KARTE RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI SAVE NA ODSEKU SAVE OD MEDNEGA DO SOTOČJA Z LJUBLJANICO
|
|
- Oswin Lyons
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 Uroš LESJAK * Tomaž HOJNIK* AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KARTE RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI SAVE NA ODSEKU SAVE OD MEDNEGA DO SOTOČJA Z LJUBLJANICO UVOD Za potrebe izdelave občinskega prostorskega načrta (OPN) za Mestno občino Ljubljana (MOL) je bilo potrebno izdelati karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za reko Savo od Mednega do sotočja z Ljubljanico, skladno s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja v razrede ogroženosti (UL RS 60/2007, v nadaljevanju Pravilnik). Potrebno je bilo podati pogoje in omejitve skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (UL RS 89/2008, v nadaljevanju Uredba). Reka Sava je naša najdaljša in najbolj vodnata reka, hkrati pa v Sloveniji tudi izvira. Iz alpske reke s številnimi slapovi, soteskami, brzicami se preko predalpskega hribovja do obrobja Panonske nižine pri Brežicah prelevi v panonsko reko. Dolžina toka reke Save v Sloveniji znaša 219 km, celotna dolžina do izliva v Donavo pa 940 km. Površina porečja v Sloveniji znaša ca km 2, kar je več kot polovica površine Slovenije in ca. 11 % celotnega porečja Save. Dolžina obravnavanega odseka znaša 20 km ali slabih 10 % celotne dolžine reke Save v Sloveniji. OPIS STANJA IN MODELA Obravnavani odsek reke Save leži med brvjo v Mednem in sotočjem Save z Ljubljanico in Kamniško Bistrico. Na obravnavanem odseku sta največja pritoka Kamniška Bistrica (levi pritok) in Ljubljanica (desni pritok), ki se v Savo izlivata pri Podgradu. Na celotnem odseku ob reki, ki sicer teče ob urbaniziranih območjih, prevladuje kmetijska raba tal, večji odstotek gozdnatih površin pa je prisoten na odseku od Tacna do Šmartnega. Dno struge sestavljajo prodniki in pesek večjih frakcij, odsekoma tudi hribinska podlaga (Tacenske brzice...), lokalno pa so prisotni tudi otoki naplavin. Brežine so večinoma močno zarasle s travnatim rastjem, grmičevjem in lesno zarastjo, z izjemo redkih odsekov kjer ni obrežne vegetacije in so erodirani. Velikost in oblika prečnih profilov se vzdolž struge spreminjata in sta v veliki meri pogojena z geološkimi razmerami. Na gorvodnem odseku so profili trapezne oblike s širino dna med 90 in 100 metri. Na območju Sneberj se širina dna zmanjša na 35 do 50 m ter ostane takšna do sotočja z Ljubljanico. Naklon brežin leži v povprečju med 1:2 do 1:1 s posameznimi praktično navpičnimi odseki (Tacen). Vzdolžni padec dna struge je z izjemo dela dolvodno AC Ljubljana Maribor, ki znaša 0.07%, precej neenakomeren in znaša tudi do 0.3%. Vzdolžni padec nivelete je deloma reguliran z rečnimi stopnjami in pragovi, ki služijo kot stabilizacija dna, v Tacnu pa je prisoten jez (HE Brod). Največja stopnja je pod AC Ljubljana Maribor, ki je visoka ca. 3.8 metra. Lokalno so vidni sledovi močne erozijske dejavnosti (brežine in struga pod avtocesto Ljubljana- Maribor, in druga manjša lokalna erozijska žarišča, ki pa so verjetno delno tudi posledica nelegalnih odkopov proda), v sami strugi pa se pojavljajo tudi otoki naplavljenega materiala. Ponekod (Tacen, morda tudi drugje dolvodno) je dno struge na hribinski podlagi (skriljavcu). Dolvodno od Sneberj oz. AC Ljubljana-Maribor pa vse do sotočja z Ljubljanico in Kamniško Bistrico, se je struga od leta 1978 do danes, vsled globinske erozije, poglobila za ca. 4 m in to po vsej širini dna! Poglabljanje je bilo relativno enakomerno in intenzivno prvih dvajset let (v povprečju ca. 0.2 m/leto), po letu 1997 pa so spremembe minimalne. Do velikih lokalnih odnašanj proda je prišlo tudi na območju dolvodno od * Uroš LESJAK, univ. dipl. inž. grad., DHD d.o.o., Praprotnikova ulica 37, 2000 Maribor, lesjak@dhd.si, * Tomaž HOJNIK, univ. dipl. inž. grad., DHD d.o.o., Praprotnikova ulica 37, 2000 Maribor, hojnik@dhd.si
2 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA U. LESJAK, T. HOJNIK tacenskee brzice, kjer je dno sedaj sprano do hribine, razlike glede na leto 1978 so tudi ca. 6 m (slika 4). Na desnem bregu na območju Sneberj ter med AC Ljubljana-Maribor in Zalogom je bil zgrajen visokovodni nasip. Nasip v Sneberjah je lokalno v slabem stanju ( ponižanje, cestni preboji...). Oba nasipa sta večinoma porastla z lesno zarastjo. Gorvodnoo od obravnavanega odseka (nad sotočjem s Soro) so zgrajene HE Medvode (1953), HE Mavčiče (1986) in HE Moste (1952), zaradi katerih je bil dotok rinjenih plavin na območje bistveno zmanjšan. Slika 1: Pregledna karta Hidrološki podatki Za potrebe izdelave kart poplavne nevarnosti je bilo aprila 2010 izdelano Hidrološko poročilo Visoke vode Save od Mednega do sotočja z Ljubljanico (IZVO d.o.o.). Podan je bil pregled hidroloških obdelav ter predlog projektnih visokih vod. Študija "Hidravlična presoja visokih voda leta 1990 na vodomerni postaji Litija, IzVRS 2009", je pokazalaa da je verjetni pretok Save na v.p.. Litija v letu 1990 bil 2400 m 3 /s in ne 2069 m 3 /s kot je trenutno še v uradni bazi podatkov ARSO. Študija je tudi pokazala da je konzumpcijska krivulja ki jo predlagaa ARSO in jo sedaj uporablja bolj primerna za določitev velikih pretokov. Iz teh ugotovitev sledi, da še ni možno z gotovostjo povedati kašne so pravilne vrednosti visokih vod na tem odseku Save. Ker so se rezultati študije iz leta 2007 uporabljali za umestitev predvidene cestee Medvode-Jeprca, je bilo podano mnenje, da je za namen določitve kart nevarnosti in kart razredov nevarnosti smiselno privzeti za odsek Save od v.p. Medno do Kamniške Bistrice vrednosti iz te študije: Q500= 2030 m 3 /s, Q100=1800 m 3 /s in Q10= 1400 m 3 /s. Za odsek Save dolvodno od Ljubljanice do meje MOL pa za isti namen vrednosti Q500= 2900 m 3 /s, Q100=2400 m 3 /s in Q10= 1700 m 3 /s. Za potrebe načrtovanja HE je v izdelavi celovita hidrološka študija Save (IzVRS), ki bo predvidoma dala bolj zanesljive in vzdolžno usklajene vrednosti verjetnih visokih vod. V času nastanka tega članka je študija v recenziji. Kot zanimivost omenimo, da za odsek Medno-Zalog študija predlaga ca. 12% nižje vrednosti teoretičnih visokih vod Q10 in ca. 9% nižje vrednosti teoretičnih visokih vod pri Q100. Na odseku Jevnica-Litija pri Q100. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali gre le za spremembe kot posledico metodologije ali pa je prišlo tudi do spremembe vzorcev vsled naravnih dejavnikov in/ali posegov v vodni režim. Pri izdelavi kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti na območju sotočij, se pa so predlaganee kar ca. 27 % višje vrednosti pri Q10 in ca. 4% višje vrednosti pojavi problem določitve sovpadanja visokih vod, še posebej, če gre za večje pritoke. Zato je bilo potrebno, za območje Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice, določiti več računskih "obtežnih" primerov.
3 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Na osnovi hidrološkega poročila, značilnosti pritokov (Ljubljanica je kraški vodotok z dolgim trajanjem vala in majhnimi razlikami med vrednostmi pretokov pri višjih povratnih dobah, Kamniška Bistrica pa ima nasprotno hudourniški značaj), kontinuitete pretokov Save ter s konzervativnim pristopom (varna stran) smo določili 6 računskih ("obtežnih") primerov, ki so podani v preglednici 1. Primer Sava do sotočja Ljubljanica Kamniška Bistrica Sava pod sot. 1 Q Q Q Q Q Q Q Q Q Q Q Q Q Q Q Q Q Preglednica 1: Računski primeri (sovpadanje) pretokov na sotočju Hidravlični izračuni Hidravlični izračuni za obravnavan odsek Save so bili izvedeni z modelom nestalnega neenakomernega toka Infoworks RS, razvitega na MWH Soft Limited (Wallingford Software), ki omogoča 1D, 2D in kombinirano 1D-2D (račun poteka simultano) matematično modeliranje. Osnova 2D matematičnega modela sta St. Venantovi enačbi gibalne količine in kontinuitete masnega toka v dvodimenzijski obliki. Infoworks RS rešuje 2D enačbe po metodi končnih volumnov z Preissmannovo implicitno shemo. Model uporablja trikotno nestrukturirano računsko mrežo. Obravnavan računski primer smo modelirali kot kombinirani 1D-2D model. Strugo Save smo izdelali iz 107 prečnih profilov, baziranih delno na že obstoječih prečnih profilih merjenih leta 2007, dopolnjenih z novo merjenimi profili leta 2010 pri čemer znaša povprečna razdalja med merjenimi profili pod VP Šentjakob ca. 120m, nad VP pa ca. 220m. Na zgornjem odseku smo med obstoječimi profili interpolirali dodatne profile, tako da znaša povprečna razdalja med profili ca. 100 m. Izlivni odsek Ljubljanice smo modelirali na podlagi merjenih prečnih profilov iz leta 1988 (22 prečnih profilov povprečna razdalja med profili 115 m), Kamniške Bistrice pa na podlagi merjenih prečnih profilov iz leta 1998 (31 prečnih profilov), pri čemer znaša povprečna razdalja med profili 75 m. Skupna dolžina obravnavanega odseka Save znaša ca km, Kamniške Bistrice ca. 2.3 km (od izliva do ceste Dol-Šentjakob), Ljubljanice pa ca. 2.7 km (od izliva do železniškega mosta v Sp. Kašlju). 2D model smo izdelali na podlagi LIDAR posnetka izdelanega avgusta 2009, sestavljen pa je iz trikotnih celic maksimalne velikosti 50 m 2, ki tvorijo mrežo skupne površine 26.4 km 2. Tudi inundacije pod mostovi so bile modelirane v 2D načinu. Na območjih nasipov in večjih sprememb višin, smo mrežo zaradi detajlnejšega opisa zgostili. Model smo dopolnili z objekti (hiše ipd.) povzetimi iz DOF1, na širšem območju Sneberij (na zračni strani nasipa, kjer LIDAR ni bil posnet) pa smo topografijo dopolnili z višinskimi kotami določenimi iz TTN 5. Območje modela je pregledno prikazano na sliki 1. Na obravnavanem odseku Save delujeta avtomatska vodomerna postaja Šentjakob, locirana tik nad lokalno cesto Sneberje Šentjakob, na kateri ob visokih vodah opravljajo tudi meritve hitrosti (z dopplerjevim merilcem) ter VP Medno pri brvi. Umerjanje modela smo opravili na podlagi znanih pretokov ob visokovodnih dogodkih dne ter pripadajočih točkah na terenu, kjer so bile po fotografijah in pričevanjih določene najvišje gladine poplav tega dne. Zabeležene gladine visokih vod l.1990 (Poročilu o visokih vodah na odseku Tacen-Zidani most, VGI Ljubljana, 1991) so bile zaradi morfoloških sprememb in ureditev v vmesnem času, uporabljene samo za grobo verifikacijo. Gladine so bile zakoličene in izmerjene po sledeh 8. in Poplavni dogodek l predstavlja najvišje opazovane oz. zabeležene gladine od kar se le-te na Savi sistematično opazujejo (od l. 1926). Pri dogodku l.2009 je bila na VP Šentjakob zabeležena le za 22 cm nižja gladina kot l.1990 vendar dogodek ni ostal v tako "hudem" spominu, kar kaže na to, da je bil obseg poplav precej manjši kot l
4 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Model je bil umerjen na osnovi razpoložljivih podatkov, ki pa so kljub temu, da gre za največjo slovensko reko ob izrazito urbaniziranem območju (glavno mesto), zelo skopi. Problem predstavlja predvsem določitev pretoka ob danem poplavnem dogodku. Na vodomernih postajah se pretoki določujejo posredno, na osnovi tako ali drugače določenih/ocenjenih pretočnih krivulj. Težavo predstavlja izjemno dinamično poglabljanje dna struge od VP Šentjakob dolvodno (pa tudi drugod), vpliv hrapave drče (stopnje) neposredno pod VP Šentjakob na tokovne razmere gorvodno in nenazadnje vpliv same avtoceste Ljubljana Maribor, ki dodatno preseka poplavno ravnico in omejuje tok po inundaciji (leta 1990 ta odsek namreč še ni bil zgrajen). Za VP Šentjakob smo izdelali diagram merjenih pretokov in globin iz podatkov direktnih meritev (dopplerjev merilec hitrosti) merjenih med leti 2005 in 2010 ter diagram uradnih podatkov na osnovi pretočnih krivulj (slika 2). Vidimo, da pretoka za l in 2009 ležita višje, kot bi pričakovali na osnovi direktnih meritev, kar nakazuje, da sta pretoka podcenjena. Če pretočno krivuljo direktnih meritev linearno ekstrapoliramo, dobimo precej višje pretoke, t.j. ca m 3 /s namesto 1300 m 3 /s (za leto 2009) in 1800 m 3 /s namesto 1400 m 3 /s (za leto 1990). Ob tem menimo, da je razmislek za leto 2009 lahko korekten, za l.1990 pa, zaradi velike časovne oddaljenosti in vmesnih sprememb, ne moremo biti gotovi (direktne meritve so iz obdobja ). Meritve pretoka in globin na VP Šentjakob H(cm) vir podatkov: MOP-ARSO Q(m3/s) doppler Slika 2: Meritve pretoka in globin pri visokih vodah na VP Šentjakob MOP-ARSO izvaja neposredne meritve (doppler) ob visokovodnih dogodkih, predvsem za potrebe kontrole in umerjanja pretočnih krivulj. Zaradi tega se nam zdi uporaba podatkov neposrednih meritev smiselna tudi za potrebe umerjanja. Podatke za leto 1990 smo, zaradi velike časovne oddaljenosti in znatnih morfoloških sprememb struge uporabili le za splošno preveritev. Umerjene oz. uporabljene vrednosti ng v strugi Save znašajo sm -1/3, na območjih večjih stopenj in drč pa 0.05 sm -1/3. Splošno vrednost ng=0.065 sm -1/3 v inundaciji smo dopolnili z območji kjer se pojavlja močnejša zarast (gozd, višje grmičevje, ) kjer smo uporabili vrednost 0.1 sm -1/3. Pri ca. 10% zvečanih in zmanjšanih vrednostih ng za strugo, so pri Q100 povprečne razlike v izračunanih gladinah Save -30 cm (ng=0.034 sm -1/3 ) in +25 cm (ng=0.042 sm -1/3 ). Za leto 2009 znaša na VP Šentjakob razlika med merjeno in izračunano gladino (pri 1600 m3/s), -36 cm kar je glede na pogoje meritev na merilnem mestu (valovanje, vpliv depresije) dobro ujemanje. Če bi za umerjanje uporabili podatke z uradne pretočne krivulje za VP Šentjakob (t.j. če ne bi upoštevali podatkov neposrednih meritev pretoka), bi bila potrebna fizikalno neutemeljena vrednost ng=0.055 sm- 1/3, izračunane gladine na območju VP Medno pa bi bile previsoke za ca. 0.5 m. V primeru, da za VP Šentjakob velja ocena 1600 m 3 /s za leto 2009, lahko za VP Medno ocenimo pretok ca m 3 /s. V tem primeru so z umerjenim modelom izračunane gladine na VP Medno previsoke za ca. 0.5 m. V primeru upoštevanja pretoka s pretočne krivulje za VP Medno (1180 m 3 /s) in umerjenih vrednosti ng, so izračunane gladine na VP Medno na varni strani za ca. 10 cm.
5 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Ocena natančnosti modela je, zaradi skromnih podatkov za umerjanje težavna. Ocenjujemo, da je natančnost izračunanih gladin v strugi ca. 0.5 m, lokalno pa je lahko tudi manjša. Na podlagi različnih predhodnih študij na daljših odsekih Save in Drave menimo, da je umerjena oz. uporabljena vrednost ng=0.038 sm-1/3 v rangu fizikalno pričakovanih vrednosti, lahko rečemo celo, da je na zgornji meji pričakovanih vrednosti. Vrednost je bila dobljena na osnovi upoštevanja večih med seboj prepletenih podatkov, izkušenj, literature ter nenazadnje podatkov neposrednih meritev MOP-ARSO. Menimo, da uporabljene vrednosti ng morajo ležati znotraj fizikalno oz. izkustveno utemeljenih. Pri beleženju gladin po sledeh ima velik vpliv prečno valovanje, saj po naših opazovanjih nihanje gladine ob visokih vodah znaša tudi 0.5 m ali več ter vpliv hitrosti oz. energijske višine (zastojne točke oz. mirujoča voda v zatišnih legah). Izračunane povprečne hitrosti v strugi znašajo 3.8 m/s pri Q500, 3.6 m/s pri Q100 in 3.3 m/s pri Q10, kar pomeni ca m kinetične višine. Povprečna razlika med izračunanimi gladinami pri Q100 in Q10 na odseku znaša 0.73 m, med Q500 in Q100 pa 0.3 m. Tudi zabeležene gladine obeh dogodkov predvsem pa meritve na VP kažejo na relativno ozek pas oz. višinsko območje gladin visokih vod. To je posledica globoke struge ter znatnih inundacijskih površin in je s stališča varstva pred poplavami vsekakor zaželjeno, saj ni za pričakovati ekstremno višjih gladin od do sedaj znanih oz. izračunanih. Pri primerjavi merjenih gladin in kot terena na lokacijah meritev smo ugotovili, da so kote terena pogosto višje od meritev gladin vode. To se dogaja praktično izključno na območjih, kjer je prisotna visoka gozdna oz. grmovna zarast in kaže na vpliv rastja pri zajemu LIDARJA, saj je bil LIDAR izveden ob zelo neprimernem času, t.j. meseca avgusta, ko je vegetacija najbujnejša. Zato je bila podana ocena o možnosti napačnih (previsokih) kot terena na poraščenih območjih. Do kasnejših preverb geodetskih točk ni prišlo. Ocenjujemo, da manj zanesljivi LIDAR podatki na poraščenih območjih ne vplivajo bistveno na kote izračunanih gladin, dejansko so zaradi tega lahko izračunane gladine v inundaciji celo previsoke oz. na varni strani. Neugodno je, da je lahko, zaradi možnih generalno previsokih kot terena na območju zarasti, prikazana poplavna površina bistveno manjša od dejanske. V takšnih primerih so na karti vidni nepoplavljeni "otoki", obdani s poplavo. V duhu omejitev iz Uredbe ocenjujemo, da morajo tudi za takšne "otoke" smiselno veljati enake omejitve kot za okoliško poplavno območje, saj v času poplav ni možen dostop ali evakuacija z teh območij. Takšna območja so pogojno primerna npr. le za rekreacijske dejavnosti pod pogojem, da ni predvideno zadrževanje večjega števila ljudi ter da je urejen sistem obveščanja in opozarjanja v primeru poplav. V skladu s tem smo omenjena območja uvrstili v razred preostale nevarnosti. Izračunane hitrosti v inundaciji večinoma ne presegajo 1 m/s. Večje hitrosti (do ca. 1.5 m/s) se pojavljajo le ob nižjeležečih robovih strug in pod mostovi. Globlje v inundacijah je le nekaj manjših območij na lokacijah lokalnih zožitev ipd., kjer hitrost nekoliko preseže 1 m/s. Ob Ljubljanici so večje hitrosti posledica utesnjene struge na gorvodnem delu ter vtekanja Save pri nižjih pretokih Ljubljanice na dolvodnem delu. Poplavno območje je večinoma omejeno z ježami zato so globine na poplavnem območju precejšnje, v glavnem okoli 1 m in več. Komentirati velja rezultate na območju Sneberj. Tu zajčji nasip, dalje gorvodno pa tudi ježa, na večih mestih služi za prehode motornih vozil in kmetijske mehanizacije, zato je delno ponižan (na eni lokaciji je nasip celo predrt zaradi uvoza v hišo- novogradnja). Ker je nasip tudi porastel z lesno vegetacijo, LIDAR posnetek ni zelo natančen. Lokalno bi zato lahko pri pretokih Q100 ali višjih, prišlo do manjšega prelivanja nasipov (na razdalji nekaj metrov t.j. na območju ponižanj). Preliti pretoki ne bi bili veliki (nekaj m 3 /s) vendar bi lahko, zaradi dolgega trajanja, poplavili relativno veliko površino (z večinoma majhnimi globinami), na območju ovir oz. onemogočenega iztoka pa bi lahko globine bile tudi večje. ZAKLJUČEK Ker je večji del poplavnega območja Save v razredu srednje in velike nevarnosti, načrtovanje posegov in dejavnosti v poplavnem območju oz. v neposredni bližini ni dopustno niti smiselno. V premeru posegov bo potrebno izvrednotiti vplive na vodni režim. Smiselna je izvedba varovalnih ukrepov za obstoječe ogrožene objekte, kar je potrebno vključiti v OPN. Na obravnavanem območju je najbolj ogrožena pozidava na območju Tacenskega jezu (levi in desni breg). Značilnost poplav na tem območju je, da se voda iz struge razlije na gorvodnih območjih ter
6 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA nato poplavlja objekte po inundaciji in ne neposredno iz struge. Zato bi bila smiselna izvedba protipoplavnega nasipa/zidu na gorvodnem delu. S tem bi izločili poplave pri Q100 na levem bregu, na desnem bregu pa le delno (gorvodni del). Zaradi pozidave na desnem bregu, ki sega praktično do struge, izvedba nasipa oz. zidu ni možna, zato so smiselni individualni ukrepi oz. rekonstrukcije objektov. Ugoden vpliv bi imelo tudi znižanje krone jezu, kar pa verjetno ni mogoče, zaradi obstoječe koncesije HE. Dolvodno od Tacna, vse do Sneberj, ni poplavno ogroženih objektov, razen "vikendov" ob vrtičkih v Stožicah na levem bregu. V Sneberjih je ogroženo območje kinološkega društva, v primeru lokalnega prelivanja nasipa na območju prehodov, pa bi bila ogrožena tudi pozidava (razred majhne nevarnosti), voda bi odtekala skozi podvoz pod AC Ljubljana-Maribor na kmetijske površine. Dolvodno od AC je višina nasipa ustrezna, saj je zagotovljenega min. ca. 0.5 m varnostnega nadvišanja nad gladino Q100, večinoma pa 1 m ali več. Menimo, da bi bil potreben le temeljit pregled stanja nasipa in evidentiranje morebitnih poškodb. V primeru, da nasipa ne bi bilo, bi gladine visokih vode (glede na kote izračunanih gladin v strugi za obstoječe stanje) segale do pozidave na robu polja (Zadobrova). Gorvodno od AC je potrebno sanirati znižanja in predore nasipa ter preprečevati samovoljne posege v nasip. Tudi tukaj bi bil smiseln pregled stanja nasipa. Na obravnavanem odseku Save nastopa izrazita bočna erozija le na območju stopnje dolvodno od AC Ljubljana-Maribor (Sneberje oz. Šentjakob). Bočna erozija na naravnih območjih ni nezaželjena (če bi na obravnavanem odseku bila možna bočna erozija, ne bi prišlo do tako znatne globinske erozije in s tem povezanih posledic na gladino talne vode). Na omenjeni lokaciji bi progresivna bočna erozija lahko povzročila škodo na levem bregu na daljnovodu ter na desnem bregu na visokovodnem nasipu, zato je poškodbe nujno sanirati. Dolžina sanacije oz. zavarovanja znaša ca. 500 m na levem bregu in ca. 350 m na desnem bregu. Najustrezneje bi bilo, da linija sanacije sledi že erodirani brežini (razširjena struga). Preprečevati je potrebno nelegalne odvzeme gramoza z roba struge, saj so takšni odvzemi erozijska žarišča. Preprečevati je potrebno odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na poplavnem območju predvsem pa v samo strugo, kar je na območju žal običaj. V primeru potrebe po natančnejšem modelu oz. kartah bi bilo smiselno izdelati LIDAR posnetek v času, ko ni vegetacije. Za ustreznejše umerjanje bi bila potrebna meritev gladin v večih točkah vzdolž vodotoka. Na območju tacenske brzice bi bila smiselna izdelava čistega 2D modela, predvsem v primeru načrtovanja varovalnih ukrepov. Slika 3: Sava z mosta v Tacnu, gorvodno, ob (foto: Darko Anzeljc) VIRI - DHD d.o.o., Karte razredov poplavne nevarnosti Save na odseku Save od Mednega do sotočja z Ljubljanico, proj.št. 50, avgust 2010, dopolnitve september 2011
7 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Slika 4: Vzdolžni profil, prikaz poglabljanja dna
Območja pomembnega vpliva poplav
Blažo Đurović in sodelavci Območja pomembnega vpliva poplav Izdelava strokovnih podlag za izvajanje poplavne direktive v obdobju 2009-2015 Kako živeti s poplavami? Ozaveščevalni dogodek na območjih pomembnega
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationSTROKOVNE PODLAGE ZA ODŠKODNINSKI ZAHTEVEK ZA POVZROČENO POPLAVNO ŠKODO
doc. dr. Primož BANOVEC * Andrej CVERLE** - 277 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA STROKOVNE PODLAGE ZA ODŠKODNINSKI ZAHTEVEK ZA POVZROČENO POPLAVNO ŠKODO UVOD Pričakovana poplavna škoda je eden izmed osnovnih
More informationVISOKOVODNI VAL ZARADI SAMODEJNEGA ODPRTJA ZAPORNICE NA HE MAVČIČE
116 prof. dr. Rudi RAJARmag. Andrej KRyŽANOWSK.I** VISOKOVODNI VAL ZARADI SAMODEJNEGA ODPRTJA ZAPORNICE NA HE MAVČIČE VSEBINA Sedmega marca 1993 se je na HE Mavčiče samodejno odprla ena od zapornic, kar
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationHIDRAVLIČNO MODELIRANJE OBRATOVANJA HIDROENERGETSKEGA OBJEKTA
T.PREŠEREN, F. STEINMAN Tanja PREŠEREN * prof. dr. Franci STEINMAN ** izr. prof. dr. Roman KLASINC *** mag. Leon GOSAR **** - 88 - POSLEDICE IZGRAGNJE HIDROENERGETSKIH HIDRAVLIČNO MODELIRANJE OBRATOVANJA
More informationHIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE ZA POTREBE IZGRADNJE PROTIPOPLAVNIH NASIPOV MED ZGORNJIM DUPLEKOM IN VURBERKOM
doc. dr. Mihael BRENČIČ * - 11 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA HIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE ZA POTREBE IZGRADNJE PROTIPOPLAVNIH NASIPOV MED ZGORNJIM DUPLEKOM IN VURBERKOM UVOD Poleg vprašanj povezanih z dinamiko
More informationINTEGRATED VIEW ON WATERS OF THE MURA RIVER CATCHMENT IN SLOVENIA AND BACKGROUND FOR THEIR MANAGEMENT
CELOSTEN POGLED NA VODE POREČJA MURE IN UPRAVLJANJA Z NJIMI Dr. Lidija Globevnik Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, SI 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: lidija.globevnik@izvrs.si Izvleček
More informationPOPLAVNA OGROŽENOST POSELJENEGA OBMOČJA OB REKI VIPAVI
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU POPLAVNA OGROŽENOST POSELJENEGA OBMOČJA OB REKI VIPAVI DIPLOMSKO DELO Mojca ŽIGON Mentor: doc. dr. Barbara Čenčur Curk, u. d. i. geol. Nova Gorica,
More informationPOPLAVE 5. NOVEMBRA 2012 V POREČJU DRAVE 5 November 2012 Floods in the Drava River Basin
POPLAVE 5. NOVEMBRA 2012 V POREČJU DRAVE 5 November 2012 Floods in the Drava River Basin Mateja Klaneček* UDK 556.166(497.4Drava)"2012" Povzetek Petega in šestega novembra leta 2012 so povečani pretoki
More informationVISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO Inventarizacija poplav in protipoplavnih ukrepov z uporabo geografsko-informacijskega sistema na območju spodnjega toka reke Savinje SAMANTHA VEBER VELENJE,
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationInformacijska podpora pri odločanju z vidika prehodnosti terena
CGS plus d.o.o Geološki zavod Slovenije Kmetijski inštitut Slovenije TMP MIR 2006 Informacijska podpora pri odločanju z vidika prehodnosti terena (i-prehod) Zajem in priprava podatkov za prehodnost vodotokov
More informationHydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 59, No. 2/3, pp. 213 228, 2012 213 Hydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer Hidrokemijske značilnosti podzemne vode vodonosnika
More informationVISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 2009 High waters in Slovenia in 2009
VISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 2009 High waters in Slovenia in 2009 Janez Polajnar* UDK 556.16(497.4)"2008" Povzetek Dve leti po katastrofalni hudourniški povodnji smo v Sloveniji med božičnimi prazniki
More informationIDEJNI PROJEKT IN VGRADNJA NOVEGA MERILNIKA PRETOKA ODPADNE VODE NA IZTOKU IZ CČN DOMŽALE
Primož RODIČ * - 135 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA IDEJNI PROJEKT IN VGRADNJA NOVEGA MERILNIKA PRETOKA ODPADNE VODE NA IZTOKU IZ CČN DOMŽALE UVOD Centralna čistilna naprava Domžale (CČN Domžale) je z
More informationGozdarski vestnik. Letnik 74, številka 9 Ljubljana, oktober 2016 ISSN UDK 630* 1/9. Leseno plavje v zgornjem toku Meže
Gozdarski vestnik Letnik 74, številka 9 Ljubljana, oktober 2016 ISSN 0017-2723 UDK 630* 1/9 Leseno plavje v zgornjem toku Meže Porušitvena erozija v občini Ajdovščina možnosti in omejitve uporabe lidarskih
More informationANALIZA NIZKOVODNIH RAZMER SLOVENSKIH VODOTOKOV LETA 2003 Analysis of Low Water Flow in Slovenian Rivers in 2003
ANALIZA NIZKOVODNIH RAZMER SLOVENSKIH VODOTOKOV LETA 23 Analysis of Low Water Flow in Slovenian Rivers in 23 Mira Kobold*, Mojca Sušnik** UDK 6.167(497.4) 23 Povzetek O hidrološko sušnem obdobju govorimo
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationPOPLAVNI DOGODEK 2012 IN POPISANE POPLAVNE ŠKODE KOT PODLAGA ZA IZDELAVO SLOVENSKIH KRIVULJ POPLAVNE ŠKODE
- 94 - doc. dr. Primož BANOVEC * Andrej CVERLE** Vesna VIDMAR** POPLAVNI DOGODEK 2012 IN POPISANE POPLAVNE ŠKODE KOT PODLAGA ZA IZDELAVO SLOVENSKIH KRIVULJ POPLAVNE ŠKODE POVZETEK Poplavni dogodek novembra
More informationPREHODNOST JE NAŠA PRIHODNOST
dr. Daša ZABRIC * Maša ČARF* Aljaž JENIČ* Danilo PUKLAVEC* Barbara BRIC* mag. Sašo ŠANTL** - 219 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA PREHODNOST JE NAŠA PRIHODNOST POVZETEK Eden izmed osrednjih ciljev Okvirne
More informationPAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo PAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE
More informationUPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA
mag. Irena KOPAČ * - 182 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA UVOD Integrirano
More informationUPORABA LIDAR PODATKOV V POVEZAVI GIS IN HIDRAVLIČNEGA MODELA
Gašper RAK * mag. Leon GOSAR * prof. dr. Franci STEINMAN* - 108 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPORABA LIDAR PODATKOV V POVEZAVI GIS IN HIDRAVLIČNEGA MODELA POVZETEK Zapletenost postopkov povezave GIS
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationMOŽNOSTI IZKORIŠČANJA ENERGETSKEGAPOTENCIALA V SLOVENIJI
mag. Andrej KRYŽANOWSKI * asist. Anja HORVAT* prof. dr. Mitja BRILLY* - 244 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA MOŽNOSTI IZKORIŠČANJA ENERGETSKEGAPOTENCIALA V SLOVENIJI
More informationTEHNIČNA IN OKOLJSKA PROBLEMATIKA GRADNJE VERIGE HE NA SPODNJI SAVI
7. POSVETOVANJE SLOCOLD TEHNIČNA IN OKOLJSKA PROBLEMATIKA GRADNJE VERIGE HE NA SPODNJI SAVI z b o r n i k p r i s p e v k o v u r e d n i k a Andrej Kryžanowski Andrej Sedej Sevnica, april 2005 7. POSVETOVANJE
More informationPoročilo sekcije za hidrologijo za 2010
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA GEODEZIJO IN GEOFIZIKO Poročilo sekcije za hidrologijo za 2010 dr. Mira Kobold Katedra za splošno hidrotehniko FGG Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Ljubljana, 27. januar 2011
More informationVISOKA VODA SOČE 25. DECEMBRA 2009 High Waters of the Soča River on 25 December 2009
VISOKA VODA SOČE 25. DECEMBRA 2009 High Waters of the Soča River on 25 December 2009 Mojca Kogoj* UDK 556.16(497.4Soča)"2009" Povzetek Decembra 2009 je Slovenijo prizadela vodna ujma. Večje količine padavin
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationVPLIV SPREMENJENE RABE ZEMLJIŠČ NA KOLIČINO IN KAKOVOST VODE V REKI REKI V GORIŠKIH BRDIH IN REKI DRAGONJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Matjaž GLAVAN VPLIV SPREMENJENE RABE ZEMLJIŠČ NA KOLIČINO IN KAKOVOST VODE V REKI REKI V GORIŠKIH BRDIH IN REKI DRAGONJI DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2011
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Dominika Gril. Sanacija poplav v občini Laško. Diplomsko delo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dominika Gril Sanacija poplav v občini Laško Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dominika Gril Mentor: red. prof.
More informationUDK/UDC: 556.5:626.8(282)(497.4) Prejeto/Received: Izvirni znanstveni članek Original scientific paper Sprejeto/Accepted:
Acta hydrotechnica 27/47 (2014), Ljubljana ISSN 1581-0267 Open Access Journal Odprtodostopna revija UDK/UDC: 556.5:626.8(282)(497.4) Prejeto/Received: 28.08.2015 Izvirni znanstveni članek Original scientific
More informationSLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS
VARSTVO NARAVE, 30 (2017) 99 126 SLOVENSKO OMREŽJE NATURA 2000 V ŠTEVILKAH 99 SLOVENIAN NATURA 2000 NETWORK IN NUMBERS Matej PETKOVŠEK Strokovni članek Prejeto/Received: 18. 8. 2016 Sprejeto/Accepted:
More informationHIDROPOTENCIAL VODOTOKA LOBNICA IN GRADNJA mhe RUŠE
23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 HIDROPOTENCIAL VODOTOKA LOBNICA IN GRADNJA mhe RUŠE Jožef HORVAT, Andrej RAJH POVZETEK Gradnja malih hidroelektrarn je smiselna
More informationZADRŽEVANJE PADAVINSKIH VOD NEKOČ IN DANES
mag. Matija Bogdan MARINČEK * - 145 - ZADRŽEVANJE PADAVINSKIH VOD NEKOČ IN DANES POVZETEK Zgornji tok povodja Save ter reke najsevernejšega dela jadranskega povodja zavzemajo pretežni del ozemlja R Slovenije.
More informationVPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RAZPOLOŽLJIVOST VODNIH VIROV
BRAČIČ ŽELEZNIK * Tina ZAJC BENDA** dr. Petra SOUVENT*** dr. BarbaraČENČUR CURK** - 92 - STANJE IN PERSPEKTIVNE VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RAZPOLOŽLJIVOST VODNIH VIROV PREDSTAVITEV PROBLEMATIKE Ekstremni
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationOBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia
OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia Gregor Vertačnik*, Mojca Dolinar** UDK 551.578.46(497.4) Povzetek Obilna snežna odeja zaradi svoje teže predstavlja eno od naravnih ujm v Sloveniji.
More informationUDK/UDC: : (497.4) Prejeto/Received: Predhodna objava Preliminary paper Sprejeto/Accepted:
Acta hydrotechnica 26/45 (2013), Ljubljana ISSN 1581-0267 Open Access Journal Odprtodostopna revija UDK/UDC: 556.51:627.152.3(497.4) Prejeto/Received: 22. 09. 2014 Predhodna objava Preliminary paper Sprejeto/Accepted:
More informationVPLIV NIVOJA GLADINE DRAVE NA TOK PODZEMNE VODE
- 92- AKTUALNI Jure RAVNIK* VPLIV NIVOJA GLADINE DRAVE NA TOK PODZEMNE VODE POVZETEK Ob gradnji centralne čistilne naprave Maribor se izvaja monitoring podzemne vode. Vpliv reke Drave na gladino podzemne
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FIZIKA-MATEMATIKA MONIKA HADALIN
More informationMONITORING SUSPENDIRANEGA MATERIALA NA SLOVENSKIH VODOTOKIH
mag. Janja KNIFIC PORENTA * - 16- HIDROLOGIJA V PROJEKTIH MONITORING SUSPENDIRANEGA MATERIALA NA SLOVENSKIH VODOTOKIH POVZETEK Problematika merjenja suspendiranega materiala v Sloveniji je zelo aktualna,
More informationKATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationKATASTROFALNE POPLAVE IN VISOKE VODE 18. SEPTEMBRA 2007 High waters and floods of 18 September 2007
KATASTROFALNE POPLAVE IN VISOKE VODE 18. SEPTEMBRA 27 High waters and floods of 18 September 27 Mira Kobold* UDK 556.166 (497.4) 27 Povzetek Močne in izdatne padavine, ki so 18. septembra 27 zajele območje
More informationVPLIV MEHANSKEGA ONESNAŽENJA ZARADI PLAZU NA RIBE, TALNE NEVRETENČARJE IN PERIFITON V REKI SOČI OD ČEZSOČE DO TOLMINA
dr. M. POVZ, D. JESENŠEK - 198 - AKTUALNI mag. Suzana ŠUMER* dr. Meta POVŽ** Dušan JESENŠEK*** VPLIV MEHANSKEGA ONESNAŽENJA ZARADI PLAZU NA RIBE, TALNE NEVRETENČARJE IN PERIFITON V REKI SOČI OD ČEZSOČE
More informationCELOSTNE STRATEGIJE ZA PREPREČEVANJE POPLAV NA OBMOČJU ZGORNJEGA PORENJA 1 Integrative Strategies to Flood Prevention at the Upper Rhine River
CELOSTNE STRATEGIJE ZA PREPREČEVANJE POPLAV NA OBMOČJU ZGORNJEGA PORENJA 1 Integrative Strategies to Flood Prevention at the Upper Rhine River Brigitte Leicht*, Jamil Sabbagh**, Volker Heidt*** UDK 556.166:627.51(430)
More informationUČINKOVITOST NAČRTOV PREISKOVANJA IZBRANEGA OBMOČJA Z GEORADARJEM GLEDE NA NATANČNOST IN PORABLJEN ČAS
UČINKOVITOST NAČRTOV PREISKOVANJA IZBRANEGA OBMOČJA Z GEORADARJEM GLEDE NA NATANČNOST IN PORABLJEN ČAS Diplomski seminar na bolonjskem študijskem programu 1. stopnje Fizika Rebeka Fakin Mentor: doc. dr.
More informationPodešavanje za eduroam ios
Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja
More informationPOSEDKI VISOKEGA NASIPA SRMIN
Pavel ŽVANUT mag., univ.dipl.inž.grad., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek geotehnika in prometnice Mojca RAVNIKAR TURK univ.dipl.inž.grad., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek geotehnika in
More informationJez na Reškem jezeru. 3/1 Načrt gradbenih konstrukcij. Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje. Datum september 2014 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
PROJEKTNA DOKUMENTACIJA 3/1 Načrt gradbenih konstrukcij Jez na Reškem jezeru Investitor Vrsta projekta Stanje načrta Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Projekt za izvedbo informativno Datum
More informationKAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI
Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil
More informationCJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA
KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces
More informationPROPOSALS FOR MINIMISATION AND/OR ELIMINATION OF NEGATIVE IMPACTS ON FISH POPULATION IN THE LJUBLJANICA RIVER
L J U B L J A N I C A C O N N E C T S LIFE10 NAT/SI/142 PROPOSALS FOR MINIMISATION AND/OR ELIMINATION OF NEGATIVE IMPACTS ON FISH POPULATION IN THE LJUBLJANICA RIVER Action: A1 Author of the report: Klaudija
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationNUMERIČNA SIMULACIJA S TOKOM GNANE HIDROKINETIČNE TURBINE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Bojan SMOGAVEC NUMERIČNA SIMULACIJA S TOKOM GNANE HIDROKINETIČNE TURBINE Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo
More informationPROJEKCIJA VODNIH KOLIČIN ZA NAMAKANJE V SLOVENIJI
dr. Matjaž GLAVAN * Jana MELJO** mag. Marko ZUPAN* mag. Rok FAZARINC*** Marsela PODBOJ**** Matjaž TRATNIK* MSc. Rozalija CVEJIĆ* dr. Vesna ZUPANC* Maja KREGAR** Jurij KRAJČIČ** dr. Aleš BIZJAK** prof.
More informationInformacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer
More informationEKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Maruša VERTAČNIK EKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU 1961 2013 DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij
More informationČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015
More informationSEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL
SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL Avtorica: Manca Štrajhar Mentorja: prof. Lučka Kajfež Bogataj in Andrej Ceglar Ljubljana, april 2009 POVZETEK V seminarju je predstavljem model SIMPEL in
More informationVPLIV PODNEBNE SPREMENLJIVOSTI NA PRETOČNE IN PADAVINSKE REŽIME SLOVENIJE
mag. Mojca DOLINAR * Peter FRANTAR* Mauro HRVATIN** - 1 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI VPLIV PODNEBNE SPREMENLJIVOSTI NA PRETOČNE IN PADAVINSKE REŽIME SLOVENIJE Povzetek Pretočni režim kaže sezonsko
More informationPoročilo o delu sekcije za hidrologijo v letu 2016
Poročilo o delu sekcije za hidrologijo v letu 2016 s prispevki KSH FGG (M. Šraj), IZRK ZRC SAZU (M. Petrič), ARSO (M. Kobold), TC Vode (L. Globevnik) Redna letna skupščina SZGG, Ljubljana, 26. januar 2017
More informationMEASUREMENTS OF THE OUTFLOW ALONG THE EASTERN BORDER OF PLANINSKO POLJE, SLOVENIA MERITVE ODTOKA NA VZHODNEM ROBU PLANINSKEGA POLJA, SLOVENIJA
COBISS: 1.01 MEASUREMENTS OF THE OUTFLOW ALONG THE EASTERN BORDER OF PLANINSKO POLJE, SLOVENIA MERITVE ODTOKA NA VZHODNEM ROBU PLANINSKEGA POLJA, SLOVENIJA Matej BLATNIK 1,2, Peter FRANTAR 3, Denis KOSEC
More informationZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI
I. KONGRES O VODAH SLOVENIJE 202 22. marec 202, Ljubljana, Slovenija ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI Nina Humar, Andrej Kryžanowski 2 Hidrotehnik Ljubljana d.d., Slovenčeva ulica 97, 000 Ljubljana 2 Univerza
More informationCommissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.
LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -
More informationMarko Komac Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov
Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov 2005, Geološki zavod Slovenije Izdal in založil Geološki zavod Slovenije Recenzenta Zoran Stančič in France Šušteršič
More informationUČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Nina POLAJNAR KUMŠE UČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 12 UNIVERZA
More informationIZRABA VODNIH SIL V SLOVENIJI
IZRABA VODNIH SIL V SLOVENIJI Andrej Kryžanowski 1, Joško Rosina 2 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana 2 HSE-Invest, PE Ljubljana, Koprska ulica 92,
More informationSEZNAM DIPLOM NA ODDELKU ZA GEODEZIJO FGG V ČASU OD DO
SEZNAM DIPLOM NA ODDELKU ZA GEODEZIJO FGG V ČASU OD 1. 3. 2010 DO 31. 5. 2010 DODIPLOMSKI ŠTUDIJ GEODEZIJE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GEODEZIJE Matej Mišvelj izr. prof. dr. Radoš Šumrada doc. dr. Anka Lisec
More informationA TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All
TI,DIOS ( re God) INTRO South erican Dance (q = ca 80) # %? Bilingual Spanish nglish? RFRIN: 1st time: ; reafter: Soprano/Melody F lto Tenor m claim ce - claim you; mos; you; Dios, Dios, God, J J Text:
More informationA TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -
Keyboard ITRO South erican Dance (q = ca. 80) TI,DIOS ( re God)....... the Se - the.. m Bilingual Spanish nglish.. % % Text: Spanish: Rosa María Icaza, VI, 1999, Mexican erican ultural enter. rights reserved.
More informationCerkniško polje kot primer poseljenega kraškega ranljivega območja
UDK: 504.05 (497.4 "Cerkniško jezero") COBISS: 1.01 Cerkniško polje kot primer poseljenega kraškega ranljivega območja Aleš A. Smrekar Mag., univerzitetni diplomirani geograf in diplomirani etnolog, asistent
More informationJaroš Obu, Tomaž Podobnikar
ALGORITEM ZA PREPOZNAVANJE KRAŠKIH KOTANJ NA PODLAGI DIGITALNEGA MODELA RELIEFA ALGORITHM FOR KARST DEPRESSION RECOGNITION USING DIGITAL TERRAIN MODELS Algoritem samodejnega prepoznavanja kraških kotanj
More informationGEOGRAFSKI OBZORNIK. Poplave v mestih. Poznavanje prsti omogoča njihovo varovanje. 200 letnica izbruha vulkana Tambora - zadnji sunek male ledene dobe
GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2015 letnik 62 številka 4 Poplave v mestih Poznavanje prsti omogoča njihovo varovanje 200 letnica izbruha vulkana Tambora - zadnji sunek male ledene dobe NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI
More informationMirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod
U'DK 911.3:38(497.12) =863 Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI 1. Uvod Oskrba sodi po svoji namembnosti v sam ožji vrh osnovnih funkcij človeškega življenja. Glede na to je ta
More informationPrvo poglavje: Uvod v skupno lastnino in skupno upravljanje naravnih virov. 1. Uvod
Prvo poglavje: Uvod v skupno lastnino in skupno upravljanje naravnih virov Romina Rodela Univerza v Wageningenu, P.O. Box 8130, 6700 EW Wageningen Izvleček: Namen uvodnega poglavja je opredelitev ključih
More informationOCENA POTRESNE OGROŽENOSTI
3.1.0. OCENA POTRESNE OGROŽENOSTI Skupni LJ:N/Ocena /potres-15 1/26 ažurirano marec 2015 V S E B I N A 3.1.1 UVOD 3.1.2. VIRI NEVARNOSTI IN MOŽNI VZROKI NASTANKA NESREČE 3.1.3. VRSTE, OBLIKE IN STOPNJE
More informationREAL CONDITION OF STENOENDEMIC SPECIES ARISTOLOCHIA MERXMUELLERI GREUTER ET E. MAYER 1985 AFTER NATO BOMBING IN KOSOVO WAR OF 1999
HACQUETIA 3/1 2004, 93 97 REAL CONDITION OF STENOENDEMIC SPECIES ARISTOLOCHIA MERXMUELLERI GREUTER ET E. MAYER 1985 AFTER NATO BOMBING IN KOSOVO WAR OF 1999 Ferat REXHEPI* & Elez KRASNIQI** Izvleček V
More informationNOV NAČIN DO LOČANJA VODOVARSTVENIH OBMO ČIJ
H. MATOZ, dr. M. BREN Č i Č, mag J. PRESTOR izr. prof dr. B. KOMPARE. S KRAJNC Helena MATOZ * dr. Mihael BRENČ I Č ** mag..j oerg PRESTO R *** izr. prof. dr. Bo ris KOMPARE **** Stojan KRANJC * - 43- URES
More informationZADRŽEVALNIKI, PREGRADE IN OKOLJSKI VIDIKI: MOŽNO SOŽITJE ALI IZKLJUČUJOČE DEJSTVO
Nina HUMAR * Jure ŠIMIC** - 303 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA ZADRŽEVALNIKI, PREGRADE IN OKOLJSKI VIDIKI: MOŽNO SOŽITJE ALI IZKLJUČUJOČE DEJSTVO POVZETEK Geografska lega Slovenije, na stičišču štirih
More informationSUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE
1 SUŠA IN VODNA DIREKTIVA UPRAVLJANJE S SUŠO KOT PODLAGA ZA IMPLEMENTACIJO V SKLOPU VODNE DIREKTIVE 2 Dokument Suša in Vodna direktiva temelji na smernicah za pripravo politike upravljanja s sušo, ki so
More informationUPRAVLJANJE POŽARNO OGROŽENIH OBMOČIJ NA KRASU UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU DIPLOMSKO DELO. Teja MRŽEK
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU UPRAVLJANJE POŽARNO OGROŽENIH OBMOČIJ NA KRASU DIPLOMSKO DELO Teja MRŽEK Mentorica: doc. dr. Mojca Golobič Nova Gorica, 2008 ZAHVALA Mentorici doc.
More informationKAJ PA TOPOGRAFIJA? STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI WHAT ABOUT TOPOGRAPHY? STATUS AND QUALITY OF TOPOGRAPHIC DATA IN SLOVENIA
KAJ PA TOPOGRAFIJA? STANJE IN KAKOVOST TOPOGRAFSKIH PODATKOV V SLOVENIJI WHAT ABOUT TOPOGRAPHY? STATUS AND QUALITY OF TOPOGRAPHIC DATA IN SLOVENIA Dušan Petrovič, Tomaž Podobnikar, Dejan Grigillo, Klemen
More informationFizičnogeografsko vrednotenje podeželskega prostora za kmetijstvo in pozidavo
Dela 18 2002 243-266 Fizičnogeografsko vrednotenje podeželskega prostora za kmetijstvo in pozidavo Maja Topole Dr., Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Gosposka 13, 1000
More informationProstor kraj čas 6 UPORABA LIDARSKIH PODATKOV ZA KLASIFIKACIJO POKROVNOSTI. Andreja Švab Lenarčič in Krištof Oštir
Prostor kraj čas 6 UPORABA LIDARSKIH PODATKOV ZA KLASIFIKACIJO POKROVNOSTI Andreja Švab Lenarčič in Krištof Oštir PROSTOR, KRAJ, ČAS PROSTOR, KRAJ, ČAS 6 UPORABA LIDARSKIH PODATKOV ZA KLASIFIKACIJO POKROVNOSTI
More informationof SARAJEVO Admir Mulahusić, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Tarik Kolić, Dušan Kogoj
G 2018 V SATELITSKO termično snemanje SARAJEVA GEODETSKI VESTNIK letn. / Vol. 62 št. / No. 2 SATELLITE thermography of SARAJEVO 62/2 Admir Mulahusić, Nedim Tuno, Jusuf Topoljak, Tarik Kolić, Dušan Kogoj
More informationSistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega
More informationŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008
ŠKODA ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI MED LETOMA 1991 IN 2008 DAMAGE CAUSED BY NATURAL DISASTERS IN SLOVENIA BETWEEN 1991 AND 2008 UDK 91:504.4(497.4)"1991/2008" Matija Zorn dr., ZRC SAZU, Geografski
More informationPROSTORSKA IN PROMETNA UREDITEV TURISTIČNEGA DOSTOPA DO POSTOJNSKE JAME
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO Katarina HORAČEK PROSTORSKA IN PROMETNA UREDITEV TURISTIČNEGA DOSTOPA DO POSTOJNSKE JAME DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationMOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marko Gril MOBILIZACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V KRIZI PRIMER POPLAV LETA 1990 NA GORENJSKEM diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationOSKRBNE FUNKCIJE V ORGANIZACIJI MESTNEGA PROSTORA NA PRIMERU MARIBORA
razprave Dela 27 2007 69-80 OSKRBNE FUNKCIJE V ORGANIZACIJI MESTNEGA PROSTORA NA PRIMERU MARIBORA Mirko Pak Pod vrbami 1, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: mirko.pak@guest.arnes.si Izvirni znanstveni članek
More informationIZBIRA IN UMEŠČANJE EKOREMEDIACIJSKIH UKREPOV V VODOZBIRNO OBMOČJE AKUMULACIJSKIH JEZER
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Polonca OJSTERŠEK ZORČIČ IZBIRA IN UMEŠČANJE EKOREMEDIACIJSKIH UKREPOV V VODOZBIRNO OBMOČJE AKUMULACIJSKIH JEZER DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2015 UNIVERZA
More informationPravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN)
Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi 4. ZELENJADARSKI
More informationEcological status assessment of the rivers in Slovenia an overview
Prejeto / Received: 17.2.2011 Sprejeto / Accepted: 6.7.2011 Ecological status assessment of the rivers in Slovenia an overview Gorazd URBANIČ Institute for Water of the Republic of Slovenia, Hajdrihova
More informationOddelek za urejanje prostora Poljanska Ljubljana. Pooblaščeni predstavnik naročnika: dr. Liljana Jankovič Grobelšek in Nika Rovšek
DODATEK ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI OKOLJSKEGA POROČILA K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OPN MOL SD IN K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OPN MOL ID (P-3/16) DOPOLNITVE POROČILA V SKLADU S POGOJI IZ MNENJA O USTREZNOSTI
More informationANALIZA PROJEKTA»OSKRBA S PITNO VODO POMURJA SISTEM A«
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Lucija Sečkar ANALIZA PROJEKTA»OSKRBA S PITNO VODO POMURJA SISTEM A«Diplomsko delo Maribor, marec 2016 Smetanova ulica
More informationDELOVNE NESREČE V OKVIRU HUMANITARNEGA RAZMINIRANJA Work Accidents in the Context of Humanitarian Demining Activities
DELOVNE NESREČE V OKVIRU HUMANITARNEGA RAZMINIRANJA Work Accidents in the Context of Humanitarian Demining Activities Matjaž Bizjak* UDK 623.365:623.488 Povzetek Protiminsko delovanje, s poudarkom na humanitarnem
More information