UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO. Mihael Kosl
|
|
- Anabel Annabel Cole
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO Mihael Kosl Ljubljana, 2016
2
3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Odbojka PERCEPCIJA TRENERJA ŠPORTNIKOV V EKIPNIH IN INDIVIDUALNIH ŠPORTIH DIPLOMSKO DELO MENTOR doc. dr. Matej Tušak, univ. dipl. psih. RECENZENT prof. dr. Damir Karpljuk, prof. šp. vzg. KONZULTANT doc. dr. Tine Sattler, prof. šp. vzg. Avtor dela: Mihael Kosl Ljubljana, 2016
4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Mateju Tušaku za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se vsem om in njihovemu nemu pedagogu, ki so bili pripravljeni sodelovati v raziskovalni nalogi. Hvala staršema, da sta mi omogočila študij in me spodbujata pri doseganju ciljev. Posebna zahvala gre partnerki Maji in hčerki Niki, ki sta mi stali ob strani, me podpirali in spodbujali med zaključevanjem mojega študija.
5 PERCEPCIJA TRENERJA ŠPORTNIKOV V EKIPNIH IN INDIVIDUALNIH ŠPORTIH IZVLEČEK Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v zaznavanju trenerja med i v individualnih in ekipnih ih in ali obstajajo razlike v zaznavanju trenerja med i h in h kategorij v individualnih in ekipnih ih. V raziskavo je bilo vključenih 40 ov moškega spola v starosti od 15 do 19 let. Športniki so dijaki 1., 2., 3. in 4. letnika nih oddelkov Gimnazije Ravne na Koroškem. Uporabljen je bil vprašalnik, v katerem so anketiranci na 7-stopenjski lestvici ocenjevali 56 najpomembnejših lastnosti trenerjev. Primerjava rezultatov je pokazala, da se percepcija trenerja ov v individualnih ih razlikuje od percepcije trenerja ov v ekipnih ih. Statistično pomembne razlike so se pojavile pri naslednjih lastnostih trenerja: komunikativnost, fleksibilnost, avtoritativnost, pozitiven odnos do življenja, discipliniranost, sodelovanje s strokovnim timom, demonstracijske sposobnosti, ustvarjalnost in iskrenost. V individualnih ih so i mnenja, da so njihovi trenerji bolj avtoritativni in manj komunikativni, kot o svojih trenerjih menijo ekipni i. Športniki v individualnih ih zaznavajo, da njihovi trenerji bolje sodelujejo s strokovnim timom kot trenerji v ekipnih ih. Demonstracijske sposobnosti trenerjev v individualnih ih so bile prav tako višje ocenjene kot pri trenerjih v ekipnih ih. V ekipnih ih vidijo i svoje trenerje bolj fleksibilne, z bolj pozitivnim odnosom do življenja, bolj disciplinirane, ustvarjalne in iskrene, kot vidijo svoje trenerje i v individualnih ih. Statistično značilna razlika v percepciji trenerjevih najpomembnejših lastnosti med mi (15 17 let) in mi i (17 19 let) se je pokazala le v dveh primerih. Mlajši i so svoje trenerje ocenili za bolj razumevajoče kot pa i. Opazne razlike v percepciji h in h ov se pojavijo tudi pri agresivnosti trenerja, kjer mladi vidijo trenerje bolj agresivne kot i. Opisani so rezultati, ki kažejo statistično pomembne razlike. Pri ostalih lastnostih trenerja ni prišlo do statistično pomembne razlike. Ključne besede: medsebojni odnosi v u, individualni i, ekipni i, ocena trenerjevih lastnosti
6 ATHLETES PERCEPTIONS OF COACH IN TEAM AND INDIVIDUAL SPORTS ABSTRACT The purpose of the graduation thesis was to establish whether there are differences in perception of coach among the athletes in individual and team sports, and whether there are differences in perception among the athletes of younger and older categories in individual and team sports. The research included 40 male athletes aged from 15 to 19 years. Athletes are students of the 1st, 2nd, 3rd, and 4th grade of grammar school Gimnazija Ravne na Koroškem. We used a questionnaire, in which the participants of the survey evaluated 56 of the most important characteristics of coaches on a 7-point scale. Comparison of the results showed that perception of coach by athletes in individual sports differs from perception of athletes in team sports. Statistically important differences occurred in the following characteristics of coach: communication skills, flexibility, authoritativeness, and positive attitude toward life, discipline, cooperation with expert team, demonstration skills, creativity, and sincerity. In individual sports, athletes believe their coaches are more authoritative and less communicative than athletes in team sports perceive their coaches. Athletes in individual sports perceive that their coaches better cooperate with expert team than coaches in team sports do. Also, demonstration skills of coaches in individual sports were evaluated higher than in of coaches in team sports. In team sports, athletes perceive their coaches as more flexible, with a more positive attitude toward life, as more disciplined, creative, and sincere compared to athletes perception of coaches in individual sports. Statistically typical difference in perception of coach s most important characteristics among the younger (from 15 to 17 years) and older athletes (from 17 to 19 years) was revealed only in two cases. Younger athletes evaluated their coaches as more understanding than older athletes. Noticeable differences in perception of younger and older athletes occur also in coach s aggressiveness, where younger athletes see their coaches as more aggressive than older athletes. We described the results that show statistically more important differences. In other characteristics of coach, there was no statistically important difference.
7 Key words: mutual relationships in sport, individual sports, team sports, evaluation of coach s characteristics.
8 KAZALO 1 UVOD ŠPORTNIK Osebnost a Športniki v individualnih ih Športniki v ekipnih ih Adolescenca TRENER Trenerjeva osebnost Naloge in sposobnosti trenerja Trenerji mladih ov VODENJE SKUPIN Avtokratsko vodenje Demokratično vodenje Liberalno vodenje ODNOS TRENER ŠPORTNIK Dosedanje raziskave CILJI IN HIPOTEZE DIPLOMSKE NALOGE METODE DELA Preizkušanci Pripomočki Postopek REZULTATI IN RAZPRAVA Analiza rezultatov SKLEP LITERATURA PRILOGE Anketa... 46
9 1 UVOD Priprava a na nastop je izredno kompleksen proces. Razlike se kažejo v individualnih in ekipnih ih. Že individualnemu u je težko optimalno sestaviti osebni program dela in stopnjevati formo za tekmo ali želeno tekmovanje. Toliko težje je uravnati pripravljenost ekipe v moštvenih ih. Težava ni samo v dvigovanju individualne pripravljenosti posameznika, pogosto je še težje sestaviti moštvo, ki na nem igrišču deluje enotno in izkorišča vse svoje potenciale. Ekipni i zahtevajo od trenerja in ostalih ljudi, ki sodelujejo pri pripravi a na nastop, dodatna znanja v primerjavi s trenerji individualnih nih panog. Pomembna razlika obstaja tudi na nivoju psihične priprave a. Igralci kolektivnih ov morajo biti ravno tako individualno psihično pripravljeni na nastope kot igralci v individualnih nih panogah, vendar je to običajno premalo. Sotekmovalci morajo med seboj sodelovati in težiti k skupnemu uspehu (so odvisni drug od drugega). V ovem življenju je zelo pomembna osebnost trener, saj z njim preživi veliko svojega časa. Mladi i se pogosto identificirajo s svojim trenerjem in v njem iščejo svojega idola. Trener je oseba, ki jih vodi skozi in skozi življenje. Kvaliteta njunega odnosa je zelo pomembna, saj je lahko dober odnos ključnega pomena pri reševanju kriznih situacij. Ko v karieri a nastopijo psihične težave, razočaranja, dvomi, porazi ali poškodbe, je zelo pomembno, da je ob njem nekdo, ki mu lahko zaupa, ga ceni in verjame v njegovo pomoč. Športniki bodo pomoč najprej poiskali pri trenerju, s katerim imajo dober odnos. (Misja, Tušak in Vičič, 2003). Trener, ki dela z mladimi i, je predvsem v vlogi pedagoga. Mlad človek se zelo hitro identificira s svojim trenerjem, ga posnema in sprejema njegove vzorce obnašanja. Posebno občutljivo je obdobje adolescence, ko so mladostniki še posebej dovzetni za dogajanje okrog njih. Trener s svojimi stališči do mladega a močno vpliva na njegovo psihično in socialno dozorevanje. Če je trener dober pedagog, lahko mlademu u zmanjša pretrese, ki jih prinaša odraščanje (Kajtna in Tušak, 2007). Zelo pomembna komponenta v odnosu med trenerjem in om so trenerjeve osebnostne lastnosti. Seveda pa je potrebno poudariti tudi pomembnost ovih osebnostnih lastnosti, ki vplivajo na kompatibilnost odnosa med trenerjem in om. V diplomskem 8
10 delu se bomo posvetili najpomembnejšim lastnostim trenerja in poskušali ugotoviti, kako lastnosti svojih trenerjev ocenjujejo mladi i v individualnih in kako v ekipnih ih. Razlike v ocenah lastnosti trenerja bomo iskali tudi med skupino h in skupino h ov. 9
11 1.1 ŠPORTNIK Športnik je oseba, ki je usposobljena, da tekmuje ali se samo rekreativno ukvarja s om, pri katerem uporablja fizično moč, hitrost ali vzdržljivost. Beseda pomeni tudi nekoga, ki izvaja no aktivnost na način, ki kaže spoštovanje in poštenost do nasprotnega igralca ali ekipe. Športniki posedujejo nekatere zelo pozitivne lastnosti, kot so motivacija, predanost ciljem, pripravljenost za delo, samodisciplina, sposobnost prevzemanja odgovornosti idr. Ločimo e, ki se ukvarjajo z ekipnim om, in e, ki se ukvarjajo z individualnim om Osebnost a Osebnost v psihološkem smislu lahko razumemo kot kompleksen sklop značilnosti telesnega in mentalnega funkcioniranja. Slednje vključuje intelektualne sposobnosti, zaznavnomotorične sposobnosti in značilnosti moralnega presojanja, značilnosti človekovega čustvovanja, človekovo socialno dogajanje, človekove značajske lastnosti in njegov temperament. V ovo komuniciranje z okolico pa so vpletena njegova stališča, motivacija in vrednote (Tušak in Tušak, 2001). Kajtna in Tušak (2007) navajata, da so i v primerjavi z nei: bolj odprti navzven v komunikaciji z okoljem (Eysenck s sod., 1982), imajo močnejšo potrebo po storilnosti (doseganju uspeha v življenju) (Davis in Mogk, 1994; Tušak, 1995), imajo močnejšo potrebo po dražljajih in stimulaciji, ne zadovoljijo se z mirnim življenjem, pač pa stalno hlepijo po čem novem, razburljivem (Cratty, 1983), so bolj agresivni, a se hkrati znajo tudi bolje obvladati, saj so čustveno bolj stabilni (Tušak in Petrovič, 1994), so bolj psihično stabilni (Hašek in sod., 1976; Kane, 1978), imajo boljšo emocionalno samokontrolo (Ogilvie in Tutko, 1966) in so bolj čustveno stabilni (Butt, 1987), so manj anksiozni (Martens in Gill, 1976; Highlem in Bennet, 1979), so bolj samozavestni in izražajo več zaupanja vase (Ogilvie, 1968 idr.), izražajo večjo dominantnost (Thakur in Thakur, 1980) in 10
12 izražajo večjo stopnjo odgovornosti (Bruner, 1969). Športniki so praviloma bolj ekstravertirani, bolj storilnostno usmerjeni, potrebujejo več dražljajev in stimulacij, so agresivnejši in psihično stabilnejši, imajo boljši čustveni samonadzor, so manj anksiozni, bolj samozavestni, dominantni in odgovorni kot nei (Tušak in Tušak, 2003). Posebno vrhunski i kažejo včasih precej bolj specifični psihološki profil glede na rekreativce, amaterske e oz. glede na nee (Davisova in Mogk, 1994, v Burnik in Tušak, 2007). Eysenck je s sodelavci (1981, v Burnik in Tušak, 2007) ugotovil, da so ekstravertiranost in nekateri aspekti iskanja dražljajev povezani z udeležbo v u in kvaliteto nastopanja. Vrhunski i imajo večjo frustracijsko toleranco oz. toleranco za neprijetne dražljaje in bolečino (Lazarevič in Havelka, 1981, v Burnik in Tušak, 2007), večje samozaupanje oz. boljšo samopodobo (Ikegam, 1970; Ogilvie, 1968, v Tušak, 1997) ter manjšo predtekmovalno anksioznost in stres ter bolj učinkovite tehnike soočanja s temi napetostmi (Martens in Gill, 1976, v Tušak, 1997). Zupančič in Justin (1998, v Kajtna in Tušak, 2007) sta v dvoletni študiji, v kateri sta iskala razlike med učenci nih razredov in učenci klasičnih razredov, ugotovila, da so i boj spontani, nezahtevni in so bili zato bolj praktični in življenjski, imajo pa v vsakodnevnem življenju višjo čustveno kontrolo, so bolj zreli in stabilni in so v vsakodnevnih situacijah bolj mirni kot učenci v klasičnih razredih. Merc (1996, v Kajtna in Tušak, 2007) je ugotovila, da so dijaki, ki se aktivno ukvarjajo s om, bolj zrele osebnosti, da so emocionalno stabilni, brezskrbni in realistični, da imajo večjo kontrolo nad reakcijami kot njihovi vrstniki nei Športniki v individualnih ih Pri ih v individualnih ih so v ospredju lastnosti kot so dominantnost, visoka težnja po individualnosti, vztrajnost, sposobnost samokontrole, sebičnost, samozavest, samomotivacija in samoodgovornost (Tušak in Tušak, 2001). Singer (1969, v Markovič, Pušenjak in Tušak, 2007) je ugotovil, da so teniški igralci dosegli posebno visok rezultat glede želje po doseganju čim boljšega rezultata, vodstvenih ambicij in sposobnosti analiziranja drugih, vendar so težje sprejemali poraz. 11
13 Čavničar (2003, v Faganel in Tušak, 2004) je v svoji raziskavi ugotovila, da so i individualnih panog večinoma manj samokritični kot i ekipnih panog. Športniki v individualnih nih panogah poskušajo torej ustvariti ugodnejši vtis na druge kot i, ki tekmujejo v ekipnih nih panogah. Ilyasi in Salehian (2011) sta v svoji raziskavi primerjala osebnostne lastnosti stopetdesetih ov iz različnih nih panog. Ugotovila sta, da so i v individualnih ih bolj ekstravertirani, bolj odprti ter bolj vestni, natančni in skrbni. Najbolj uspešni i v individualnih ih so tisti, katerih trenerji so vzdrževali tesno povezane skupine (klube). V individualnih ih je ustreznejši demokratski pristop (Misja idr., 2003) Športniki v ekipnih ih V ekipnih ih tekmovalci ne nastopajo posamično, ampak so združeni v ekipe skupine ljudi (ov), ki si prizadevajo za dosego skupnega cilja (navadno zmage). Športna ekipa je formalna skupina, ki ima predpisano organiziranost: določeni so njena struktura, vloge njenih članov, način sporazumevanja med njimi in norme vedenja znotraj skupine. Zato je takšna skupina razmeroma stabilna (Musek in Pečjak, 1995, v Cecić, Doupona in Ličen, 2006). Paranosić (1982, v Misja idr., 2003) ugotavlja, da je možno skupino opisati tudi preko posameznikovega vedenja, razumevanja dinamike skupine in medsebojnih odnosov. Športne ekipe je treba razlikovati glede na no panogo, saj ta najbolj vpliva na dinamiko odnosov. Za amaterske ekipe je značilno to, da so v ospredju medsebojni odnosi in emocije, veliko je prehajanja med skupinami, kar je odvisno od emocij in z njimi povezanim ugodjem, in ne z uspešnostjo skupine. Vrhunska tekmovalna ekipa gradi strukturo in dinamiko na skupnih interesih, vseeno pa bi morala težiti k temu, da posamezniki v njej zadovoljujejo svoje tekmovalne in človeške potrebe. Tušak in Tušak (2001) ugotavljata, da so za e ekipnih panog izrazito pomembne nekatere lastnosti, ki se izražajo v medosebni interakciji, kot so socialna inteligentnost, sposobnost učinkovitega komuniciranja, dobre sposobnosti vodenja, sposobnost reševanja konfliktov, dobro razvite socialne lastnosti, socialna inteligentnost, visoka frustracijska toleranca in občutljivost na lastne probleme in probleme drugih. 12
14 Misja idr. (2003) ugotavljajo, da so i v ekipnih ih uspešnejši, če so njihovi trenerji učinkoviti v koordiniranju moštva in poudarjanju uspeha ekipe Adolescenca Adolescenca je razvojno obdobje na prehodu med otroštvom in odraslostjo, ki sicer poteka različno hitro. Tomori idr. (1998) ugotavljajo, da je adolescenca obdobje več sočasnih in pospešenih sprememb na področju telesnega razvoja, spoznavnih sposobnosti, psihološkega dozorevanja in socialnih spretnosti. Proces razvoja čustvene stabilnosti, dopolnitve izobrazbe in usposobljenosti za delovne naloge sodobne stvarnosti je sorazmerno dolg in zapleten. Adolescenca je obdobje ogromnih potencialov za izpolnjevanje ciljev, ne pa še čas njihove izpolnitve. To je tudi obdobje, v katerem mladostniki nabirajo izkušnje, se učijo, poizkušajo in se motijo. Žagar (2009) adolescenco deli na tri obdobja: zgodnja adolescenca (od 10. do 14. leta), srednja adolescenca (od 14. do 17. leta), pozna adolescenca (od 17. do 22. leta). Mnogo avtorjev uporablja tri obdobja, ko govori o mladostniku (Fenwick 1997; Nastran Ule 1996; Žagar, 2009), vendar so opazne manjše razlike v starosti glede na to, kdaj spada mladostnik v določeno obdobje. Ob tem je opazno, da se starostna meja za vstop v mladost pomika v zgodnejša leta otroškega življenja, starostna meja za vstop v odraslost pa se pomika navzgor (Ule, 1996). Ule (2008) opredeljuje pojem adolescenca kot obdobje zgodnje mladosti, med 12. in 18. letom. Pojem adolescenca obsega primarno biološke in psihološke procese razvoja. Zajema psihofizične spremembe v tem obdobju, in ne toliko družben položaj mladostnikov. Adolescenca pomeni čas iskanja, preizkušanja, čustvenega, socialnega in kognitivnega razvoja. Osrednja ideja tega koncepta je, da je ta proces univerzalen in, da ga morajo preživeti vsi, če hočejo priti do zrele odraslosti. 13
15 Coterrell (1996, v Ule 2008) označuje adolescenco kot obdobje, ko posamezniki rešujejo dva ključna odnosa procesa: navezanost in identiteto. Navezanost je pojem, ki se nanaša na čustveno vez med posameznikom in drugo osebo, skupino ali skupnostjo. Identiteta pa se nanaša na posameznikovo sposobnost za samoopredeljevanje v odnosu do drugih, ki jim je podoben na določen način in različen na drug način. V obdobju adolescence naj bi se dogajale pomembne spremembe v čustvenih vezeh in identitetah mladih ljudi. Vse to pripelje do trditve, da je adolescenca nekaj naravno drugačnega od odraslosti. Prvo obdobje adolescence, ki jo navaja Žagar (2009), je zgodnja adolescenca. To je obdobje od 10. do 14. leta starosti, za katerega je značilna puberteta oziroma telesni razvoj. Na socialnem področju je opazna velika vloga vrstnikov. Mladostnikom je bolj pomembno, da naredijo dober vtis na prijatelje in sošolce kot pa na učitelja ali trenerja. Adolescent v tem obdobju teži k psihološki neodvisnosti in samostojnemu odločanju. Oseba () te starosti je že sposobna približno analizirati svoje in tuje vedenje. Med najpogostejšimi motnjami v tem obdobju so hiperaktivnost, močenje postelje, asocialno vedenje, tiki, strahovi, motnje v prehranjevanju in depresija. Nekateri mladostniki imajo pravila za nedotakljiva in nespremenljiva, drugi pa že razumejo, da je treba upoštevati tudi okoliščine in namen nekega dejanja. Drugo obdobje je srednja adolescenca, ki traja od 14. do 17. leta in pomeni zaključevanje hitre rasti pri dekletih in nadaljevanje pri fantih. Pri obeh spolih so vidna znamenja spolnega dozorevanja. Zaradi motenj prehranjevanja in spanja so mladostniki v tem obdobju velikokrat apatični. Mladostnikom je v tem obdobju potrebno omogočiti, da sodelujejo pri oblikovanju šolskih, družinskih in klubskih pravil. V teh letih se mladostniki obnašajo in oblačijo kot svoji vrstniki in se na splošno trudijo, da bi jim bili čim bolj podobni. V tem obdobju mladostnikom veliko pomeni, kako jih vidijo in kaj si o njih mislijo drugi. V tem obdobju se najpogosteje pojavljajo razne nezaželene oblike vedenja (npr. vandalizem). Tretje obdobje adolescence je pozna adolescenca in traja od 17. do 22. leta starosti. To je obdobje, ko mladostniki fizično dozorijo. Mladostniki v tem obdobju nadaljujejo svoje prizadevanje po psihološkem osamosvajanju, vendar so jim nasveti staršev dobrodošli in jih tudi upoštevajo. Starši imajo večji vpliv na mladostnika, če v družini vladata vzajemno spoštovanje in privrženost. Iz te ugotovitve (Biehler in Snowman, 1993, v Žagar, 2009) bi lahko sklepali, da imajo v tem obdobju tudi trenerji velik vpliv na a pod pogojem, da 14
16 v njunem odnosu vladajo spoštovanje, zaupanje in privrženost. Adolescenti v pozni adolescenci dojamejo odnose mnogo hitreje in lažje kot adolescenti. Svoja dejanja mladostniki v mislih načrtujejo in preverijo, vendar pa za izvedbo le-teh potrebujejo nadzor in vodenje. V vsakem od teh obdobij pri mladostniku prihaja do pomembnih telesnih, socialnih, čustvenih in spoznavnih sprememb. Predvsem pa je mladost prehodno obdobje, in sicer med svetom otroštva in odraslosti, to je prehod od nižje k višji fazi življenjskega ciklusa. Pomembna komponenta statusnega premika v tem obdobju je tudi socialna promocija (Ule, 1995). Žmauc-Tomori (1983) kot razvojne naloge v adolescenci navajajo: sprejemanje in obvladovanje lastnega telesa, oblikovanje spolne vloge in spolne identitete, oblikovanje osebne identitete, oblikovanje sistema vrednot, etičnih načel, vzpostavljanje novih odnosov z vrstniki obeh spolov, s starši in drugimi odraslimi, doseganje čustvene neodvisnosti od staršev, vrstnikov in drugih odraslih, oblikovanje odnosa do dela z razvijanjem ustvarjalnosti ter profesionalna opredelitev, razvijanje intelektualnih sposobnosti, oblikovanje življenjskih ciljev in opredelitev za življenjski slog, priprava na zakon in družinske obveznosti, doseganje socialno odgovornega vedenja, zanimanje za opravljeno dejavnost, povezano s širšo družbo, ekonomska neodvisnost. Adolescenca se tako posamezniku kaže kot razvojna naloga, ki se naprej deli na različne delne naloge, v katerih mora posameznik osvojiti neke kompetence in si prisvojiti ustrezne poteze svoje identitete. Kompleksnost in zahtevnost teh razvojnih nalog naredita iz adolescence težavno in krizno obdobje. Vendar uspe večina mladih prebroditi to obdobje razmeroma mirno in brez večjih pretresov in padcev. 15
17 Šport je pomembno sredstvo pri razvoju zdravih psihofizičnih sposobnostih mladega a. Načini vodenja so izredno pomembni v obdobju odraščanja mladega a. Demokratičen stil vodenja je posebej ustrezen za e v adolescenci, ki zaradi težav, ki spremljajo to razvojno obdobje, nujno potrebujejo mehkejši in bolj razumevajoč ter poglobljen odnos s trenerjem. Na ta način se mladi i lažje izognejo stresom, pritiskom in različnim odklonom, ki se pojavljajo v tem obdobju. Če doživijo obratno izkušnjo, je velika verjetnost, da bodo motivacijo za udeležbo v u doživeli kot izrazito zunanjo in neugodno ter se zato po nekaj neuspehih ali poškodbah odločili, da prenehajo z aktivnim nim udejstvovanjem. Težava sicer ustreznega demokratičnega vodenja je v tem, da vsako zbližanje prinese tudi drugačno postavitev vloge in moči trenerja. Trener tvega izgubo avtoritete in s tem zmanjšanje vpliva na a. Vzgojno delovanje trenerjev mladih ov je zahtevno delo. Brez dobro opravljenega vzgojnega procesa vadbe z mladimi i ni mogoče pričakovati dobrih rezultatov v obdobju odraslosti. Trener s širokim obzorjem, znanjem in izkušnjami motivira in pripravi mlade, da se radi ukvarjajo s om in uspejo uresničiti in izkoristiti svoj talent. Zavzeto delo z mladimi v u temelji na poznavanju njihovega spoznavnega, čustvenega in socialnega razvoja. Ob uporabi ustreznih oblik in metod dela pa vplivajo na oblikovanje pristnih medsebojnih odnosov (Škof, 2007). 16
18 1.2 TRENER Trener je poleg samega a ključna figura v u. Različni avtorji številnih knjig o u trenerja opredeljujejo kot ključno osebo v oblikovanju ove kariere. Trener je v ovem življenju izredno pomembna osebnost, saj z njim preživi veliko svojega časa. Predvsem mladi i se pogosto identificirajo s svojim trenerjem, iščejo v njem svojega idola. Trener jih vodi skozi in življenje. Kvaliteta odnosa se pokaže v kriznih situacijah. Kadar je človek psihično obremenjen, dvomi o svojem uspehu ali je zelo razočaran, potrebuje nekoga, da mu lahko zaupa in verjame v njegovo pomoč. V takih trenutkih bo odnos med om in trenerjem odločilen. Trenerji, ki so uspeli vzpostaviti dober odnos, bodo svojim om lahko pomagali, saj bodo le-ti pomoč poiskali najprej pri njih. Športniki, ki s svojim trenerjem nimajo dobrih odnosov, bodo pomoč iskali drugje ali se bodo zaprli vase (Misja idr., 2003). Trenerjevo delo je tehnično in taktično pripraviti a, odpravljati njegove pomanjkljivosti, sestaviti program dela itd. V ekipnih ih mora trener znati tudi povezati med seboj člane ekipe. Taktično jih mora razporediti tako, da bodo svoje sposobnosti optimalno izkoristili za dosego ali izboljšanje rezultata, psihično pa jih mora pripraviti k medsebojnemu sodelovanju. Trener je formalni in strokovni vodja ekipe. Obstaja še neformalna lestvica statusov, ki jo člani ekipe sestavijo glede na dejavnike, ki jih sami ocenijo za pomembne. Za uspešnost ekipe je pomembna skladnost lestvic (Misja, 2003, v Cecić idr., 2006). Tušak in Tušak (2001) pravita, da je na ekipa dinamična skupina, v kateri dozorevajo odnosi med igralci in še posebej odnosi med igralci s trenerjem. Vloga trenerja je najbolj izpostavljena v moštvu, saj je najvažnejši moderator odnosov. Trener v času dozorevanja moštva deluje igralcem kot oče (predvsem m), zato mora biti občutljiv tudi za njihove osebne težave in probleme, hkrati pa se mora zavedati, da bo ob svojem delu lahko naletel na podobne težave, s kakršnimi se srečuje v odnosu oče sin. Prav zaradi take trenerjeve vloge je izredno pomembna njegova osebnost Trenerjeva osebnost Osebnost trenerja je najpomembnejši dejavnik pri vzpostavljanju zdrave avtoritete. To pomeni, da temelji na pozitivnih človeških, delovnih kvalitetah ter sposobnosti vodenja. Značilnosti take avtoritete: načelnost, prilagodljivost, odločnost, čvrstost, toleranca, 17
19 iniciativnost in eden od najbolj pomembnih faktorjev pri vodenju ustrezna sposobnost za sodelovanje (Paranosić, 1975, v Tušak, 2003). Krevsel (2001) navaja najpomembnejše lastnosti, ki jih ima dober trener. To so: didaktične sposobnosti, ekspresivne sposobnosti, avtoritativne sposobnosti, znanstvene sposobnosti, komunikativne sposobnosti, osebnostne sposobnosti, organizacijske sposobnosti, sposobnost opazovanja, mažoretne sposobnosti, konstruktivne sposobnosti, psihomotorične sposobnosti in gnostične sposobnosti. Tušak in Tušak (2001) opredeljujeta uspešnega trenerja z vidika osebnosti kot čustveno stabilnega, kar pomeni, da zna kontrolirati svoja čustva, je v čustvovanju stabilen, v kritični situaciji zna reagirati hladnokrvno in umirjeno. Uspešen trener naj bi bil tudi družaben, kar se kaže v uspešnem odnosu z okolico, predvsem s i. Trener naj bi bil do določene mere tudi dominanten, realističen, biti mora individualist, biti mora tudi visoko inteligenten, inventiven, sposoben sprejemati odgovorne odločitve in ne sme biti preveč rigiden. Pri trenerjih najvišjega nivoja je pomembno, da so emocionalno zreli, neodvisni, trdi ter realistični. Mocsai (2001, v Kajtna in Tušak, 2007) kot pomembne pozitivne lastnosti trenerja navaja odgovornost, zaupnost, pozitivno miselnost, naklonjenost igralcem, ljubeznivost in razumevanje do h generacij, skrb za mlade e in vsestransko izgrajeno osebnost, dobro delovanje v stresnih situacijah in sposobnost motiviranja ov. Med negativne osebnostne lastnosti trenerja uvršča strah zbujajoče vedenje, neprimerne govorne sposobnosti in nenegovan izgled. Jurčak (2003, v Kajtna in Tušak, 2007) in Šulc (2002, v Kajtna in Tušak, 2007) sta iskali razlike v osebnostih trenerjev v skupinskih in individualnih ih in sta ugotovili, da so trenerji in trenerke v ekipnih ih pri odprtosti dosegli višje vrednosti in da jih tako lahko opišemo kot bolj originalne, informirane, ustvarjalne in inovativne, inteligentne, občutljive, bolj odprte za izkušnje, bolj radovedne od trenerjev v individualnih ih, bolj motivirane za pridobivanje novih znanj ter bolj vedoželjne. Kajtna (2006) je v svoji doktorski disertaciji primerjala trenerje s kontrolno skupino, v kateri so bile osebe, ki niso povezane s trenerskim poklicem. Ugotovila je, da imajo trenerji višje 18
20 izraženo paradigmo energije, so bolj dinamični, bolj aktivni, bolj energični, bolj gostobesedni in dominantni, da se znajo bolje uveljavljati in postaviti zase. Trenerji so v primerjavi s kontrolno skupino tudi bolj preudarni, natančni, skrbni, urejeni in vztrajni Naloge in sposobnosti trenerja Trener mora pri svojem delu pokrivati in opravljati zelo širok spekter nalog. Med najpomembnejša trenerjeva opravila Tušak in Tušak (2003) štejeta: Planiranje treninga to je najzahtevnejši del trenerjevega dela. Plan treninga sodi med najpomembnejše odgovornosti trenerja. Trener mora imeti osnovno znanje ne le iz a, ki ga trenira, pač pa tudi mejnih področij, ki se na kakršni koli način kažejo oz. povezujejo s om. Med ta področja štejemo: biomehaniko, psihologijo, no medicino, organizacijska znanja itd. Da bi trener obvladal vsa ta področja je praktično nemogoče. V kolikor pa ima vsaj osnovno znanje s teh področij, pa bo lahko presodil, kdaj bo potreboval pomoč strokovnjaka na določenem področju. Vsak strokovnjak z določenega področja bo tako sestavil svoj program, vendar je trener tisti, ki sestavi končni program. Pri končnem programu mora trener izkoristiti dobro vsestransko poznavanje a in spisati individualni program. Tak program mora u omogočati maksimalno uspešnost, zanj pa je popolnoma odgovoren ravno trener. Izvajanje treninga od trenerja zahteva poznavanje in uporabo tako splošne kot tudi specialne metodike. Tu gre za izvajanje kondicijskega, tehničnega in tudi taktičnega treninga. Da bi bil trener pri tem uspešen, mora nenehno uporabljati nove načine in za dosego cilja mora poznati več različnih poti. Trening se začne z razlago tehničnih, taktičnih in kondicijskih vidikov in ciljev treninga. Med treningom pa mora paziti na psihično stabilnost in koncentracijo svojih varovancev. Kontrola uspešnosti treninga trener mora svojim om omogočiti nenehno kontrolo učinkovitosti treninga oz. lastnega dela. Kontrola služi za motivacijo in za spremljanje osebnih ciljev. Kontrola mora biti interindividualna kot tudi intraindividualna. Športniku mora biti omogočena primerjava s i svetovne elite. Vsestranska skrb za varovanca trener mora u zagotoviti dobro počutje in razpoloženje, v katerem bo lahko normalno treniral in tudi tekmoval. Tako mora trener poskrbeti za zunanje pogoje (prehrano, potovanje, bivanje itd.), preizkusiti tehnične pogoje (naprave, klimo...) in upoštevati individualne zahteve ter želje. Prav tako mora 19
21 poskrbeti za primerno predštartno stanje in za primerno informiranost tekmovalca med tekmo. Po tekmi mora poskrbeti za tekmovalca in njegovo dojemanje zmage ali poraza. Tako zmaga ali poraz lahko delujeta na tekmovalca pozitivno ali pa negativno. Trener kot strokovnjak mora poskrbeti, da ne glede na zmago ali poraz od tekme odnese največ. Svetovanje in pomoč svojim varovancem trener nudi pomoč in svetovanje svojim om tudi izven treninga. Se pravi, da mu pomaga tudi v privatnem življenju (šola, služba, družina...). Trenerjeva vloga na tekmovanju trener se na tekmovanjih srečuje s tremi funkcijami svojega delovanja: model (trener mora biti s svojim vedenjem vzor svojim tekmovalcem. Biti mora emocionalno konsistenten in se mora znati zbrati ter umiriti v kritičnih trenutkih), nuditi mora pomoč pri izvedbi predštartne in štartne treme (trener mora svojemu tekmovalcu svetovati in pomagati najti rešitev, pri tem pa mora biti objektiven in pošten) in biti simbol za izražanje in uporabo načrtovanega vedenja oziroma strategije. Paranosić (1975, v Misja idr., 2003) ugotavlja, da mora dober trener biti soliden poznavalec stroke in a ter več kot samo učitelj in vodja. Biti mora tudi poznavalec psihologije, medicine in sociologije a ter imeti zelo širok spekter interesov. Vloge trenerja so: Trener kot učitelj organizirano in sistematično vodi proces učenja in vadbe (trening). Poskrbi, da i povečujejo in obdržijo dobro psihofizično kondicijo. Športnike pripravi v takšni meri, da naučene tehnično taktične vzorce kar najbolje uporabijo na tekmi. Spremlja in vrednoti rezultate posameznika na tekmah ter se odloča, kako bi še povečal učinkovitost posameznika. Trener kot psiholog rešuje osebne in medosebne probleme ov. Uspešnost trenerja v tej vlogi ima neposredne posledice na procese učenja, treninga in rezultate. Pravočasno mora opaziti in razumeti določen pojav ter čim prej ukrepati, tako da deluje na izboljšanje ali vsaj vzdrževanje zadovoljive emocionalne in delovne klime v ekipi. Trener kot vodja je strokovnjak, ki vodi ekipo ter spremlja vse notranje dogodke v klubu in zunanje vplive, ki bi lahko vplivali na psihofizično ravnotežje v ekipi. Trener, ki dela z mladimi je predvsem pedagog, ki skrbi za pravilno psihično in socialno dozorevanje svojih varovancev. 20
22 Trener kot zdravnik poznati mora osnovna znanja iz fiziologije in anatomije, saj je v primeru poškodbe ali slabega počutja a prvi, ki mu bo moral pomagati. Kompleksnost trenerjevega dela je razvidna tudi iz Mackenzijeve (v Misja idr., 2003) porazdelitve vlog in področij, ki jih mora trener pokrivati: Motivator ohranja visoko stopnjo motivacije skozi celo leto. Svetovalec svetuje u pri vadbi, da je ustrezno vodena celota; rešuje čustvene probleme. Ocenjevalec ocenjuje ove sposobnosti na treningu in tekmovanju. Demonstrator prikaže nalogo, ki jo od a zahteva. Za dosego tega mora biti tudi trener fizično dobro pripravljen. Iskalec dejstev zbira podatke o državnih in mednarodnih rezultatih. Sledi spremembam vadbenih pristopov. Mentor poskrbi za ovo varnost in zdravje, ko je na treningu. Prijatelj skozi leta sodelovanja se med trenerjem in om razvije oseben odnos, kjer poleg trenerskega svetovanja postane trener nekdo prijatelj, kateremu lahko zaupa svoje probleme. Če osebne stvari ne ohrani zaupne, lahko izgubi vse zaupanje kot prijatelj in kot trener. Organizator pripravi plan treninga in organizacijo treniranja. Pristaš tekmovanja so za e lahko zelo naporna in dobro je, če jih trener podpira skozi te napore. Voznik poskrbi za prevoz na tekmovanja, ko starši ne morejo. Krevsel (2001) na podlagi priročnikov ruskih raziskovalcev zbere 12 sposobnosti, ki so nujno potrebne za uspešno delovanje trenerja. Poudarja, da če manjka samo ena izmed teh 12 komponent pedagoških sposobnosti, lahko nastopijo resne težave. Med teh 12 sposobnosti spadajo (povzeto po Krevsel, 2001): Didaktične sposobnosti: Med didaktične sposobnosti štejemo vse sposobnosti, ki so močno povezane z metodiko pedagoške znanosti. Namen te znanosti je prenos znanja na učence, v našem primeru na e. Te sposobnosti so osnova oz. temelj, da se trener razvije v učitelja. Gradivo mora biti razumljivo, prenos znanja pa nazoren in sistematičen. 21
23 Ekspresivne sposobnosti: Ekspresivne sposobnosti so tiste, ki trenerju/nemu pedagogu omogočajo izražanje njegovih misli in čustev. S to spretnostjo lahko podaja informacije ne le z besedo, pač pa tudi z mimiko in celim telesom. Avtoritativne sposobnosti: S pomočjo teh sposobnosti se trener razvije v vodjo. Da pa to doseže, mora biti: marljiv, deloven, nadarjen, strog, vreden zaupanja, odgovoren, natančen, samokritičen in resen. Znanstvene sposobnosti: Trener mora v sebi imeti tudi nekaj znanstvenika. Imeti mora smisel za raziskovanje in ustvarjalnost. Ni dovolj, da spremlja samo literaturo s svojega področja in nekaterih mejnih področij, ampak mora tudi sam na treningu raziskovati in preverjati nove metode poučevanja, treniranja in testiranja. Komunikativne sposobnosti: Gre za znanje, kako na lahki način navezati stik z ljudmi in kako z njimi ohraniti dober odnos. Če ima trener dober odnos s tekmovalci, to pozitivno vpliva na disciplino, učenje, družbeno delo in tudi na izboljšanje rezultatov. Pomembno je, da zna trener komunicirati s tekmovalci, kot tudi z ostalimi ljudmi, s katerimi se srečuje v svoji praksi (šefi, sodelavci, starši ). Trener mora s tekmovalci komunicirati o čim več stvareh, ki se posredno ali neposredno povezujejo s ovo kariero. Osebnostne sposobnosti: Trenerju omogočajo, da iz osebe postane osebnost in iz nje karakter. Trener mora biti dobronameren, načelen, pošten, odkrit in spoštljiv. Organizacijske sposobnosti: Operativno delo v trenažnem procesu od trenerja zahteva tudi organizacijske sposobnosti. Organizirati je potrebno učno-vzgojni proces in gospodarno razporediti svoj čas in moči. Sposobnost opazovanja: Trener mora skrbno opazovati tako svoje tekmovalce kot tudi nasprotnike. Opaziti mora najmanjše malenkosti, predvsem na tekmi, kjer so lahko te malenkosti ključnega pomena za zmago. Mažoretne sposobnosti: Zraven profesionalizma so pomembne tudi te sposobnosti. So sposobnosti, ki trenerju pomagajo, da je vselej optimističen, vesel in humoren. S takšnim pristopom trener zmanjšuje živčno napetost in si olajša delo s tekmovalci, saj se s takšnim pristopom delovna vnema varovancev poveča. Konstruktivne sposobnosti: S pomočjo teh sposobnosti trener projektira prihodnost svojih varovancev. Pri tem mora predvidevati, napovedovati, znati dozirati in prepoznati potencial. Ne sme strmeti samo k daljnim ciljem, pač pa poskrbeti, da tekmovalec da na vsakem treningu vse od sebe in tako napreduje iz treninga v trening. Psihomotorične sposobnosti: Trener, ki ima razvite psihomotorične sposobnosti, jih povezuje z mislijo in čustvi. Sposoben mora biti demonstrirati vaje in pri svojih vajencih 22
24 analizirati tehniko glede na njihovo starost in individualne lastnosti. Te sposobnosti omogočajo lažje učenje in jasno predstavo o gibanju. Gnostične sposobnosti: Da trener postane dober govornik mora imeti razvite gnostične sposobnosti. Izoblikovan mora imeti intelekt za dialog s tekmovalci, funkcionarji in z javnostjo Trenerji mladih ov Trener, ki dela z mladimi, je predvsem pedagog. Procesi identifikacije so močno prepleteni z učenjem določene spretnosti. Mlad človek zelo hitro sprejema vedenjske obrazce svojega trenerja (in tudi h članov v klubu, še posebej v obdobju adolescence). Trener s svojimi stališči do mladega a močno vpliva na njegovo psihično in socialno dozorevanje. Če je pedagoški potencial trenerja dober, lahko zmanjša pretrese, ki jih prinaša odraščanje. Mladi i se pogosto identificirajo s svojim trenerjem, iščejo v njem svojega idola. Trener jih vodi skozi in skozi življenje. Kvaliteta odnosa se pokaže v kriznih situacijah. Kadar je človek psihično obremenjen, dvomi o svojem uspehu ali pa je zelo razočaran in potrebuje nekoga, ki mu lahko zaupa, ki ga ceni in verjame v njegovo pomoč. V takih trenutkih bo odnos med om in trenerjem odločilen. Trenerji, ki so uspeli vzpostaviti dober odnos, bodo svojim om lahko pomagali, saj bodo le-ti pomoč poiskali najprej pri njih. Športniki, ki s svojim trenerjem nimajo dobrih odnosov, bodo pomoč poiskali drugje ali pa se bodo zaprli vase (Misja idr., 2003). 23
25 1.3 VODENJE SKUPIN Vloga vodje v skupini je pomembna in izpostavljena. Takšno vlogo moramo formirati med prvimi, če le-ta ni že vnaprej določena. Z vlogo vodje je močno povezan proces socialnega vplivanja. Vodenje je definirano kot proces, pri katerem posameznik vpliva na vedenje ostalih. Vodja v določeni skupini ali organizaciji ima položaj, za katerega pričakujemo, da bo pomembno vplival na organizacijo. Razlikujemo tudi izraza vodja in učinkovit vodja. Prvi ima vpliv in ga tudi uporablja, drugi pa poleg tega, da ima vpliv, poskuša dosegati tudi neke cilje, ki jih ima organizacija (Dipboye, Smith, Howel, 1994, v Misja, 2003). Značilnost vodenja je povezana z različnimi stili vodenja, ki predstavljajo osnovne trenerjeve načine v komunikaciji s om. Musek in Pečjak (2001) ločita tri načine vodenja. To so avtokratsko, demokratsko in liberalno (laissez faire) vodenje. Avtokratski način vodenja pomeni, da ima ena oseba popolno oblast ali vselej nadvlado nad drugimi člani skupine. Sporočanje poteka samo v eni smeri. Za demokratski način vodenja je značilno, da vsi člani skupine vplivajo na odločitve. Sporočila krožijo v vseh smereh. Pri liberalnem načinu vodenja pa vsak član skupine dela po svoje. Mnoge skupine se ravnajo zdaj po enem, zdaj po drugem načinu Avtokratsko vodenje Za avtokratski stil vodenja je značilno, da trener avtokratsko načrtuje in izvaja trening brez ovih sugestij. Trener v sodelovanju s svojimi strokovnimi sodelavci celostno skrbi za a in je zanj in njegove dosežke tudi v celoti odgovoren. Avtokratski stil vodenja je bolj primeren za skupinske e, posebej v situacijah, ko zaradi dolgotrajnih neuspehov zapade v krizo, postaja apatičen, mu pada zaupanje in nujno potrebuje, da mu nekdo s točno določenimi vzorci treniranja in vedenja vlije zaupanje, da bo takšen način dela privedel do želenega rezultata. Avtokratski pristop je učinkovit tudi v stresnih situacijah, ki kar kličejo po uporabi trše oblike vodenja, ki bo z razdelitvijo nalog omogočilo preobrat na tekmovanju. Paranosić (1982, v Misja, 2003) v svoji raziskavi ugotavlja, da trenerji, ki so glede osebnostne strukture izrazito avtoritarni in dominantni, ne bodo mogli vzpostaviti demokratičnega odnosa s svojo ekipo, pa če se še tako trudijo. Tega stanja ne bodo mogli dolgo vzdrževati, saj jih bodo i zaznavali kot nenaravne. 24
26 1.3.2 Demokratično vodenje Demokratični pristop je primernejši v individualnih ih, kjer trener običajno nima preveč velikih skupin in je tako omogočena zelo tesna in osebna komunikacija med njim in om. Trener celostno skrbi za a, vendar mu dovoljuje sodelovanje pri načrtovanju treningov in taktike na tekmovanju. Takšen odnos pomeni obojestransko zadovoljstvo, saj omogoča lažje in hitrejše prilagajanje spremenjenim pogojem treninga in novim metodam. Prispeva pa tudi k lažjemu preseganju psiholoških omejitev, saj je komunikacija med trenerjem in om bolj sproščena, zato lažje pove svoja mnenja, občutja, strahove, želje in probleme. Ta oblika vodenja je posebej primerna za e v adolescenci, ki zaradi težav, ki spremljajo to obdobje, nujno potrebujejo mehkejši in bolj razumevajoč ter poglobljen odnos s trenerjem. Problem demokratičnega načina vodenja je v tem, da vsako zbližanje prinese tudi drugačno postavitev vloge in moči trenerja. Trener tvega izgubo avtoritete in s tem zmanjšanje vpliva na a (Tušak, 2001) Liberalno vodenje Liberalni pristop je zelo pogost pri avtoritarnih voditeljih, ki izgubijo moč in pri trenerjih začetnikih, ki se raje izogibajo stikom z ljudmi in težavam. Tak vodja se drži dogovorov in sledi pravilom, vendar na pasiven in celo hladen način. V primeru težav ali konfliktov ostane nevtralen in ga težave le redko vznemirijo. Videti je, kot da tak vodja zavzame položaj v katerem bo najlažje preživel. 25
27 1.4 ODNOS TRENER ŠPORTNIK Športniki razvijajo veliko medsebojnih odnosov. Ti odnosi vplivajo na ukvarjanje s om in na ni rezultat. Odnosi s starši, z ostalimi i in strokovnimi delavci močno vplivajo na ovo dejavnost. Ključnega pomena pa je odnos med om in trenerjem. Trener ni le odgovoren za uspešno no kariero, temveč tudi za prekinitev kariere. Kakovost takega odnosa vpliva na stališča in vrednote a. S kakovostjo odnosa je močno povezana motivacija a in posledično uspešnost na tekmovanjih. Konflikti med trenerjem in om spadajo med glavne razloge za prenehanje ne poti (Gabler, 1981, v Misja idr., 2003). Zelo pomembna karakteristika odnosa trener je kompatibilnost, ki pomeni združljivost potreb in lastnosti trenerja in a. Idealna je takšna kombinacija, kjer so potrebe in lastnosti trenerja popolnoma združljive s ovimi. Športnik čuti potrebo po kontroli, naklonjenosti in navezovanju tesnejših stikov, trener pa ima potrebo kontrolirati a, navezovati tesnejše oblike komunikacije in izražati naklonjenost. Izrednega pomena je pestrost in osebnost komunikacije. Dober trener zna poslušati a in mu pomagati, kadar verbalno ali neverbalno prosi za pomoč. Sicer pa vanj ne sili. Zaupanje v trenerja je osnova vsakega dobrega odnosa. Če zaupanje že v začetku odnosa ni vzpostavljeno, je zelo težko dosegati zadovoljive rezultate. Zato je včasih smiselno na mesto trenerja postaviti osebo, ki morda ni najboljši trener, bo pa sposoben vzpostaviti dobre odnose s i. Kadar trenerja v celoti zaznava in doživlja pozitivno, bo omogočen razvoj ustreznega medsebojnega odnosa, sicer pa lahko nastanejo težave (Tušak, 2001). Poczwardowski, Barott in Henschen (2002, v Kajtna in Tušak, 2007) menijo, da je za nekatere e prav odnos s trenerjem tisto, kar oblikuje celotno izkušnjo s om, in lahko močno vpliva na kvaliteto treningov in uspešnost na tekmovanjih. Schinke in Tabakman (2001, v Kajtna in Tušak, 2007) pa menita, da je le dober odnos med trenerjem in om tisto, kar omogoča uspeh in rezultate na tekmovanjih. Odnos, ki ga ima trener s om, vpliva na ov emocionalni in socialni razvoj. Na žalost lahko trener svojo avtoriteto tudi izrablja. Število primerov čustvene in fizične zlorabe s strani trenerjev v zadnjem času narašča. S poznavanjem pomena različnih dejavnikov je lažje razumeti kompleksnost odnosa trener. Odnos med trenerjem in om je 26
28 izredno pomemben dejavnik, ki se ga pogosto zanemarja. Tako trenerji kot i vedo o tej temi premalo in ji posvečajo premalo pozornosti. Potrebno je vložiti del energije za vzpostavljanje in vzdrževanje dobrih odnosov, saj so le-ti ključ do nega uspeha. Ljudje posvečamo medsebojnim odnosom premalo pozornosti, to je opazno tako v vsakdanjem življenju kot tudi v u. Vse bolj se poudarja celostni pogled na a, ki ga trenerji pogosto zanemarjajo. Ta pojav je še bolj očiten pri trenerjih, ki nimajo dodatne strokovne pomoči. Sami morajo sestaviti in voditi treninge, skrbeti za vso organizacijo, reševati konflikte. Vsa ta opravila vzamejo trenerju ogromno časa in energije. Trener se bolj posveča treningu kot om. Posledica so konflikti, ki jih trenerji ne znajo rešiti. Tako se zgodi, da kljub napornim treningom ni načrtovanih uspehov. Na odnos ne smemo gledati le z vidika a, pomembno je tudi, kako se počuti v odnosu trener. Nezadovoljen delavec je veliko manj vreden od zadovoljnega. Trener bo bolje delal, če bo imel s svojimi i dobre odnose in ravno tako se za dobre odnose morajo potruditi tudi i. To velja v večji meri za starejše e. Kvaliteta odnosa trener je odvisna od mnogih dejavnikov. Samo poznavanje trenerjeve osebnosti ne daje dovolj znanja o njem in njegovih sposobnostih za delo. Za obravnavo kvalitete odnosa je potreben multivariantni pristop, ki upošteva a, trenerja, interakcijo in situacijo. Če govorimo o dejavnikih, ki vplivajo na kvaliteto odnosa med trenerjem in om, je potrebno zajeti širok spekter dejavnikov tako s strani a kot s strani trenerja in situacije. Dejavniki so med seboj prepleteni in medsebojno povezani. Pomembni dejavniki s strani trenerja so trenerjeva osebnost, strokovna usposobljenost, inovativnost, komunikativnost, stil vodenja, emocionalna kontrola, spol trenerja in njegova motivacija. K vzpostavljanju dobrega odnosa pa mora svoje prispevati tudi. Športnik je v odnosu enakovreden in odnos bo uspešen, samo kadar sta zadovoljni obe strani. Najpomembnejši dejavniki s strani a, ki vplivajo na dober odnos, so ova osebnost, izbrana na panoga, starost, izkušnje in spol a (Tušak idr., 2003). Schutz (1966, v Tušak in Tušak, 2003) razdeli medsebojno vedenje na tri dimenzije, ki vključujejo tako dajanje kot sprejemanje: kontrolna dimenzija (potreba po tem, da si nadzorovan ali da nadzoruješ druge; biti svoboden); inkluzivna dimenzija (potreba, do katere stopnje sprejemati ali zavrniti socializacijo); dimenzija naklonjenosti oz. čustvena dimenzija (potreba po dajanju in sprejemanju 27
29 ljubezni in skrbi). Diade v odnosu trener lahko razdelimo na kompatibilne in nekompatibilne. O kompatibilni diadi v odnosu trener govorimo, kadar je ujemanje v treh dimenzijah: želji po kontroli, potrebi po izkazovanju naklonjenosti in količini želenih medsebojnih stikov (Kajtna in Tušak, 2007). Absolutne kompatibilnosti skorajda ni (Tušak in Tušak, 2003). Ravno zaradi te nepopolne kompatibilnosti med trenerjem in om kompenzira z učinkom odnosa, ki ga ima s svojimi starši, prijatelji, navijači itd. Nekaj primerov kompatibilnega in nekompatibilnega odnosa trener si lahko ogledamo v tabeli 1. Tabela 1: Primer kompatibilnega in nekompatibilnega odnosa trener (Tušak in Tušak, 2001) Kompatibilna diada Trener Športnik Potreba po nadzorovanju ov Potreba po biti nadzorovan Ni potrebe po izražanju naklonjenosti Ne potrebuje naklonjenosti Ni potrebe po navezovanju nekih pristnejših in ne pristnejših medsebojnih stikov medsebojnih stikov Nekompatibilna diada Trener Športnik Potreba po kontroli drugih Ne želi kontrole Ni potrebe po izražanju naklonjenosti Potrebuje naklonjenost Ne potrebuje navezovanja močnejših stikov Potrebuje pozitivni socialni»feedback«na vzpostavljanje odnosa med dvema osebama, v našem primeru med trenerjem in om, vpliva več dejavnikov. Vsak prispeva svoj delež, uspešna pa bosta le v primeru, če bosta zadovoljni obe strani. Kajtna in Tušak (2007) naštejeta pomembne dejavnike s strani trenerja (trenerjeva osebnost, strokovna usposobljenost, inovativnost, komunikativnost, stil vodenja, emocionalna kontrola, spol trenerja in motivacija) in tekmovalca (ova osebnost, izbrana na panoga, starost in izkušnje a, spol a). 28
30 Na področju dinamike odnosov trener v karateju je bila opravljena raziskava, ki jo je naredila Bajec (2007) v okviru svoje diplomske naloge. Za ta se je odločila, ker bi naj karate kot eden izmed predstavnikov borilnih veščin predstavljal posebno povezanost med trenerjem in om zaradi vzhodnjaške kulture. V raziskavi je sodelovalo 66 aktivnih tekmovalcev karateja, rezultati pa so pokazali, da so odnosi med trenerji in i v karateju pozitivni, odprti in podporni. Trenerji po mnenju ov kažejo zanimanje za svoje e, v medsebojnem odnosu pa premoč kažejo trenerji, predvsem zaradi nizke samozavesti ov, še posebej predstavnic nežnejšega spola. Športniki bi si želeli še boljši medosebni odnos s trenerjem tako na profesionalni ravni kot tudi prijateljskem odnosu (Bajec, 2007) Dosedanje raziskave Veliko raziskav je bilo opravljenih o sodelovanju trenerja s svojimi odraslimi i, manj pa je znanega o odnosu med trenerjem in njegovimi mladimi varovanci. Smith in Smoll (1996, v Wylleman, De Knop, Sloore, Auweele in Ewing, 2002) ugotavljata, da mladi i, ki so jih njihovi trenerji pogosteje pohvalili in nagradili za vložen trud kot pa dosežen rezultat, vidijo svoje trenerje kot veliko spodbudo in podporo pri njihovem nadaljnjem ukvarjanju s om. Martin, Jackson, Richardson in Weiller (1999, v Wylleman idr., 2002) so ugotovili, da so med i, starimi od 10 do 13 in od 14 do 18 let, bolj zaželeni trenerji, ki jim omogočajo večjo udeležbo pri odločitvah o skupinskih ciljih, vadbenih metodah in taktiki na tekmi. Prav tako imajo ti i raje, če trener razvije topel medsebojni odnos s člani ekipe in ustvari pozitivno skupinsko klimo. Alfermann and Würth (2001, v Wylleman idr., 2002) sta prišla po dveh letih raziskav, ki sta jih opravila z letnimi rokometaši, košarkarji in hokejisti, do zaključka, da so igralci, ki so od svojih trenerjev prejemali navodila in povratne informacije, uspešneje napredovali na višji tekmovalni nivo kot pa i, ki so jih trenirali manj pozorni trenerji. Sherman, Fuller in Speed (2000) so v raziskavi, opravljeni med avstralskimi nogometaši, košarkarji in igralci netballa prišli do zaključka, da tem om ni všeč avtokratski način treniranja, ampak jim je mnogo ljubši demokratičen način. 29
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationMEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU Diplomska naloga Mentor: izr. prof. dr. Matej Tušak, univ. prof. psih. Somentor:
More informationŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPORTNI TRENER KOT VODJA: PRIMER ŠPORTNIH TRENERJEV TENISA Ljubljana, maj 2012 ANJA KOVAČ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Anja Kovač, študentka
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA SRĐAN ALAPOVIĆ Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja MOTIVACIJA KOŠARKARJEV ZA TRENINGE IN TEKME DIPLOMSKA NALOGA
More informationDIPLOMSKO DELO Dijak športnik
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO Dijak športnik Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pšunder Kandidat: Jure Kurnik Maribor, 2015 Lektorica: Ljuba Tetičkovič,
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationUČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TJAŠA ZAJŠEK Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Tenis Pomen, metode in tehnike psihološke priprave teniških igralcev
More informationPOVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.
More informationVODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008
More informationPODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:
More informationMOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationMOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationSKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja SKUPINSKA DINAMIKA MLADINSKE TEKMOVALNE SHOW DANCE SKUPINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič SOMENTORICA: asist. mag. Tina Šifrar
More informationPOMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT KINEZIOLOGIJA POMEN SOCIALNE OPORE OB POŠKODBI ROKOMETAŠEV DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič SOMENTORICA: doc. dr. Marta Bon Avtorica: Nina
More informationDIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja
More informationDIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka
More informationNAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VZDUŠJE V SKUPINI PETROL Ljubljana, oktober 2004 BOŠTJAN MARINKO IZJAVA
More informationSTILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK MAGISTRSKO DELO NENA ŠTENDLER LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationGOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018
GOLF ZVEZA SLOVENIJE TEKMOVALNE SELEKCIJE 2018 Ljubljana, februar 2018 Kazalo vsebine ORGANIZACIJSKA STRUKTURA TEKMOVALNIH SELEKCIJ GZS... 4 1. SEZNAM SELEKCIJ 2018... 5 1.1 Profesionalna ekipa... 5 1.2
More informationOSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ
OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna
More informationSOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU
SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU Mojca Doupona Topič E-MAIL: mojca.doupona@fsp.uni-lj.si I. Teoretična izhodišča II. Družbeni razredi & športna aktivnost III. Družbeni razredi & športna potrošnja IV. Družbeni
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO VEDRANA SEMBER Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ZNAČILNOSTI DVOJNE KARIERE SLOVENSKIH
More informationZavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja
Zavedanje lastnih slabosti je prvi korak na poti odličnosti vodenja Vesna Janković * Terme Krka d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, Slovenija vesna.jankovic@terme-krka.si 1 Uvod Povzetek: RV:
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationDojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationPODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.
More informationPODATKI O DIPLOMSKI NALOGI
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:
More informationRAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO
More informationUNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO.
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO Adrijana Pavšič Mentor: pred. Tomica Dumančić, univ. dipl. soc Nova Gorica,
More informationTransfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1
Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Urša LUTMAN VODSTVENE ZAZNAVE IN VREDNOTE PRI ŠTUDENTIH: MEDGENERACIJSKA PRIMERJAVA DIPLOMSKO DELO Mentorica: asist. dr. Eva Boštjančič,
More informationVLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA OBLAK VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA POLONA OBLAK
More informationMLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST
MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA DAVOR BOZOVI AR
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA DAVOR BOZOVIAR Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Alpsko smuanje VPLIV STARŠEV NA TRENERJEVE ODLOITVE V
More informationLASTNOSTI USPEŠNIH VODIJ
Lex localis, letnik II, številka 3, leto 2004, stran 51-68 LASTNOSTI USPEŠNIH VODIJ Janez Mayer 1 doktor psiholoških znanosti Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj Povzetek UDK: 65.012.4(497.4)
More informationUDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija
More informationNuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič Ljubljana, 2014 Zahvala Za pomoč
More informationManager in vodenje podjetja
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Manager in vodenje podjetja Kandidatka: Katja Kostrevc Študentka rednega študija Številka indeksa: 81617548 Program: visokošolski strokovni
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationMladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga
Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (nelektorirana verzija) Pripravila: izr. prof. dr. Metka Kuhar Ljubljana, 2015 1 1. POVZETEK Prispevek obravnava vlogo mladinskih organizacij pri
More informationSistemi za podporo pri kliničnem odločanju
Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je
More informationRavnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR
More informationZNAČILNOSTI REAGIRANJA V STRESU PRI STRELJANJU V BIATLONU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Univerzitetni študij Športno treniranje ZNAČILNOSTI REAGIRANJA V STRESU PRI STRELJANJU V BIATLONU DIPLOMSKO DELO MENTOR: prof. dr. Matej Tušak SOMENTOR: prof. dr.
More informationVPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE
VPLIV ZNANJA NA INOVATIVNOST IN PRODUKTIVNOST V INDUSTRIJSKEM OKOLJU AVTOKONFEKCIJE Študentka: Karmen KOSTANJŠEK Študijski program: Gospodarsko inženirstvo 2. stopnje Smer: Mentor: Mentor: Strojništvo
More information1. UVOD. Shema 1: Tri ravni poklicnega delovanja strokovnih kadrov na področju športnega treniranja
1 Model nacionalnega izobraževanja oziroma formalnega strokovnega izpopolnjevanja trenerjev v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji, upoštevajoč okvirni sistem izobraževanja trenerjev v Evropski zvezi
More informationPOMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,
More informationMETODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)
METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK LJUBLJANA, 2013 Športno treniranje Ples PLES V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Meta Zagorc KARMEN KOTNIK RECENZENT:
More informationODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor
More informationMOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZA DELO V OBČINSKI UPRAVI HORJUL LJUBLJANA, JULIJ 2008 URŠKA MAROLT IZJAVA Študentka Urška Marolt izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
More informationB&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november
More informationPOGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Logopedija in surdopedagogika Kaja Plohl POGLEDI LOGOPEDOV NA VZPOSTAVLJANJE PARTNERSTVA S STARŠI Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA
More informationAGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT AGRESIVNOST PRI TENISU DIPLOMSKA NALOGA ŽIGA PAPEŽ Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Tenis in Atletika AGRESIVNOST PRI
More informationSTRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationDiplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI
Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za
More informationUČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka
More informationVZGOJNI STILI IN ODNOSI V DRUŽINI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LEA VERBIČ VZGOJNI STILI IN ODNOSI V DRUŽINI DIPLOMSKO DELO PODBORŠT, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Socialna pedagogika LEA VERBIČ Mentorica: doc.
More informationVSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI
PRAKSA VSE, KAR SO HOTELI, SO DOBILI Vodenje mladih kadrov je za marsikaterega managerja trn v peti. Zakaj? Ker imajo predstavniki generacije Y precej drugačne vrednote in vzorce vedenja od starejših generacij.
More informationVpliv menjave trenerja košarkarske ekipe med. tekmovalno sezono na njeno uspešnost
Vpliv menjave trenerja košarkarske ekipe med tekmovalno sezono na njeno uspešnost (DIPLOMSKO DELO) MENTOR Prof. dr. Frane Erčulj AVTOR Anže Vinazza RECENZENT Izr. prof. dr. Goran Vučković Deskle 2018 2
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev Mentorica: doc. dr. Jana Mali Andreja Prapertnik, Katja Mlakar LJUBLJANA 2012 PODATKI O DIPLOMSKI
More informationVPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV
UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ Ljubljana, 2013 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje MOTIVACIJA ZA GIBANJE IN VPLIV NA PSIHOFIZIČNE LASTNOSTI
More informationKreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev
Izvirni znanstveni članek UDK 316.74:001.891-051(497.4) Uroš Matelič, Franc Mali, Anuška Ferligoj Kreativno okolje in uspe{nost mladih raziskovalcev POVZETEK: Rezultati raziskave, ki jo povzemamo v tem
More informationPRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško
More informationStari starši v življenju vnukov
Kako vost na sta rost, let. 18, št. 2, Tjaša 2015, Mlakar, (3-21) Stari starši v življenju vnukov 2015 Inštitut Antona Trstenjaka KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Nogomet POVEZANOST REZULTATOV RAZLIČNIH VZDRŽLJIVOSTNIH
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationMAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE JANJA NEMANIČ DULMIN Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA
More informationTočno začrtana pot. Kazalo KOLUMNE. Darko Klarič 4 Matjaž Jakopič 6 Jernej Klarič 8 STROKOVNI ČLANEK. Aljaž Gornik 10 NEKAJ O NAS
2014/15 Točno začrtana pot Naš klub je bil v svoji kratki zgodovini vedno nekaj posebnega oziroma drugačnega - v pozitivnem smislu, seveda. Že ustanovitev ekipe AŠK Bravo je nakazala kam pes taco moli.
More informationPodešavanje za eduroam ios
Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja
More informationASERTIVNA KOMUNIKACIJA
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Spletno poslovanje ASERTIVNA KOMUNIKACIJA Mentorica: dr. Silva Kos Knez Lektorica: Ana Peklenik, prof. Kandidatka: Marija Kavaš Kranj, januar
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DORA SKOROBRIJIN
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DORA SKOROBRIJIN LJUBLJANA 2016 Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport Športno treniranje Alpsko smučanje VPLIV DRUŽINE NA AKTIVNO UKVARJANJE Z ALPSKIM
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika nogometa KAKOVOSTNO DELO Z NAJMLAJŠIMI
More informationMAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE DARJA KALAMAR FRECE MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE MLADI IN KRIZA SMISLA
More informationPREVENTIVNA PLATFORMA
PREVENTIVNA PLATFORMA Bilten št.5 Preventivna platforma Oktober 2013 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE V tej številki... Mladi in spolno zdravje - zmanjšajmo tvegano vedenje z izobraževanjem
More informationSTALIŠČA UČITELJEV IN UČENCEV GLEDE UPORABE UČNE METODE RAZLAGE PRIPOVEDOVANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji Lucija Vidmar STALIŠČA UČITELJEV IN UČENCEV GLEDE UPORABE UČNE METODE RAZLAGE PRIPOVEDOVANJA Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA
More informationGLASBENE DELAVNICE ZA MLADE
UNIVERZA V LJUBLJANI AKADEMIJA ZA GLASBO ODDELEK ZA GLASBENO PEDAGOGIKO DIPLOMSKA NALOGA GLASBENE DELAVNICE ZA MLADE NOVA GORICA, 2011 ANA KNEZ UNIVERZA V LJUBLJANI AKADEMIJA ZA GLASBO ODDELEK ZA GLASBENO
More informationGIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA prof. dr. Mateja Videmšek,
More informationCopyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.
UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PEDGOGIKO IN ANDRAGOGIKO ODDELEK ZA SLAVISTIKO DIPLOMSKO DELO VRNITEV K SKUPNOSTI ODGOVOR NA POSTMODERNO IDENTITETO POSAMEZNIKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI?
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ŠPELA DOVŽAN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Socialna pedagogika Kaj pa ti o tem misliš? Dojemanje brezdomstva med uporabniki
More informationMOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJSKE TEORIJE V UČBENIKIH TRŽENJA Ljubljana, april 2010 ŽIGA LOVŠIN IZJAVA Študent Žiga Lovšin izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,
More informationKONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE
28 Mag. Daniela Breeko, GV Izobrazevanje, d.o.o. Za boljso prakso KONSTRUKTIVNI PRISTOP K v NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE Nova ekonomija - novi izzivi - alternativne oblike nacrtovanja kariere POVZETEK Avtorica
More informationKAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV Ljubljana, junij 2003 MATEJ DEBELJAK IZJAVA Študent Matej Debeljak izjavljam,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Psarn Pridobivanje kadrov s pomočjo spletnih socialnih omrežij Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KLEMEN ŠTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PROCESA MANAGEMENTA PO TEMELJNIH FUNKCIJAH V PODJETJU SAVA TIRES d. o.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DANIEL VIDETIČ Ljubljana, 2016 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Šport in mediji ORGANIZIRANOST OTROŠKE NOGOMETNE
More information