležilo veliko staršev in sorodnikov, nas je obiskal in pozdravil tudi naš župan, gospod Žvab, kateremu smo se ob tej priložnosti zahvalili za prispevek, ki ga je naša občina namenila za izvedbo tabora. Zahvala pa gre tudi KK I-Team iz Šentilja, ki nas je opremil z bidoni, Zavarovalnici Maribor, ki je prispevala nagrade za vse udeležence tabora in seveda tudi staršem, ki so nam zaupali svoje otroke. Verjamem, da so otroci v teh treh dneh preživeli marsikaj lepega in zanimivega, čeprav je bilo kdaj pa kdaj tudi naporno. Vendar pa je na koncu pomembno to, da utrujenost mine, znanje pa ostane. Marjetka Koražija, vodja tabora Oktober Glasilo 43

44 šola in vrtec POMLADNI VRTEC V NARAVI HOTEL ZARJA, HOČKO POHORJE V ČASU OD DO Ta nadstandardna dejavnost je zelo primerna za otroke te razvojne stopnje, saj jim je konkretna izkušnja omogočila sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja. otroci so iskali lastne poti pri reševanju gibalnih problemov, navajali so se na samostojnost, spoznavali so pomen sodelovanja v igralni skupini in medsebojni pomoči, spoznavali so vlogo narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi, prav tako so spoznali osnove varnostnih ukrepov ter ozavestili skrb za lastno varnost in varnost drugih. Otroci so razvijali jezikovno zmožnost v različnih funkcijah in položajih ob dejavnostih ter v različnih socialnih situacijah, ustvarjalno so se izražali v jeziku, spoznavali nove besede, izraze in si širili svoj besedni zaklad, imeli so možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpostavljanje stikov s svojimi vrstniki, uživanje v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki (kar vključuje reševanje problemov, vljudnost v medsebojnem komuniciranju), imeli so možnost razvijati interes in zadovoljstvo ob odkrivanju širšega sveta zunaj domačega okolja, si pridobivali izkušnje, kako sami vplivajo na naravo in kako lahko dejavno sami prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja. Otroci so sprejemali znanje po drugačni poti, spoznavali so simbole za ori-entacijo v naravi, spoznavali drevesa in živali ob neposredni izkušnji, bili so zelo motivirani, vedoželjni, aktivni in so zelo radi sodelovali. V pomladni vrtec v naravi se je prijavilo 24 otrok. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali na Pohorje, kjer smo se okoli desete ure dopoldne namestili v hotelu Zarja. Osebje hotela nas je prijazno sprejelo in nas namestilo v štirih sobah, kjer smo preživeli čudovite tri dni. Zelo zadovoljni smo bili s postrežbo in okusom hrane v hotelski restavraciji. Ves dan smo imeli na razpolago sok in vodo. Med obroki so nam priskrbeli tudi malico za na pot. Program aktivnosti in dejavnosti je bil načrtovan v skladu s kurikulum vrtca in animatorjev. Vse načrtovane aktivnosti so bile primerne, zanimive in s strani strokovnih delavk vrtca Sladki Vrh in Zg. Velka ter animatorjev hotela Zarja strokovno izvedene. Izvedenih je bilo veliko športnih aktivnosti in otroci so bili ves čas bivanja telesno zelo aktivni. Spoznavali smo okolico hotela Zarja in prvi dan osvojili drugi najvišji vrh vzhodnega Pohorja Sedovec, 1231 m. Vso pot nas je strokovno in zanimivo vodil animator Franček. Veliko nam je na poti povedal tudi o drevesih in gozdnih živalih. Na vrhu Sedovca je g. Franček izvedel planinski krst, otrokom je podelil planinska imena. Vso pot do vrha pa nas je vodila Frančkova zgodba o škratkih, ki prebivajo na Pohorju. Po večerji smo si ogledali diapozitive o 44 Glasilo - Oktober 2015

45 šola in vrtec delu in življenju na Pohorju. Veliko smo se smejali in peli. Naučili smo se novo uganko, katero smo vestno uporabljali na vsaki naši poti. Drugi dan smo se po zajtrku odpravili na Areh s planincem Mirom, kjer smo v naravi na Ruški koči pojedli kosilo. Popoldne smo z Gustijem pripravili taborni ogenj in kasneje smo preostanek dneva preživeli v škratkovi deželi. V gozdu smo gradili škratkove hišice v štirih skupinah. Gradnja hišic je lepo napredovala, le počakati smo morali na škratke in škratulje, da so se vrnili z dela. Veter nam je prinašal vonj sveže pečenega krompirja, nam pa je že pošteno krulilo v trebuščkih. V upanju, da nismo prestrašili majcenih pohorskih bitij, smo odšli nazaj do hotela in se najedli pečenega krompirja. Malo smo bili glasni, pa smo se bali, da bi nam škratki zbežali. Skupaj z animatorjem Mirom smo obljubili, da se po večerji vrnemo s svetilkami in bomo poiskali najmanjša bitja, ki živijo na Pohorju. Pri tabornem ognju so se nam pridružili še otroci iz vrtca Jarenina, s katerimi smo preko različnih dejavnosti stkali prijateljske vezi. Preden smo se odpravili iskat škratke, nam je lovec popestril večer. Predstavil nam je življenje in nevarnosti za živali na Pohorju. Za lovcem je sledil ples v pižamah, kjer smo se razvedrili po napornem dnevu. In res. Večerja je bila slastna in s polnimi trebuščki smo se odpravili v svoje sobe, kjer smo poiskali svetilke in se v temi odpravili na iskanje. Našli smo škratke in v zahvalo dobili štiri velike vreče bombonov. Vsi smo se polni veselih dogodivščin odpravili v sobe, kjer smo se oprhali in sladko zaspali. Tretji dan smo se po zajtrku odpravili na Mariborsko kočo, kjer smo si odpočili in okrepčali. Vso pot do koče smo veselo prepevali pesem o škratih, skupaj z animatorjem Mirom. Ob vrnitvi v hotel smo se igrali na novih igralih pred hotelom. Pojedli smo kosilo in se posladkali s sladoledom, kasneje so nas prišli iskat starši. Vsi smo bili zelo pod vtisi, kar nismo vedeli, kateri bi prej povedal, kaj vse smo doživeli. Nam, strokovnim delavkam vrtca, je bil pomladni vrtec v naravi zelo prijetna izkušnja in bi želele, da se v prihodnje ta oblika druženja izven vrtca z otroki obdrži. Vodja pomladnega vrtca v naravi, vzgojiteljica Andreja Vezjak KAKO SMO OSVOJILI ZAGREB V četrtek, , so se učenci OŠ Rudolfa Maistra Šentilj odpravili na ekskurzijo v sosednjo Hrvaško. Zjutraj so se nestrpni zbirali pred šolo. Njihov cilj je bil OGLED TEKME SLOVENSKE REPREZENTANCE na evropskem prvenstvu v košarki. Na poti so se najprej ustavili v Krapini, kjer so si v zanimivem interaktivnem popotovanju ogledali muzej neandertalcev. Učence je najbolj pritegnil film, ki prikazuje delovanje in življenje takratnih prebivalcev. Naslednja postaja je bila Zagreb. Ogled mesta Zagreb in njegovih znamenitosti je bil samo uvertura za veliki finale: prihod na zagrebško Areno. Naši otroci so z glasnim navijanjem pokazali, da tudi majhna skupina lahko ustvari veliko hrupa, če je srce dovolj veliko. Veliko srce so pokazali tudi naši fantje na igrišču, saj so zmagali. Seveda tudi s pomočjo navijačev iz Šentilja! Polni vtisov so učenci prenesli dobro voljo in pozitivno energijo še na avtobus, kjer se je nadaljevalo navijanje in smeh. Veseli in bogatejši za lepo izkušnjo so se v večernih urah vrnili v Šentilj. Sašo Zemljič Oktober Glasilo 45

46 šport MEDNARODNE IGRE ŠOLARJEV (ICG) 2015: NIZOZEMSKA, ALKMAAR»Mi smo prispeli v Amsterdam brez problemov. Naspali smo se. Vreme je mrzlo ampak brez dežja. Trenutno pijemo kavo oziroma čaj.«je Mitja, vodja naše delegacije, zgodaj zjutraj približno okoli 7. ure zjutraj, ko smo po 12 urni vožnji končno le prispeli v težko pričakovan Amsterdam in se odločili za jutranjo kavo ali čaj v Starbucks-u, pošiljal domov sporočila. Imeli smo srečo, da smo lahko doživeli trenutek, no lahko rečemo, da smo bili del tega trenutka tudi mi, ko se Amsterdam prebuja. V mestu smo preživeli cel dan. Videli smo veliko stvari, naredili smo tudi dve brezplačni, nenačrtovani panoramski vožnji z našimi kombiji (dokler nismo našli primernega parkirišča). Najbolj smo se zabavali ob slikanju z zvezdniki v centru mesta, lahko smo se sprostili in pred njimi nastopili takšni, kot smo, le dotakniti se jih nismo smeli, ker so takšna pravila v Madame Tussaudas (muzej voščenih lutk). Amsterdam si bomo zapomnili, saj smo ga spoznali preko enourne vožnje z ladjico po njegovih kanalih in preko svojih oči, ko smo imeli prosto za hrano in obisk trgovin, ki jih v Sloveniji ni. Hkrati pa smo se spoznali tudi mi med seboj, saj smo bili mešana ekipa. Na začetku smo se prestrašeno spogledovali in v glavah ponavljali imena, da ne bi bilo neprijetno, če ne bi vedeli, kako je ime nekomu v tvoji ekipi, a mislim, da smo se na koncu odlično ujeli in Amsterdam zapustili kot stari znanci ter se napotili naprej novim zmagam na proti. Ko smo se vozili na mesto prizorišča, v Alkmaar, pravzaprav nismo vedeli kaj pričakovati. In tako smo prispeli ter se najprej namestili v sobe (no ne vem, če bi lahko temu rekli sobe). Spali smo v štirih velikih šotorih. To je bilo po eni strani zanimivo, saj smo bili vsi iz vsega sveta v enem spalnem prostoru, skupaj. Jaz, na primer, sem spala še z dvema Tajkama. Pomanjkljivost»sob«, ki so bile ločene le z deskami lesa, je bila v tem, da ni bilo zasebnosti, omar in vtičnic. Hja, si lahko predstavljate, da smo šest dni preživeli brez občutka, da so naši telefoni napolnjeni na 100 % in da smo iskali elektriko za polnjene telefonov? Punce smo celo več ur družile v skupnih kopalnicah, pa ne zaradi tega, da bi bile videti čim lepše za fante iz Avstralije in Amerike, ampak zato, ker smo si polnile telefone Ampak tako kot je rekel naš Tadej:»Všeč mi je bilo, da ni bilo vtičnic v sobah, saj smo bili prisiljeni biti zunaj naših sob in tako sem se spoprijateljil s fanti iz San Marcosa, še preden sem proti njim igral nogometno tekmo.«nejc Jager pa je razumno dejal, da je težko poskrbeti za vrhunske spalne pogoje za ljudi, saj sobe na koncu koncev niso najpomembnejše. Pa saj smo se navadili na sobe, tako ali tako ni bilo časa biti v njih, ker smo tudi po vseh tekmovanjih čez dan na koncu dneva igrali odbojko, nogomet z drugimi iz različnih držav, nekateri pa smo skupaj sedeli pri mizi in se pogovarjali o življenju, ki ga živijo naši vrstniki na drugem koncu sveta. In tako smo v večini zelo koristno preživeli vse proste minute naših večerov. Ker smo bili na malih olimpijskih igrah, se je tako, kot se spodobi za velike, moralo vse skupaj svečano odpreti. Tako smo se v odpravili v četrtek na otvoritev. Otvoritev je bila tista ta prava, ko s ponosom stopiš na oder, ko pokličejo tvojo ekipo, ko ti ploska ogromna množica ljudi, ko novinarji čakajo na tvojo izjavo. Potem pa pride vrhunec, prižge se ogenj in tako se zaveš, da ni poti nazaj in da gre sedaj zares, da bo potrebno jutri pokazati vse svoje talente, moč, znanje tako na prvih tekmah kot na kvalifikacijah. Ampak kot ekipa, ki je zastopala Občino Šentilj, smo se športno odlično odrezali, zmanjkalo nam je malo športne sreče, kakšna stotinka manj in kakšen gol več. Trenerji so bili ponosni. Naš golman Rene pa nas je bodril z besedami:»saj veste, ni pomembna zmaga, važno je sodelovanje. Odlični smo kljub temu, tudi če ne odnesemo domov niti ene medalje. Mi sami smo zmagovalci.«drugače pa smo igre zapustili z nasmeški na obrazih in z lepimi spomini. Roku je bilo všeč, da je lahko igral nogomet proti ekipam z Nizozemske, Škotske in drugih držav, da vidi, kako nogomet razvijajo države drugod, za dobljene in izgubljene tekme pa ni preveč skrbel. Niki pa je občudoval organizacijo iger in predvsem organizacijo nogometnih tekem, saj se je, ne glede na nasprotnike tekem, na koncu odigralo brez zamer in prijateljstvo se je še okrepilo. Sicer pa boji za žogo, izenačenje, zabite gole niso bili enostavni in večkrat so fantje šli na 46 Glasilo - Oktober 2015

47 šport igrišče z malo treme in niso vedeli kaj pričakovati od nasprotnikov. Naša dva atleta Jure in Aljaž pa skupaj pravita, da jima bo zraven atletske treme pred skokom, odrivom, startom ostal v spominu tudi dogodek, ki so ga organizirali organizatorji v petek po vseh tekmovanjih, in sicer: Poolparty. Povedala sta mi, da je bilo zanimivo, ker sta dopoldan na atletskem stadionu, ko sta v svojih skupinah čakala na začetek tekmovanja, opazovala vrstnike, ki so se borili v istih disciplinah kot onadva in v svojih glavah razmišljala, če bo ta deček iz Indije skočil dlje v daljino (kot Jure) in če bo tisti deček iz Švice tekel hitreje na 1500 m (kot Aljaž) in če bo fant iz Litve skočil višje in podrl svoj osebni rekord ali bo imel slab dan in bo skočil le 160 cm v višino. No in potem na tem poolparty-ju, ko je bilo že vsega konec in so bili rezultati izmerjeni, zabeleženi, so prav te iste osebe prišle do njiju in tako so postali prijatelji in se med seboj malo boljše spoznali kot pa tisti čas pred startom, ko so bili vsi na trnih, kaj bo in niso bili sposobni navezovati stikov. No, ker je pa tudi hrana pomembna za športnike, se Nejc in Nika spominjata tega Nejc:»Najbolj se bom spominjal zadnje večerje pred zaključno prireditvijo. Ker je bila najboljša doslej. Pravega kosila tako ali tako nikoli nismo imeli, zato smo vsak dan vsi nestrpno pričakovali, kaj bo za večerjo, ampak zadnja večerja je res zmagala. No, nasploh je bil zadnji večer super, ker smo vedeli, da zjutraj nimamo tekmovanj, ker smo si zamenjali našo opremo z opremo športnikov iz drugih držav. Jaz sem si zamenjal s Kanado in Izraelom, hotel sem si zamenjati še z Ameriko in Grčijo, vendar sem bil prepozen. Po drugi strani pa smo se zavedali, da je konec, da imamo še zadnjo priložnost, da se fotografiramo, si izmenjamo številke, da se še zabavamo. Ker zjutraj na zajtrku nas ne bo več v takšnem številu okoli mize. Zato smo pač izkoristili zadnjo noč, šli spat komaj ob treh zjutraj in si po svojih najboljših močeh nabrali veliko lepih spominov.«nika je bila v svojem odgovoru precej bolj kratka:»bilo je nepozabno in noro zabavno. (Če odmislim tremo na atletskem stadionu.) Hmm najbolj se bom spominjala najdaljše mize na prazniku sira sredi Alkmaara. Torej, peljali so nas na večerjo, niso nam povedali, kam, samo sledili smo jim. Potem pa smo ugotovili, da so nas posedli na glavno nakupovalno ulico in nas tam stregli od predjedi naprej. Bilo je zanimivo, ljudje so hodili mimo nas, nas opazovali, tu in tam si je kdo upal priti do nas in nas kaj vprašati. No, mi pa smo med tem mirno jedli njihove okusne specialitete iz sira.«ker pa je bil letos med disciplinami tudi tenis, sta nas Irina in Kim, tako posamezno kot v dvojicah, odlično zastopali. Kim je celo za las zgrešila stopničke in tako pristala na 4. mestu. Sami pravita, da ne znata opisati občutka, ko igraš proti nekomu, ki ga prvič vidiš in ga ne poznaš.»veš le, da vaju povezuje ista strast; tenis in isti interes; zmagati dva seta in se čim boljše uvrstiti na lestvici. Zanimivo je, ko na drugi strani igrišča stoji Kenijka, Američanka, domačinka, Nemka, Tajvanka in veš, da moraš dati vse od sebe, udariti žogico čim boljše in se boriti v setih, premagati tremo, čeprav hkrati ne veš kaj pričakovati. Na koncu pa, kot da bi bilo pozabljeno, katera je zmagala in katera zgubila, se slikaš, pogovarjaš, brez kakršne koli zamere zapustiš igrišče in si najdeš prijatelje po vsem svetu. Nenavadno, a super.«kaji pa se je na koncu zdelo pomembno to, da je tekmovala proti vsem oz. proti vrstnikom s celega sveta, da vidi sama, kje je in da se lahko primerja tudi s puncami iz Anglije, Mehike, Koreje, ne pa samo s svojimi sošolkami in puncami iz Slovenije. Po igrah v ponedeljek smo se počasi začeli vračati proti Sloveniji z vmesnimi postojankami. Najprej smo se ustavili v ribiški vasici na Nizozemskem, potem pa v zabaviščnem parku Eftelingu, tam smo lahko sprostili še zadnje atome adrenalina in energije, Oktober Glasilo 47

48 šport potem pa smo se počasi odpravili proti Dortmundu, kjer smo prespali v hotelu. Zjutraj smo se odpravili na dvourni ogled BVB nogometnega stadiona. Verjetno si znate predstavljati, kako navdušeni so bili naši nogometaši, ko so videli garderobe in vse prostore nogometašev, seveda, tako kot je rekel Blaž:»Če tega ne vidiš, ne verjameš. To je noro, čisto sem navdušen nad tem. Ampak potem pa pomislim na ves vložen trud, na odrekanja, treninge, da prideš do sem in ja, kapo dol tem igralcem.«po stadionu smo se odpeljali do še enega zabaviščnega parka v Nemčiji: Movie park. Tukaj pa smo se ob višinah, hitrosti in adrenalinu pripravili na dvanajsturno vožnjo domov. Ko smo prišli domov, smo se poslovili še med sabo in si obljubili, da ostanemo prijatelji, kar pa zagotovo bomo, saj smo ekipa in naš slogan je: Vsi za enega, eden za vse! Pa naj mojo reportažo zaključim z besedami Jana, ker mislim, da najbolj dopolnijo vse skupaj in cela ekipa, ki smo bili del tega, se strinja z njimi:»zelo v redu mi je bilo na samih igrah, v spominu mi bo ostal vsak trenutek teh iger. Pred začetkom iger si nisem mislil, da se bomo z vsemi na svetu tako dobro razumeli. Ni bilo predsodkov, razlik, vsi smo bili eno. Iz iger grem popolnoma navdušen in ni mi žal, da sem bil del tega velikega dogodka.«nuša Košti ŠPORTNO DRUŠTVO i TEAM VPISUJE NOVE ČLANE Vse dečke in deklice od starosti od 5 do 15 leta, ki bi želeli igrati košarko, vabimo, da se nam pridružijo na naših treningih. Treninge izvajajo trenerji z ustrezno strokovno izobrazbo in licenco. V letošnji sezoni treniramo tudi v Sladkem Vrhu. V društvu se trudimo in želimo, da bi vzgojili nove generacije športnikov in mlajšim omogočili zdravo preživljanje prostega časa ter druženja z vrstniki. Urnik vadbe: SELEKCIJA U 9 torek od do telovadnica OŠ Šentilj petek od do telovadnica OŠ Šentilj V selekcijo U9 štejejo otroci rojeni 2007, 2008 in mlajši. SELEKCIJA U 11 ponedeljek od do večnamenska dvorana Sladki Vrh torek od do telovadnica OŠ Šentilj četrtek od do telovadnica OŠ Šentilj V selekcijo U11 štejejo otroci rojeni 2005, 2006 in SELEKCIJA U 13 ponedeljek od do večnamenska dvorana Sladki Vrh torek od do telovadnica OŠ Šentilj četrtek od do telovadnica OŠ Šentilj V selekcijo U 13 štejejo otroci rojeni 2003, 2004, Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na e-poštnem naslovu: info@iteam.si ali po samih treningih na zgoraj navedenih lokacijah. Športno društvo i team 48 Glasilo - Oktober 2015

49 gasilci OGP Šentilj poroča Gasilke in gasilci občinskega poveljstva Šentilj se zahvaljujemo za pridobitev nove osebne gasilske zaščitne opreme, katera je financirana v celoti iz občinskega proračuna Občine Šentilj. Pri predlogu sprejetja občinskega proračuna za leto 2015/2016 je bilo v prvotnem stanju za delovanje gasilstva predvideno zmanjšanje finančnih sredstev za evrov. Predsedniku komisije za požarno varnost, g. Kristjanu Kvasu in ostalim članom in članici te komisije, gre vsa zahvala, da je bil sprejeti sklep za nakup gasilske zaščitne osebne opreme. Zahvala gre prav tako koaliciji občinskega sveta v sestavi članic in članov, katero vodi g. Bojan BELNA. Na osebno angažiranost občinskega poveljnika bo vsako gasilsko društvo prejelo 7 zaščitnih gasilskih oblek z pripadajočo opremo. Skupno je bilo iz občinskega proračuna nabavljenih 28 oblek s pripadajočo opremo. Osebno si prizadevam, da občinska uprava Občine Šentilj v prihodnje najde modul pravičnega financiranja prostovoljnega operativnega gasilstva, da bo le-ta lahko nemoteno opravljal javno gasilsko službo v naši lokalni skupnosti. Gasilski pozdrav: Na POMOČ OGP poveljnik: Andrej Kmetič VGČ 2. MLADINSKI GASILSKI TABOR PGD PALOMA SLADKI VRH Tako kot lani, je tudi letos v Sladkem Vrhu potekal mladinski gasilski tabor, ki ga je organiziralo PGD Paloma Sladki Vrh. Ker so otroci lani izrazili željo, da bi bil tabor za en dan daljši, smo jim to željo tudi uresničili in tako je gasilski tabor letos potekal štiri dni, in sicer od četrtka do nedelje Tabora se je udeležilo ter sodelovalo 54 članov iz PGD Paloma Sladki Vrh ter na povabilo društva tudi 9 članov skupaj z županom in predsednikom DVD Breznički Hum, ki prihajajo iz Hrvaške. Tabor smo izvedli v okolici gasilskega doma, kjer smo imeli postavljena dva šotora za prenočitev, prostor za počitek, ter prostor za prehrano. V četrtek smo v dopoldanskem času prepeljali mladino v Sladki Vrh ter se nato namestili v šotore. Ko so se nam pridružili še prijatelji iz Hrvaške, smo opravili slovesno otvoritev tabora, po otvoritvi pa smo se veliko kopali v dveh bazenih, igrali košarko, nogomet, odbojko in med štirimi ognji. Urnik dejavnosti na taboru je vsak dan potekal po ustaljenem redu. Po jutranji telovadbi smo imeli zajtrk, nato pa smo si pospravili svoja ležišča ter tako pospravili šotor. V nadaljevanju smo imeli razne aktivnosti. Naslednji dan sta nas obiskala policista PP Šentilj. Skupaj smo obnovili, kako se obnašamo v cestnem prometu ter ugotovili, da alkohol in vožnja ne gresta skupaj. Tako smo ponovili, kako hodimo ob cestišču ter na koncu praktično preizkusili, kako izvajamo alkotest. Prva sta morala preveriti alkotest vodja tabora in župan DVD Breznički Hum. Po kosilu je sledil popoldanski počitek, kopanje, urjenje gasilskih spretnosti ali igranje iger. Zvečer smo se razdelili v mešane skupine in se udeležili igre 1,2 ali 3, s katero smo se naučili nekaj novega o Sloveniji in Hrvaški ter ponovili znanje iz gasilstva. Po zaključeni igri je sledilo prijetno druženje ter zaslužen počitek v šotorih. Tretji dan sta nas obiskala gasilca iz PGD Gornja Radgona. Pripeljala sta se z njihovim specialnim vozilom, ki se uporablja za posredovanje v tunelih. Vsem udeležencem sta podrobno predstavila vozilo, ki smo si ga vsi udeleženci pogledali z zanimanjem. Med predstavitvijo sta praktično prikazala zmogljivost njihovega vodnega topa, praktično sta prikazala naprave, ki jih uporabljajo za premikanje stoječih vozil na avtocesti, prav tako pa smo vsi udeleženci lahko preizkusili tudi toplotno kamero, s katero lahko ugotovimo žarišče požara in preizkusili težo klešč za tehnično reševanje. Ker prijatelji iz DVD Breznički Hum pokrivajo tudi avtocesto, so si s prijatelji iz PGD Gornja Radgona izmenjali nekaj svojih izkušenj, ki jih imajo s posredovanjem na avtocesti. Popoldan smo zapolnili s počitkom, igrami, druženjem in učenjem gasilskih spretnosti ter se posladkali s pecivom, ki so nam ga Oktober Glasilo 49

50 gasilci prinesli starši. Mentorji smo pripravili proge, na katerih so se ekipe med seboj pomerile še v igrah brez meja. Kako super je bilo med tekmovanjem in kako glasni so bili naši navijači med tekmovanjem opisuje izjava ribiča, ki je v bližini lovil ribe:»mislil sem, da sem na nogometni tekmi med NK Maribor in NK Olimpija, kjer navijači bučno navijajo za ekipi!«ker je zvečer prišla nevihta, smo prenesli osebne stvari v gasilski dom, kjer smo to noč prespali. Zadnji dan smo po zajtrku počasi začeli pospravljati svoje osebne stvari. Sledilo je tekmovanje v vezanju vozlov ter navezavi orodja. Pred zaključkom tabora je sledilo še presenečenje, saj nas je obiskal član društva s prijateljem, ki goji kače in je s sabo pripeljal ogromnega pitona in manjšega goža. Začetnemu strahu in grozi je sledila ugotovitev, da božati kačo vseeno ni tako strašno, kot smo si mislili. Sledil je uraden zaključek tabora, kjer smo podelili priznanja z nagradami in skupno kosilo s starši, kjer ponovno ni manjkalo Mimičino pecivo. Otroci so v teh dneh druženja sklenili nova prijateljstva, ob tem tudi hrvaški jezik ni bil ovira, zato je bilo slovo zelo čustveno z veliko solzami in obljubami, da se drugo leto ponovno srečamo, medtem pa vzdržujemo kontakte preko socialnega omrežja. Organizacija tabora je povezana s stroški. Kljub številnim prostovoljnim uram članov društva, ki so sodelovali na tem taboru, je bilo za njegovo izvedbo potrebno pridobiti tudi finančna in materialna sredstva. Tako kot lani, tudi letos nismo naleteli na sama gluha ušesa, saj so v naši skupnosti še posamezniki, ki vidijo smisel v organizaciji tabora kot naložbo za prihodnost. Vsem se na tem mestu iskreno zahvaljujemo in prosimo za njihov posluh tudi v prihodnosti. Mentorji PGD Paloma Sladki Vrh PGD VELKA - PONOVNO ODLIČNI REZULTATI MLADIH GASILK IN GASILCEV Mlade gasilke in gasilci iz PGD Velka so se v soboto 12. septembra 2015 udeležili tekmovanja na 12. regijskem tekmovanju, ki je potekalo v PGD Kamnici. Regijske orientacije so se udeležili s šestimi ekipami, in sicer z ekipo pionirk, pionirjev, dvema mladinskima ekipama, eno ekipo mladink in eno ekipo pripravnikov. Na tekmovanju so dosegli ODLIČNE rezultate. Ekipi pionirk in mladink sta dosegle 1. mesto, pionirji in pripravniki tretje mesto, mladinci pa 7. in 14. mesto. Z ekipama pionirk in mladink so se tako ponovno letos uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo v meseca septembru v Litiji. Ekipi pionirk in mladink želimo veliko sreče in uspeha na državnem tekmovanju. Za odlične rezultate je zaslužen mentor mladine Damjan Vajnhandl, ki svoj prosti čas preživlja z mladino v gasilskem domu na Velki. Zahvala gre tudi njegovim pomočnikom Gregorju, Alenu, Tini, Nataši in Anji. Renata Plošnik 50 Glasilo - Oktober 2015

51 predstavljamo se vam PODJETJE DIGITALNE INOVACIJE RAČUNALNIŠKE REŠITVE, ALEŠ BRUMEC S. P. SE PREDSTAVI Podjetje Digitalne inovacije smo mlad kolektiv, ki je na trgu prisoten že 6 let. Trudimo se, da našim strankam ponudimo»vse na enem mestu«ter tako omogočimo nižji strošek za naročnika. Naša glavna dejavnost je oblikovanje in postavitev modernih, privlačnih in prijaznih spletnih strani. Pestra ponudba storitev pa zajema vse od CGP-ja (celostna grafična podoba: logotip, žig, vizitka, dopisni list), spletne strani, optimizacije za iskalnike, facebook marketinga, oblikovanja za tisk, svetovanja pri nakupu računalniške opreme, servisa in prodaja računalniške opreme ter do razvoja internih aplikacij po naročilu stranke. Tako, kot je vsako živo bitje»unikat«, tako tudi mi ravnamo z našimi projekti, saj ima vsaka stranka svoje želje in pričakovanja, ki pa jih želimo izpolniti, saj nam ni v interesu, da imamo kup strank, ki smo jim pač prodali storitev, ampak imamo raje manjše število srečnih strank, ki se tudi z veseljem vračajo. Če potrebujete katero izmed storitev, ki jih ponuja naše podjetje ali morda samo nasvet/ pomoč, se obrnite na nas in z veseljem vam bomo pomagali najti idealno rešitev za vas. Dosegljivi smo preko maila: info@digitalne-inovacije.si ali na tel. št.: , kmalu pa bo zaživela tudi naša nova spletna predstavitev na naslovu: UNIKAT SUZI Občina Šentilj je s bogatejša za podjetje, ki so ga mesto Šentilj in sosedni kraji resnično potrebovali. Na novo je zaživela dejavnost šiviljstva v vsej svoji podobi. Na Dunajski cesti 31 v gostišču Meja je bila otvoritev Unikata Suzi, ki sem ga zasnovala podjetnica Suzana Grobelnik. Pri svojih rosnih 20-ih letih sem leta 1990 stopila na pot podjetništva. To pot sem z veseljem opravljala, nastalo je ogromno prečudovitih kreacij, katere še danes krasijo predvsem nežni ženski spol. Po petnajstih letih samostojnega dela, prihodu ogromnih količin poceni nekvalitetne robe, sem se podala v druge izzive. Začela sem uresničevati veliko željo po študiju. Kar nekaj let sem ob delu in družini, treh malih otrocih, pridno in z odliko študirala. Danes pišem zaključno magistrsko nalogo. Usoda je nanesla, da danes znova kreiram, krojim, šivam unikatne izdelke, ki so ljudem resnično všeč. Vsa oblačila delam po naročilu, za različne priložnosti, možnost pa je tudi nakupa že narejenih oblačil in dodatkov. S ponosom jih tudi sama oblečem. Za vse, ki pa želijo imeti lepo oblečene njihove hišne ljubljenčke, imajo sedaj možnost. Po naročilu lahko dobite unikatna oblačila za kužke, muce, v različnih velikostih, prav tako za različne priložnosti. Kaj je Unikat Suzi? Unikat Suzi je nova tekstilna znamka, ki želi s svojimi unikatnimi izdelki in kvalitetnimi storitvami tekstilu vrniti vrednost. Prav to so tekstilni izdelki izgubili s prihodom poceni tekstilne proizvodnje, ki je prišla z vzhoda. Vsi izdelki v Unikat Suzi so resnično unikatni, sešiti z veliko mero ljubezni in fantazije. Vsak je po svoje edinstven. Vse izdelke kreiram in šivam sama in na željo strank. Izbiram le kvalitetni material, saj želim zadovoljne stranke, ki se bodo rade vračale. Stremim k edinstvenosti izdelkov. Za moje stranke želim le unikatne izdelke, saj tudi sama želim le posebne stvari. Zraven tekstilnih izdelkov je mogoče v Unikat Suzi tudi kupiti ročno izdelan nakit mlade podjetnice Simone Kopun, ki je prav tako unikaten. Možno je kupiti tudi blago, šale, v ponudbi pa bodo še drugi modni dodatki. V našem Unikatu pa seveda tudi ugodimo vsem željam strank, ki želijo različna popravila tekstilnih izdelkov, šivanje zaves, prtov, ter še vsega drugega. Ko stopite v Unikat Suzi, si lahko brez slabe vesti ogledate vse kreacije, prelistate modne revije, pregledate cenik. Tudi nakit je mogoče dobiti po naročilu in željah strank. Vsakdo pa lahko tudi opazuje kreativnost ter opazuje, kako se kreira in šiva oblačila. Posebej bi se rada zahvalila Silvi Šiker in njenemu partnerju Adiju, katera sta glavna pobudnika, da sem se podala v to. Posebna zahvala gre Milanu Marholdu, ki je bil glavni in odgovorni izvajalec vseh del. Veliko so mi pomagali moji trije otroci, predvsem sin Kristjan ter moja mama. Hvala tudi ge. Mileni, ki mi je dovolila, da sem lahko uresničila zastavljene sanje. Vljudno vas vabimo v naš Unikat Suzi v Šentilju, verjamemo da vas bo navdušil sam ambient, topla beseda, prijaznost in tisto najpomembnejše unikatni izdelki. Zavedamo se, da nam bo uspelo uspešno delati le s skupnimi močmi. Oktober Glasilo 51

52 predstavljamo se vam ŠOLA KEGLJANJA ZA OTROKE ZAČETNIKE Na kegljišču v Ceršaku vsako leto ob petkih potekajo treningi dveh skupin otrok. V prvo skupino so uvrščeni začetniki, ki so vpisani v šolo kegljanja za otroke. Njihovi treningi so sestavljeni praktično in teoretično ter se ob zaključku šolskega leta končajo s preverjanjem znanja. V šolo kegljanja se lahko vpišejo otroci od 9. leta starosti naprej, vpis pa bo mogoč do novembra Več informacij na spodnjem letaku. V šolskem letu 2014/2015 sta uspešno zaključili šolo kegljanja za otroke Jana Čepek in Tina Ferk ter si tako pridobili ustrezno potrdilo. V drugo skupino se uvrstijo tisti otroki, ki so že uspešno zaključili šolo kegljanja in želijo nadaljevati s treningi ter se udeleževati ustreznih tekmovanj. Ta skupina otrok ima trening dvakrat na teden. Z letom 2015 so se pričela mesečna državna tekmovanja po Sloveniji, ki jih že tretje leto obiskujeta Matic Ferk in Amedeja Ferk. Do izteka letošnjega prvenstva ju še čakajo tri tekmovanja. V lanskem letu 2014 so državno kegljaško prvenstvo dečkov in deklic uspešno zaključili trije mladinci vsak v svoji kategoriji, in sicer Amedeja Ferk je osvojila 14. mesto, Jasmina Ferk je osvojila 16. mesto in Matic Ferk je osvojil 7. mesto. Ob zaključku kegljaške sezone KK Ceršak so se tudi letos mladinci pomerili med seboj in si prislužili ustrezne medalje. Počitnic je konec, kegljaška sezona 2015/2016 pa se je pravkar začela. Vsem našim mladim kegljačem želimo uspešno kegljaško pot. Vse otroke, željne kegljanja, pa vabimo na brezplačne informativne dneve. Jasmina Erjavec, trenerka kegljanja 52 Glasilo - Oktober 2015

53 PRIPOROČAMO V BRANJE PRIPOROČAMO V BRANJE Avtor: Franc Časl Naslov dela: Da se ne pozabi Zgodbe z dolgo brado Franc Časl je bil rojen v Podhomu 3 in krščen v cerkvi sv. Frančiška na Stražah v Radmirju. Štiri razrede je obiskoval v Bočni, nižjo gimnazijo v Gornjem Gradu, višjo gimnazijo v Kamniku, kjer je stanoval v internatu in je bil zaradi vere negativni element, nato je obiskoval šest let bogoslovje v Ljubljani. Posvečen je bil 29. junija 1964 v Mariboru, novo mašo pa pel v domači cerkvi. Nato je bil leto dni pomočnik v Laškem, štiri leta kaplan v Šentjurju pri Celju, eno leto kaplan v Pišecah pri Brežicah in sedaj že več kot 40 let dušni pastir pri Mariji Snežni. Gospod Franc Časl pravi:»hvala Bogu in dobrim ljudem, ki so mi stali ob strani, me bodrili in se z mano veselili.«v uvodu svoje knjige pravi: Pričujoče zgodbe so majhen sprehod skozi čas, ki je minil. Tisti, ki so bili na tak ali drugačen način povzročitelji mnogih majhnih in velikih stisk odraslih in otrok, želijo vse pozabiti. Zato sem dal zgodbam naslov»da se ne pozabi«, kajti v srcih nas še živi spomin na ljudi, ki jim posvečam te skromne vrstice z besedami himne Savinjski Dol avtorja J. Laharnarja:»Pozdravljam tebe hišica, kjer sem rojen bil, in tebe cerkvica, kjer sem ime dobil. Pozdravljam starši vas srčno, ki ste vzgajali me, in vas (brate, sestre) prijatelje, ki ste vodili me.«med tem zanimivim branjem zgodb se je bilo težko odločiti, katero vam naj predstavim, pa sem se na koncu le odločila, morda zaradi svojega poklica, da izberem eno z naslovom»ali so otroci danes drugačni?!«nikoli nisem želel biti učitelj, ker nisem bil prepričan, da bi lahko uspešno obvladal otroke. Pa je naneslo, da sem postal duhovnik in sedaj že več kot 45 let delam prav to. In tako lahko primerjam. Nekoč smo bili boljši, kot govorijo stari ljudje, in so otroci sedaj slabši. Razlike ni. Razlika je samo v tem, da smo bili včasih bolj revni, sedaj pa so vsega presiti. Naše igre so bile bolj naravne, danes pa so bolj računalniške. Žogali smo se, potepali smo se, se prepirali in včasih tudi malo zgrabili in zravsali, a brez hudobije. Vedeli smo, kaj je prav in kaj ni, ker so nam to učitelji, starši in tudi župnik to vsak dan vtepali v glavo. Morda je razlika med nami in sedanjimi le nekoliko več zmede, ker šola uči eno, verni starši pa drugo. Razlika pa je bila med okoliškimi otroci in tistimi, ki so bili bližje šoli in cerkvi. Naša skupnost je bila sestavljena iz velike strnjene vasi in okolice, kjer so bile hiše bolj raztresene. Ljudje v večji vasi so se imeli za nekoliko bolj visoke in so nas včasih gledali zviška. Tudi otroci so se tega nalezli. Nam seveda ni bilo všeč, ker smo slišali, da smo sedaj vsi enaki. Treba jih bo poučiti, a kako, saj so se skrivali za hišami in starši in tam ni bilo dobro metati kamenja. Okoliški otroci smo bili bolj izurjeni v potepanju, pretepanju in tudi plezanju po drevesih. Vedeli smo, kje imajo lisice brloge, zajčki in srne zavetišča in kje ptičke gnezdijo. Vsega tega vaški otroci niso bili vešči, zakaj bi nas zviška gledali, pa smo jih izučili. Po pouku smo izvajali navidezen prepir in ko je postalo malo bolj živahno, smo okoliški zbežali iz vasi, oni pa pogumno za nami. Ko so bili dovolj daleč od hiš in ljudi, smo se obrnili in začeli s» kanonado«. Cvileč in jokajoč ter z buškami so se poskrili za hiše, mi pa veselo domov. Pa ni bil nihče ranjen, samo nekaj bušk. Priznam, učna lekcija je bila boleča, zalegla pa je. Seveda o tem nismo ne eni ne drugi pripovedovali doma, ker bi nastale težave. Starši so nas učili, da se moramo imeti radi. Saj smo se imeli radi, se skupaj igrali. Ampak za enakopravnost smo se borili. Tako smo bili dovolj razgibani. Danes pa otroci veliko sedijo in nekateri hodijo celo med veroukom na gibalne vaje. Pa povejte in presodite, če si niso otroci nekoč in danes zelo zelo podobni.«in za konec naj izberem še zaključek ene zgodbe, ki nam lahko da vsem veliko misliti Pravi tako»ne časi, ljudje smo tisti, ki čase ustvarjamo. Naj razume, kdor more.«suzana Grobelšek Oktober Glasilo 53

54 politične stranke OBČINSKA ORGANIZACIJA DeSUS ŠENTILJ DOGAJANJE V DeSUS-u DeSUS ostaja na usmeritvah in opredelitvah programa sprejetega na kongresu stranke. Smo odgovorna stranka, ki se zavzema za socialno šibke in še posebej za pravice upokojencev. Smo stranka, ki se zavzema za načela socialne in pravne države predvsem za pravičnost, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje. Občinska organizacija pa izvaja aktivnosti v okviru letnega delovnega načrta, zato jih bom le nekaj predstavil: Sodelovanje na nivoju koordinacije treh občin Kungota-Pesnica-Šentilj. Z območnim odborom Lenart, Pokrajinskim odborom Podravje in v nadaljevanju s sedežem stranke v Ljubljani. Sodelovanje z občino Šentilj in DU v občini. V zimskem času izvajamo tedenska druženja z namenom predstavitve informacij delovanja stranke, sej organov in druženja članstva. Ob posebnih priložnostih pa še srečanja s posebno vsebino, kot so: zaključek leta in sprejem članic ob dnevu žena. Občinski odbor, predsednik Franc Polanec FESTIVAL SENIOR IN SENIORJEV SDS V ŠENTILJU V soboto, dne , je v Dolini pod Brlogo potekal že 6. tradicionalni Festival seniork in seniorjev SDS, kjer se je zbralo dobrih 1000 seniork in seniorjev iz cele Slovenije. Slavnostni govorniki na prireditvi so bili predsednik SDS Janez Janša, podpredsednica SDS Alenka Jeraj in predsednik Kluba seniork in seniorjev mag. Zvonko Zinrajh. Prisotne je pozdravil tudi predsednik šentiljskega odbora g. Bojan Belna. Na prireditvi so bili prisotni tudi drugi vidni predstavniki naše stranke, med njimi tudi naš poslanec g. Marijan Pojbič. Igor Marinič Tajnik OO SDS Šentilj 54 Glasilo - Oktober 2015

55 politične stranke / pisma bralcev ŠPORTNE IGRE IN DRUŽENJE ČLANOV SDS V BOVCU V soboto, 25. julija 2015, smo se v organizaciji SDS Šentilj v sodelovanju z lokalnim odborom Selnice ob Dravi in lokalnim odborom iz Slovenske Bistrice, kljub izjemno vročemu vremenu, udeležili že 16. letnih športnih iger Slovenske demokratske stranke ter velikega srečanje občinskih in mestnih odborov SDS v Bovcu. V dopoldanskem času so potekale športne igre, na katerih so se lokalni odbori lahko pomerili v malem nogometu, odbojki na mivki, košarki, tenisu, namiznem tenisu, krosu in šahu. Po končanih športnih aktivnostih je potekalo veliko druženje članov naše stranke. Vsi prisotni smo se imeli na športnih igrah in druženju lepo, zato smo sklenil, da se bomo dogodka udeležili v prihodnjem leti še v večjem številu. Igor Marinič Tajnik OO SDS Šentilj POJASNILA V ZVEZI S POROČILOM O IZREDNI REVIZIJI Računovodski servis»sandi«župan je v majskem Informatorju v poročilu o izredni reviziji podal kar nekaj podatkov, zaradi katerih sem osebno prizadeta in dovolite, da vsem še enkrat kot strokovni delavec računovodstva razložim nekatere stvari. Pojasnilo k točki 1: Komunalni prispevek je JFP in se plačuje na podračun Občine Šentilj, kateri pa se prazni v proračun. V proračunu se pa poknjiži na ustrezni konto, kjer se vsak mesec opravi kontrola preden se odda poročilo do 15. v mesecu za pretekli mesec na Ministrstvo za finance obr.b/2. Izdana odločba nima statusa izdanega računa na podračunu, zato se knjiži preko terjatev v glavno knjigo. V računovodstvu se prejete odločbe vodijo oziroma arhivirajo po letnicah, datumih in številkah od leta 1995 do 2015, prav tako se arhivirajo izpiski o plačilu komunalnega prispevka. UE Pesnica preden izda gradbeno dovoljenje občanu, zahteva od Občine potrdilo o plačilu. Pojasnilo k točki 9: Pri primopredaji poslov med računovodskim servisom»sandi«in Občino Šentilj je bila razčiščena razlike v moji prisotnosti in prisotnosti uslužbenke občinske uprave, in sicer: razlika iz primerjalne tabele kontov skupine 10 in 11 ter kontov skupine 90 poslovni sklad analitični konto 9009, kjer se izkazuje razlika med aktivo in pasivo, je bila ugotovljena naslednja razlika: premoženjsko delitvena bilanca iz leta 1995 med občinami Pesnica, Kungota in Šentilj ,21 EUR knjiženje zahtevka št. 5 in davka ob prodaji zemljišča HIT (napaka v knjižbi davka) v znesku 9.591,30 EUR davek na dodano vrednost iz naslova neplačanih izdanih računov na dan v znesku ,61 EUR k tem zneskom je treba dodati še terjatev do delavcev dogovor o plačilu dolga priloge (62 kom) o omenjenih ugotovitvah so priloga primopredajnega zapisnika, ki se nahaja na Občini Šentilj. Za računovodski servis»sandi«prokuristka Hedvika Šantl Oktober Glasilo 55

56 pisma bralcev RESNICA O NAKUPU STANOVANJA Svoje pismo pričenjam z besedami občinske svetnice v Občini Šentilj v Slovenskih goricah. Ker sem bila izvoljena v občinski svet, z vašo podporo, spoštovani občani in občanke, sedaj nimam enakih pravic v svoji občini kot drugi krajani. To pismo pišem v zvezi z neresnico objavljeno v Informatorju Občine Šentilj v mesecu maju 2015 (bolj točnega datuma namreč Informator nima). V letu 2012 sem v Sladkem Vrhu kupila garsonjero, ki je bila last krajana, ki je zaradi bolezni odšel v dom ostarelih. Bila sem članica komisije za socialo, na kateri smo med drugim tudi obravnavali problematiko garsonjere, ki bi se naj dala v najem ali prodala glede na posredovan zapisnik iz Centra za socialno delo Pesnica, ker je občina imela s to garsonjero obratovalne stroške približno 100 evrov mesečno. Predstavnica Centra za socialno delo in predstavniki Občine so ugotovili, da je to stanovanje v tako slabem stanju, da se ne more dati v najem, ampak se lahko poskusi prodati. O tem nas je seznanila uslužbenka občinske uprave. Odločila sem se, da to garsonjero kupim in jo seveda popolnoma obnovim. Zaprisežen sodni cenilec je ocenil to garsonjero na približno polovično ceno kot je po GURS-u, ker je bila v tako slabem stanju. Po sklenjeni kupoprodajni pogodbi sem kupnino poravnala pred dogovorjenim rokom na račun Občine Šentilj, da s tem denarjem lahko krije razliko v domu ostarelih za bivšega lastnika stanovanja. Od dogovorjene kupnine sem odbila plačilo davka od prodaje in polovico cene za cenilca, kot je bilo dogovorjeno po pogodbi. Davek od prodaje pa vemo, da po zakonu vedno plača prodajalec. Z odrezkom plačilnega naloga, da sem poravnala kupnino, sem odšla do na Občino Šentilj, kjer so mi povedali, da bo to urejeno. Po približno enem mesecu sem vprašala na Občino, če je sedaj to urejeno, pa so mi odgovorili, da se moram pogovoriti z županom Občine Šentilj. Kot je pač po bontonu, ki ga mi starejši še vedno upoštevamo, sem se pri njem najavila in me je dne tudi sprejel. Povedal mi je, da on dela po zakonu in da nikdar ne bo podpisal izbrisa zaznambe iz zemljiške knjige in da nikdar ne bom mogla postati lastnik tega stanovanja, ker Občina doplačuje oskrbnino v domu za bivšega lastnika stanovanja. Ampak Občina je kupnino že prejela. Med drugim mi je župan tudi dejal, da mi lahko ta denar vrne, vse stroške obnove, cenilca, plačilo davka plačilo notarja in ostalih stroškov pa ne. Ker pač dobro vem, da s tem nakupom nisem naredila nič narobe, sem vse skupaj predala odvetniški pisarni Krivograd. Dne sem se ob oglasila pri županu. Po prijaznem sprejemu mi je dejal, da njega ne zanima ne cena in tudi nič drugega okrog nakupa moje garsonjere in da bo to tudi podpisal. Jaz sem mu samo povedala, da sem vse predala odvetnici, da mu bo posredovala ves dokazni material. Ker pa je v tem času že izšel Informator občine Šentilj, ki žal nima točnega datuma, ampak maj 2015, v katerem Občina obvešča krajane oziroma občane Občine Šentilj, da sem kupila stanovanje po manj kot polovični ceni GURS-a, ni pa navedla, da je bila opravljena kakšna koli cenitev oziroma kako je potekal moj nakup. Iz revizijskega poročila je bil izvzet le del. Posebej je bilo omenjeno, da sem bila občinska svetnica. Po vseh pravilih imam kot občinska svetnica enako pravico do odkupa kot katerikoli drugi občan, preverjeno na ministrstvu. Po preverjanju v revizijski hiši Loris Dravograd so mi povedali, da so od Občine prejeli dokumente, iz katerih ni razvidna niti cenitev niti da bi občina bila s prodajo seznanjena, skratka vse je bilo v glavnem povedano ustno, kljub temu, da je bila pogodba narejena pri notarju, ki je opravljal vsa dela za Občino Šentilj. V celem zapisu v Informatorju je resnica le to, da sem občinska svetnica. Vsi dokumenti, ki jih je Center za socialno delo Penica posredoval Občini, so arhivirani na Centru za socialno delo - kopije vseh dokumentov (zapisnik o prodaji, dogovor o plačilu obratovalnih stroškov za čas, dokler se stanovanje ne proda, seznanitev, da je stanovanje prodano, kupoprodajna pogodba, cenitev nepremičnine in seveda tudi vse slike o stanju stanovanja). Ne razumem pa, zakaj je Občina Šentilj delovala neresnično do revizijske hiše, do vseh krajanov in seveda predvsem do mene. Na koncu moram povedati, da je vse v zvezi z mojim nakupom urejeno, da je Občina Šentilj notarki, katera je tudi sestavljala kupoprodajno pogodbo, posredovala dokument o izbrisu zaznambe iz zemljiške knjige, ker pač res ni bilo nič narobe z nakupom. Želela sem vas samo seznaniti z resničnimi podatki, ne pa izmišljenimi oziroma neresničnimi. Zahtevam pa od Občine Šentilj, da mi povrne stroške, ki sem jih po njihovi krivdi imela v Odvetniški pisarni Krivograd v Mariboru ter da se za blatenje tudi javno opraviči. Dragica Kraner Občanka Občine Šentilj 56 Glasilo - Oktober 2015

57 humor / zanimivosti ŠALE Sosed Matej in njegova žena sta se odločila, da bosta kupila nov tv sprejemnik. Pa ga pripeljeta končno domov. Vklopita in ugotovita, da so nastavitve možne v vseh jezikih, le v slovenskem jeziku ne. Nakar žena reče:»matej, to pomeni, da ko bom gledala angleško nadaljevanko na slovenskem programu, tudi podnapisov s slovenskem jeziku ne bo?«prijatelji se odločijo, da gredo na lepo nedeljsko popoldne v gozd po kostanje in gobe. Po eni uri hoje po gozdu, ko ne najdejo niti gob in niti kostanjev, se odločijo, da se vrnejo do avtomobilov. Ampak, šment, avtomobilov od nikoder. Izgubili so se. Po 8-ih km hoje pa le zagledajo svoje avtomobile. In v tistem trenutku ena izmed udeleženk reče:»še dobro, da smo se tako izgubili, da smo točno vedeli, kje smo.«ker naredimo starši vse za varnost naših otrok v avtomobilih, nas večina tudi na svoje jeklene konjičke dodaja posebne nalepke, kjer piše: OTROK V AVTU. Pred mesecem dni pa vidi znanec, družino, romskega rodu. Pa me pokliče in reče:»veš ti to, da obstaja nalepka, ki opozarja, da je v avtu otrok tudi v romskem jeziku?«pa sem seveda bila začudena. Nakar reče znanec:»jap, piše pa: Malo ciganče na krovu«. Moža že ves dan nekaj zvija v trebuhu. Očitno je staknil trebušno virozo. Ko je postal že zelo dober prijatelj s straniščno školjko, je ugotovil, da mu je zmanjkalo toaletnega papirja. In mož iz stranišča na ves glas kliče in prosi ženo, naj mu prinese WC papir. Žena seveda že čez minuto stoji pred vrati, ter mu poda WC (kahljico) PA PIR (pivo). Pa ji mož reče:» Kaj ti si čisto zmešana?«pa mu ta odgovori:»v čem pa je sedaj problem, če si na ves glas kričal, naj ti prinesem WC PA PIR? Jaz sem bila prepričana, da najinega otroka tišči»kakati«, pa sem zato prinesla kahljico, zate pa pivo, da ne boš žejen od čakanja.«dr. P. C. STE SE KDAJ VPRAŠALI ALI OBSTAJA RAZLIKA V KITAJSKI HRANI, RAP GLASBI IN BOŽIČNIH PRAZNOVANJIH PO SVETU? V nadaljevanju bomo predstavili dva termina. In sicer: lokalna potrošnja in globalna potrošnja - z namenom, da bomo lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje iz naslova članka. Izraz globalna potrošnja je bolj primeren kot izraz globalni potrošnik, saj ne moremo trditi, da vsi želimo isto in težimo k istim materialnim stvarem. Keyfitz (1982) pravi, da potrošniki po celem svetu stremijo k tako imenovanemu ''standardnem paketu'' dobrin, kot so hiša, avto, hladilnik, televizija in možnost potovanja. Za večino potrošnikov srednjega razreda je to samo minimum tega, kar si želijo, saj želijo tudi luksuzne stvari, nakit, ure, parfume, mobilne telefone ipd. Lahko pa podnebje, razlike v prihodkih, telesne ovire in drugačne infrastrukture vplivajo na naše želje (npr. v Nepalu ne bodo prodajali desk za surfanje ali pa smuči na Fiji-ju). Prav tako verski predpisi in prepovedi, jeziki, kulturne vrednote in norme ter druge tradicije omejujejo medkulturno enotnost v potrošniških preferencah. Na primer, pravila prehrane in norme oblačenja so pri hindujcih, muslimanih in Židih drugačne kot drugod in to vpliva na preference pri hrani in izbiro oblačil. Potrošniki iz različnih kultur lahko površno prevzamejo iste zabavne programe, tematske parke in jih prilagodijo svojemu okolju in kulturi. Na primer, ruski priseljenci v Izraelu so gledali ameriško tv serijo Dallas, vendar niso občudovali bogastva družine iz Teksasa, ampak so kritizirali in se posmehovali ameriškim vrednotam. Globalna in lokalna potrošnja Stopnja in značilnosti globalnih v nasprotju z lokalnimi željami potrošnikov in potrošnjo lahko najlaže opazujemo, če primerjamo in proučujemo nekaj kategorij proizvodov, kjer je potrošnja domnevno globalna po značaju. Opazovali bomo hrano, glasbo in počitnice, natančneje kitajsko hrano, ameriško rap glasbo in božična praznovanja po svetu. Oktober Glasilo 57

58 zanimivosti Kitajska hrana Neko kulturo najbolje izraža hrana. Hrana je na Kitajskem izjemno pomembna, saj namesto da vprašajo ''Kako si?'', je bolj pogosto, da vprašajo ''Si že jedel?''. V zadnjih 200-ih letih se je kitajska hrana razširila po vsem svetu. Kitajci, ki bivajo izven Kitajske v neki drugi državi, kritizirajo in pravijo, da tista kitajska hrana v drugih državah ni ''prava'' kitajska hrana, ampak so jo priredili in prilagodili ter približali lokalnim okusom in željam. Kuharske veščine so izmišljena/ustvarjena tradicija, tako se je tudi kitajska hrana globalizirala znotraj Kitajske kot tudi izven meja. Npr. Kitajci iz Hong Konga se ponašajo s svojimi prigrizki yumcha, v katere pa so zmešali sestavine iz Japonske, Tajske, Zahoda, Singapurja, Malezije. Čeprav v drugih kulturah (Havaji, Nova Gvineja) pride do sprememb kitajske hrane, še vedno smatramo to hrano kot znak kitajske kulture. Nasprotje kitajske hrane izven Kitajske je zahodnjaška hrana na Kitajskem. Čeprav so Mc Donalds in druge verige hitre prehrane na Kitajskem priljubljene, pa jih ne smatrajo kot ''pravo'' hrano. Odrasli pravijo, da imajo hamburgerji čuden in neprivlačen okus. Ker te restavracije predstavljajo zahod, modernost, so bolj kot pri odraslih priljubljene pri otrocih. Tudi na Kitajskem je prišlo do procesa prilagoditve/adaptacije in Mc Donalds na Kitajskem ni isti kot Mc Donalds nekje drugje. Rap glasba Rap se je razširil znotraj ZDA iz črnskega okolja v notranjosti mest v bogata predmestja belcev. Vprašanje, na katerega bomo skušali najti odgovor, je: Ali se lahko enaka razpršitev razširi še na bolj oddaljene kulture? Rap je del hip-hop kulture, izhaja od afroameriške in afrokaribske mladine v južnem Bronxu v New York City-ju. Zajema tudi risanje grafitov, breakdance, različne stile oblačenja in jezika. Rap je mešanica rimanja, vključuje tudi aforistične fraze, besedne igre, spontanost, improvizacijo itd. Ta glasba in hip-hop kultura veljata za najnovejši pokazatelj priljubljenosti (''biti kul''), pomeni upor na nek način. Določen stil oblačenja nakazuje pripadnost tej zvrsti glasbe. Npr. sončna očala so znak, da je nekdo ''kul''. Rap-a ni brez posebnega odnosa/obnašanja in odpadniškega stila, ki je znak uporništva. Ironično, prav tak stil uporništva se dobro prodaja med mladimi, ki si želijo osvoboditi družinskega vpliva in želijo uveljaviti samostojnost in neodvisnost. Klein (2000) poroča, da so znamke, kot so Nike, Pony ipd., tako želele, da bi njihova oblačila in znamko nosili ''kul'' otroci in raperji, da so jim dali zastonj oblačila in niti niso poskušali preprečiti ponarejanja njihove znamke tako so lahko prodajali svoje izdelke. Na prvi pogled se zdi, da se je rap glasba globalizirala s prodajo ameriških rap glasbenikov in lokalnih rap umetnikov v državah po vsem svetu. Mladina po vsem svetu je prevzela stil oblačenja: široke hlače, prevelike majice in baseball kape obrnjene nazaj. Na Nizozemskem je hip-hop kultura precej priljubljena, medtem ko ''gangsta'' rap ni. Razlog je v blaginji države in tem, da v mestih ni getov in soseščin, nasilja gangsterjev in orožja, zaradi česar bi se težko identificirali z ameriškim ''gangsta'' rapom. Zato se je pri njih razvila hibridna oblika te glasbe in kulture imenovana ''Nederhop'' na holandski rap sceni. Rap in nekateri z njim povezani proizvodi so morda posvojeni po vsem svetu, vendar so njihovi pomeni lokalno prilagojeni. Tudi subkulture mladih v Indiji, Avstraliji, Novi Zelandiji, Grenlandiji, Koreji, Japonski so sprejeli to glasbo in z njo povezane potrošniške vzorce. Vedno pa gre za prilagajanja na lokalni ravni, npr. grenlandska mladina hrepeni po ''kul'' motornih saneh. To namiguje, da status, ki ga z rapom povezana priljubljenost (biti kul) izraža, ni univerzalna vrednota, ki bi jo lahko uporabili kjerkoli. Gre za mikrokulturno korist, ki jo lahko spremeni v ekonomsko, družbeno in seksualno korist znotraj skupine sovrstnikov, katerim se nekdo zdi ''kul''. Toda skupnost ostaja. Da bi dobili oznako 'kul', moramo izstopati, biti drugačni in se ne brigati za mnenja drugih. ''Kul'' ljudje se ne rabijo odreči materialnim užitkom; mora nam se samo zdeti, da so ravnodušni do materialnih dobrin. Če bi bila takšna ''kulska'' ravnodušnost do potrošniških dobrin, po katerih smo nekoč hrepeneli, realna, potem bi lahko to bila metafora za plehko potrošniško kulturo na splošno. Božič Širjenje praznikov, še posebej božiča, je naslednja kategorija. Zdi se, da je božič že močno prešel verske in geografske meje. Ni več samo krščanski praznik, ampak se pojavlja tudi pri muslimanih, Židih, hindujcih in budističnih kulturah. Praznuje se v nekrščanskih državah, kot so Japonska, Kitajska, Turčija, Tajska, Indija in Egipt. Takšna globalna razširjenost božiča je možna, saj so posvetni in ne verski vidiki tega praznovanja postali dominantni to so božična dekoracija, okraski, hrana, pesmi, božično drevo itd. Praznovanje božiča je morda znak skupne globalne potrošniške kulture. Vendar so verjetno prav trgovci in tovarnarji tisti, ki so popularizirali božič po svetu, da bi povečali prodajo in dobiček. Mnogim so božične prodaje postale ključni pokazatelj, ali je bilo leto dobičkonosno. Čeprav se božič zdaj praznuje po vsem svetu, pa ne pomeni, da se praznuje na enak način. Npr. na Japonskem in Kitajskem je božič praznovanje za pare tako kot je na zahodu to valentinov dan. Japonska božična darila v trgovinah prodajajo v drugem oddelku trgovine kot darila za Seibo, japonski praznik ob tem decembrskem času. Ponudba za oba praznika je različna, spodbuja se nakup božične torte, med katerimi pa so zopet različne evropske tradicije (italijanska, nemška, avstrijska božična torta). Prihaja do konfliktov med Božičkom in figurami Božička v drugih državah, to je včasih bolj očitno v Evropi kot pa npr. na Japonskem. Na Nizozemskem je figuro njihovega»sinter Klausa«zamenjal Božiček 58 Glasilo - Oktober 2015

59 zanimivosti v reklamah in podobicah. Da bi ohranili tradicijo»sinter Klausovega«večera na 5. december, so Nizozemci prepovedali reklamiranje Božička vse dokler Sinter Klaus tradicionalno ne pride na belem konju. Kot vse ustvarjene tradicije, se tudi božič razvija, vendar postaja vedno bolj marketinško naravnan. Zahodnjaški pogled na božič, kot družinski praznik, se ohranja v ameriških in evropskih tradicijah, medtem ko drugje ne. Zaključek O vlogi globalne potrošnje bi se dalo še veliko raziskati in napisati. Bolj moramo razumeti vloge kultur in multikulturnosti, spol, vero, materializem, bogastvo in revščino, ekonomsko rast in upadanje in še mnoge druge dejavnike, ki vplivajo na potrošnjo po celem svetu. Čeprav je potrošnja nelokalnih stvari stara kot naše človeštvo, pa je stopnja globalne notranje povezanosti v naših potrošniških željah in potrošniških vzorcih višja kot je kdaj koli bila. Na širšem nivoju so z razpadom bivše Sovjetske Zveze, vzponom interneta, globalnimi mediji (CNN) življenjski stili potrošnikov in težnje močno medsebojno povezane. To pa ne pomeni, da bomo jedli isto hrano, gledali iste filme, poslušali isto glasbo oz. vozili enake avtomobile. dr. Petra Cajnko VSI SI ŽELIMO BITI SREČNI Kaj je sreča? Kaj nas osrečuje? Kako srečo doseči in obdržati? Od česa je odvisno, da smo oziroma bomo srečni? Kje jo lahko najdemo? S takšnimi in podobnimi vprašanji se ukvarjamo več ali manj vsi. Sreča je dokaj nerazumljen fenomen na svetu. Dejansko si vsi želimo biti srečni, zadovoljni, zdravi, uspešni, spoštovani, imeti dobre medosebne odnose, vendar o tem ne vemo prav dosti. Nekateri so mnenja, da sreče ni možno enoznačno opredeliti, da je polna različnih pomenov, ki se med seboj zamenjujejo. Zaradi tega koncept sreče povezujemo s kakovostjo življenja, zadovoljstvom. Torej, če smo zadovoljni, imamo lepo življenje, smo srečni. Sam koncept pa ne ponuja odgovora o tem, kaj je tako lepega in kako to meriti. Teorija pravi, da je sreča stanje duha, za katerega so značilni zadovoljstvo, ljubezen in veselje. Po filozofski definiciji pa je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Na doživljanje sreče vpliva več dejavnikov. Odvisna je od tega, kaj nas zadovoljuje in kaj bomo za dosego le-tega naredili. Če je za nas pomemben študij, se trudimo, učimo, da izpite opravimo v rokih, morda s čim višjo oceno in če nas bodo drugi pri tem podpirali ter bomo te cilje tudi dosegli, bomo srečni. Tako lahko ugotovimo, da na našo srečo lahko vplivajo tudi zunanji dejavniki. Trditve, da materialne dobrine, uspešna kariera, doseganje razno raznih strokovnih nazivov ne prinašajo sreče, ne drži v celoti. Pomislite, kako bi se počutili, če bi našli dragocen predmet, za katerega ste bili prepričani, da ste ga izgubili. Prav gotovo bi bili srečni. Zunanji vzroki torej lahko prinesejo srečo, vendar je ta po navadi kratkotrajna. Če si kupimo nekaj, kar smo si dolgo želeli, bomo občutili določeno raven sreče. Ko se bomo čez čas na to stvar navadili, takšnega občutka več ne bomo občutili, zato si bomo najverjetneje želeli kaj drugega. Kadar srečo pogojujemo, na primer, če bomo imeli veliko denarja, bomo lahko potovali, si privoščili drage počitnice bomo srečni, le-to običajno ne drži. Veliko ljudi danes stvari, katere si želijo, tudi imajo, pa so še vedno enako srečni kot takrat, ko teh stvari še niso imeli. Lahko bi rekli, da ločimo dve vrsti sreče. Te, ki je odvisna od naše notranje motivacije, ki nas vleče naprej, k razvoju, rasti in doseganju želenih ciljev. Ta je sicer časovno in glede razpoložljivosti naše energije omejena. Težko namreč dosegamo uspeh za uspehom, ne da bi ob tem doživeli kak poraz. Tako iz tega razloga ne moremo biti neprestano srečni. Druga vrsta sreče pa predstavlja naše notranje stanje duha. Izhaja iz našega notranjega zadovoljstva in ne iz naših želja in ciljev. To, drugo vrsto sreče, preučujejo že vrsto let, z njo pa se soočamo vsi. Gotovo se boste strinjali, da pristop, s katerim iščemo dolgotrajno srečo izven sebe, ni ustrezen. Dejstvo, da če v danem trenutku nismo notranje srečni, najverjetneje tudi ne bomo srečni, če bomo imeli ogromno denarja in si bomo lahko na primer privoščili drage in razkošne počitnice, saj bo občutek sreče trajal le toliko časa, kot bo trajal naš učinek stimulansa. Lahko bi rekli, da se občutek sreče nahaja v nas samih. Prav gotovo veste za pozitivno mišljenje. O tem, kdo so najsrečnejši zemljani in kaj v življenju počnejo, obstaja veliko duhovne in verske literature. Torej, sreča ni občutek ugodja, ki bi trajal večno, ni neki objekt, zunanja okoliščina, ni odsotnost negativnih čustev in občutkov. Nenazadnje do določenih skupnih ugotovitev lahko pridemo tudi, če opazujemo sebe ter tako ugotovimo, kaj je tisto, kar nas osrečuje na krajši in kaj na daljši rok. Torej, najdimo srečo v danem trenutku, zdaj, ne v prihodnosti, ne v preteklosti, v večnem trenutku, ki mu pravimo zdaj. Ljerka Podhostnik Oktober Glasilo 59

60 jubileji / zahvale 92 LET MARIJE KARABONJA Ob 92. rojstnem dnevu smo predstavniki TD Klopotec, DU Velka in RK Velka obiskali Marijo Karabonja, ki je bila na obisku pri svoji nečakinji Mileni Oman na Sp. Velki. Izkoristili smo to priložnost, saj drugače že od leta 1992 živi pri svoji hčerki Jožici v Brestrnici. Marija se rodila leta. V avstrijski Radgoni je hodila v obrtno šolo, kjer je opravila tudi mojstrski izpit. Poročila se je leta 1949 in živela v Cmureku. Ima še hčerko Danico. Marija je še vedno živahna in dobrega zdravja, le spomin ji malo peša. Vprašali smo jo, koliko je stara. Skomignila je z rameni in se nasmejala. Ko pa smo ji povedali, da prav danes slavi svoj 92. rojstni dan, je zamahnila z roko in dejala:»joj, toliko že!«ob bogato obloženi mizi smo kramljali dobri dve uri ter se nato poslovili z željo, da se naslednjo leto spet snidemo. Foto: Franc Berlič Avtorica: Lidija Šarić Marija Karabonja z nečakinjo Mileno Oman ZAHVALA ZAHVALA Ob prehitri izgubi dragega brata Antona Škrabal v Kanadi bi se radi iz srca javno zahvalili vsem za izrečene besede, stisk rok in objeme ob žalostnem dogodku. In iskrena hvala vsem tistim, ki ste sočustvovali pri daritvi sv. maše, ki je potekala v času pogreba v Kanadi. Vsem iskrena hvala, tudi pevskemu zboru, župnikoma g. Igorju, g. Romanu ter ministrantu Marku. V teh težkih trenutkih sem spoznala, da še živijo v našem kraju ljudje, ki znajo prisluhniti in pomagati v težkih trenutkih. Iskrena hvala gre g. Bojanu Belni, Kristjanu ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali. HVALA VAM PRIJATELJI MOJI: HILDA z družino in TEREZIJA z družino Prisrčno bi se rad zahvalil PGD Paloma Sladki Vrh in PGD Velka za hitro posredovanje pri požaru na garaži, ki je nastal iz neznanega razloga. Posebno bi se rad zahvalil mlademu gasilcu Andreju Lamprehtu, ki je s svojim gasilnim aparatom na prah preprečil, da bi se ogenj razširil na avtomobil, ki je bil v garaži. Na pomoč so mu priskočili gasilci in zatrli požar večje razsežnosti. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Jože Krepek 60 Glasilo - Oktober 2015

61 križanka Geslo nagradne križanke se glasil: GLASILO OBČINE ŠENTILJ. Izžrebani nagrajenec je: Franc Kozar, Zg. Velka 140a, 2213 Zgornja Velka. Čestitamo! Knjižno nagrado bo prejel po pošti. Za sodelovanje pri naslednjem žrebanju rešite križanko in geslo, napisano na dopisnici ali v kuverti, pošljite na naslov: Občina Šentilj, Uredništvo Glasila (nagradna križanka), Maistrova ulica 22, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah do Oktober Glasilo 61

62 slovo OD JOŽETA SMO SE POSLOVILI NA ŽALNIH SEJAH S solzami v očeh in z grenkobo v srcih smo v sredo dne 8. julija 2015 sprejeli žalostno vest, da se je v 90. letu sklenila življenjska pot ustanovnemu in častnemu članu DeSUS-a Jožetu Nekrepu. Z bolečino v srcih smo se zbrali na žalni seji v gasilskem domu PGD Paloma Sladki Vrh v četrtkovem popoldnevu člani občinske organizacije DeSUS Šentilj, pridružili so se nam še člani Krajevne organizacije za vrednote NOB Velka in Sladki Vrh ter člani Turističnega društva Brod Sladki Vrh. Na žalni seji smo predstavili Jožetovo bogato življenjsko pot in poslanstvo, katerega je opravljal. Vsebina Jožetovega ustvarjalnega dela se izkazuje tudi v ostalih društvih in organizacijah v kraju: v Ribiški in Čebelarski družini, v Turističnem društvu in Društvu upokojencev Sladki Vrh, v DeSUS-u in KO za vrednote NOB, kjer je bil njihov častni član. Njegov prispevek je bil tudi pri razvoju Sladkogorske tovarne, s posebnim poudarkom v času rekonstrukcije Sladkogorske tovarne. V kraju pa je bil poznan kot organizator udarniški del. Prav tako smo se istega dne v večernih urah zbrali člani Lovske družine Paloma Sladki Vrh na žalni seji, kjer smo predstavili bogato življenjsko pot ustanovnega in častnega člana Jožeta pri razvoju Lovske družine Sladki Vrh, s posebnim poudarkom izgradnje lovskega doma in gospodarjenjem z loviščem. V Lovski družini smo že v spomladanskem času načrtovali, da bomo 31. avgusta slavili Jožetov»90«življenjski jubilej. Toda usoda je bila krutejša od naših načrtov in želja. Poslovil se je tiho in mirno, brez besed in smehljaja, tako kot zvečer ugasne tiha zarja. Žalostno in hudo je bilo članom Lovske družine, ker se niso mogli posloviti ob njegovem grobu po lovskih načelih in z lovskimi častmi, ko so žaro polagali v prerani grob. Svojci so se odločili, da se poslovijo v ožjem družinskem krogu. Tako nam ni bilo omogočeno, da bi mu v slovo zatrobil lovski rog in poslednjič zadonele puške lovskih tovarišev in naznanili zadnji pogon ter položili smrekove vejice v Jožetov grob. Ostal nam bo le spomin na sodelavca, krajana, prijatelja in lovskega tovariša! Franc Polanec 62 Glasilo - Oktober 2015

63 o g l a si NAHAJAMO SE NA STAREM MEJNEM PREHODU SMER AVSTRIJA (ŠENTILJ) Počitnic je žal konec. Zato tudi mi začenjamo jesenski del šolanja psov. Zagotovo se bo za vsakega od vas našlo kaj uporabnega. Z novimi tečaji bomo pričeli koncem meseca AVGUSTA Veseli smo psov vseh starosti, velikosti in porekla. Skupine so starostno homogene. Vse podrobnosti glede tečaja in terminov se dogovorimo skupaj na uvodnem sestanku dne ob uri na društvenem poligonu v Sladkem Vrhu, (Sladki vrh 18),ki je organiziran pred pričetkom posameznega tečaja. Vaše prijave zbiramo na - -upasjasolasimba@gmail.com - facebook strani: PasjasolaSimbatelefonski številki med in uro : Vljudno vabljeni! Oktober Glasilo 63

64