UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo ZAKLJUČNO DELO. Zvezdana Pavletič

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo ZAKLJUČNO DELO. Zvezdana Pavletič"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo ZAKLJUČNO DELO Zvezdana Pavletič Maribor,

2 2

3 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo PLANINSKE VSEBINE V PROGRAMU GIBALNIH DEJAVNOSTI VRTCA Mentor: višji pred. Miran Muhič Kandidatka: Zvezdana Pavletič Maribor,

4 Lektorica: Jelena Zrna, prof. slovenščine in zgodovine Prevajalka: Barbara Majcenovič Kline, lekt. mag. BMK 4

5 ZAHVALA Prva zahvala gre mentorju, višjemu predavatelju, Miranu Muhiču za strokovno usmerjanje in potrpežljivo ter neutrudno spodbujanje. Iskreno se zahvaljujem ravnateljici Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, gospe Ivani Leskovar, za odobritev anketnega vprašalnika, za odprtost in naklonjenost planinski vzgoji predšolskih otrok. Najiskreneje in neizmerno se zahvaljujem mojemu možu Marku za nenehno spodbujanje, podporo in razumevanje ter ves preživeti čas v okrnjeni družinski postavi z najinima zakladoma Dejanom in Nevenom. Zahvaljujem se sodelavkam za strokovno in vestno izpolnitev anketnih vprašalnikov. Hvala prijateljicam za pomoč in podporo pri nastajanju mojega diplomskega dela. In nazadnje hvala vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k nastajanju mojega diplomskega dela. 5

6 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Zvezdana Pavletič, roj , študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je zaključno delo z naslovom Planinske vsebine v okviru gibalnih dejavnostih vrtca pri mentorju, višjem predavatelju, Miranu Muhiču avtorsko delo. V zaključnem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (podpis študentke) Maribor,

7 Povzetek V diplomskem delu Planinske vsebine v programu gibalnih dejavnosti vrtca, smo raziskali planinske vsebine, s katerimi v vrtcu spodbujamo gibalni razvoj predšolskih otrok. V teoretičnem delu naloge smo pregledali razvojne značilnosti predšolskih otrok, področja otrokovega razvoja in proučili dejavnike, ki pomembno vplivajo na otrokov razvoj. Proučili smo hojo kot sestavni del razvoja motorike otroka, njen pomen za ohranjanje zdravja, krepitev srčno-žilnega in dihalnega sistema. Predstavili smo možnosti za izvajanje planinskih vsebin v vrtcu, pregledali smo planinske vsebine v rednih in dodatnih dejavnostih vrtca. Povezali smo jih z vsemi področji kurikula. Proučili smo jih na splošno in v Programu vrtca Slovenska Bistrica. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali 90 vzgojiteljic in vzgojiteljev in ugotovili, da starejši vzgojitelji pogosteje izvajajo planinske vsebine, da planinske vsebine izvaja več vzgojiteljev z nižjo stopnjo izobrazbe, da imajo otroci v drugem starostnem obdobju več planinskih vsebin in da otroci, ki redno hodijo, lažje usvajajo motorično zahtevnejše izzive. Ugotovili smo še, da je izvajanje planinskih vsebin pomembno pri navajanju otrok na aktivno preživljanje prostega časa, za krepitev telesne odpornosti, da omogoča izvajanje gibalnih dejavnosti v naravi v vseh letnih časih. Večina vzgojiteljev ima planinske izlete v Letnem delovnem načrtu skupine. Vzgojitelji v podeželskih vrtcih pogosteje izvajajo načrtovane oblike hoje. Ključne besede: gibalni razvoj, hoja, predšolski otrok, planinske vsebine, kurikulum. 7

8 Abstract In the diploma paper Mountaineering as Part of the Physical Activity Programme in Kindergartens we researched mountaineering programmes which are used in kindergarten in order to encourage the development of motor skills in pre-school children. In the theoretical part of the paper we overviewed the developmental characteristics of pre-school children, the fields of child development and examined the factors which have important influence on a child's development. We further studied walking as a constituent part of the motoric development of a child and its importance in terms of maintaining health and strengthening the cardio-vascular and respiratory systems. We introduced possibilities for the application of the mountaineering programmes in kindergarten and studied them within the curricular and extra-curricular kindergarten activities. We integrated them into all parts of the curriculum and studied them in general, as well as within the Syllabus of the Slovenska Bistrica kindergarten. In the empirical part, a descriptive and causal nonexperimental methodology was used. In the questionnaire we surveyed 90 female and male pre-school teachers and established that older pre-school teachers and pre-school teachers with lower levels of education execute mountaineering programmes more often; children in the second period of their pre-school years have more mountaineering programmes included in their curriculum, and those children who are involved in mountaineering activities on a regular basis have fewer problems in assimilating more difficult motoric challenges. We further established that taking part in mountaineering activities plays an important part in children being more active in the outdoors during their free time. It strengthens their physical immunity and enables physical activities to be carried out within nature throughout the year. The majority of pre-school teachers have mountaineering excursions included in their Annual work plan. Pre-school teachers from the suburban kindergartens are more likely to carry out the planned form of walking. Key words: physical development, walking, pre-school child, mountaineering programme, curriculum 8

9 Kazalo vsebine 1 Uvod Teoretični del Razvojne značilnosti predšolskih otrok Področja otrokovega razvoja Otrokov razvoj v predšolskem obdobju Gibalni razvoj otroka Hoja v otroštvu Pomen hoje za ohranjanje zdravja Pomen hoje za krepitev srčno-žilnega sistema Hoja kot sredstvo za razvijanje gibalnih sposobnosti Planinske vsebine v okviru področja GIBANJE Možnosti za izvajanje planinskih vsebin v vrtcu Planinske vsebine v programu rednih dejavnostih vrtca Planinske vsebine kot program dodatne dejavnost vrtca Povezava planinskih vsebin z ostalimi področji v Kurikulu za vrtce Planinske vsebine v programu Vrtca Slovenska Bistrica Dosedanje raziskave in ugotovitve Empirični del Namen Razčlenitev in podrobna opredelitev Raziskovalna vprašanja Raziskovalne hipoteze Spremenljivke Metodologija Raziskovalne metode Raziskovalni vzorec Postopki zbiranja podatkov Organizacija zbiranja podatkov Vsebinsko-metodološke značilnosti uporabljenih inštrumentov Postopki obdelave podatkov

10 3.4 Rezultati in interpretacija Analiza vzorca Analiza spremenljivk Vrednotenje zastavljenih hipotez Sklep Literatura Priloge

11 1 Uvod»Planinstvo je lahko način življenja.«v tem sporočilu je strnjeno poslanstvo slovenske planinske organizacije (povzeto po Glavnik idr., 2005, str. 27). V Sloveniji se podaja v gore in planine zelo veliko ljudi, saj je planinstvo pravzaprav tudi del identitete slovenskega naroda, (Pollak, 2004, str. 3). Vzrokov, da imamo Slovenci poseben odnos do gora, je mnogo. Številni strokovnjaki in znanstveniki so skušali utemeljiti in osvetliti to sožitje, navezanost, ta odnos Slovencev do tega majhnega koščka Alp. Pri tem so se opirali na temeljne misli in osnovno filozofijo, ki so jo zapisali ali ustno predali v obliki bajk ali legend že staroselci in prvi pristopniki (Šaver, 2005, cit. po Burnik, Petrovič, Gratej, Zubin in Jereb, 2012, str. 7). Ker torej, izhajamo iz dejstva, da je planinstvo način življenja marsikaterega Slovenca in le-to predstavlja del njegove identitete, je prav, da začnemo s planinsko vzgojo že zgodaj, v predšolskem obdobju. Menimo, da je spodbujanje otrok h gibalni aktivnosti eden ključnih ciljev v razvoju predšolskega otroka. Sposobnosti otrok se razvijajo na osnovi dednosti, okolja in lastne aktivnosti. Na intenziteto in kontinuiteto razvoja v zgodnjem otroštvu lahko pomembno vplivamo vzgojitelji s ponudbo raznolikih gibalnih in drugih izkušenj, ki jih v planinski vzgoji predšolskih otrok ne manjka. Hoja, kot naravna oblika gibanja, je sestavni del procesa, s pomočjo katerega otrok razvija svoje motorične in funkcionalne sposobnosti. V tem primeru so genski dejavniki odločilni za delovanje živčno-mišičnega sistema, okoljski dejavniki pa vplivajo na predhodne motorične izkušnje in na pridobivanje novih motoričnih izkušenj (Pišot in Planinšec, 2005, cit. po Muhič, 2010, str. 49). 11

12 Hoja v otroštvu predstavlja pomemben dejavnik, ki pripomore h kasnejši vzdržljivosti, k boljši fizični kondiciji otrok in kasneje, v odrasli dobi. Z njo si otroci ohranjajo zdravje, krepijo celoten srčno-žilni sistem, ob enem pa razvijajo gibalne sposobnosti. Hoja je naravna oblika gibanja. Je temelj vsake gibalne aktivnosti, ki zajema planinske vsebine. Otroci najbolje razvijajo svoje sposobnosti z lastno aktivnostjo, pri tem pa potrebujejo spodbudno naravno okolje, v katerem je dovolj možnosti za igro in raziskovanje sebe in svojih gibalnih zmožnosti. S tem jim odrasli v vsakdanjih dejavnostih omogočamo spontano učenje in posledično»razvoj, ki pri slehernem otroku pomeni kvalitativne spremembe na individualni ravni delovanja«(cemič, 1997, str. 9). Starši in vsi, ki s svojim znanjem in izkušnjami sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju planinskih pohodov, aktivirajo otrokove genske dejavnike ter na ta način pozitivno vplivajo na otrokov gibalni razvoj (prav tam). Bivanje v naravi nudi otrokom prostor in čas, v katerem se lahko prosto gibajo, raziskujejo in razvijajo svoje gibalne in druge sposobnosti. Da pa postanejo naravne oblike gibanja sredstvo za pospešen razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti, vključuje mentor različne planinske vsebine, ki jih skupaj z udeleženci uresničuje z izvedbo različnih planinskih oblik kot so: sprehod, izlet, orientacijski izlet, cicibanove urice, tabor, delovne akcije. Preko le-teh si otrok pridobiva nove spretnosti in znanja. Osnovna oblika planinske dejavnosti v vrtcu je izlet. Organizirano planinstvo v mladinskem odseku, vrtcu ali šoli je lahko čudovita šola življenja, ki se bogati zlasti ob vzgoji in izobraževanju za spoznavanje narave in samega sebe. Vzgoja in izobraževanje je temeljna človekova pravica. Ob 12

13 njenem uresničevanju človek postaja človek v polnem pomenu besede. Če pomeni izobraženost obvladovanje določenega znanja ali spretnosti, pomeni vzgojenost predvsem zavedanje pomena in upoštevanje naučene vsebine ter njeno dosledno uporabo v praksi. Osnovna vrednota vzgojno-izobraževalnega sistema Planinske zveze Slovenije je Častni kodeks slovenskih planincev, ki je rezultat tradicije in najširše sprejetega dogovora o minimalnih skupnih ciljih planinskega delovanja (Ažman, Jazbec, Jazbec, Peršolja in Pollak, 2001, str. 9). Dobre strani pohodništva so torej: - druženje, - razgibavanje na čistem zraku, - spoznavanje novih krajev, - spoznavanje starih običajev in šeg, - obujanje dogodkov, pomembnih iz zgodovine nekega kraja v ožjem ali širšem smislu, - obujanje zanimanja za slovenske pisatelje in pesnike, - dodaten zaslužek za kmečke pridelovalce in gostinske delavce (Guid, 2008, str. 45). Osnove za varnejše obiskovanje planinskega sveta so znanje, izkušnje in sreča. Znanje si pridobimo z učenjem, izkušnje s praktično aktivnostjo, srečo pa imamo ali pa je nimamo. Vendar se moramo zavedati, da absolutne varnosti ni, kljub temu pa nam znanje in izkušnje v veliki meri pomagajo, da smo med svojimi obiski planin varnejši, kot bi pa bili, če tega ne bi imeli (Pollak, 2004, str. 3). V teoretičnem delu bomo opredelili razvojne značilnosti (po področjih) v predšolskem obdobju in gibalni razvoj otroka. V naslednjem poglavju bomo opredelili pomembnost hoje v gibalnem razvoju otrok. Nadalje bomo raziskali pomen hoje za ohranjanje zdravja, krepitve srčno-žilnega sistema, pridobivanje vzdržljivosti in razvijanje sposobnosti otroka. Osvetlili bomo programa Mali sonček in Ciciban planinec. Prav tako se bomo poglobili v kurikularno povezanost področja gibanja z ostalimi petimi področji. 13

14 V empiričnem delu bomo pregledali dejavnike, ki vplivajo na izvajanje planinskih vsebin v vrtcu, potrdili ali ovrgli hipoteze. 14

15 2 Teoretični del Peršolja (v: Ažman, Jazbec, Jazbec, Peršolja in Pollak, 2001, str. 9). navaja, da zaradi pokrajinskih značilnosti, prostočasne množičn športno-rekreativne dejavnosti in kakovostnega učinka za spreminjanje in zadrževanje zdravega psihosomatskega statusa posameznika obiskovalca gora je planinstvo postalo identiteta in vrednota slovenskega naroda. Kot športna in rekreacijska dejavnost, ki temelji na doživljanju narave, je eden od temeljev okoljevarstvenega gibanja. Gibanje (hoja prevladuje), združeno s poglobljenim stikom z naravo, finančna dostopnost, razvejana planinska organizacija in tradicija so dejavniki vzpodbujanja planinske dejavnosti. Privlačnost gora pa ni le v romantičnem begu iz vsakdanjega življenja in v ljubezni do narave, je ljubezen do kontrastov. Če k temu dodamo še zdravstvene in socialne motive, je razumljivo, da je planinstvo pri nas najbolj množična in popularna športna dejavnost (Šaver, 2005, cit. po Burnik, Petrovič, Gratej, Zubin in Jereb, 2012, str. 7). Motivi obiskovanja (gora) so se spremenili skladno z razvojem človekovega odnosa do narave. Danes prevladujejo želja po gibanju v naravi v prostem času, skrb za izboljšanje in ohranjanje zdravja ter doživljanje gora. Poleg odkrivanja neznanega in novega so pogosti motivi tudi želja po samopotrjevanju, begu v samoto in temu nasprotna želja po hoji v skupini. Motivi pa se spreminjajo tudi s starostjo in planinska organizacija jim z različnimi programi sledi tako, da se v slovenski prostor umešča kot nosilka športne, turistične, gospodarske, raziskovalne, humanitarne in kulturne dejavnosti, povezane z gorsko naravo (Glavnik, idr., 2005, str. 26, 27). Ažman idr., (2001, str. 9) označujejo izlet kot časovno in dolžinsko najkrajšo obliko gibanja, ki od planinca zahteva najmanj hodilnega napora. Dobra priprava na izlet je predpogoj uspešne izvedbe. Zajema: psihično, telesno, tehnično, vsebinsko in organizacijsko pripravo. Vsebinska ali snovna priprava vsebuje 15

16 vsebinski in snovni načrt akcije. Vsaka akcija mora biti fiziološko učinkovita, poučna, vzgojna, zabavna, prijetna in še bi lahko dodali. Izkušenjsko bogato okolje s primerno količino in kakovostjo ponujenih izkušenj v posameznem zgodnjem razvojnem obdobju pomembno vpliva na razvoj nadaljnjih predispozicij. Izredno intenzivno dogajanje in gostota ponujenih sinaps v prvem življenjskem desetletju otroka od nas zahteva redno vzpodbujanje in stimuliranje ponujenega, saj bodo le tako določene zmožnosti ostale trajne (Shore, 1997; v: Pišot in Jelovčan, 2006, str. 18). V nasprotnem primeru bodo postopoma zamrle in izginile. V tem izredno intenzivnem obdobju otrokovega dojemanja in spoznavanja sveta pa imajo odločujočo vlogo tudi način dela, pristop in odnos, ki ga pri delu z otrokom gojimo (Pišot in Jelovčan, 2006, str. 18). Velik pomen gibanja v naravi smo pripisali tudi zdravemu načinu življenja, ki ga moramo omogočiti vsakemu otroku. Starši, vzgojitelji in družba so tisti, ki morajo otroka spodbujati za zdrav način življenja in mu omogočiti gibanje na prostem (Pivec, 2015, str. 12). Menimo, da je treba v vrtcu otrokom omogočiti čim več gibalnih izkušenj na različnih terenih in jih navajati na zdrav način življenja, h kateremu spadajo dejavnosti na prostem in se navezujejo na vsa področja kurikuluma. Naloga vzgojiteljev in staršev je, da jih spodbujamo k odkrivanju narave, njenih zakonitosti in k sobivanju z njo. S tem jih vzgajamo k odgovornemu odnosu do nje. 2.1 Razvojne značilnosti predšolskih otrok Vsak otrok se rodi z določenimi dispozicijami. V kolikšni meri se bodo te dispozicije v bodoče razvile, pa je odvisno od okolja, ki nanj vpliva, ter od otrokove lastne aktivnosti. Vsa področja razvoja (spoznavno, čustveno, socialno 16

17 in gibalno) so med seboj tesno povezana ter se skozi otrokov razvoj prepletajo in dopolnjujejo. Spremembe in napredek na enem področju vplivajo na spremembe in napredek na vseh ostalih področjih otrokovega razvoja. Hkrati poteka usvajanje znanj in razvijanje sposobnosti ter nasprotno (Pišot in Jelovčan, 2006, str 17). Značilnosti sodobnih razvojnih teorij kažejo, da poteka razvoj na motoričnem, telesnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem področju usklajeno in celostno, da razvoj ni vedno le kontinuitiran, temveč občasno tudi diskontinuiran proces, ter da poteka v značilnih stopnjah, ki se pojavijo v približno enakih starostnih obdobjih, za katera je značilno tipično vedenje otrok (Gallahue in Ozmun, 1998; Thomas, 1992; povz. po Pišot in Planinšec, 2005, str. 15). V prvih treh letih življenja je razvoj najhitrejši, nato se nekoliko upočasni, vendar je še vedno intenziven in traja vse do konca obdobja adolescence, kar pa še ne pomeni, da se razvojne spremembe ne dogajajo tudi v odraslem obdobju. Razvoj praviloma poteka v smeri od splošnih k posebnim oblikam vedenja, kar je posledica postopne diferenciacije sposobnosti. V tem procesu iz splošnih, globalnih sposobnosti nastajajo vse bolj ozko usmerjene sposobnosti. Hkrati s tem procesom poteka tudi proces integracije oziroma postopnega povezovanja posameznih specializiranih sposobnosti, saj je človek predvsem zaradi integracijske funkcije sposoben opravljati vse kompleksnejše dejavnosti (Pišot in Planinšec, 2005, str. 15). Videmšek, Tomazini in Grojzdek (2007, str. 28) opredeljujejo štiri področja otrokovega razvoja, kot so gibalno, spoznavno, čustveno in socialno in so med seboj povezana. Razvoj na enem področju vpliva na razvoj drugega in obrnjeno. Npr. ko se dojenček plazi in prične hoditi, se poveča njegova sposobnost raziskovanja in s tem razvoja mišljenja ter obrnjeno; razvoj otrokovih jezikovnih spretnosti vpliva na sposobnost vzpostavljanja socialnih odnosov z odraslimi in drugimi otroki, tako kot lahko spretnosti v socialnih interakcijah spodbujajo ali ovirajo jezikovni razvoj. 17

18 V zgodnjem otroštvu je razvoj zelo dinamičen in celosten in ravno v tem obdobju je gibalna aktivnost izjemnega pomena. Predstavlja namreč pomembno sredstvo za pridobivanje različnih informacij in nabiranje novih izkušenj ter za razvijanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Otroci do pubertete so najbolj dovzetni za spreminjanje in razvoj sposobnosti in znanj za prilagajanje (adaptacijo) okolju ter njegovim značilnostim. V tem starostnem obdobju se lahko v največji meri oblikujejo različne dimenzije psihosomatskega statusa, usvajajo se različne socialne vloge, vrši se proces socializacije, oblikujejo se interesi, stališča, usvajajo se trajne telesno-kulturne navade in najučinkoviteje se razvijajo gibalne sposobnosti. Usvojeni gibalni programi bodo ostali trajno zapisani v gibalnem (motoričnem) spominu. Bogatejši kot bo, več informacij bo gibalni spomin nudil in lažje bo posameznik usvajal nova gibalna znanja (v otroštvu in kasneje) (Pišot in Jelovčan, 2006, str. 18, 19). Pistotnik (2011, str. 11, 12) meni, da ima igra še vedno pomembno vlogo pri razvoju otroka v celostno harmonično in ustvarjalno osebnost. Z igro otrok razvija svoje telesne sposobnosti in duševne razsežnosti, zadovoljuje potrebo po gibanju, hkrati pa je igra pomembna tudi za socializacijo, saj otroka postopno navaja na življenje v skupnosti. Igra je svobodno izbrana psihofizična dejavnost, pri kateri ne moremo poteka predvideti vnaprej. Dejavnost se uresničuje v mejah, določenih glede na čas, prostor ter pravila. Motivacija zanjo je dosežena z zadovoljstvom samo izražanja in s prijetnostjo, ki jo nudi udeležba v njej, saj premagovanje vedno novih, navideznih preprek, omogoča spontano in ustvarjalno potrjevanje lastne osebnosti (prav tam) Področja otrokovega razvoja Področja otrokovega psihičnega razvoja predstavljajo celotno otrokovo osebnost in vedenje. Ločimo naslednja področja razvoja: - gibalno, 18

19 - kognitivno (spoznavno), - emocionalno (čustveno), - socialno in - mora Zgodnje otrokovo obdobje označuje tesna povezanost med telesnim in psihičnim razvojem, saj vsak pomembnejši napredek v psihičnem razvoju temelji na morfoloških in funkcionalnih spremembah otrokovega organizma, zlasti živčnega sistema. Vplivi pa so pomembni tudi v obratni smeri: komponente psihičnega razvoja (npr. emocionalna navezanost na odraslo osebo, socialne interakcije, komunikacija) pomembno vplivajo na telesni razvoj (Marjanovič Umek, 1991, str. 8, 9). Pistotnik (2004, str. 11) pravi, da so- področja otrokovega razvoja, kot so čustveno, socialno, gibalno, spoznavno, med seboj povezana. Razvoj na enem področju vpliva na razvoj drugega področja in obratno. Razvoj otrokovih jezikovnih spretnosti vpliva na sposobnost vzpostavljanja socialnih odnosov z odraslimi in drugimi otroki, tako kot lahko spretnosti v socialnih interakcijah spodbujajo ali ovirajo jezikovni razvoj življenja v skupnosti. Menimo, da so področja, ki jih opredeljujemo v razvoju predšolskega otroka, pomembna vsako zase, hkrati pa se povezujejo in tvorijo nedeljivo celoto slehernega otroka tako v psihičnem kot tudi telesnem razvoju in napredku Otrokov razvoj v predšolskem obdobju Za otrokov razvoj sta pomembna dednost in okolje (fizično in socialno). Oba dejavnika prispevata k rasti in razvoju, kar seveda izključuje črno-belo nasprotje: ali narava ali vzgoja (nature/nurture). Čeravno ima dednost npr. večji vpliv na otrokov temperament, energetsko raven, zaporedje telesnega in intelektualnega razvoja, ni nobena telesna značilnost razen morda barva oči, barva las, oblika nosu, določena izključno z dednostjo (notranjimi vplivi) ali izključno z okoljem (zunanjimi vplivi). Tako je npr. učenje hoje odvisno tudi od okolja, in sicer ne le 19

20 pri razvoju hoje kot spretnosti, temveč tudi pri spodbujanju razvoja drugih spretnosti, npr. valjanja, sedenja, plazenja, ki se pojavljajo pred hojo (Marjanovič Umek, 2001, str. 29). V razvoju se prepletajo kakovostne in količinske spremembe oz. razvojna obdobja in linearnost v razvoju, pri tem novi vidiki razvoja vključujejo zgodnejše in na njih gradijo. Razvoj poteka v predvidljivih smereh, v smeri večje celovitosti, organizacije in internalizacije. Gre npr. za možnosti širjenja in poglabljanja otrokovih izkušenj in znanja z uporabo različnih ravni simbolnega znanja, npr. z risanjem, slikanjem, pripovedovanjem, gradnjo. (Malaguzzi (1993) v: Marjanovič Umek, 2001, str. 29) uporabi metaforo»100 jezikov«za opis raznolikih modelov, s katerimi otroci predstavljajo pomen. Otrok uporabi različne simbolne sisteme za predstavitev izkušenj, znanja, npr. imitacije v simbolni igri, sledita predmetna in besedna transformacija. Za otrokov razvoj sta pomembna socialni kontekst in podporna klima. Otrok svoje lastne hipoteze preizkuša na različne načine: preko socialnih interakcij, s fizičnimi manipulacijami, preko lastnih miselnih struktur. Z razvojem miselnih struktur npr. pride do razumevanja različnih simbolov, voda simboli, ki jih uporablja sam (številčni simboli, abeceda), so tisti, uporabljeni znotraj njegove kulture in preneseni s strani odraslih (prav tam, str. 29). V razvoju ne gre le za napredek, temveč tudi za nazadovanje. Za razvoj so značilni dosežki in izgube ali povedano drugače, npr. mlajši otrok ima večjo sposobnost zapomnitve podatkov (neposredni obseg spomina) kot odrasla oseba, vendar ima istočasno manj izdelane strategije zapomnitve (prav tam, str. 30). Gre najmanj za dve dimenziji, vezani na otrokov razvoj, in sicer povprečnost oz. normativnost v razvoju in enkratnost vsakega otroka kot posameznika. Glede na velike razlike med kronološko enako starimi otroki je lahko otrokova starost prepoznavna zgolj kot grobi pokazatelj razvojne zrelosti (prav tam, str, 30). 20

21 V celotnem življenjskem ciklusu so prisotna časovna obdobja, ki so bolj ustrezna in učinkovita za učenje posameznih spretnosti kot neka druga obdobja. Določeno razvojno obdobje oz. leta so najbolj učinkovita za razvoj na posameznih področjih. Npr. prva tri leta otrokovega življenja so optimalno obdobje za razvoj govora in komunikacijskih spretnosti. Ker je razvoj govora v veliki meri povezan tudi z okoljem, je moč določene primanjkljaje, vezane na okolje, kasneje nadoknaditi, vendar takšno posredovanje zahteva zelo velik napor (Marjanovič Umek, 2001, str. 30). Za otrokov razvoj je pomemben izziv preko njegovih aktualnih sposobnosti, spretnosti, čeprav sam teži k situacijam, ki mu dajejo priložnost, da deluje v svoji»razvojni starosti«. Konflikt, ki poruši aktualno stopnjo razvoja, zahteva od otroka premik na kakovostno višjo razvojno stopnjo, vendar se to zgodi le takrat, ko razkorak med aktualnim razvojem in razvojem, h kateremu teži, ni prevelik (prav tam, str. 30). Pistotnik (2004, str. 11) pravi, da ima igra še vedno pomembno vlogo pri razvoju otroka v celotno, harmonično in ustvarjalno osebnost. Z igro otrok razvija svoje telesne sposobnosti in duševne razsežnosti, zadovoljuje potrebo po gibanju, hkrati pa je igra pomembna za socializacijo, saj otroka postopno navaja na življenje v skupnosti.»človekov potomec se ne more razviti v normalnega člana svoje vrste kot izoliran posameznik, ker vse, kar nastaja v otrokovem psihičnem razvoju, obstaja najprej v socialnem okolju, ki obkroža otroka.«(marjanovič Umek, 2006, str. VII). 2.2 Gibalni razvoj otroka Gibalni razvoj je najizrazitejša oblika in funkcija psihofizičnega razvoja, ki se prične že v predporodni dobi in se stalno izpopolnjuje. Gibalni razvoj je še 21

22 posebno močan v prvih letih otrokovega življenja. Otroško telo neprestano raste in se razvija v nasprotju z ustaljenim organizmom odraslega človeka. Na rast in razvoj pa v veliki meri vpliva ravno gibanje. Z rastjo in razvojem se otrokove sposobnosti večajo in tako sta rast in razvoj v nenehni odvisnosti od gibanja in obratno. Razvoj gibalnih funkcij je rezultat otrokovega zorenja in učenja. Če mu primanjkuje gibanja, lahko zaostane v gibalnem razvoju (Pišot, Bednarik in Jelovčan, 2006, str. 143). Gibalna aktivnost predstavlja aktivno razmerje med otrokom in okoljem, je pa najtesneje povezana z opazovanjem in mišljenjem. Gibalni razvoj je povezan tudi z duševnim razvojem. Otrok, ki se gibalno hitreje razvija, se lažje vključi v okolje, ima veliko prijateljev in z njimi tudi lažje komunicira. Vse to in še več pa je osnova za njegov nadaljnji duševni razvoj. To, da se otrok hitreje gibalno razvija, pomeni, da prej usvoji in spozna svoje telo in je manj odvisen od okolice, je samozavestnejši (prav tam, str. 143).»Gibalni razvoj je odraz zorenja (na katerega vplivajo predvsem genetski, pa tudi okoljski dejavniki), ki določa univerzalno sosledje pojavljanja posameznih gibalnih sposobnosti v razvoju, ter posameznikovih izkušenj, ki vplivajo zlasti na hitrost doseganja mejnikov v gibalnem razvoju.«(kozar, 2003, cit. po, Videmšek in Pišot, 2007, str. 38). Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Gibanje daje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, skratka dobrega počutja. Otrok raziskuje, spoznava in dojema svet okrog sebe. V gibalnih dejavnostih je telo izhodiščna točka za presojo položaja, smeri, razmerja do drugih, otrok razvija občutek za ritem in hitrost ter dojema prostor in čas (Videmšek, Stančevič, Zajec in Reberšak Cizelj, 2012, str. 2). Gibalni razvoj je v razvoju človekovih funkcij v ospredju predvsem v prvih letih življenja. Razvoj poteka od naravnih oblik gibanja do celostnih in skladnostno 22

23 zahtevnejših športnih dejavnosti, v interakciji med zorenjem, učenjem in posameznikovo lastno voljno aktivnostjo. V predšolskem obdobju otrok pridobiva raznovrstne izkušnje zlasti z igro (prav tam). Otrok z različnimi dejavnostmi v zaprtem prostoru in na prostem razvija gibalne in funkcionalne sposobnosti ter postopno spoznava in usvaja osnovne prvine različnih športnih zvrsti. Mnoge gibalne dejavnosti od otroka zahtevajo, da se zaveda drugih otrok in odraslih, da z njimi deli prostor in stvari, da sodeluje. Pri dejavnostih v paru ali skupini ima priložnost, da si skupaj z drugimi otroki prizadeva doseči cilj. V elementarnih gibalnih igrah spoznava smisel in pomen upoštevanja pravil, pomen sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti. Otrok je ustvarjalen, ko išče svoje načine in poti za rešitev različnih gibalnih nalog, z lastno domišljijo odgovarja na nove izzive ter izraža svoja čustva in občutja (Videmšek in Pišot, 2007, str. 12). V predšolskem obdobju naj otrok pridobi čim bolj pestro in široko paleto gibalnih izkušenj, ki so osnova kasnejšim zahtevnejšim vzorcem. Ta temelj naj bo kakovostno zgrajen, saj pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj, na kasnejše vključevanje v različne športne zvrsti in ne nazadnje tudi na to, da postane šport človeku ena izmed pomembnih sestavin kakovosti življenja v vseh starostnih obdobjih (prav tam, str. 13). V zadnjih letih so različna nova spoznanja privedla do nekoliko drugačnih pogledov na otrokov motorični razvoj. Multidisciplinarni pristop, ki vključuje znanost o človekovem gibanju, nevrologijo, spoznavno psihologijo in teorijo dinamičnih sistemov, je omogočil nov vpogled v procese, ki otroku zagotavljajo nadzor nad gibanjem njegovega telesa (Thelen, 1995; Pišot in Planinšec, 2005, str. 17). Po mnenju avtorice so novejše študije otrokove motorike vse manj osredotočene na to, kako se otrok giba, in vse bolj na medsebojno povezanost ter sodelovanje različnih razsežnosti, kot so kognicija, percepcija in praktična dejavnost, ki zagotavljajo razvojno stabilnosti ali povzročajo spremembe. 23

24 »Motorični razvoj predstavljajo dinamične in večinoma kontinuirane spremembe v motoričnem vedenju, ki se kažejo v razvoju motoričnih sposobnosti (koordinacija, moč, hitrost, ravnotežje, gibljivost, natančnost, vzdržljivost) in gibalnih spretnosti (lokomotorne, manipulativne in stabilnostne).«(gallahue in Ozmun, 1998; cit. po Pišot in Planinšec, str. 17). Gre za proces, s pomočjo katerega otrok pridobiva gibalne spretnosti in vzorce, kar je rezultat interakcije med genskimi in okoljskimi vplivi. Genski dejavniki so odločilni za živčno-mišično zorenje, morfološke značilnosti, predvsem v smislu velikosti, razmerij in kompozicije telesa, fizioloških značilnosti ter tempa rasti in zorenja (Malina, Bouchard, Bar-Or, 2004; v Pišot in Planinšec, 2005). Med okoljskimi dejavniki pa imajo najpomembnejši vpliv predhodne motorične izkušnje, tudi iz prenatalnega obdobja, in pridobivanje novih motoričnih izkušenj. Prav tako Pišot in Planinšec (2005) povzemata po Gallehue in Ozmun (1998), da je razvoj povezan s kronološko starostjo, ni pa od nje odvisen. Motorični razvoj poteka skozi različna obdobja, ki jih imenujemo razvojne stopnje, v katerih lahko opazimo določeno vrsto značilnega vedenja, ki velja za večino otrok Vsaka razvojna stopnja je na nek način rezultat predhodne in pogoj za vzpostavitev naslednje, višje stopnje. Posamezne razvojne stopnje se večinoma pojavljajo v enakih starostnih obdobjih in trajajo približno enako dolgo. Zaporedje razvojnih stopenj je torej pričakovano, saj je odvisno od dozorevanja funkcij, ki je gensko pogojeno. Zaradi individualnih razlik pa se lahko posamezne razvojne stopnje pojavijo tudi v različnih starostnih obdobjih, čeprav je vrstni red njihovega pojavljanja praviloma enak. Zato je treba pri obravnavanju stopenj motoričnega razvoja to upoštevati. Prevelika togost v pojmovanju razvoja je v nasprotju s sodobnimi pogledi, ki se nanašajo na kontinuiteto, specifičnost in individualnost razvojnih procesov (Haywood in Getchel, 2001, cit. po Pišot in Planinšec, 2005, str 18). 24

25 Vsi otroci ne rastejo in se ne razvijajo enako, zato se tudi v njihovem gibalnem razvoju pojavljajo razlike. Razlike v razvoju otrok so odvisne predvsem od hitrosti razvoja živčnega sistema (inteligenca), njihovega zdravstvenega stanja in tudi vadbe. Otrok neprestano raste in njegovi funkcionalni sistemi se razvijajo, s čimer se večajo njegove sposobnosti. To posledično vpliva na izboljšanje gibalne izraznosti. In nasprotno: raznolikost gibalnih nalog, ki jih otrok spoznava in poskuša izvesti, ter njihovo ponavljanje, življenjske razmere in možnosti za gibanje, ki jih ima, povratno vplivajo na njegovo rast in razvoj. Gibalni razvoj je rezultat zorenja in učenja otrok. Še posebno buren je v prvih letih otrokovega življenja, zato mora otrok nenehno vaditi (prijemati, hoditi, skakati, plezati, metati ipd.), sicer lahko zaostane v razvoju. Kar zamudi v prvih letih gibalnega razvoja, seveda lahko, vsaj v osnovah, nadoknadi tudi kasneje, vendar je to povezano z večjimi težavami pri osvajanju gibanj in z daljšim časovnim obdobjem zavestnega učenja (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 26). Celoten gibalni razvoj otroka tako poteka od preprostih refleksnih gibov do hotenih in sestavljenih gibanj ter zahtevnejših gibalnih/športnih aktivnosti (Gallahue in Ozmun, 1998; cit. po Pišot in Jelovčan, str. 22): 1. Refleksna gibalna faza: - stopnja vkodiranja informacij, stopnja dekodiranja informacij (v prenatalnem obdobju do 1. leta); 2. Rudimentalna gibalna faza: - stopnja inhibicij refleksov in predkontrolna stopnja (od rojstva do 2. leta); 3. Temeljna gibalna faza: - začetna, osnovna in zrela stopnja (od 2. do 7. leta); 4. Športna gibalna faza: splošna, specifična in specializirana stopnja (od 7. do 14. leta in dalje). Otrokov razvoj je dinamičen proces, ki ga interaktivno soodločata dednost in okolje, in sicer na ravni fizikalnega ter socialnega okolja. Na vse dejavnosti otrokovega razvoja (rast, zorenje, izkušnje) ne moremo enako vplivati. Spodbude, 25

26 ki jih dobiva majhen otrok iz okolja, so senzorične, odziv pa gibalni. Pri mlajših otrocih do 8. leta starosti burni otrokov razvoj rast, zorenje, samoaktivnost nenehno deluje v smeri izboljšanja percepcije in motorike (Pišot, Bednarik in Jelovčan, 2006, str. 140). Otrokovo doživljanje in dojemanje sveta temelji na informacijah, ki izvirajo iz njegovega telesa, zaznavanja okolja, izkušenj, ki jih pridobi z gibalnimi dejavnosti in gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah. Z gibanjem otrok zaznava svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Hkrati gibanje daje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, torej dobrega počutja. V gibalnih dejavnostih je telo izhodiščna točka za: - presojo položaja, smeri, razmerja do drugih; - razvijanje občutka za ritem in hitrost ter dojemanja prostora in časa. Mnoge gibalne dejavnosti od otroka zahtevajo da: - se zaveda drugih otrok in odraslih; - z njimi deli prostor; - si z njimi prizadeva doseči cilje; - spoznava smisel in pomen upoštevanja pravil; - spoštuje in upošteva različnosti (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003, str. 140). Gibalni razvoj je najizrazitejša oblika in funkcija psihofizičnega razvoja, ki se prične že v predporodni dobi in se stalno izpopolnjuje. Gibalni razvoj je še posebno močan v prvih letih otrokovega življenja. Otroško telo neprestano raste in se razvija v nasprotju z ustaljenim organizmom odraslega človeka. Na rast in razvoj pa v veliki meri vpliva ravno gibanje. Z rastjo in razvojem se otrokove sposobnosti večajo in tako sta rast in razvoj v nenehni odvisnosti od gibanja in narobe. Razvoj gibalnih funkcij je rezultat otrokovega zorenja in učenja. Če mu primanjkuje gibanja, lahko zaostane v gibalnem razvoju. (prav tam, 2003, str. 143). 26

27 Gibalna aktivnost predstavlja aktivno razmerje med otrokom in okoljem, je pa najtesneje povezana z opazovanjem in mišljenjem. Gibalni razvoj je povezan tudi z duševnim razvojem. Otrok, ki se gibalno hitreje razvija, se lažje vključi v okolje, ima veliko prijateljev in z njimi tudi lažje komunicira. Vse to in še več pa je osnova za njegov nadaljnji duševni razvoj. To, da se otrok hitreje gibalno razvija, pomeni, da prej usvoji in spozna svoje telo in je manj odvisen od okolice, je samozavestnejši (Pišot, Bednarik in Jelovčan, 2006, str. 143). Celoten gibalni razvoj otroka tako poteka od preprostih gibov do hotenih in sestavljenih gibanj ter zahtevnejših gibalnih/športnih aktivnosti. Po rojstvu otrok samohotno teži k opuščanju refleksnih gibov, ki jih do drugega leta starosti nadomesti z naravnimi oblikami gibanja (Pišot in Jelovčan, 2006, str. 22). Otrokov razvoj poteka večsmerno in hkrati na različnih področjih, torej je gibalni razvoj povezan s telesnim, kognitivnim, čustvenim in socialnim razvojem. Gibalni razvoj najprej poteka v cefalokavdalni smeri, kar pomeni, da je otrok najprej sposoben nadzirati gibanje glave, nato trupa in rok, šele nato pa nog; ter v proksimodistalni smeri, kar pomeni, da otrok najprej nadzira gibanje tistih delov telesa, ki so bliže hrbtenici, nato pa gibe, ki se oddaljujejo od nje (Videmšek in Pišot, 2007, str. 39). 2.3 Hoja v otroštvu Hoja je sestavni del razvoja osnovne motorike otroka in je dokaj zanesljiva šele nekje pri treh letih otrokove starosti. Vendar pa še otrok vedno večkrat pade, za kar je vzrok premalo vzdignjeno stopalo (Solina, 2009, str. 28). Za aktivno hojo je potrebno, da je otrok zdrav in ima tudi zdravo in primerno razvito telesno strukturo. Pomembna je razvitost stopalnih mišic, zato moramo otroku omogočiti, da večkrat hodi bos po neravnem terenu, izvaja vaje vzpenjanja navkreber in hojo visoko na sprednjem delu stopala, dviguje notranji del stopala 27

28 in s skrčenimi prsti, prijema predmete ter mečka in trga papir s prsti na nogah (prav tam, str. 28). Hojo, kot osnovno obliko gibanja, uporabljamo za premikanje telesa. Pri otroku je gibanje najprej nezanesljivo, ki pa ga z vajo in gibalnimi nalogami lahko izboljšamo. Pravilna hoja je mehka in lahkotna, pokončna, z naprej usmerjenim pogledom. Rahlo upognjene roke izmenično nihajo ob nogah (povz. po Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2002, str. 36). Otrok se lahko s pomočjo odraslega dvigne iz klečečega v stoječi položaj. Ko samostojno stoji, si pomaga z rokami. Ob pomoči začne hoditi najprej vstran, pri čemer najprej premakne roke in šele nato noge. Ko otrok hodi, ga najprej držimo z obema rokama, nato pa z eno roko. Samostojno začne hoditi med desetim in štirinajstim mesecem starosti. Najprej je njegova hoja vijugasta in neenakomerna, saj hodi z razširjenimi nogami in tako lovi ravnotežje (prav tam). Čeprav triletni otrok hodi že dokaj zanesljivo, to še ni prava hoja, ker je še vedno vijugasta in negotova. Najpogostejši vzrok padcev je premajhno dvigovanje stopal. Otrok pri hoji še ni vztrajen, zato jo pogosto prekinja s čepenjem, sedenjem, plezanjem in skakanjem (Videmšek in Visinski, 2001, str. 20). Po četrtem letu starosti postaja hoja že bolj enakomerna, tek bolj dinamičen, število padcev pa se močno zmanjša. V tem času otrok že lepo hodi, njegov tek pa je podoben teku odraslih. Otrok zdaj teče bolj sproščeno, prožno ter v določenem tempu in ritmu. Sposoben je hitro spreminjati smer. To je tudi obdobje, ko rad tekmuje s sovrstniki (prav tam). Hoja in tek v različnih oblikah krepita predvsem mišice nog, trupa, ramenskega obroča, vplivata na pravilno izoblikovanje stopalnega loka in razvijanje sposobnosti ravnotežja. (Videmšek in Visinski, 2001, str. 21). 28

29 Otroci od tretjega do šestega leta so običajno odlični in potrpežljivi hodci. Kasneje v tem ne vidijo pravega smisla, hitreje se tudi prestrašijo, omaja se njihovo zaupanje v nas in v naše sposobnosti. Nikar ne obupajte, le malo bolj domiselni bodite pri izbiri ciljev, spremljevalcev in zaposlitev ob enolični hoji. Kljub različnim razpoloženjem je najpomembnejše, da ste skupaj, imate čas drug za drugega, uživate v naravi in tako tudi spoznavate lepoto, kulturo in zgodovino naše lepe dežele (Stritar in Stritar, 1998, str. 15). Običajna hoja je počasnejše gibanje, pri katerem je vsaj ena noga stalno v stiku s podlago. Otrok se običajno nauči hoditi okrog 12. meseca starosti, vendar je to gibanje nezanesljivo in še zelo nekoordinirano, saj se oblikuje vse tja do drugega leta starosti in še dlje. Z vsakodnevno vadbo in z dodatnimi gibalnimi nalogami pa se lahko zanesljivost hoje izboljša in razvoj pospeši. Šele, ko ima otrok zanesljivo hojo in nima več težav z ravnotežjem, lahko osvoji gibalno strukturo na višji ravni, t.j. tek v njegovi prvinski obliki. Pravilna hoja je mehka in lahkotna (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 48). Zaradi pozitivnih vplivov gorništva na otrokovo fizično vzdržljivost ter mesta, ki ga ima gorništvo v slovenskem prostoru, je potrebno začeti z navdušenjem za hojo v gore že pri mlajših starostnih kategorijah. Planinarjenje je ustrezna in odlična protiutež sedenju pred računalnikom ali televizijo ter pisanju domačih nalog in učenju, s čimer je v veliki meri zaposlena sodobna mladina. Posledica takega načina življenja je manjša gibalna aktivnost in nekvalitetno preživljanje prostega časa. Če bodo tako starši kot pedagogi v šolah znali otrokom približati planinstvo ter jih navdušiti za hojo v gore, bodo s tem pozitivno vplivali na motorični in osebnostni razvoj otrok ter na njihovo zdravje. Zato je poznavanje motivov otrok za hojo v gore potrebno in pomembno (Burnik, Petrovič, Gratej, Zubin in Jereb, 2012, str. 32). svet gora ni zanimiv zgolj za odrasle planince in planinke, ampak tudi za najmlajše (Obid, 2012, str. 3). 29

30 Ob upoštevanju pravila od»majhnega k velikemu«bodo otroci ob kobacanju in prvih korakih spoznavali skrivnosti travnikov in logov, v vrtčevskem obdobju bodo - ob kobacanju in prvih korakih spoznavali skrivnosti travnikov in logov, ki nas bodo; - v vrtčevskem obdobju popeljali ob reki navzgor, v dno ledeniško preoblikovanih dolin; - v šolskem obdobju obiskali prenekatero živo planino in odtisnili v svoj dnevnik žig čisto prave planinske koče; - prerasli prve gojzarje, spoznali spoštljiva prepadna severna ostenja in se povzpeli na prvega več kot dvesto slovenskih dvatisočakov (Glavnik, idr., 2005, str. 46). Gore bodo postajale vedno višje, planinske koče nas bodo tudi čez noč vzele pod streho in takrat bomo odrasli spremljevalci veseli in zadovoljni, da smo otrokom, mladostnikom in mladim dali največ ljubezen do gora, veselje in zadovoljstvo. Gore naj ostanejo lepe vse življenje in naj ne bodo zaznamovane z nepredvidljivimi in žalostnimi dogodki. To pa lahko dosežemo z upoštevanjem znanja in izkušenj, ki so se nabrale v zakladnici slovenskega planinstva. Usposobljenost za varnejše in doživetij polnejše gibanje in bivanje v gorah mora biti sestavni del splošne izobrazbe vsakega obiskovalca gora, vendar jo moramo pozneje tudi obnavljati in dopolnjevati (prav tam, str. 46, 47) Pomen hoje za ohranjanje zdravja Osnova našega gibanja v planinah je hoja (Pollak, 2004, str. 14). Vpliv hoje v gore dobro deluje na organizem krepi mišice, okostje, sklepe, srce, ožilje, dihala, kri in centralni živčni sistem V primerjavi z drugimi športi ima hoja v gore (zlasti po lahkih planinskih poteh) nekatere pomembne prednosti: - z njo se je mogoče ukvarjati domala povsod in vse leto; - hodiš lahko sam ali v (organizirani) skupini; 30

31 - je med najcenejšimi športnimi dejavnostmi na prostem; - na voljo so številne urejene in vzdrževane planinske poti različnih zahtevnosti; - izbiramo lahko med različnimi oblikami dejavnosti izleti, pohodi, turami, turnimi smuki, orientacijski pohodi ; - je razmeroma preprosta, saj posebno tehnično znanje za izlete ni potrebno - na voljo nam je v vseh življenjskih obdobjih (od otroštva do visoke starosti) in je primerna družinska športna zvrst; - za hojo ni nikoli prepozno začeti je mogoče v katerem koli življenjskem obdobju; - hodijo lahko tudi tisti, ki se sicer nikoli niso ukvarjali s športom ali sploh nimajo priložnosti, da bi se ukvarjali z njim; - planinstvo spravi v gibanje vsakogar tega za večino drugih športov ni mogoče vedno trditi (Glavnik, idr., 2005, str. 45, 46). Velikansko število vojnih pohodov, preseljevanj narodov in dosežkov posameznikov od davnine do danes dokazuje, kako velike so bile in so še vedno človekove sposobnosti v hoji. Hoja in razne s hojo povezane vaje v medicinskem smislu so bile že od nekdaj del zdravljenja ali poti k okrevanju med boleznimi ali po njih. Hoja ni samo hoja, torej premikanje. V koraku se izražajo veselost, boječnost, samozavest, sramežljivost, potrtost, naveličanost in življenjska sila. Skratka, s hojo se človek izraža. Hojo je treba vzljubiti. Veliko je treba hoditi v naravi, po gozdu in livadah. To je začetek in osnova telesne kulture. S hojo, posebno s hitrejšo in daljšo hojo, si človek pridobiva osnove za telesno čilost. Spet ne gre samo za hojo, temveč za globlji stik z naravo: z rastlinami in živalmi, z vremenom, z dnevnim in letnim časom (Rugelj, 2008, str. 748). Hoja in tek v naravi sta svojevrstna kombinacija gibalnih vaj, ki poživljajoče vplivata na vse organe. Delovna sposobnost človeka ni odvisna samo od močnih mišic, temveč od zdravja in zmogljivosti vseh organov. Zato zadnje čase priporočajo pospešeno vadbo teka, plavanja, smučanja in iger v naravi. Angleži so že zdavnaj uvedli 'kros' (tek čez drn in strn), Švedi 'fartlek', to je uro in dlje 31

32 trajajočo vadbo v naravi, ki hojo in tek združuje v poljubne kombinacije (prav tam, str. 750). Vpliv hoje v gore dobro deluje na organizem, krepi mišice, okostje, sklepe, srce, ožilje, dihala, kri in centralni živčni sistem (Glavnik, idr., 2005, str. 45). Pri hoji ali plezanju v gorah se pospeši usklajeno delovanje vsega telesa, predvsem pa srčno-žilnega, dihalnega, gibalnega in živčnega sistema (Bobovnik, idr., 2006, str. 61). Številne raziskave dokazujejo, da ima redna aerobna telesna dejavnost številne preventivne učinke na bolezni človeškega organizma (prav tam, 62). Skeletno mišičevje, srce z ožiljem in dihala so enovit organski sistem, v katerem je vsak od naštetih po svoje odgovoren za aerobno zmogljivost organizma, za najboljše oskrbovanje celic različnih tkiv s kisikom in prav tako za večjo odpornost proti različnim obolenjem in stresnim situacijam (Kristan, 1993, str. 106). Aerobna telesna dejavnost je tista, pri kateri dihalni in srčno-žilni sistem dovajata v delujoče mišice dovolj kisika za nemoteno delo. Običajno poteka v območju 70-80% maksimalnega srčnega utripa. Zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni, ugodno uravnava krvne maščobe in krvni tlak, zmanjšuje čezmerno telesno težo in možnost debelosti, osteoporoze ter raka na debelem črevesju. Vsakodnevna živahna, redna, vsaj polurna hoja, pri kateri se zadihamo in oznojimo, še vedno pa se lahko pogovarjamo, je najbolj priporočljiva telesna dejavnost za vsa življenjska obdobja. Hoja in plezanje v gorah ustrezata tem priporočilom (Bobovnik idr., 2006, str. 61, 62). Telesna aktivnost krepi imunski sistem. Pri hitri hoji se število obrambnih celic v telesu močno poveča, kar pomeni, da se telo lažje in učinkoviteje bojuje prosti virusom in bakterijam. Ljudje, ki so telesno dejavni, imajo kar za 30 odstotkov 32

33 učinkovitejši imunski sistem kot tisti, ki gibanju niso naklonjeni (Videmšek in Visinski, 2001; Kirbiš, 2010, str. 18). Hoja je v kombinaciji z zdravo in uravnoteženo prehrano ključ do ohranjanja normalne in zdrave telesne teže. Z dolgotrajnejšo in primerno intenzivno hojo obremenimo naše telo toliko, da lahko razgrajuje lastne maščobne zaloge (Videmšek in Visinski, 2001, cit. po Kirbiš, 2010, str. 18) Pomen hoje za krepitev srčno-žilnega sistema Pospešena hoja in hoja navkreber spodbujata delo srca. Srce začne hitreje utripati in hiti pošiljati kri po telesu. Tako kot za vsako športno vadbo in vsak organski sistem velja tudi za srce pravilo, ki pravi: raba organ razvija in krepi, zaradi ne rabe pa organ slabi in krni. Srčna mišica se pri ustreznem telesnem naporu krepi tako kot vsaka druga mišica. Odebelijo se srčna vlakna (športno srce), poveča se normalna notranja napetost mišičnega tkiva (tonus) in srčna kontrakcija je zato lahko izdatnejša. To seveda pomeni, da lahko srce z enkratno kontrakcijo požene več krvi v ožilje in telo. Ker pa je utripni volumen večji, se za isto količino iztisnjene krvi v minuti lahko zmanjša število srčnih utripov. Takšno srce torej dela veliko bolj ekonomično in ne začne razbijati že za najmanjši napor. Čeprav se pri treniranem srcu zmanjša število utripov tudi v mirovanju, pa je zaradi izdatnejše kontrakcije srčne mišice vendarle povečan minutni srčni volumen (količina krvi, ki jo srce iztisne v eni minuti). To seveda pomeni, da je prehrana tkiv veliko boljša, hkrati pa je takšno srce odpornejše in so izjemne situacije (npr. velik napor, rizične bolezni) zanj manj nevarne (Kristan, 1993, str. 99). Ugotavljanje srčnega utripa večini ne dela težav. Navadno ga merimo tik zapestja na prednji strani podlahti v podaljšku palca. Nekateri ga lažje otipajo na vratni arteriji nekoliko vstran od Adamovega jabolka. Utrip najlažje zaznamo z vrhom treh ali štirih prstov hkrati. Pritisk s prsti ne sme biti prenežen in ne premočan. Navadno štejemo utrip 15 sekund in dobljeno število pomnožimo s štiri. Tako dobimo srčni utrip (prav tam). 33

34 Za krepitev srca in za ohranjanje njegove zmogljivosti so seveda potrebne takšne telesne obremenitve, ki dosežejo veliko višje vrednosti minutnega utripa od onih v mirovanju. Pri hoji navkreber srčni utrip zanesljivo naraste na 105. Pri strmem vzponu z nahrbtnikom je ta vrednost še večja. In ker se navadno vzpenjamo uro, dve in več, lahko hojo v gore štejmo za učinkovito vajo za srce in ožilje. Z redno telesno vadbo povečujemo vzdržljivost sposobnost srca in ožilja ter dihal za opravljanje dolgotrajnega dela. Izboljšujejo se nam tudi gibalne sposobnosti (Bobovnik, idr., 2006, str. 62). Povečano mišično aktivnost spremljajo večje potrebe po kisiku in hranilih, ki jih po telesu prenaša kri. Srce in ožilje ter dihalni sistem morajo delati intenzivneje. Srčna mišična vlakna se zadebelijo, votlina levega prekata se poveča in srce učinkoviteje iztiska večjo količino krvi. Srce ima boljši izkoristek, zato se zmanjša število utripov v mirovanju. Dihanje se pospeši ter poglobi in v krvi se poveča število rdečih krvnih telesc. Vse to pripomore k boljši preskrbi tkiv s kisikom in energijo (prav tam). S hojo treniramo srčno mišico. Močno srce udarja manj pogosto, saj srčna mišica z enim udarcem v krvni obrok potisne več krvi. Zaradi boljšega delovanja srca se zniža visok krvni tlak in zmanjša nevarnost srčnega infarkta. Telesna aktivnost krepi imunski sistem. Pri hitri hoji se število obrambnih celic v telesu močno poveča, kar pomeni, da se telo lažje in učinkoviteje bojuje proti virusom in bakterijam. Ljudje, ki so telesno dejavni, imajo kar za 30 odstotkov učinkovitejši imunski sistem kot tisti, ki gibanju niso naklonjeni (Kirbiš, 2010, str. 19). Pri predšolskih otrocih se osredotočimo predvsem na splošno aerobno dinamično vzdržljivost, kamor uvrščamo nizke in srednje intenzivne napore, v katerih prevladujejo aerobni energijski procesi. Pri splošni vzdržljivosti gre za veliko porabo energije, kar se kaže na obremenitvi dihalnih in srčno-žilnih organov (Solina, 2009, str. 17). 34

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA: Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov

More information

RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI

RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEČKI IN DEKLICAMI DIPLOMSKA NALOGA Mentorica: mag. Alenka Cemič Somentorica: dr. Jera Zajec

More information

NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU

NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MOJCA PADEŽNIK NAČRTOVANJE PLANINSKIH IZLETOV S PROGRAMOM CICIBAN PLANINEC V VRTCU DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski

More information

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER

DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATEJ FEFER Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer študija: Specialna športna vzgoja Izbirni predmet: Prilagojena športna vzgoja

More information

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE

GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE DO 5. LETA V OKVIRU DRUŽINE DIPLOMSKO DELO MENTORICA prof. dr. Mateja Videmšek,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN PLEVEL Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI

More information

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija

More information

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA. Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO. Tatjana Topolovec

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA. Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO. Tatjana Topolovec UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Tatjana Topolovec Maribor, 2014 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KARMEN KOTNIK LJUBLJANA, 2013 Športno treniranje Ples PLES V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Meta Zagorc KARMEN KOTNIK RECENZENT:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO KATJA KOVAČ Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Elementarna športna vzgoja ANALIZA TEČAJEV PLAVANJA

More information

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA

PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja PARK TIVOLI SPODBUD O UČ O OKOLJE ZA MALČKA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Somentorica: dr. Marjanca

More information

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI

VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA POLONA OBLAK VLOGA LUTKE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH MED OTROKI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA POLONA OBLAK

More information

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU

POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO POMEN LJUBKOVALNE IGRAČE V PROCESU VZGOJE V VRTCU DIPLOMSKO DELO Mentorica: Dr. Tatjana Devjak, izr. prof. Kandidatka: Petra Ugovšek

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JOŠT SLAVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JOŠT SLAVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JOŠT SLAVIČ Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT POHODNIŠTVO ZA MLAJŠE OTROKE V OKVIRU DRUŽINE IN VRTCA DIPLOMSKO DELO MENTORICA

More information

AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA

AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK AKTIVNA POT V/IZ ŠOLE UČENCEV OSNOVNE ŠOLE GORNJA RADGONA DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Vesna Štemberger, izr. prof. Kandidat: Dušan Šut

More information

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UGOTAVLJANJE UČINKOV UPORABE MASKE IN DIHALKE PRI ZAČETNEM UČENJU PRSNEGA

UGOTAVLJANJE UČINKOV UPORABE MASKE IN DIHALKE PRI ZAČETNEM UČENJU PRSNEGA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja UGOTAVLJANJE UČINKOV UPORABE MASKE IN DIHALKE PRI ZAČETNEM UČENJU PRSNEGA MAGISTRSKO DELO Avtorica dela: TADEJA MORAVEC Ljubljana, 2017 UNIVERZA

More information

AEROBIKA S PRIPOMOČKI V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

AEROBIKA S PRIPOMOČKI V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za šport Športno treniranje Aerobika AEROBIKA S PRIPOMOČKI V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mateja Videmšek, prof. šp. vzg. SOMENTORICA asist.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NINA JAMNIKAR KNJIGA ALI TABLIČNI RAČUNALNIK KOT SREDSTVO SPODBUJANJA OTROKOVEGA GOVORNEGA RAZVOJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA

More information

PORAJAJOČA SE PISMENOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

PORAJAJOČA SE PISMENOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DAŠA JANŽE PORAJAJOČA SE PISMENOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO Ljubljana 3 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko

More information

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček

SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček SKUPINA ŽOGICE Starost: 4 6 let Vzgojiteljica : Jožica Kenig Pomočnica vzgojiteljice: Nataša Gabršček GROUP»SMALL BALLS«Age: 4-6 years Nursery teacher: Jožica Kenig Nursery teacher assistant: Nataša Gabršček

More information

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik

DIPLOMSKO DELO Dijak športnik UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za športno treniranje DIPLOMSKO DELO Dijak športnik Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pšunder Kandidat: Jure Kurnik Maribor, 2015 Lektorica: Ljuba Tetičkovič,

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NINA BOŽIČ KOPER 2013 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja Diplomska naloga

More information

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MATJAŽ ŽELEZNIK Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Teorija in metodika nogometa KAKOVOSTNO DELO Z NAJMLAJŠIMI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JOŽEF ŠIMENKO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JOŽEF ŠIMENKO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JOŽEF ŠIMENKO Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Borilni športi, Fitnes KONDICIJSKA PRIPRAVA JUDOISTOV V

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TIMEJA KRAGOLNIK RAČNIK POGLEDI VZGOJITELJA NA DEJAVNIKE PRIKRITEGA KURIKULUMA V VRTCU DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TIMEJA KRAGOLNIK RAČNIK POGLEDI VZGOJITELJA NA DEJAVNIKE PRIKRITEGA KURIKULUMA V VRTCU DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA TIMEJA KRAGOLNIK RAČNIK POGLEDI VZGOJITELJA NA DEJAVNIKE PRIKRITEGA KURIKULUMA V VRTCU DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK

STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja STILI VODENJA IN NJIHOVA POVEZAVA Z MOTIVACIJO PRI ŠPORTNO REKREATIVNI VADBI ŽENSK MAGISTRSKO DELO NENA ŠTENDLER LJUBLJANA, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NEŽA OBID

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NEŽA OBID UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA NEŽA OBID UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja POHODNIŠTVO V GIBALNEM/ŠPORTNEM PROGRAMU MALI SONČEK DIPLOMSKA

More information

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ROMANA DUH

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ROMANA DUH UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA ROMANA DUH KOPER 2015 UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja Diplomska

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MARUŠA PINTAČ DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MARUŠA PINTAČ DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MARUŠA PINTAČ SPOZNAVANJE IN SPREJEMANJE DRUGAČNOSTI V VRTCU Z LUTKO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA MARUŠA

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

RAZVOJ SPECIFIČNE VZDRŽLJIVOSTI ROKOMETAŠEV

RAZVOJ SPECIFIČNE VZDRŽLJIVOSTI ROKOMETAŠEV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja RAZVOJ SPECIFIČNE VZDRŽLJIVOSTI ROKOMETAŠEV DIPLOMSKO DELO MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila RECENZENT: prof. dr. Branko Škof, prof. šp. vzg. Avtorica

More information

PROGRAM ŠPORTNE VADBE ZA OTROKE S PREKOMERNO TELESNO TEŽO

PROGRAM ŠPORTNE VADBE ZA OTROKE S PREKOMERNO TELESNO TEŽO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja PROGRAM ŠPORTNE VADBE ZA OTROKE S PREKOMERNO TELESNO TEŽO DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mateja Videmšek, prof. šp. vzg. SOMENTOR: asist. Vedran

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Božana Milič, Marjana Potočin Naslov naloge: Zadovoljstvo z življenjem v Domu starejših Hrastnik Kraj: Ljubljana Leto: 2009 Število strani: 129 Število prilog:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA KARIN VAN BAKEL

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA KARIN VAN BAKEL UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA KARIN VAN BAKEL UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja Otroško ljudsko izročilo skozi ustvarjalni gib pri

More information

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja) Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova

More information

Smernice EU o telesni dejavnosti

Smernice EU o telesni dejavnosti Bruselj, 10. oktober 2008 Smernice EU o telesni dejavnosti Priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja Delovna skupina EU za šport in zdravje jih je odobrila na sestanku

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV

VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA Tadeja Govek VPLIV STARIH STARŠEV PRI VZGOJI VNUKOV DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja

More information

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga

Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (nelektorirana verzija) Pripravila: izr. prof. dr. Metka Kuhar Ljubljana, 2015 1 1. POVZETEK Prispevek obravnava vlogo mladinskih organizacij pri

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO TEJA MARTINOVIČ Ljubljana, 2013 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje MOTIVACIJA ZA GIBANJE IN VPLIV NA PSIHOFIZIČNE LASTNOSTI

More information

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE (EMPLOYEE MOTIVATION IN GOOGLE COMPANY) Študent: Niko Grkinič Študent rednega študija Številka

More information

PRESENT SIMPLE TENSE

PRESENT SIMPLE TENSE PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

More information

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI

ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor

More information

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO

IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SOCIALNA PEDAGOGIKA Živa Rigler IZKUŠNJE IN OCENE ČLANIC O VPLIVU AKTIVNOSTI V MAŽORETNI SKUPINI NA IDENTITETO Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

POČUTJE NOSEČNIC GLEDE NA NJIHOVO ŠPORTNO AKTIVNOST

POČUTJE NOSEČNIC GLEDE NA NJIHOVO ŠPORTNO AKTIVNOST UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja POČUTJE NOSEČNIC GLEDE NA NJIHOVO ŠPORTNO AKTIVNOST DIPLOMSKO DELO MENTORICA: Prof. dr. Mateja Videmšek RECEZENT: Prof. dr. Damir Karpljuk AVTORICA

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

ANALIZA MEDSEBOJNE POVEZANOSTI MOTORIČNIH SPREMENLJIVK MLAJŠIH KATEGORIJ V TEKMOVALNEM ALPSKEM SMUČANJU

ANALIZA MEDSEBOJNE POVEZANOSTI MOTORIČNIH SPREMENLJIVK MLAJŠIH KATEGORIJ V TEKMOVALNEM ALPSKEM SMUČANJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja ANALIZA MEDSEBOJNE POVEZANOSTI MOTORIČNIH SPREMENLJIVK MLAJŠIH KATEGORIJ V TEKMOVALNEM ALPSKEM SMUČANJU MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2018 ŽIGA LAH UNIVERZA

More information

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II

PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V SLOVENIJI II Pripravili: dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Monika Robnik Ljubljana, julij 2016 PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH

More information

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK

WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK WELLNESS TURIZEM SEBASTJAN REPNIK Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Wellness turizem Gradivo za 2. letnik Avtor: Sebastjan Repnik, spec. management, dipl org. v turizmu, org.

More information

KONDICIJSKA PRIPRAVA SLOVENSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE DO 20 LET ZA NASTOP NA EP 2007 V NOVI GORICI

KONDICIJSKA PRIPRAVA SLOVENSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE DO 20 LET ZA NASTOP NA EP 2007 V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ŠPORT UNVERZA V LJUBLJANI Športno treniranje Kondicijsko treniranje KONDICIJSKA PRIPRAVA SLOVENSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE DO 20 LET ZA NASTOP NA EP 2007 V NOVI GORICI DIPLOMSKO DELO MENTOR

More information

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ WELLNESS CENTRA NA PTUJU DEVELOPMENT OF WELLNESS CENTRE IN PTUJ Kandidatka: Petra Serdinšek Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO GAŠPER VEHOVEC Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Nogomet POVEZANOST REZULTATOV RAZLIČNIH VZDRŽLJIVOSTNIH

More information

TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU PRAZNIKOV V VRTCU

TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU PRAZNIKOV V VRTCU UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: PREDŠOLSKA VZGOJA TEHNIČNE DEJAVNOSTI V OKVIRU PRAZNIKOV V VRTCU DIPLOMSKA NALOGA Mentor: MATJAŽ JAKLIN, pred. Kandidatka: MARIJA BRANK Ljubljana,

More information

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ Višješolski strokovni program: Gostinstvo in turizem Učbenik: Osebna komunikacija z gosti Gradivo za 2. letnik Avtor: Mag. Peter Markič VGŠ Bled Višja strokovna

More information

Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih

Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih g l a s n i k a slabšega zdravja in k r a j š e g a življenja da n a š n j e g e n e r ac i j e ot ro k v Slov e n i j i Poročilo s strokovnega srečanja, ki

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE KOTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE KOTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO JURE KOTNIK Ljubljana, 2008 2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Fitnes PRIPRAVA, IZVEDBA IN ANALIZA ŠEST MESEČNEGA INDIVIDUALNEGA

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH Z VODENJEM Mentor: izr. prof. dr. Metod Černetič Kandidatka:

More information

iz FOKUSA Nataša Sadar Šoba Ustvarjalni gib: ustvarjalnost v gibanju

iz FOKUSA Nataša Sadar Šoba Ustvarjalni gib: ustvarjalnost v gibanju april 2014 številka 171 letnik XXIV cena 11,99 EUR www.didakta.si Fokus: Spodbujanje ustvarjalnosti ISSN 0354-042 1 9770354 042001 iz FOKUSA Nataša Sadar Šoba Ustvarjalni gib: ustvarjalnost v gibanju mag.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja. SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja. SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja SPANJE IN POČITEK OTROK V VRTCU Diplomska naloga MENTORICA: Dr. Marcela Batistič Zorec KANDIDATKA: Tatjana Šiško Ljubljana,

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA. Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA Življenje oseb z demenco in njihovih svojcev Mentorica: doc. dr. Jana Mali Andreja Prapertnik, Katja Mlakar LJUBLJANA 2012 PODATKI O DIPLOMSKI

More information

Kaj so kronične nenalezljive bolezni in kaj lahko storimo za njihovo preprečevanje, nadziranje in zdravljenje?

Kaj so kronične nenalezljive bolezni in kaj lahko storimo za njihovo preprečevanje, nadziranje in zdravljenje? Znanstveni Uvodnik in strokovni članki ~lanki Kakovostna starost, let. 11, št. 1, 2008, (4-10) 2008 Inštitut Antona Trstenjaka REVIJA KAKOVOSTNA STAROST POSTAJA TUDI ZDRAVSTVENO GERONTOLOŠKA Spoštovane

More information

UNIVERA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TAMARA MEDJA

UNIVERA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TAMARA MEDJA UNIVERA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TAMARA MEDJA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja PARTICIPACIJA OTROK PRI NASTAJANJU LUTKOVNE PREDSTAVE

More information

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin

PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANDREJ ČAPELNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANDREJ ČAPELNIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANDREJ ČAPELNIK Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Teorija in metodika nogometa PRIMERJAVA MOTORIČNIH IN FUNKCIONALNIH

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo

Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Černivec Dojemanje življenjskih perspektiv mladih in strategije soočanja z negotovostjo Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NINA OBERSTAR

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NINA OBERSTAR UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA NINA OBERSTAR Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija PREPOZNAVANJE WELLNESSA IN NJEGOVEGA POMENA PRI OBLIKOVANJU

More information

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo

Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo Voda med poslovno priložnostjo in družbeno odgovornostjo prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, UL Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Mojca Markizeti Jesenice, September, 2004 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNOSTI

More information

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ Mentorica: mag. Marina Trampuš, univ. dipl. org Lektorica: Andreja Tasič Kandidatka: Sabina Hrovat Kranj, september 2008

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Mojca Česnik, Sandra Gošnak Naslov naloge: Usklajevanje delovnega in družinskega življenja; problem mladih družin Kraj: Ljubljana Leto: 9 Št. strani: 85 Št. slik:

More information

Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše

Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Kumše Evalvacija Centra aktivnosti Fužine (CAF) Središče druženja in aktivnosti za starejše Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

DIPLOMSKO DELO. Ljubljana, 2016 AJDA STRNAD

DIPLOMSKO DELO. Ljubljana, 2016 AJDA STRNAD DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2016 AJDA STRNAD UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje ŠESTTEDENSKI PROGRAM VADBE Z LASTNO TEŽO IN ELASTIKAMI ZA IZBOLJŠANJE MOČI, GIBLJIVOSTI IN SPREMEMBO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1

Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 Izvirni znanstveni članek UDK 316.324..8:316.472.47:001.92 Blaž Lenarčič Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja 1 POVZETEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU

SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU SOCIALNO RAZLIKOVANJE V ŠPORTU Mojca Doupona Topič E-MAIL: mojca.doupona@fsp.uni-lj.si I. Teoretična izhodišča II. Družbeni razredi & športna aktivnost III. Družbeni razredi & športna potrošnja IV. Družbeni

More information

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU Ljubljana, julij 2003 TANJA KUTNAR IZJAVA Študentka TANJA KUTNAR izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ana Gabrovec Vloga glasbe pri konstrukciji nacionalne identitete: slovenska nacionalna identiteta z glasbene perspektive Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor

More information

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU Sara Skok Ljubljana, maj 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM

VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja VPLIV POZNAVANJA IN UPORABE PREHRANSKIH DODATKOV NA SESTAVO TELESA PRI MOŠKIH, KI SE UKVARJAJO S FITNESOM DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Petra

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA USMERITVE ZA DELO Z OSEBAMI Z DEMENCO NA PODROČJU INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH NAČELA Ana Petrič Renata Štopfer Ljubljana, 2014 PODATKI

More information

ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS

ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA ZAVIRALNI DEJAVNIKI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE FACTORS INHIBITING A HEALTHY DIET IN NURSING STUDENTS

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO. Mihael Kosl

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO. Mihael Kosl UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO Mihael Kosl Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Odbojka PERCEPCIJA TRENERJA ŠPORTNIKOV V EKIPNIH IN INDIVIDUALNIH

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information