4. Metodične prvine pri pretvarjanju družbenih odnosov v pravna razm erja Literatura... 94

Transcription

1 Kazalo I. Pravo v d r u ž b i Družbeni in pravni odnosi Diferenciacija družbenih n o rm Družbena področja pravnih n o rm Tipi pravno reguliranih družbenih odnosov Paradigmatski okviri sociologije p rava a) Funkcionalizem b) Sistemska teo rija c) Marksizem Literatura II. Problem ski in razvojni vidiki sociologije p r a v a Opredeljevanje posebnih sociologij Problemsko polje (predmet) sociologije prava a) Izločitev sociologije prava iz obče sociologije b) Problemi sociologije prava pri E hrlichu c) Problemi sociologije prava pri W ebru d) Problemi sociologije prava pri G urvitchu e) Problemi sociologije prava pri Luhmannu in H aberm asu Začetki sociologije prava na Slovenskem a) Opredelitev problem ov b) Metodološka iskanja c) Nekateri raziskovalni dosežki d) Jože Goričar na stičišču prava in sociologije Literatura III. Metodični vidiki sociologije prava Osnovne stopnje družboslovne raziskave Raziskovalne metode in tehnike Zakonodajni eksperiment

2 4. Metodične prvine pri pretvarjanju družbenih odnosov v pravna razm erja Literatura IV. Predhodniki sociologije prava in teoretiki socialnega prava Predhodniki sociologije prava a) Obče sociološke teorije kot izhodišče sociologije p rav a b) Durkheim in Duguit c) Marx, Jhering in Heck Ehrlichova sociologija prava kot znanstvena paradigm a a) Življenjski in teoretični okviri b) Notranja ureditev človeških združenj c) Ehrlichova razlaga specifičnosti pravnih n o rm d) Pravna dejstva e) Norme za odločanje in pravna n ačela Država in pravo g) Vsebina pravičnosti in in te re si h) Preobrazbe prava v državi in d ru ž b i i) Metode sociologije prava pri Ehrlichu j) Ehrlichov vpliv na sodobnike Sociologija prava Georgesa G urvitcha a) Uvodna izhodišča b) Gurvitchev odnos do nekaterih drugih teoretikov c) Gurvitcheva opredelitev prava d) Naloge sociologije prava po Gurvitchu e) Gurvitchevo razumevanje mikrosociologije p ra v a f) Pravo strukturiranih skupin g) Pravni redi družbenih razredov h) Makrosociologija prava i) Genetična sociologija prava j) Teorija socialnega prava Literatura V. Racionalistična in sistemska sociologija prava Koncept sociologije prava pri Maksu Webru a) Tipi človekovega družbenega d elovanja b) Tipi legitimne oblasti c) Birokratska organizacija d) Slojevska stru k tu ra e) Sociologija prava in diferenciacija prava

3 f) Interesna podlaga prava g) Spoznavanje, oblikovanje in razlaganje pravnih p rav il h) Vpliv politične oblasti na pravo i) Vpliv rimskega in naravnega prava na kodifikacije j) Splošni razvoj p ra v a k) Pomen Webrovih sociološkopravnih ugotovitev za družboslovje Niklas Luhmann in sistemska sociologija prava a) Pojmovanje socialnega sistema pri Luhm annu b) Sociologija prava v okviru funkcionalizma in sistemske teorije c)»sistemska«sociologija prava d) Habermasov pogled na Luhmannovo sociologijo p rav a Literatura VI. Gospodarstvo in p ra v o Pravne norme kot nujna prvina proizvodnje Pojem in oblike lastnine Pravna institucionalizacija lastninskih razmerij a) Družbenorazvojni vidiki lastnine b) Lastnina brez titularja c) Pravni okvir spreminjanja družbene lastnine v zasebno d) Institucionalizacija delniške družbe e) Različni pravni statusi lastnine Lastninski in fiskalni posegi socialne države Literatura VIL Interesna podstat p r a v a Opredelitev interesa Pravni vidik in teresa Usklajevanje interesov kot socialna osnova pravotvorne dejavnosti Interesni konflikt in p rav o a) Pojav in vzroki konfliktov b) Razreševanje konfliktov in vloga prava c) Interesni konflikt kot trajna sestavina družbenih stru k tu r d) Politično poseganje v konflikte Literatura

4 VIII. Politika in p ra v o Opredelitev politike Medsebojno vplivanje politike in prava Politične stranke a) Značilnosti političnega organiziranja b) Pravno urejanje političnih strank c) Politične stranke in v o litv e d) Vpliv strankarskih programov in političnih deklaracij na zakonodajo e) Vpliv političnih strank na izvrševanje pravnih norm Interesne skupine Socialna in pravna d ržav a a) Socialna država b) Pravna d rž a v a Suverenost, integracija in pravna država a) Nacionalna, ljudska in evropska dimenzija suverenosti b) Suverenost in integracijski p ro cesi Literatura IX. Delovanje zakonodajnih in stitu c ij Pojem pravne institucije Predstavniška telesa a) Splošno o ljudskem predstavništvu b) Predlagalni monopol vlade in njena vloga v evropskem zakonodajnem p ro cesu c) Vpliv političnih strank na zakonodajne odločitve d) Družbene in pravne determinante zakonodajne oblasti Zakonodajni proces a) Družbeno in zakonodajno odločanje b) Pomen zakonodajnega postopka c) Spoštovanje rednega zakonodajnega postopka d) Javnost v zakonodajnem procesu Literatura X. Delovanje upravnih institucij Načini izvrševanja pravnih norm a) Izvršitev z materialnimi akti pravnih subjektov Socialno-kontrolna in eksekutivna funkcija državne uprave a) Vsebina eksekutivne funkcije b) Družbena vloga javnega uslužbenca

5 c) Odprava administrativnih ovir d) Kvantitativna rast javne uprave Kurativna funkcija državne uprave a) Vsebina kurativne funkcije b) Odraz socialne države v državnem proračunu Servisna funkcija državne uprave a) Vsebina servisne funkcije b) Sodelovanje javnosti pri pripravi odločitev c) Priprava boljših predpisov Uvajanje e-uprave Literatura XI. Delovanje pravosodnih in stitu c ij Socialne funkcije sodstva Delitev oblasti in avtonomija sodstva a) Sodstvo kot avtonomni družbeni siste m b) Javnomnenjsko zaupanje v sodstvo Zakonitost v delovanju sodstva Neodvisnost sodstva Organiziranost sodišč in obseg njihovega dela a) Organiziranost s o d iš č b) Kvantitativni vidiki delovanja slovenskih sodišč c) Volitve oziroma imenovanje sodnikov in njihovo š te v ilo Porotno sodstvo in načelo javnosti Delovanje državnega tožilstva Delovanje odvetništva Delovanje notariata Delovanje državnega pravobranilstva Literatura XII. Avtonomne pravne institucije in pravotvornost civilne d ru ž b e Civilna družba a) Opredelitev civilne d ru ž b e b) Institucionalizem civilne družbe Pravotvornost civilne d ru ž b e a) Družbene osnove avtonomnega prava b) Področja in formalni viri avtonomnega prava Literatura

6 XIII. Socialne funkcije prava in socialna d in a m ik a Izvori in nameni pravne regulacije a) Pogledi na družbene temelje pravnih norm b) Funkcija stabilizacije in inovacije c) Določanje namenov normativnih sprememb Družbeni vzroki pravnonormativnih sprem em b a) Panjuridizacija odnosov v družbi b) Pravni voluntarizem in idealizem Seznanjenost s pravom a) Načini seznanjanja b) Poznavanje prava v splošni javnosti Vzroki razkoraka med normativnim in stvarnim Legitimnost spreminjanja nacionalne ustave Pravni sistem v procesih integracije in zagotavljanja identitete Literatura XIV. Pravna k u l tu r a Splošna pravna kultura v jav n o sti Vpliv tranzicije in članstva Slovenije v Evropski uniji na pravno kulturo Profesionalna pravna kultura Literatura XV. Pravniške poklicne družbene vloge Družbene prvine poklicne vloge pravnika a) Sestavine poklicne vloge b) Osrednje pravniške poklicne v lo g e c) Socializacija za poklicno pravniško vlogo Sodniki, tožilci in odvetniki a) Sodniška poklicna v lo g a b) Tožilska poklicna vloga c) Odvetniška poklicna v lo g a Pravni študij a) Izhodišča in c i l j i b) Pravni študij v evropskem visokošolskem prostoru c) Podobnosti in razlike v pravnem študiju Poklicna morala pravnikov (profesionalna e tik a ) Literatura

7 Views of Sociolog} of Law (Summary) Theory and M ethodology Law in Society Legal Culture Izbrana temeljna literatura Imensko kazalo Stvarno k azalo

8 I. Pravo v družbi 1. Družbeni in pravni odnosi Družbo kot celoto medčloveških odnosov tvorijo različne oblike združevanja, od najmanjše skupine do največje globalne družbe. Družbeni odnos je vsakršno ravnanje posameznika glede na drugega posameznika. Kadar svoje družbeno delovanje uravnavam glede na ravnanje drugega, sem z njim v družbenem odnosu. Za življenje posameznika in skupnosti seveda ni usodnega pomena že vsak bežen stik z drugim posameznikom. Na življenje posameznika in družbenih skupin imajo pomemben vpliv relativno trajni in ponavljajoči se odnosi. Takšni odnosi se vzpostavljajo na družinsko-sorodstveni, ekonomski, politični, lokalni, socialni in poklicni ravni. Navedeni odnosi so potem tudi predmet sociološkega preučevanja. S ponavljanjem ravnanja nastane tipiziran družbeni odnos, ki je torej vsota ravnanj, ki jih ljudje sprožamo kot nosilci (igralci) družbenih vlog. shematični obliki to pogosto izrazimo z naslednjim simbolnim zapi V som: R c E (a... n) R = odnos (relatio) C = znak za vključevanje E = znak za vsoto ( a...n) = konkretna ravnanja V medsebojne stike ne vstopamo kot abstraktni posamezniki, ampak kot nosilci družbenih vlog, potem pa glede na pričakovanja okolice ter svoje razumevanje vloge sledimo svojim interesom. Ob tem izhajamo najprej iz interesov, ki nastanejo kot odsev fizioloških potreb, nato interesov, ki izhajajo iz potreb po varnosti in pripadnosti, ter končno interesov, ki so spoznane potrebe po samozavedanju in samouresničitvi (Maslow). Kot eno izmed sredstev za zadovoljevanje človekovih potreb - zlasti potreb po varnosti in pripadnosti - 15

9 nastopa tudi pravo, in to kot norma v svetu idej in kot stvarno (realno) delovanje v fizičnem svetu. Med množico družbenih odnosov so nekateri eksistenčno pomembni odnosi vpeti v pravne okvire (norme), tako da dobijo naravo pravnih odnosov. Le-te preučuje sociologija prava, in to v njihovi dejanski razsežnosti. Pravni odnosi se torej kažejo v ravnanju ljudi pri sprejemanju in uresničevanju pravnih norm. Sociologija prava v pravnem odnosu - sestavljenem iz normativnega in dejanskega dela - posveča pozornost predvsem dejanskemu delu pravnega razmerja. V družbene odnose vstopamo ljudje zaradi zadovoljevanja potreb, ki se navzven kažejo kot interesi, ki motivirajo človekovo družbeno delovanje. Zaradi zadovoljitve potreb, ki jih spoznamo kot svoje interese, potekajo različne človekove dejavnosti v posebnih oblikah združevanja, sestavljenih iz prevladujočih tipov družbenih odnosov. Zato med bistvene prvine strukture oblik združevanja štejemo: potrebe, interese, dejavnosti in odnose. samouresničitev samozavedanje pripadnost Potrebe varnost fiziološke potrebe \ Interesi Dejavnosti delitev dela Odnosi oblike združevanja Iz potrebe po varnosti izvirajo tudi pravne norme, ki zagotavljajo predvidljivost in relativno stabilnost v stikih med ljudmi ter v vzpostavljenih oblikah združevanja. S tem je olajšano tudi vstopanje posameznika v različne oblike združevanja, torej njegova socializacija ter celotno družbeno vedenje in ravnanje. Le-to je končno vedno razpeto med normo in stvarnostjo, med idejo in realnostjo, kar je tudi izhodiščno problemsko polje sociologije prava. 16