UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKA NALOGA DAVČNOPRAVNI VIDIK ODPRAVE NEENAKOSTI OBRAVNAVE LASTNIŠKEGA KAPITALA PRI FINANCIRANJU POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB Študent: Aleš Kavrečič Študijski program: magistrski študijski program Davčno pravo Mentor: prof. dr. Bojan Škof Maribor, september 2016

2 Faber est suae quisque fortunae. (lat. rek) "Vsak je svoje sreče kovač." ZAHVALE Zahvaljujem se profesorju dr. Bojanu Škofu za sprejeto mentorstvo in za podane smernice in strokovno pomoč pri izdelavi magistrske naloge. Posebna zahvala gre moji dolgoletni partnerki Romani za spodbudo, razumevanje in podporo v času pisanja magistrske naloge. Zahvaljujem se tudi mojim staršem za moralno podporo. ii

3 KAZALO POVZETEK ABSTRACT 1 UVOD OPIS OKOLJA OPREDELITEV PROBLEMA CILJI IN TEZE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODA DELA VREDNOST MAGISTRSKE NALOGE ZA TEORIJO IN PRAKSO FINANCIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB SPLOŠNO O FINANCIRANJU LASTNIŠKO FINANCIRANJE Oblike lastniškega kapitala Viri lastniškega kapitala Neformalni viri lastniškega kapitala Formalni viri lastniškega kapitala Davčni vidiki lastniškega financiranja Davčni učinki lastniškega financiranja z vidika prejemnika lastniškega kapitala Davčni učinki lastniškega financiranja z vidika investitorja (prejemnika dividend/vplačnika kapitala) DOLŽNIŠKO FINANCIRANJE Dolžniško financiranje s posojili Financiranje z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev Davčni vidik dolžniškega financiranja Davčni učinki z vidika posojilojemalca/izdajatelja obveznic Davčni učinki z vidika posojilodajalca/investitorja Negativni učinki spodbujanja dolžniškega financiranja METODE ZA ODPRAVO PREDNOSTI DOLŽNIŠKEGA FINANCIRANJA VSEOBSEGAJOČI DAVEK NA POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB (CBIT) Osnovne predpostavke in omejitve CBIT iii

4 3.1.2 Učinki uvedbe CBIT na gospodarske družbe in prihodke države Institut tanke kapitalizacije OBDAVČITEV DENARNEGA TOKA (CFT) UVEDBA OLAJŠAVE V PRIMERU FINANCIRANJA POSLOVANJA Z LASTNIŠKIMI SREDSTVI (ACE) Osnovne predpostavke in omejitve teorije Učinki na gospodarske družbe Medsebojno vplivanje ACE in obdavčitev fizičnih oseb Obravnava predhodno obstoječega lastniškega kapitala Prenašanje dobička Učinki na davčne prihodke države PRIMERJALNO-PRAVNI PREGLED UVEDBE ACE BELGIJSKA PRAVNA UREDITEV DAVKA OD DOHODKA PRAVNIH OSEB Pravna podlaga Davčni zavezanec Obseg davčne obveznosti in davčna osnova Davčna stopnja Obdavčitev kapitalskih dobičkov (dividende) Pravne osebe Fizične osebe Obresti kot davčno priznan odhodek Belgijska različica ACE Razlogi za uveljavitev Temeljne predpostavke, omejitve in nastavitve Opredelitev tveganega kapitala Izvedba popravka tveganega kapitala Določitev ustrezne obrestne mere (NIR) Izračun vrednosti odbitka za lastniško financiranje Končne ugotovitve vpeljave ACE v Belgijo Uvedba pravičnega davka Sodba sodišča v primeru Argenta Spaarbank NV Davčnopravni in ekonomski učinki uvedbe ACE ITALIJANSKA PRAVNA UREDITEV DAVKA OD DOHODKA PRAVNIH OSEB iv

5 4.2.1 Pravna podlaga Davčni zavezanec Obseg davčne obveznosti in davčna osnova Davčna stopnja Pravne osebe Fizične osebe Obresti kot davčno priznan odhodek Italijanska različica uvedbe ACE Razlogi za uveljavitev Temeljne omejitve, predpostavke in nastavitve italijanskega modela ACE Opredelitev lastniškega kapitala, primernega za izvedbo odbitka ACE Določitev ustrezne obrestne mere (NIR) Izračun vrednosti olajšave ACE Določbe za preprečevanje izogibanja plačila davka Končne ugotovitve vpeljave ACE v Italijo Davčnopravni in ekonomski učinki uvedbe ACE KLJUČNE RAZLIKE MED BELGIJSKO IN ITALIJANSKO ACE OLAJŠAVO PREDNOSTI IN SLABOSTI UVEDBE METODE ACE V SLOVENSKO DAVČNOPRAVNO UREDITEV DAVČNOPRAVNI VIDIK EKONOMSKI VIDIK ZAKLJUČNI POUDARKI NALOGE LITERATURA IN VIRI v

6 Kazalo slik Slika 1: Gibanje davčne stopnje na dohodke pravnih oseb v EMU (v %) Slika 2: Shema sprejetih sprememb v belgijski metodi ACE Slika 3: Delež prihodkov iz naslova davka od dohodka pravnih oseb v BDP v izbranih državah (v %) Slika 4: Letna rast BDP v izbranih državah (v %) Slika 5: Gibanje razmerja med državnim dolgom in BPD v izbranih državah (v %) Kazalo tabel Tabela 1: Prednosti in slabosti lastniškega in dolžniškega financiranja Tabela 2: Belgijska progresivna dohodninska lestvica Tabela 3: Primer 1 Financiranje družbe v skupini (bilanca stanja družbe A) Tabela 4: Primer 1 Financiranje družbe v skupini (poslovni izid družbe A in obdavčitev dobička) Tabela 5: Primer 2 Poslovanje belgijske družbe z nižjim donosom na kapital od ustrezne NIR (bilanca stanja družbe) Tabela 6: Primer 2 Poslovanje belgijske družbe z nižjim donosom na kapital od ustrezne NIR (donos na kapital in efektivna davčna stopnja) Tabela 7: Pogoji za pridobitev kvalificiranega deleža s strani fizične osebe v gospodarski družbi s sedežem v Italiji Tabela 8: Učinek uveljavitve ACE na davčne zavezance IRES Tabela 9: Primerjava med belgijskim in italijanskim ACE vi

7 Kratice in akronimi: ACE BDP BITC CBIT CFT D.L. D.M. D.P.R. ECB EMU EU IRES NID NIR PDEU PE SME ZDoh-2 ZDDPO-2 ZGD-1 ZVP ZISDU-3 ZTFI Allowance for Corporate Equity (Odbitek za lastniško financiranje) Bruto družbeni produkt Belgian Income Tax Code (Kratica za Belgijski zakon, ki obravnava obdavčitev tako fizičnih kot pravnih oseb) Comprehensive Business Income Tax (Vseobsegajoči davek da dohodek pravnih oseb) Cash Flow Tax (Davek na denarni tok) Decreto legge (Zakonski odlok) Decreto ministeriale (Ministrski dekret) Decreto del presidente della repubblica (Odlok Predsednika Republike) Evropska centralna Banka Evropska monetarna Unija Evropska unija Imposta sull reddito delle societa (Italijanski davek na dohodek pravnih oseb kapitalske družbe) Notional interest deduction (Vrednost odbitka za lastniško financiranje) Notional interest rate (Odbitna obrestna mera za lastniško financiranje) Pogodba o delovanju Evropske unije Permanent establishment (Stalne poslovne enote) Srednje in male gospodarske družbe Zakon o dohodnini Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb Zakon o gospodarskih družbah-1 Zakon o vrednostnih papirjih Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje Zakon o trgu finančnih instrumentov vii

8 POVZETEK Davčna zakonodaja na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v večini držav članic EMU dovoljuje, da se strošek obresti iz dolžniškega financiranja, skladno z omejitvami, ki so prisotne na nacionalni ravni, obravnava kot davčno priznan odhodek in kot tak znižuje davčno osnovo gospodarskih družb. To postavlja gospodarske družbe, ki so sposobne financirati poslovanje z lastnimi viri, v neenakopraven položaj, saj davčna zakonodaja stroška financiranja z lastnimi viri ne upošteva kot davčno priznanega odhodka. Taka naklonjenost davčne zakonodaje dolžniškemu financiranju spodbuja uporabo dolžniškega financiranja, kar dolgoročno negativno vpliva na finančno trdnost gospodarskih družb. Zadnja globalna gospodarska kriza je pokazala, kako lahko visoka zadolženost škodi ne le gospodarskim družbam, temveč tudi državam, ki so z dodatnim zadolževanjem poskušale preprečiti poglobitev gospodarske krize in so s tem breme prenesle nase, kar je za nekatere članice EMU pomenilo skorajšnjo nezmožnost poravnavanja lastnega dolga. Zato je toliko bolj pomembno, da se davčno zakonodajo na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb spremeni na način, da se v čim večji meri izenači davčna obravnava lastniškega in dolžniškega načina financiranja gospodarskih družb. Pričujoča magistrska naloga analizira, na kakšen način se lahko doseže odpravo neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb. Nadalje primerja metode, s katerimi se lahko odpravi neenakost obravnave lastniškega kapitala in kakšen pristop so posamezne države, članice Evropske unije, pri tem izbrale. Izpostavljeni sta predvsem Belgija in Italija, ki sta na tem področju v zadnjih desetih letih storili največ, in sicer z vpeljavo odbitka za lastniško financiranje (ACE). Pričujoče delo prouči možnosti za odpravo obravnave neenakosti lastniškega kapitala v Sloveniji po vzoru Belgije in Italije in možne učinke, ki bi jih ta metoda imela na gospodarske družbe v Sloveniji. Ključne besede: davčna neenakost, dobiček, gospodarska družba, gospodarska kriza, lastniško in dolžniško financiranje, odbitek za lastniško financiranje, odbitna obrestna mera, obdavčitev pravnih oseb, obresti kot davčno priznan odhodek. viii

9 ABSTRACT Subject to the restrictions present on national level, corporate tax legislation in most EMU Member States allows the interest expense from debt financing to be regarded as a tax deduction thus reducing the tax base of companies. This puts companies that are able to finance their business operation with their own resources in an unequal position because the tax legislation does not consider own-resource financing expenses as a tax deduction. Such favoured treatment of debt financing by the tax legislation promotes the use of debt financing, which has a long-term negative impact on the financial strength of companies. The last global economic crisis has shown how high indebtedness harms not only companies but also countries, which tried to prevent the deepening of the economic crisis with additional debt thus transferring the burden on themselves. As a result, some EMU Member States almost failed to settle their debt. This is why it is all the more important to amend corporate tax legislation in a way that equalizes as much as possible the tax treatment of equity financing and debt financing of companies. The present master s thesis analyses how we can achieve the elimination of inequality in the treatment of equity capital used to finance the business operation of companies. Moreover, it compares the methods that can be used to eliminate the inequality in the treatment of equity capital and the approach chosen by individual European Union Member States. The paper singles out especially Belgium and Italy which have made the greatest progress in this area in recent years, namely by introducing the Allowance for Corporate Equity (ACE). The thesis also examines the possibilities of eliminating the inequality in the treatment of equity capital in Slovenia modelled on Belgium and Italy, and the possible effects this method would have on the companies in Slovenia. Keywords: tax inequality, profit, company, economic crisis, equity and debt financing, allowance for corporate equity, notional interest rate, taxation of legal persons, interest as tax deduction. ix

10 1 UVOD 1.1 OPIS OKOLJA V splošnem poznamo dva načina financiranja poslovanja gospodarskih družb. Prvo temelji na financiranju z lastnimi viri, ko gospodarska družba financira poslovanje iz notranjih virov, najpogosteje z vlaganjem sredstev s strani lastnikov ali z zbiranjem kapitala preko izdaje lastniških vrednostnih papirjev. Drug način temelji na dolžniškem financiranju, kar pomeni, da si gospodarske družbe izposojajo finančna sredstva pri bankah in drugih finančnih organizacijah ali pa si zaradi davčnih ugodnosti izposodijo sredstva pri povezanih osebah. V kakšnem razmerju se bo gospodarska družba financirala z lastnimi ali tujimi viri, presoja vodstvo gospodarske družbe glede na naravo poslovanja gospodarske družbe. Na odločitev o financiranju naj ne bi vplivali zunanji dejavniki. Vendar v realnem okolju poslovanja gospodarskih družb na odločitev o ustreznem financiranju poslovanja kot zunanji dejavnik tudi v Sloveniji pomembno vpliva davčni sistem. Ta obravnava obresti iz posojil kot poslovni izdatek in tako znižuje davčno osnovo gospodarske družbe. V nasprotju z obrestmi od posojil je kapitalski dobiček, ki se izplača v obliki dividende, obdavčen. Področje obdavčevanja dohodkov pravnih oseb je v evropskem pravnem redu urejeno s tremi direktivami Sveta: 1 Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L št. 225 z dne 20. avgusta 1990, str. 142), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2005/19/ES o spremembah Direktive 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev iz različnih držav članic (UL L št. 58 z dne 4. marca 2005, str. 19); 1 Povzeto po ZDDPO-2. Poleg navedenih direktiv ZDDPO-2 nadalje opredeljuje, da se v sodnih postopkih v zvezi z izvajanjem davka od dohodkov pravnih oseb v posameznih državah članicah EU predvsem presoja skladnost s 43. členom Pogodbe ES v zvezi s svobodo ustanavljanja in 56. členom Pogodbe ES v zvezi s prostim pretokom kapitala. 1

11 Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (prenovitev) (UL L št. 345 z dne 29. decembra 2011, str. 8), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne 27. januarja 2015 o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L št. 21 z dne , str. 1); Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L št. 157 z dne 26. junija 2003, str. 49). Vse tri direktive Sveta je Slovenija implementirala v Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), najpomembnejši davčno-pravni dokument, ki ureja obdavčitev pravnih oseb v Sloveniji. ZDDPO-2 je stopil v veljavo s Na podlagi števila členov sodi ZDDPO-2 med krajša zakonska besedila, zato je toliko bolj pomembno, da se ob uporabi ZDDPO-2 upošteva tudi ostale pravne vire, med katere med drugim sodijo zgoraj navedene direktive, sodbe sodišča evropskih skupnosti, mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, Zakon o gospodarskih družbah in slovenski ter mednarodni računovodski standardi. Ostala ureditev obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, ki ni zajeta v omenjene tri direktive, Slovenija, prav tako kot ostale države članice EU, svobodno oblikuje v lastnem sistemu obdavčevanja dohodkov pravnih oseb. 2 Splošna davčna naklonjenost financiranju z dolžniškimi viri pomembno vpliva na neoptimalno razporeditev virov financiranja, kar povečuje ranljivost gospodarskega sistema kot celote. 3 Dolžniško financiranje je v preteklosti namreč omogočalo visoko zadolženost, ki pa je v času globalne finančne krize za gospodarske družbe imela negativne posledice. Globalna finančna kriza, katere začetek sega v leto , se je v kasnejši fazi prelevila v dolžniško in sprožila številna vprašanja: ali so gospodarske družbe preveč zadolžene; kako bi lahko izboljšali strukturo poslovnih bilanc gospodarskih družb; ali bi lahko omejili učinke globalne gospodarske krize znotraj EU? 2 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, Vlada Republike Slovenije, Keable-Elliott India, Tom Papworth, Unbiased capital: making tax work for business, May

12 Vprašanja odgovore dobivajo še danes. Da bi se izognili bodočim negativnim posledicam, ki jih povzroča visoka zadolženost, so znotraj Evropske unije v času po krizi ponovno začele oživljati ideje, s katerimi bi spodbudili povečanje kapitaliziranosti gospodarskih družb. Visoka zadolženost, s katero se je oplajala gospodarska aktivnost, je v času globalne gospodarske krize pokazala slabost sistema, ki temelji predvsem na lahko dostopnem trgu bančnih posojil. Zaradi velikega obsega denarja v obtoku so gospodarske družbe z lahkoto dobivale bančna posojila. Kriza je lažje dostopno zadolževanje pretežno omejila, s tem pa je bilo precej okrnjeno financiranje poslovanja gospodarskih družb. Te v času krize niso uspele ustrezno spremeniti svojega modela poslovanja, temelječega v glavnem na dolžniških virih financiranja, s tem pa se je dolžniška kriza razširila tudi na države. Javni dolg posameznih držav se je v luči reševanja krize povečeval, kar je v drugi fazi privedlo do evropske dolžniške krize, ki jo čutimo še danes. Učinka pospešitve gospodarske aktivnosti znotraj evrske regije, vsaj v prvem letu delovanja, ni dosegla niti ekspanzivna monetarna politika Evropske centralne banke, s pomočjo katere je v marcu 2015 ECB začela intenzivneje»preplavljati«evropsko monetarno unijo s poceni denarjem. Evropska komisija pri neposrednih davkih, med najpomembnejše sodita prav davek od dohodka pravnih oseb in davek od dohodka fizičnih oseb, izraža potrebo po harmonizaciji evropskega davčnega sistema, a dlje od tega še ni prišla. Različni viri navajajo, da znotraj Evropske unije tudi posamezne države članice iščejo možnosti za vpeljavo skupnih pravil za določanje davčne osnove za družbe, ki so rezidenti EU in za podružnice družb iz tretjih držav, ki se nahajajo v EU, kot na primer skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb. Pobude in aktivnosti Evropske komisije in posameznih držav članic kažejo težnje po harmonizaciji znotraj Evropske unije tudi na področju neposrednih davkov. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje o odpravi neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju gospodarskih družb. 3

13 1.2 OPREDELITEV PROBLEMA Splošna davčna naklonjenost financiranju z dolžniškimi viri, opisana v poglavju 1.1. Opis okolja, pomembno vpliva na izbiro pretežno dolžniškega sistema financiranja slovenskih gospodarskih družb, kar se v slovenskem okolju odraža v neoptimalni razporeditvi virov financiranja, in ima pomemben vpliv tudi na gospodarski sistem kot celoto. Ne glede na to, ali bo poenotenje davčne zakonodaje na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb znotraj vseh držav Evropske unije uspešno, menim, da Evropska unija zgolj s harmonizacijo ne bo uspela zagotoviti odprave neenakosti obravnave lastniških in dolžniških virov financiranja poslovanja gospodarskih družb in tako v prihodnje ne bo mogla preprečiti negativnih posledic dolžniškega financiranja gospodarskih družb. Ker priložnost za ustreznejše davčno-pravno urejanje financiranja gospodarskih družb vidim prav v odpravi neenakosti obravnave lastniških in dolžniških virov financiranja poslovanja gospodarskih družb, in sicer na način spodbujanja povečevanja lastniškega financiranja, v magistrski nalogi ne bom iskal optimalnega razmerja med lastniškimi in dolžniškimi viri financiranja, temveč bom preučil davčne metode, ki spodbujajo povečanje lastniškega financiranja pred dolžniškim. Posojilna dejavnost je že od nekdaj bistvena za razvoj gospodarstva, kot tako jo je že leta 1834, v začetku njenega razmaha, na enem izmed njegovih govorov opisal ameriški senator Daniel Webster: 4»Posojilna dejavnost predstavlja kisik modernemu gospodarstvu. K bogatenju narodov je prispevala tisočkrat več kot vsi rudniki s tega sveta skupaj. Pozitivno vznemirja delovno silo, stimulira proizvodno aktivnost in trgovsko aktivnost onkraj vseh morja in oceanov,[ ].«Kljub pomembnosti posojilne dejavnosti za razvoj gospodarstva pa prekomerno zadolževanje zelo pomembno vpliva na gospodarstvo in ne nazadnje, kot je pokazala kriza, tudi na državo. 4 Billington H. James Respectfully quoted: A dictionary of quotations. 1989, Library of Congress, Dover Publications, Mineola (New York), Naveden citat je dostopen tudi preko spletne strani: 4

14 V slovenski davčno-pravni zakonodaji velja prej omenjena naklonjenost financiranju z dolžniškimi viri. Posojilna aktivnost se je v Sloveniji začela povečevati od leta 2004 dalje. 5 Tudi v ostalih evropskih državah se je postopoma povečevala v letih uveljavitve evra kot skupne evropske denarne valute. S pridobitvijo evra oziroma ustanovitvijo EMU se je sprostila velika količina poceni denarja, kar je vplivalo na nenadzorovano povečevanje zadolženosti. Gospodarske družbe imajo možnost, da se same odločijo za vrsto financiranja poslovanja. Pri ugotavljanju ustreznega razmerja med dolžniškim in lastniškim virom financiranja uporabljajo različne strategije. Gospodarske družbe želijo maksimizacijo dobička in se zaradi davčnega okolja, ki med drugimi dejavniki povzroča distorzije na trgu, večinoma odločajo za iskanje optimalnega razmerja 6 med kapitalom in dolgom. Po Modigliani-Millerjevi teoriji naj zadolženost gospodarskih družb ne bi vplivala na dobiček, ki ga gospodarska družba realizira, a teorija ne upošteva morebitnih tveganj, s katerimi se gospodarska družba na trgu sooča. Modigliani-Millerjeva teorija o vrednosti gospodarske družbe opredeljuje, da je tržna vrednost gospodarske družbe neodvisna od razmerja med kapitalom in dolgom (pod predpostavko popolne konkurence). Dobiček iz poslovanja in tveganja ostajata enaka, neodvisno od strukture financiranja. V realnem gospodarstvu popolne konkurence ni. Delovanje države z izvajanjem davčne politike običajno močno vpliva na odklon od popolne konkurence, kar vpliva na nastajanje distorzij na trgu. 7 Teorija pravi, da ne glede na to, koliko dolga bo imela gospodarska družba, to v okolju popolne konkurence ne bo vplivalo na višino dobička na razmerje med dolgom in kapitalom. Popolne konkurence na trgu zaradi davkov, ki jih uvaja država, in drugih 5 Mnenja znotraj strokovne javnosti so glede začetka povečane posojilne aktivnosti v Sloveniji. Nekateri so mnenja, da se je povečana posojilna aktivnost začela kasneje, šele po letu 2006 oziroma 2007 z uvedbo evra. 6 Optimalno razmerje med kapitalom in dolgom je z vidika učinkovitosti in stabilnosti poslovanja gospodarske družbe drugačno kot z davčnega vidika. 7 Brealey A. Richard, Myers C. Stewart, Principles of corporate finance Seventh edition, McGraw-Hill Companies, New York, 2003, str (Članek prvič objavljen v: F. Modigliani and M. H. Miller,»The Cost of capital, Coroporation Finance and the Theory of investment«, American Economic Review 48, June 1958, str ). 5

15 okoliščin, ne moremo doseči. V primeru popolne konkurence ni pomembno, ali gospodarska družba uporablja lastniški ali dolžniški kapital, saj je dobiček v vsakem primeru enak. Ker pa gospodarske družbe na trgu v realnem okolju delujejo v okolju nepopolne konkurence, za obstoj in razvoj na trgu obstajajo boljši in slabši načini financiranja poslovanja gospodarske družbe. Slovenska davčna zakonodaja omogoča, da gospodarske družbe v želji po maksimizaciji dobička povečujejo zadolženost in svoje poslovanje financirajo z dolžniškim kapitalom. Poglavitni cilj dolžniškega zadolževanja v Sloveniji je maksimizacija dobička ob hkratnem minimiziranju izdatkov za namene plačila davkov. Z davčnega vidika, po določilu ZDDPO-2, obresti iz prejetih posojil predstavljajo davčno priznani odhodek, ki zmanjšuje davčno osnovo. Problem nastane, ko gospodarske družbe to določilo v pretirani meri uporabijo za to, da dolg izkoristijo kot obrestni davčni ščit. Zaradi davčnega ščita gospodarske družbe pogosto preobremenijo bodoči denarni tok z izdatki za posojila. Povečevanje zadolženosti z namenom ustvarjanja dobička kratkoročno res lahko prispeva k povečanju dobičkonosnosti poslovanja gospodarske družbe in ustvarja vtis optimalnega in stabilnega poslovanja. Na dolgi rok pa lahko ta oblika financiranja privede do pretiranega zadolževanja, ki gospodarskim družbam v težjih obdobjih poslovanja ne omogoča obstoja. Slabost tovrstnega sistema financiranja se je pokazala prav v času zadnje gospodarske krize, ki je v Sloveniji nastopila v letu Dinamika povečevanja zadolževanja je, tako v Sloveniji kot v celotni EMU, vrhunec dosegla tik pred izbruhom globalne finančne krize. V času gospodarske krize je propadlo več gospodarskih družb, ki so v predkriznem obdobju na račun povečevanja zadolževanja ustvarjale dobiček in niso skrbele za lasten kapital osnovni kapital, ki prispeva k uravnoteženi rasti gospodarske družbe. Pri določanju maksimalno dopustne stopnje zadolženosti se pogosto uporablja analiza prihodnjih denarnih tokov. V času gospodarske krize se, kot posledica upada poslovnih prihodkov, denarni tok močno skrči, medtem ko odhodki iz dolžniškega financiranja ostanejo nespremenjeni. Izgube iz poslovanja bremenijo kapital gospodarske družbe, kar lahko ob predhodnem pretiranem zadolževanju privede do podkapitalizranosti in v skrajnem primeru tudi do stečaja gospodarske družbe zaradi nezmožnosti poravnavanja svojih obveznosti. 6

16 Negativen učinek dolžniškega zadolževanja se je v času gospodarske krize pokazal tudi v drugih članicah EU, med katerimi so izstopale Irska, Španija, Italija in Grčija, kjer so se zaradi predhodnega dolžniškega financiranja poslovanja gospodarskih družb soočali s podobnimi težavami. Seveda razlog za težave ni samo v pretiranem zadolževanju, temveč tudi v neustreznih poslovnih odločitvah, ki so jih vodstva v tistem času sprejemala, a to ni predmet pričujoče magistrske naloge. Da bi se v prihodnje zmanjšal učinek dolžniške krize na razplet gospodarskih kriz, Evropska komisija in tudi posamezne države iščejo nove rešitve, ki bi spodbudile gospodarske družbe k racionalnejšemu koriščenju dolžniškega financiranja in namenile prednost lastniškemu financiranju. Na mednarodni ravni so se izoblikovale tri metode, ki bi zmanjšale oziroma nevtralizirale davčno prednost dolžniškega financiranja tudi v Sloveniji: odbitek za lastniško financiranje (ACE Allowance for corporate equity); vseobsegajoči davek na poslovanje pravnih oseb (CBIT Comprehensive business income tax); obdavčitev denarnega toka (CFT Cash flow taxation). Med zgoraj navedenimi metodami sta v zadnjih letih dobili največjo podporo strokovne javnosti prvi dve, ACE in CBIT. ACE temelji na predpostavki, da bi morala imeti gospodarska družba, v primeru financiranja poslovanja, z večjim deležem kapitala v bilancah pravico do davčne olajšave. To metodo so kot prve države uvedle Brazilija, Hrvaška, Avstrija in Italija v 90. letih prejšnjega stoletja in v začetku prejšnjega desetletja, vendar se sistem kot tak ni obnesel. Poglavitni razlog za neuspeh ni bil tehnične oziroma administrativne narave, temveč težnja po širitvi davčne osnove ob hkratnem zniževanju splošne davčne stopnje. To je bilo v nasprotju z implementacijo ACE, ki običajno zahteva dvig davčnih stopenj, če se želi nadomestiti upad davčnih prihodkov kot posledice povečanja olajšav. Kompenzacijo upada davčnih prihodkov se lahko izvede preko dviga obdavčitve potrošnje (DDV), povečanja davka na dohodnino oz. preko zmanjšanja transferjev prebivalstvu. V teh primerih bi se po nekaterih ocenah blagostanje v državi povečalo. Upad davčnih prihodkov se lahko nadomesti tudi z dvigom davčne stopnje na strani dohodkov pravnih oseb, vendar bi to povzročilo selitev 7

17 kapitala v tujino, kar bi negativno vplivalo na blagostanje v državi. 8 ACE že vse od leta 2006 uspešno uporablja Belgija, italijanska vlada pa se je v borbi zoper visoko zadolženost gospodarskih družb ponovno odločila za uvedbo ACE v letu CBIT, za razliko od ACE, ne dopušča nobenih izjem od obdavčitve, kar bi, v primeru uporabe v Sloveniji, ukinilo oziroma poenostavilo uporabo instituta tanke kapitalizacije, ki velja po ZDDPO-2. Uvedba vseobsegajočega davka s strani ene države bi negativno vplivala na investicije in razvoj gospodarskih družb v tej državi kljub temu, da bi sočasno lahko znižala stopnjo davka. Ta ukrep bi bilo smiselno izvesti na ravni celotne Evropske unije, v izogib selitvi kapitala v države z višjimi olajšavami na investicije. Prav zaradi bojazni, da bi kapital odtekal iz tiste države, ki bi vpeljala CBIT, se za ta korak še ni odločila nobena država. Obdavčitev denarnega toka (CFT) je z vidika finančnih in investicijskih odločitev prav tako davčno nevtralna. Osnovna ideja temelji na tem, da se obdavči neto denarni tok gospodarske družbe, ki nastane iz dejanskih poslovnih aktivnosti. Nasprotno od CBIT CFT obdavčuje le investicijsko rento projekta, ki je opredeljena kot razlika med nadpovprečnim donosom in normalnim donosom, ki ga projekt zagotavlja. Primarna vloga uvedbe CFT je zagotoviti poenostavitev davčnega sistema. Zaradi obsežne tematike in precej sveže problematike v strokovni literaturi še ni veliko zapisanega o tem, kako se soočiti s problematiko neenakosti obravnave vloge kapitala, ko govorimo o davčni obravnavi financiranja gospodarske družbe s kapitalom. V magistrski nalogi se bom omejil na trenutno zakonsko ureditev obdavčitve pravnih oseb, raziskal in analiziral najpogostejši trend med državami članicami EMU, ki z davčnega vidika nevtralizirajo prednost, ki jo ponuja dolžniško financiranje, ter smiselnost uvedbe katere od naštetih metod v slovensko gospodarsko okolje. 1.3 CILJI IN TEZE V magistrski nalogi bom preučil naslednje teze: 8 Povzeto po: A. de Mooij R., P. Devereux M., Alternative systems of business tax in Europe, An applied analysis of ACE and CBIT Reforms, European Commision Taxation papers, No. 17, 2009, str

18 davčne olajšave, 9 ki jih na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb ponuja sedanja slovenska in večina tuje zakonodaje, naj bi vodile gospodarske družbe v izbiro dolžniškega financiranja pred lastniškim, kar povečuje zadolženost gospodarskih družb na sistemski ravni zadolženosti posameznih držav ter dodatno destabilizira gospodarstvo teh držav; davčno nevtralna obravnava lastniškega in dolžniškega financiranja bi lahko znižala odvisnost gospodarskih družb od tujega dolga in povečala investicijsko aktivnost; uvedba ACE v slovenski pravni red bi zmanjšala davčno osnovo dohodkov pravnih oseb. Cilji, ki jih bom v magistrski nalogi dosegel, so: analiziral bom, katere so prednosti in slabosti lastniškega financiranja z lastnimi sredstvi in z izdajo novih delnic. Analiziral bom dolžniško financiranje, pri čemer se bom osredotočil na pravno regulativo izdaje obveznic in najema posojila; sledila bo analiza lastniškega in dolžniškega financiranja z namenom doseganja najvišje stopnje nevtralne obravnave kapitala pri financiranju gospodarskih družb; nadalje bodo raziskane prednosti in slabosti uporabe metode ACE, hkrati pa bom poskušal ugotoviti, kateri so tisti pravni vidiki, ki najbolj vplivajo na povečanje oziroma zmanjšanje davčne osnove pravnih oseb; vse do sedaj navedene cilje bom obravnaval primerjalno pravno znotraj pravne ureditve Evropske monetarne unije; nazadnje bom z davčnega vidika prikazal možnost in smiselnost vpeljave ukrepa ACE v slovensko davčno pravno okolje. 1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE V magistrski nalogi bom preučeval vprašanje obdavčitve kapitala gospodarskih družb in neenakost pri izbiri načina financiranja, ki jo spodbuja trenutna davčna zakonodaja na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb. Primerjal bom uveljavljene metode, po 9 V obliki obresti kot davčno priznan odhodek. 9

19 katerih so posegle posamezne države članice EMU, da bi zmanjšale oz. ukinile prednosti dolžniškega financiranja pred lastniškim. Ob tem se bom osredotočil predvsem na trenutno najbolj zanimivo metodo ACE, o kateri razmišljajo številne države, tako članice EU kot tudi države izven EU. Kot je že bilo omenjeno, je metodo v svoj davčno pravni sistem v letu 2011 ponovno uvedla Italija, že vrsto let pa jo uporablja tudi Belgija, kar kaže na to, da je uvedba ACE relativno enostavna in hitra. Pričujoča magistrska naloga temelji na naslednjih pomembnih predpostavkah: da se slovenski davčni sistem v času pisanja magistrske naloge ne bo bistveno spremenil; da bom lahko na podlagi vključenih virov dovolj dobro obravnaval izbrano tematiko; da se v času pisanja magistrske naloge ne bodo pojavile nove ekonomske in pravne teorije, ki bi pomembno vplivale na zmanjšanje pomena obravnavanih metod za okrepitev davčne nevtralnosti financiranja poslovanja. Kot omejitve v magistrski nalogi izpostavljam: da se bom omejil na preučitev uvedbe metode ACE v slovenski zakonodajni sistem, in sicer na podlagi italijanskega in belgijskega primera; da bom med dolžniške vire financiranja upošteval le financiranje s posojili in z izdajo obveznic kot oblike izdaje dolžniškega finančnega instrumenta; da bom med lastniške vire financiranja upošteval tako izdajo lastniških vrednostnih papirjev kot tudi interne vire, kot je npr. povečanje kapitala iz naslova zadržanega dobička; da se bom pri vrstah gospodarskih družb omejil na delniško družbo (d. d.) in družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.); da se zaradi obsežnosti vprašanja določanja ustrezne strukture kapitala ter razmerja med dolžniškim in lastniškim kapitalom v magistrski nalogi osredotočam predvsem na vprašanje smiselnosti odprave davčne neenakosti obravnave lastniškega in dolžniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb. 10

20 1.5 METODA DELA Magistrska naloga bo temeljila na kabinetnem raziskovanju. Oprl se bom na prispevke, pojasnila in vire domačih in tujih strokovnjakov s tega področja. Glede na relativno omejen obseg domače in tuje literature in pravnih virov, ki bi celovito in poglobljeno obravnavala tematiko, bo magistrska naloga temeljila na gradivu v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku. Ob tem bom uporabil več znanstvenih metod proučevanja. Metoda kompilacije Metodo kompilacije bom uporabil pri povzemanju različnih teorij, stališč, mnenj, dognanj znanstvenoraziskovalnih del, navedb in citatov drugih domačih in tujih davčnih in finančnih teoretikov. Metoda deskripcije Metodo deskripcije bom uporabil za opis posameznih pojmov in dejstev, ki bo podlaga za boljše razumevanje obravnavane tematike. Primerjalna metoda S primerjalno metodo bom v primerjalnem delu magistrske naloge primerjal različne davčne sisteme tistih držav znotraj EMU, ki so se odločile za uvedbo ACE in možnosti uvedbe slednjega tudi v slovenski davčni sistem. Deduktivno-induktivna metoda Ko bom obravnaval različne vidike uvedbe alternativnih možnosti obdavčitve dohodkov pravnih oseb, bom na osnovi splošnih dejstev opredelil posamezna dejstva in obratno. 1.6 VREDNOST MAGISTRSKE NALOGE ZA TEORIJO IN PRAKSO Aktivnosti, s katerimi bi želeli zmanjšati zadolženosti gospodarskih družb ter s tem preprečiti dodatno poglobitev prihodnje gospodarske krize, prihajajo vse bolj v ospredje. Tudi Evropska komisija se je zavzela za zmanjšanje zadolženosti 11

21 gospodarskih družb, pri čemer se med drugim ozira na vzvode davčne zakonodaje, ki bi jih v ta namen lahko uporabila. Z magistrsko nalogo želim prikazati trend, ki se je v zadnjem obdobju pojavil na strani obdavčevanja in stimuliranja gospodarskih družb na ravni EMU z vidika izenačitve davčne obravnave lastniškega in dolžniškega načina financiranja, ter prispevati k boljšemu razumevanju alternativ, ki se za zmanjšanje zadolženosti gospodarskih družb lahko implementirajo tako na nacionalni kot mednarodni ravni. 2 FINANCIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V tem poglavju bodo predstavljene oblike financiranja, ki so relevantne pri nadaljevanju preučevanja možnosti vpeljave ACE v slovensko okolje. Izhodiščna delitev oblik financiranja se nanaša na lastniško in dolžniško financiranje. 2.1 SPLOŠNO O FINANCIRANJU Gospodarske družbe za svoje delovanje potrebujejo finančna sredstva. Tako kot pri načrtovanju poslovanja je pomembno tudi kakovostno finančno načrtovanje, ki prispeva k boljšemu poslovanju. Finančno načrtovanje zajema kratkoročno in dolgoročno finančno načrtovanje. Kratkoročno finančno načrtovanje zajema obdobje, krajše od enega leta, in opredeljuje, kdaj v določenem časovnem obdobju nastanejo denarni presežki in kdaj denarni primanjkljaji. S pomočjo načrta denarnega toka poskušajo gospodarske družbe običajno ta nihanja v presežku in primanjkljaju izravnati in zagotoviti nemoteno poslovanje. Dolgoročno finančno načrtovanje se nanaša na obdobje, daljše od enega leta. Ob tem je poudarek na zagotavljanju finančnih sredstev za posamezne primanjkljaje denarja ali naložbe posameznih presežkov. Gospodarsko družbo v tem primeru zanima načrt potrebnih finančnih sredstev za celotno obdobje načrtovanja. 10 Finančno načrtovanje je del finančne funkcije in kot tako sodi med najpomembnejše funkcije v poslovanju gospodarskih družb, saj zagotavlja zadostna finančna sredstva za 10 Povzeto po Mramor, D.: Uvod v poslovne finance, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1993, str

22 nemoteno poslovanje in nadaljnji razvoj. 11 Iz tega izhaja, da izraz financiranje razumemo kot proces odločanja o uporabi ustreznih virov financiranja in načrtovanja preskrbe z denarnimi sredstvi iz različnih finančnih virov za različne namene. Ustanovitelji gospodarske družbe morajo v Sloveniji ob ustanovitvi gospodarske družbe zagotoviti osnovni kapital, kot to zahteva ZGD-1. Višina osnovnega kapitala je odvisna od organizacijske oblike gospodarske družbe, ki jo prav tako opredeljuje ZGD-1. Zato se pojem lastniški kapital največkrat nanaša na denar, ki ga zagotovijo delničarji ob ustanovitvi delniške družbe oziroma družbeniki ob ustanovitvi kakšne druge organizacijske oblike družbe. Lastniški kapital je lahko zagotovljen tudi kot stvarni vložek ali stvarni prevzem Podrobneje o tem glej: Brealey, Myers: Principles of corporate finance, McGraw-Hill Companies 2003, str ZGD-1 v 187. členu opredeljuje stvarni vložek in stvarni prevzem za delniško družbo na v nadaljevanju opisani način: Če delničarji prispevajo vložke tako, da ne vplačajo emisijskega zneska delnic v denarju (stvarni vložki) ali če družba prevzame sedanje ali prihodnje obrate ali druge premoženjske predmete (stvarni prevzem), mora statut določiti: predmet stvarnega vložka ali stvarnega prevzema, osebo, od katere družba predmet pridobi, in število delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom tudi njihov nominalni znesek, ki so zagotovljene s stvarnim vložkom ali stvarnim prevzemom. Kot stvarni vložek se šteje tudi, če družba prevzame premoženjski predmet, za katerega je zagotovljeno plačilo, ki naj se prišteje k vložku delničarja (stvarni prevzem). Kot stvarni vložki ali stvarni prevzem se lahko štejejo le tisti premoženjski predmeti ali pravice, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva. Dolžnost opraviti storitev se ne šteje za stvarni vložek ali stvarni prevzem v smislu tega člena. Če v statutu ni določb iz prvega odstavka tega člena, so pogodbe o stvarnih vložkih ali stvarnem prevzemu ter pravna dejanja za njihovo izvedbo proti družbi neveljavne. Če je dogovor o stvarnem vložku ali stvarnem prevzemu neveljaven, mora delničar vplačati emisijski znesek delnic. Po vpisu družbe v register se pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka ne da odpraviti s spremembo statuta. Za stvarni prevzem se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o stvarnih vložkih. Za družbo z omejeno odgovornostjo je stvarni vložek ali stvarni prevzem dopolnjen v 475. členu ZGD-1: kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in gospodarsko družbo ali del gospodarske družbe. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku. Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj evrov. Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni 13

23 Zaradi številnih tveganj, vezanih na poslovanje novonastale gospodarske družbe, se lete zadolžijo šele po nastanku, kar je vezano tudi na verodostojnost same gospodarske družbe, ki se kaže v obliki pozitivnega poslovanja v prvih letih delovanja. Seveda se lahko gospodarske družbe zadolžijo tudi ob samem nastanku, vendar je v tem primeru zadolževanje omejeno na manjše zneske in za krajše obdobje. Z razvojem gospodarske družbe se povečujejo možnosti za koriščenje dolžniškega financiranja. Ker je običajno dolžniško financiranje cenejše 13 od lastniškega, v finančni strukturi gospodarske družbe dolžniški viri pogosteje prevladujejo nad lastniškimi, s čimer se povečuje učinek finančnega vzvoda. Tako kratkoročni kot dolgoročni dolg tvorita dolžniški kapital, ki skupaj z lastniškim kapitalom tvorijo celoten kapital, s katerim gospodarska družba razpolaga. Tabela 1: Prednosti in slabosti lastniškega in dolžniškega financiranja 14 Vrsta financiranja Lastniško financiranje Dolžniško financiranje Glavna značilnost Prednosti Slabosti Vlagatelj pridobi lastniški delež v gospodarski družbi. Ni treba zastaviti sredstev gospodarske družbe. Plačilo je povezano z dobičkom. Lastnik gospodarske družbe prepusti del lastništva in nadzora. Obveznost odplačilo dolga in pripadajočih obresti. Lastnik gospodarske družbe ne prepušča lastništva in nadzora. Se ne odplača takoj, ampak v prihodnosti. Zahteva redno odplačevanje, ne glede na rezultate gospodarske družbe. tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga. Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun. 13 Jerman Saša in Odar Marjan v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb s komentarjem podrobneje opredeljujeta davčne implikacije med dolžniškim in lastniškim financiranjem:»pri dolžniškem financiranju, ki je lahko najem posojila ali tudi na primer izdaja finančnih instrumentov, kot so obveznice, certifikati, zadolžnice ali katerikoli drugi dolžniški finančni instrument, posojilojemalec posojilodajalcu plačuje obresti, ki v obračunanem znesku povečujejo stroške oziroma odhodke davčnega zavezanca in s tem znižujejo poslovni izid. V davčnem izkazu pa taki stroški oziroma odhodki obresti znižujejo davčno osnovo in s tem tudi obveznost za plačilo davka od dohodka. Pri lastniškem financiranju se dividende oziroma udeležba pri dobičku izplačajo iz bilančnega dobička; torej iz dobička, ugotovljenega po plačilu davka od dohodkov. Izplačane dividende oziroma udeležba pri dobičku izplačevalcu v nobenem primeru ne znižujejo davčne osnove«(jerman Saša, dr. Odar Marjan, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 293). 14 Antončič B., Hisrich D. R., Petrin T., Vahčič A., Podjetništvo, GV Založba, Ljubljana, 2002, str

24 V zgornji tabeli so zbrane ključne prednosti in slabosti lastniškega in dolžniškega financiranja, ki ju bom podrobneje obravnaval v naslednjih podpoglavjih. 2.2 LASTNIŠKO FINANCIRANJE Lastniško financiranje predstavlja najpomembnejši dolgoročni vir financiranja za gospodarske družbe. Poleg tega, da lastni viri zagotavljajo finančna sredstva za nemoten zagon poslovanja, ustrezno visoko razmerje lastniških virov v bilanci stanja izboljšuje kreditno sposobnost gospodarske družbe. Prednost lastniškega financiranja se odraža tudi v večji poslovno-finančni samostojnosti ter v manjši odvisnosti od finančnega trga. Nadalje, lastniška sredstva imajo vlogo blažilca v konjukturnih nihanjih. 15 Dolžniške vire je treba vračati ne glede na konjukturna nihanja, ki vplivajo na uspešnost poslovanja in s tem na sposobnost odplačevanja dolžniških virov. Med glavno slabost lastniškega financiranja sodi visok zahtevan donos, ki ne more biti primerljiv s dolžniškimi viri financiranja, predvsem v primerjavi z bančnimi posojili. Med slabosti lastniškega financiranja sodi tudi togost lastniških virov ob spremembi konjukturnega cikla, predvsem če je lastnih sredstev nesorazmerno manj od ostalih sredstev družbe. Zmožnosti financiranja z lastniškimi viri so običajno omejene, odločitve o spremembi poslovanja in novih investicijah zahtevajo takojšnja sredstva v večjem obsegu, ki pa se jih z omejenimi lastniškimi viri običajno ne da pravočasno zagotoviti. Gospodarska družba se lahko v tem primeru odloči za pridobitev dodatnega lastniškega kapitala z izdajo novih delnic oziroma lastniških deležev družbenikov, kar vpliva na lastniško strukturo in s tem na nezaželen učinek razpršitve lastninske pravice. Ne nazadnje davčna zakonodaja ne obravnava financiranja z lastniškimi viri na enak način, kot to obravnava financiranje z dolžniškimi viri. ZDDPO-2 16 omogoča znižanje 15 Povzeto po: Filipič D., Osnove poslovnih financ, Visoka ekonomsko-komercialna šola, Maribor, 1988, str V 32. členu ZDDPO-2 je navedeno, da se obresti kot odhodek ne priznajo pri posojilih, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (v nadaljnjem besedilu: presežek posojil), ugotovljenega glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju. Za 15

25 davčne osnove za strošek obresti iz dolžniškega financiranja, medtem ko za financiranje z lastniškimi viri to ni možno Oblike lastniškega kapitala Ustanovitelji gospodarske družbe morajo ob ustanovitvi zagotoviti ustrezno višino začetnega kapitala, ki predstavlja osnovni kapital družbe. Z večanjem obsega poslovanja se povečajo tudi potrebe gospodarske družbe po svežem kapitalu, ki ga najpogosteje prispevajo obstoječi lastniki v obliki dela dobička, ki se ne izplača lastnikom, temveč se ga naloži v gospodarsko družbo, ali pa v obliki»svežega«zunanjega kapitala, ki ni posledica pozitivnega rezultata delovanja gospodarske družbe. Svež zunanji kapital lahko lastniki prispevajo v obliki povečanja deležev družbenikov oziroma z nakupom nove izdaje delnic 17 pri delniški družbi. 18 Do povečanja lastniškega kapitala lahko nadalje pride z zamenjavo dolžniškega kapitala z lastniškim, kar je najpogosteje posledica likvidnostnih težav. v katerih se znajdejo gospodarske družbe. Slednje zaidejo v likvidnostne težave zaradi zunanjih vplivov (v času gospodarske recesije) oz. notranjih vplivov (predvsem zaradi slabih odločitev vodstva). Upniki, najpogosteje so to posojilodajalci, se lahko odločijo za likvidacijo družbe, razprodajo premoženja z namenom delnega poplačila svojih terjatev, lahko pa se odločijo za konverzijo terjatev v lastniški kapital. 19 Navadne delnice in lastniški deleži družbenikov sta najpogostejši obliki lastniškega financiranja gospodarskih družb, zato bom v magistrski nalogi obravnaval ti dve obliki posojila delničarja oziroma družbenika po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi posojila tretjih oseb, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, in posojila banke, če so dana v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej banki. Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju. 17 Ne glede na obliko gospodarske družbe se pri izdaji svežega kapitala dogaja, da se običajno s povečanjem kapitala poveča tudi število lastnikov, kar je najlepše razvidno pri izdaji svežih delnic pri odprtih delniških družbah. 18 Povzeto po: Mramor D.: n.d., 1993, str Prav tam, str

26 lastniškega financiranja, čeprav obstaja več oblik (prednostne delnice, 20 zamenljivi vrednostni papirji, in drugi lastniški vrednostni papirji 21 ). Delnice se izdajajo v nematerializirani obliki. Vsaka navadna delnica oziroma navadni poslovni delež družbenika v ostalih organizacijskih oblikah gospodarskih družb predstavljata za njenega lastnika številne obveznosti 22 in pravice. Ključni pravici, ki izhajata iz lastništva, sta udeležba pri upravljanju družbe in izplačilo dela dobička (oz. dividende v primeru delniške družbe) Viri lastniškega kapitala Lastniški kapital je ključen pri ustanavljanju gospodarske družbe in prav tako pomemben v ostalih fazah razvojnega cikla 23 gospodarske družbe. Lastniški kapital kot tak nosi največje tveganje v zvezi s poslovanjem. Lastniške vire kapitala lahko v grobem delimo na neformalne in formalne. 24 Ustanovitelji gospodarske družbe morajo ob ustanovitvi zagotoviti zadostno višino osnovnega kapitala, ki je odvisna od oblike ustanovljene gospodarske družbe. Skladno z 20 Ključni značilnosti, ki ločujeta prednostno delnico od navadne delnice, sta: a) prednostna delnica vsebuje nekatere prednostne premoženjske pravice, katerih obseg ni odvisen od deleža, ki ga delnica predstavlja v osnovnem kapitalu družbe in b) ni nujno, da bi vsebovala vse splošne upravljavske pravice, saj ZGD-1 dovoljuje, da prednostna delnica ne vsebuje glasovalne pravice. Več o tem glej v Kocbek Marijan, Bohinc Rado, Bratina Borut, Ilešič Mirko, Ivanjko Šime, Knez Rajko, Odar Marjan, Pivka Hilda Marija, Plavšak Nina, Podgorelec Peter, Prelič Saša, Prostor Jerneja, Pšeničnik Dušan, Puharič Krešo, Zabel Bojan, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, druga dopolnjena izdaja z novelami ZGD- 1A do ZGD-1H, 1. Knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2014, str ZTFI opredeljuje druge vrednostne papirje v drugem odstavku 25. člena kot tiste lastniške vrednostne papirje, ki: dajejo imetniku enostransko oblikovano upravičenje na podlagi uresničitve, katerega je upravičen do osnovnega vrednostnega papirja (delnice ali drugi delnicam enakovredni vrednostni papirji, ki predstavljajo delež v kapitalu ali članskih pravicah pravnih oseb) in katerih izdajatelj je izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja ali oseba, ki pripada isti skupini kakor izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja. 22 Zaradi specifičnosti magistrske naloge, obveznosti lastnika lastniškega deleža do gospodarske družbe ne bom obravnaval. Za dodatne informacije glej ZGD Pfeifer, B., Osnove lastniških oblik financiranja MSP in razvoj rizičnega in tveganega kapitala v Republiki Sloveniji, marec Povzeto po: Mramor D., n.d., 1993, str

27 ZGD-1 je treba za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo zagotoviti vsaj EUR, medtem ko je treba pri ustanovitvi delniške družbe zagotoviti vsaj EUR osnovnega kapitala. Da bi zagotovili zadosten ustanovitveni kapital, ustanovitelji običajno sežejo po lastnih privarčevanih sredstvih, privarčevanih sredstvih družine in morda tudi sredstvih prijateljev in poslovnih znancev. Višina takšnih sredstev je običajno močno omejena in ne zadošča za nadaljnje financiranje poslovanja. Kljub temu je ta oblika financiranja v začetni fazi izredno pomembna, saj spodbuja ustanovitelja lastnika, da naredi vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi uspešno poslovanje in obstoj družbe. Poleg tega ustrezna višina osnovnega kapitala predstavlja osnovo za zadolževanje. Posojilodajalci v procesu odločanja o tem, ali odobrijo posojilo ali ne, upoštevajo tudi višino osnovnega kapitala, ki služi kot blažilec v obdobju, ko gospodarski družbi ne gre najbolje. V primeru negativnega poslovanja lahko tako gospodarska družba z zadostnim kapitalom poravnava tekoče obveznosti Neformalni viri lastniškega kapitala Med najpogostejšo obliko neformalnega financiranja z lastniškim kapitalom sodijo t. i. poslovni angeli. To so uspešni poslovneži, ki so pripravljeni in sposobni investirati v družbe, ki se običajno nahajajo v začetni fazi razvoja, ko družba dobi prve stranke oz. ima izdelan poslovni načrt, ki jasno kaže potencial gospodarske družbe. Z investicijo pridobijo manjši delež v družbi, pri čemer želijo aktivno sodelovati pri gradnji družbe Formalni viri lastniškega kapitala Med formalne vire lastniškega financiranja sodijo vse institucije, ki predstavljajo del organiziranega trga kapitala in so precej specializirane za lastniško financiranje gospodarskih družb samo v posameznih fazah razvoja. Pri tem ločimo več oblik formalnega vira lastniškega financiranja: Finančne institucije visoko tveganega kapitala, ki zbrani kapital, lahko je zaseben ali celo delno državen, nalagajo predvsem v nove in obetajoče družbe. Tako kot pri naložbah poslovnih angelov so tovrstne naložbe izredno tvegane, 25 Podrobneje o tem glej na: 26 Povzeto po: Mramor D., n.d., 1993, str

28 zato so finančne institucije visoko tveganega kapitala pri izboru družb izredno skrbne, pri čemer zahtevajo tudi ustrezen donos na vložen kapital. Ko investitor oceni, da je družba dosegla ustrezno velikost in vrednost, izstopi iz naložbe s prodajo lastniškega deleža. Običajno to izvede v treh do šestih letih. 2. Lokalni in državni razvojni skladi in družbe, ki so ustanovljene z namenom spodbujanja gospodarskega razvoja na določenem območju. Le manjši del njihove aktivnosti se nanaša na lastniško financiranje, saj glavnino aktivnosti posvečajo drugim oblikam pomoči gospodarskim družbam v začetni fazi razvoja, s čimer poskušajo pomagati pri povečevanju kupne moči vloženega lastniškega kapitala (npr. ponujanje ugodnega nakupa zemlje in objektov, davčne ugodnosti itd.). 3. Investicijske banke. Te finančne institucije so ustanovljene z namenom, da ponujajo storitev prodaje novih vrednostnih papirjev gospodarskih družb na ta način, da organizirajo vse posle v zvezi s prodajo, neodvisno od tega, ali gre za lastniške ali dolžniške vrednostne papirje. Investicijska banka se lahko odloči, da v celoti odkupi nove vrednostne papirje posamezne družbe po nižji ceni in jih nato poskuša prodati na trgu po višji ceni. V tem primeru je investicijska banka z vidika gospodarske družbe, ki je izdala vrednostne papirje, vir lastniškega kapitala. Na ta način investicijska banka prevzema večje tveganje in posledično cilja tudi na višji donos. Investicijska banka se lahko odloči, da nastopi kot komisionar, ki naredi za svojo stranko vse, da bi prodala vse novo izdane vrednostne papirje po čim višji ceni, pri tem pa ne zagotavlja ne minimalnega obsega prodaje in ne minimalne cene. V tem primeru je vir lastniškega kapitala kupec lastniških vrednostnih papirjev, ki ga najde investicijska banka. Največji kupci so v tem primeru investicijski skladi Samostojna zaprta prodaja o tej obliki formalnega vira lastniškega financiranja govorimo, ko gospodarska družba brez posredovanja investicijske banke 27 Za podrobnejše informacije o investicijskih skladih glej Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3). 19

29 uspešno proda lastniške deleže ali lastniške vrednostne papirje manjšemu številu investitorjem Davčni vidiki lastniškega financiranja V tem podpoglavju bom izpostavil najpomembnejše davčne učinke lastniškega financiranja, ki jih bom podrobneje opredelil v naslednjih poglavjih. Lastniško financiranje poslovanja je običajno bolj tvegan način financiranja od dolžniškega financiranja, zato je zahtevana donosnost takega financiranja tudi primerno višja. Poleg tveganosti je strošek lastniškega financiranja višji v obliki oportunitetnih stroškov, ki se odražajo v obliki davčno priznanih odhodkov, če se gospodarska družba odloči za dolžniško financiranje poslovanja. Lastniki gospodarske družbe imajo pravico do deleža v dobičku. Če so izpolnjeni vsi pogoji glede porabe dobička, kot to določa 1. odstavek 230. člena ZGD-1, lahko organi vodenja ali nadzora sprejmejo odločitev o celotnem ali delnem izplačilu dobička oz. o tem, da se dobiček ne izplača (prenesen dobiček). V kolikor se gospodarska družba odloči izplačati dobiček, se davčni učinki odražajo tako na strani prejemnika lastniškega kapitala, s 17-% davčno stopnjo, kot na strani investitorja. Izplačilo dobička, ki po davčni zakonodaji izvira iz Slovenije, je obdavčeno na podlagi ZDDPO-2 in ZDoh-2. V posebnih primerih, ko nastopijo nejasnosti glede rezidentstva, se upoštevajo tudi mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Izplačilo dobička ZDDPO-2 opredeljuje kot dividendo. Za dividendo, kot jo določa ZDDPO-2 v prvem odstavku 70. člena, se šteje dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplačajo družbenikom oz. članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca, ter dohodke podobne dividendam iz 74. člena ZDDPO-2. Nadalje dividenda predstavlja pravice delničarjev, družbenikov, lastnikov ali članov pri dobičku, kot izhajajo iz korporacijskega, članskega ali lastniškega razmerja s pravno osebo Povzeto po: Jerman Saša, Odar Marjan, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2008, str

30 Poleg domače davčne zakonodaje na obdavčitev dohodka iz premoženja pomembno vplivajo tudi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki predstavljajo dvostranski ukrep za izogibanje dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Pravila meddržavnega sporazuma določajo, na kateri podlagi so prihodki subjektov obdavčeni, kar pomeni, da razdeljujejo pravice do obdavčitve dohodkov in premoženja med državama pogodbenicama. Ob tem se upoštevajo pravila lastnih davčnih zakonodaj. Sklepanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja omogoča odpravo mednarodnega dvojnega obdavčevanja istega dohodka in premoženja, reševanje davčnih sporov ter preprečuje davčne utaje in davčno neenakost. 29 Posebno obliko lastniškega financiranja pri d. o. o. predstavlja tako imenovano naknadno vplačilo družbenikov. Z naknadnim vplačilom se ne spreminja razmerje med družbeniki, saj ZGD-1 med drugim v 491. členu določa, da so naknadna vplačila sorazmerna z družbenikovimi poslovnimi deleži in prav tako ne predstavljajo pridobitve dodatnih korporacijskih upravičenj, kot se to zgodi v primeru financiranja družbe z vložki. Z naknadnimi vplačili se krepi jamstveni potencial družbe, ker se računovodsko izkazujejo kot posebna kategorija kapitalskih rezerv. S pravnega vidika naknadna vplačila predstavljajo lastniško naložbo, tako tudi družbeniki sprejemajo lastniška tveganja (kot pri vplačilu osnovnih vložkov v osnovni kapital) Davčni učinki lastniškega financiranja z vidika prejemnika lastniškega kapitala Izplačilo dividend oziroma udeležbe pri dobičku se izplača iz bilančnega dobička, kot je ugotovljen po plačilu davka od dohodka. To pomeni, da tovrstna izplačila v nobenem primeru ne zmanjšujejo davčne osnove Več o tem: FURS, Mednarodno obdavčevanje, Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja razdelitev pravice do obdavčitve med državama pogodbenicama, FURS, Ljubljana, september, Kocbek Marijan, Prelič Saša, Financiranje d.o.o. z lastnim kapitalom: razprava o naknadnih vplačilih kot viru financiranja, Podjetje in delo, št. 2/2016, Ljubljana, 2016, str Povzeto po: Jerman Saša, Odar Marjan, n.d., str

31 Tako izplačevalec dividend z davčnega vidika dividende ne more upoštevati kot odbitne postavke. Kot pa določa 70. člen ZDDPO-2, velja za izplačevalca dividend obveznost davčnega odtegljaja. Ta predstavlja obliko izpolnitve davčne obveznosti, ki jo za račun drugega davčnega zavezanca izpolni plačnik davka izplačevalec davka. V primeru, da je prejemnik dividende pravna oseba, izplačevalec upošteva določbe v obračunu davčnega odtegljaja, kot to določa ZDDPO-2. V primeru fizičnih oseb upošteva pravila plačevanja davčnega odtegljaja, kot so ta urejena v Zakonu od dohodnini. 32 ZDDPO-2 ne določa konkretno, kdo plača davek. Določa le, da davčni odtegljaj izračuna, odtegne in plača plačnik davka, podrobnejša procesna pravila pa so prepuščena Zakonu o davčnem postopku. Davčna stopnja za davčni odtegljaj je 15- odstotna Davčni učinki lastniškega financiranja z vidika investitorja (prejemnika dividend/vplačnika kapitala) Kot je omenjeno v predhodnem podpoglavju, se davčni učinki lastniškega financiranja z vidika prejemnika dividend/vplačnika kapitala primarno razlikujejo glede na to, ali je to fizična ali pravna oseba. V skladu s prvim odstavkom 70. člena ZDDPO-2 se davčni odtegljaj pravnim osebam 34 izračuna, odtegne in plača v višini 15 odstotkov dividend, plačanih rezidentom in nerezidentom. Obračun davčnega odtegljaja odpade v primerih, ko so prejemniki dohodka: Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost v Sloveniji, Banka Slovenije, zavezanec rezident, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, ali 32 Prav tam, str Prav tam, str »Pravna oseba se v pravni teoriji najpogosteje opredeljuje kot organizacija ali skupina ljudi, ki jo pravni red priznava za nosilca pravic in obveznosti, ali kot na določen namen vezano premoženje, ali kot skupina posameznikov, ki ji pravni red priznava lastnost pravnega subjekta. V teoriji se kot osnovna delitev pravnih oseb navaja delitev na osebe javnega prava in osebe zasebnega prava, pri čemer je razlikovalno merilo ustanovitveni akt pri pravni osebi javnega prava je to zakon ali drug oblastni akt, pri pravni osebi zasebnega prava pa zasebnopravni akt (pogodba, statut, enostranski ustanovitveni akt itd.)«. Citirano po Jerman Saša, Odar Marjan, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2 s komentarjem. GV Založba, Ljubljana, 2008, str

32 zavezanec nerezident, ki je zavezanec za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostmi v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti. ZDDPO-2 v 3. členu določa, da je zavezanec za davek pravna oseba domačega in tujega prava. Pravne osebe, ki imajo registriran statutarni sedež na območju Republike Slovenije, imajo vedno položaj rezidenta, ki je po 4. členu ZDDPO-2 neomejeno davčno zavezan. Med najpomembnejšimi pravnimi osebami, glede na statusne zakone v slovenskem pravu, so gospodarske družbe po ZGD-1, banke, ustanovljene po Zakonu o bančništvu, zavarovalnice in družbe za vzajemno zavarovanje, ustanovljene po Zakonu o zavarovalništvu itd. 35 Kljub določbi o davčnem odtegljaju se davčni odtegljaj dejansko obračuna samo, kadar so prejemniki dohodkov nerezidenti, kajti ZDDPO-2 omogoča rezidentom, da s sporočitvijo davčne številke izplačevalcu dohodka uveljavljajo oprostitev obračuna davčnega odtegljaja. Tako se na državni ravni ti dohodki ne obdavčujejo pri izplačevalcu, ampak pri prejemniku teh dohodkov. Ti dohodki se pri prejemniku, tako kot vsi ostali dohodki, vključijo v davčni obračun, kjer se ugotovi davčna osnova in izračuna davčna obveznost rezidenta. 36 Davčni zavezanci (gospodarske družbe), ki z odsvojitvijo lastniških deležev v gospodarskih družbah in ostalih oblikah organiziranja ustvarijo dobiček, lahko skladno z ZDDPO-2 iz davčne osnove izvzamejo 50 % ustvarjenega dobička iz tega naslova. V primeru izgube iz odsvojitve lastniških deležev se prizna v višini 50 %. 37 Poleg tega ZDDPO-2 pozna še režim popolne oprostitve kapitalskih dobičkov in režim odloga obdavčitve kapitalskih dobičkov od odsvojitve lastniških deležev. Režim popolne oprostitve kapitalskih dobičkov je zagotovljen za družbe, ki dosežejo kapitalski dobiček iz odsvojitve lastniških deležev, pridobljenih iz naložb tveganega kapitala 38 v družbi tveganega kapitala, ustanovljene skladno z Zakonom o družbah tveganega kapitala 35 Povzeto po: Jerman Saša, Odar Marjan, n.d., 2008, str Prav tam, str Pogoji za izvzem 50 odstotka ustvarjenih dobičkov so natančneje opredeljeni v 25. členu ZDDPO To so naložbe v obliki povečanja osnovnega kapitala družbe z vložki zavezanca ali ustanovitve gospodarske družbe. 23

33 (ZDTK). Ustvarjen dobiček rezidenta in nerezidenta pri odsvojitvi lastnikih deležev, pridobljenih na podlagi naložb tveganega kapitala v družbi tveganega kapitala, se v celoti izvzame iz davčne osnove zavezanca v primeru, ko sta izpolnjena pogoja: da je imela družba tveganega kapitala status družbe tveganega kapitala celotno davčno obdobje in da je imela družba tveganega kapitala status družbe tveganega kapitala celotno obdobje imetništva takega deleža zavezanca. Podobno tudi ustvarjena izguba iz odsvojitve lastniških deležev, ki so bili pridobljeni na podlagi naložbe tveganega kapitala v družbo tveganega kapitala, ne zmanjšuje davčne osnove vlagatelja v naložbe tveganega kapitala. 39 Režim odloga obdavčitve kapitalskih dobičkov se zagotavlja družbenikom pri združitvah in delitvah ter pri zamenjavi kapitalskih deležev, če transakcije izpolnjujejo zakonske pogoje za odlog obdavčitve. 40 V kolikor je prejemnik dividende fizična oseba, so pravila plačevanja davčnega odtegljaja (akontacija dohodnine ali dokončnega cedularnega davka) urejena v Zakonu o dohodnini, zato se v tem primeru ne upošteva določb ZDDPO Zakon o dohodnini ZDoh-2 predstavlja kompleksno in celovito ureditev obdavčitve fizičnih oseb. Obdavčitev dividend natančneje določa poglavje Dohodek iz kapitala, ki opredeljuje kot dohodek iz kapitala obresti, dividende in dobiček iz kapitala. ZDoh-2 v 90. členu natančno opredeljuje dividende in druge dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža. Kot lastniški delež se, skladno z 2. odstavkom 90. člena ZDoh-2, šteje vsak delež, ki ga ima fizična oseba na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugi in drugih oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v gospodarsko družbo nosilca tihe družbe in premoženjskim vložkom fizične osebe v katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala. Nadalje, v 3. odstavku, je opredeljeno, da se kot dividendo obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) 39 Več o tem: Kunšek Mojca, Investiranje tveganega kapitala je lahko tudi davčno zanimivo, Pravna praksa št. 35/2008, Ljubljana, Povzeto po Škof Bojan, Wakouning Marian, Tičar Bojan, Jerman Saša, Kobal Aleš, Ferčič Aleš, Davčno pravo, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta in Davčno-finančni raziskovalni inštitut, Maribor, 2007, str Več o tem: Jerman Saša, Odar Marjan, n.d., 2008, str

34 na podlagi njegovega lastniškega deleža, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic ter pripisom dobička kapitalskemu deležu družbenika. Gospodarska družba, izplačevalka dividende, mora kot plačnik davka izračunati, odtegniti in plačati davek po odbitku kot dohodnino v breme davčnega zavezanca (fizična oseba). Tako plačana dohodnina se šteje kot dokončni davek, kar pomeni, da se dividende ne vštevajo v letno davčno osnovo. Skladno s 132. členom ZDoh-2 se dohodnina od dividend izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove, ugotovljene skladno z 91. členom istega zakona. V kolikor fizična oseba prejeme dividende iz tujine, mora skladno z ZDoh-2 vložiti napoved dohodnine. V primeru, ko zavezanec dosega dividende neposredno iz tujine, mora davčni zavezanec dosežene dividende napovedati sam. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine. Davčna obveznost družbenika oziroma delničarja nastane tudi ob odsvojitvi kapitala. Za ugotovitev pravilne davčne osnove zavezanca je treba opredeliti vrednost kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi ter določiti časovni trenutek pridobitve in odsvojitve kapitala. 42 Davčno obveznost za fizične osebe določa ZDoh-2, kjer je v drugem odstavku 98. člena opredeljeno, da se v vrednost kapitala ob pridobitvi vštevajo nabavna vrednost kapitala in stroški. Tako ZDoh-2 opredeljuje nabavno vrednost kapitala in ne nabavno vrednost in višino osnovnega vložka. 43 To pomeni, da se v nabavno vrednost, poleg osnovnega vložka, ki je bil vplačan za pridobitev poslovnega deleža, upošteva tudi morebiti ostalo, kar obstaja (kot npr. vplačila z dodatnimi vložki, vplačilo presežka kapitala agia, če je bil ta vplačan). Med stroške, povezane s pridobitvijo kapitala, spada znesek davka na dediščine in darila, v primeru, da jih je zavezanec plačal ob pridobitvi kapitala, in normirani stroški, povezani s pridobitvijo kapitala, v višini 1 odstotka od nabavne vrednosti kapitala. 44,45 ZDoh-2 v 99. členu vsebuje pravila za določitev vrednosti 42 Povzeto po Kobal A., Obdavčitev dobičkov, doseženih z odsvojitvijo kapitala v luči določb ZDoh-2, Davčno-finančna praksa, februar 2011, str Razlika med vrednostjo osnovnega vložka in kapitala je pomembna v primeru financiranja družbe z dodatnimi vložki, kar je bolj podrobno opredeljeno v nadaljevanju. 44 Povzeto po Kobal Aleš, n.d., 2011, str Povzeto po Kocbek Marijan, Prelič Saša, n.d., 2016, str

35 kapitala ob odsvojitvi, pri čemer se odsvojen kapital lahko zmanjša za zakonsko določene stroške. Tako je lahko vrednost ob odsvojitvi določena v prodajni pogodbi kot prodajna cena kapitala ali kot primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi, v kolikor vrednost odsvojenega kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve. 46 Davčno osnovo tako predstavlja razlika med ugotovljeno vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala od pridobitvi. Stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala je odvisna od časa trajanja lastništva kapitala, skladno s 132. členom in prvim odstavkom 96. člena ZDoh-2. Davčni zavezanci imajo, v okviru določanja davčne osnove dobička iz kapitala, pravico do horizontalne izravnave izgub. To pomeni, da imajo pravico od pozitivne osnove odbiti znesek negativne razlike med vrednostjo kapitala v času odsvojitve in vrednostjo kapitala v času pridobitve. Tako se izgube iz naslova odsvojitve kapitala poračunajo le s pozitivnimi rezultati iz istega vira, in sicer do pozitivne višine davčne osnove. Zakon omogoča tudi prenos izgub, vendar samo v primerih iz 3. odstavka 97. člena ZDoh Naknadno vplačilo s strani družbenikov naj bi povečevalo nabavno vrednost kapitala (kar nima zveze z osnovnim kapitalom), kot to opredeljuje ZDoh-2, vendar v davčni praksi to za enkrat še ni nesporno. Z davčnega vidika naknadno vplačilo postane pomembno ob odsvojitvi kapitala. Če se družbeniku, ki je izvedel naknadno vplačilo, vrne naknadno vplačilo, bo davčna osnova vedno nič, saj ob tem ni realiziral nobenega kapitalskega dobička. Če je vmes prišlo do prodaje poslovnega deleža in naknadnega vplačila ni izvedel novi družbenik, temveč je poslovni delež kupil od drugega družbenika (kar vključuje tudi naknadna vplačila), lahko v tem primeru pride do obdavčljive osnove (če je novi družbenik vplačal manj, kot pa je kasneje prejel) DOLŽNIŠKO FINANCIRANJE Gospodarske družbe se odločajo za dolžniško financiranje iz različnih vzrokov. Med pomembnejše sodi večja fleksibilnost gospodarske družbe, ki lahko z dolžniškim 46 Povzeto po Kobal A., n.d., 2011, str Povzeto po Škof Bojan in ostali, n.d., 2007, str Povzeto po Kocbek Marijan, Prelič Saša, n.d., 2016, str

36 financiranjem, natančneje s posojili, poveča ali zmanjša razpoložljiva denarna sredstva, skladno s potrebami poslovanja ali s konjukturnimi cikli. Tako posojila kot izdaja dolžniških vrednostnih papirjev ne vplivajo na lastniško strukturo gospodarske družbe, kar omogoča vodstvu, da ohranja moč odločanja znotraj želenega kroga družbenikov oz. delničarjev. Dolžniško financiranje ima z davčnega vidika prednost pred lastniškim financiranjem, saj obresti iz prejetih posojil predstavljajo strošek, davčno priznan odhodek. Zato imajo tako gospodarske družbe kot povezane osebe pogosto interes, da namesto vložka kapitala zagotovijo denarna sredstva z najemanjem in odobravanjem posojil ter na ta način izkoriščajo davčni ščit obresti. Da bi preprečili izkoriščenje letega, je v 32. členu ZDDPO-2 opredeljen t. i. institut tanke kapitalizacije ali neustrezno kapitalsko stanje. Kljub temu praviloma velja, da gospodarska družba bistveno lažje pride do dolžniškega kapitala, ko pridobi ustrezen obseg lastniškega kapitala. S širjenjem lastniškega kapitala se običajno širi tudi krog virov dolžniškega kapitala. 49 Med najpogostejše oblike dolžniškega financiranja sodijo posojila in obveznice, faktoring, lizing in franšizing. 50 Za posebnosti magistrske naloge se bom osredotočil samo na financiranje preko posojil in izdajo dolžniških vrednostnih papirjev. Pri dolžniškem financiranju, v primeru posojila oziroma izdaje dolžniškega finančnega instrumenta, kot je obveznica ali drugi dolžniški finančni instrument, posojilojemalec posojilodajalcu plačuje obresti. Te v obračunanem znesku povečujejo odhodke davčnega zavezanca in s tem znižujejo poslovni izid. Učinek zmanjševanja poslovnega izida se običajno odraža tudi v davčnem izkazu, kar pomeni, da obrestni odhodki znižujejo davčno osnovo in s tem tudi obveznost za plačilo davka od dohodka. 51 Izhodišče za določitev obdavčljivega dobička je sicer razlika med ugotovljenimi prihodki in odhodki v izkazu poslovnega izida, skladno z računovodskimi standardi. Za davčne namene ZDDPO-2 te prihodke in odhodke popravi, kar vpliva na višino davčnega dobička oziroma izgube, posledično le-ta ni enak izkazanemu dobičku v 49 Povzeto po: Mramor D., n.d., 1993, str Več o tem glej: Žnidar T.: Viri financiranja malih podjetij v Sloveniji. Magistrsko delo, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2003, str Povzeto po: Jerman Saša, Odar Marjan, n.d., 2008, str

37 izkazu poslovnega izida. V primeru obresti ZDDPO-2 določa, v kakšnih primerih in v kakšnem obsegu je strošek obresti davčno priznan odhodek Dolžniško financiranje s posojili Eden izmed najpomembnejših virov financiranja, tako pri nas kot v tujini, je financiranje preko bank ali povezanih družb v obliki prejetih posojil. Posojila v grobem delimo na dolgoročna in kratkoročna. V praksi in v teoriji velja načelo, da dolgoročno posojilo praviloma zapade v plačilo čez več kot eno leto, kratkoročno posojilo pa v roku enega leta. 52 Gospodarske družbe potrebujejo posojila različnih ročnosti, skladno s potrebami poslovanja. Za dejavnosti, kot so nabava materiala, blaga in storitev, financiranje proizvodnje, zalog in terjatev iz poslovanja ter vzdrževanje likvidnosti, potrebujejo kratkoročna posojila. Višina odobritve kratkoročnega posojila je običajno odvisna od obsega poslovanja, namena financiranja in od preteklih poslovnih rezultatov gospodarske družbe. Dolgoročna posojila so namenjena predvsem investiranju v lastna sredstva, trajna gibljiva sredstva in za financiranje investicijskih del daljših ročnosti. Pri odobritvi dolgoročnih bančnih posojil so tveganja višja. Zato je odobritev dolgoročnega posojila dodatno odvisna tudi od ocene predloženega investicijskega programa oziroma poslovnega načrta za obdobje odplačevanja posojila, naložbene vrednosti investicije, bolj podrobne presoje kreditne sposobnosti, bonitetne ocene gospodarske družbe, vrst in načinov zavarovanja itd. 53 Slovenija je bila, tako kot ostala evropska gospodarstva v predkriznem obdobju, priča obsežnejši akumulaciji dolga. Slovenska rast zadolževanja gospodarstva je bila celo višja od držav PIIGS. 54 Poglavitni razlogi za večjo rast posojil (predvsem bančnih) so bili, podobno kot v ostalih članicah EU: napihnjene cene nepremičnin, podcenjevanje negotovosti ter ohlapni pogoji zadolževanja. Na zaostrovanje razmer je vplivala neustrezna razvojna politika, ki je temeljila na razvoju s pomočjo domačega kapitala, ki 52 Povzeto po: Mramor D., n.d.,1993, str Več o tem: Račel V., Viri financiranja za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji. Maribor, 2008, str Za angleško oznako PIIGS so se nahajale naslednje države: Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija. 28

38 pa ga je bilo za hitrejše zmanjševanje razvojnega zaostanka očitno premalo. Zato je gospodarstvo bolj kot tujemu lastništvu dajalo prednost tujim dolžniškim virom financiranja. To se je z vstopom Slovenije v EU in ob splošnih ugodnih gospodarskih razmerah precej razširilo. Hkrati je dolžniško financiranje postalo tudi zelo aktualen koncept nacionalnega interesa, ki je preko raznih holdingov s pomočjo domačih bank omogočal menedžerske prevzeme slovenskih gospodarskih družb in tako povzročil dodatno zadolženost. Zaradi visoke zadolženosti gospodarskih družb je prišlo v času gospodarske v krize ospredje le reševanje finančnih težav družb, medtem ko je bila njihova osnovna dejavnost potisnjena v ozadje. 55 Umar ugotavlja, da so po mednarodnih primerjavah slovenske gospodarske družbe glede na BDP bolj zadolžene od gospodarskih družb v ekonomsko stabilnih državah EMU. Hkrati velja, da imajo izrazito malo lastniškega kapitala med viri sredstev in s tem prekomeren obseg dolga, kar kaže na potrebo po nadaljevanju procesa razdolževanja, ki se je pričel v finančni krizi Financiranje z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev ZTVP-1 57 določa, da so dolžniški vrednostni papirji obveznice in drugi serijski vrednostni papirji, ki dajejo imetniku pravico do izplačila glavnice in morebitnih obresti oziroma drugih donosov. Zaradi specifičnosti magistrske naloge se bom osredotočil zgolj na navadne obveznice kot glavni vir dolžniškega financiranja z dolžniškimi vrednostnimi papirji. Ekonomski razlogi za financiranje z obveznicami so za družbe različni. Za investitorja predstavlja nakup obveznice večjo varnost, saj mu, v primerjavi z delnico, obveznica zagotavlja vračilo glavnice in zapadle obresti, čeprav to zagotovilo ni absolutno. Lastnik obveznice je hkrati upnik družbe, medtem ko delničar to ni, zato je v primeru prostovoljnega oz. prisilnega prenehanja gospodarske družbe poplačan pred imetnikom delnice. Kljub temu predstavlja dolžniško financiranje za imetnika dolžniškega 55 Več o tem: Brezigar Masten Arjana, Caprirolo Gonzalo, Hafner Marjan, Kušar Janez, Ploj Gašper, Trošt Miha, Zadolženost in razdolževanje slovenskih podjetij, Ekonomski izzivi 2014, UMAR, str Prav tam, str ZTVP-1 UPB2, tretji odstavek, 3. člen. 29

39 vrednostnega papirja določeno vrsto tveganja, zaradi česar daje gospodarska družba različnim imetnikom obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev različne prednosti, različne koristi in varščino kot dodatno stimulacijo za nakup. Iz tega razloga so se razvile različne vrste dolžniških vrednostnih papirjev, pri čemer ZGD-1 58 določa tri: 59 zamenljive ali konvertibilne obveznice, ki omogočajo obligacijskemu upravičencu možnost, da svoje obveznice spremeni v investicijski kapital oziroma v delnice; obveznice s prednostno pravico nakupa delnic, ki omogočajo upravičencu prvenstveno pravico do nakupa delnic novih emisij, podobno kot delničarji; dividendne obveznice, ki dajejo upravičencu, poleg obresti, še pravico do določenega dela čistega dobička. V tem primeru gre še vedno za posojilo, ker pa se pri tem mešajo tudi elementi lastniških vrednostnih papirjev, jih ameriška korporacijska teorija uvršča med hibridne vrednostne papirje Davčni vidik dolžniškega financiranja Z dolžniškim financiranjem posojilojemalec posojilodajalcu plačuje obresti, ki predstavljajo strošek oziroma odhodek davčnega zavezanca in s tem znižujejo poslovni izid. Z davčnega vidika ti stroški oziroma odhodki znižujejo davčno osnovo in obveznost za plačilo davka od dohodka. 60 Davčna zakonodaja opredeljuje, v katerih primerih so obresti iz prejetih posojil davčno priznan odhodek in kdaj ne. To je pomembno predvsem, ko posojila zagotavljajo povezane osebe, saj se v tem primeru poveča verjetnost davčnega načrtovanja, kar večina držav regulira z institutom tanke kapitalizacije, ki se v splošnem poslovnem jeziku razume kot pretirano (veliko) razmerje med dolgom in kapitalom v strukturi financiranja gospodarske družbe Smiselno je poudariti, da ZGD-1 ne ureja vprašanja izdaje obveznic na splošno. V magistrski nalogi zaradi poenostavitve z izrazom obveznice označujem samo navadne obveznice, ostale oblike pa zaradi poenostavitve zanemarjam, kajti tudi ZDDPO-2 jih obravnava drugače kot navadne obveznice. 59 Povzeto po: Ivanjko Šime, Kocbek Marijan, Pravo družb, Statusno gospodarsko pravo, str Več o tem: Jerman Saša, Odar Marjan, n.d., 2008, str OECD, Thin capitalisation legislation: A background paper for country tax administrations, OECD, Avgust

40 Pravila tanke kapitalizacije je večina držav članic Evropske unije sprejela konec 90. let prejšnjega stoletja. Ta pravila se po državah razlikujejo glede na pristop, ki so ga te izbrale. Slovenija sodi v skupino držav, ki je izbrala pristop fiksnega razmerja med dolgom in kapitalom. Poleg tega obstajajo še subjektivni pristop, pristop skritega razporejanja dobička in pristop lupljenja dobička. 62 ZDDPO-2 posebej določa, kdaj so obresti iz prejetih posojil med povezanimi osebami 63 v celoti obravnavane kot davčno nepriznan odhodek. Tedaj govorimo o kapitalski podhranjenosti družbe oziroma o tanki kapitalizaciji. V ostalih primerih govorimo o poslih med povezanimi osebami in skladno s tem se ugotavlja višina davčno priznanih odhodkov iz naslova plačanih obresti od prejetih posojil. Dogovorjeni posojilni pogoji med povezanimi osebami običajno niso v skladu s t. i. "arm`s length" 64 principom, kar poskušajo sankcionirati davčni predpisi z namenom zmanjševanja davčnega načrtovanja in utajevanja. Sankcije posegajo tako v posojilojemalca, kjer omejujejo znesek davčno priznanih obresti, kot na strani posojilodajalca, kjer omejujejo ugodnosti, kot npr. znižujejo neto obresti davka po odbitku. 65 ZDDPO-2 posebej obravnava posle med domačimi povezanimi osebami rezidenti in posle med povezanimi osebami rezidenti in nerezidenti. V prvem primeru je zakonodajalec določil navidezno milejšo davčno obravnavo povezanih oseb v 17. členu ZDDPO-2, saj so domači davčni zavezanci zavezani plačevati svojo davčno obveznost v slovenski državni proračun. Z vidika državnega proračuna je popolnoma vseeno, kateri 62 Več o tem: Hauptman Lidija, Tič Sašo, Dolžniško financiranje in tanka kapitalizacija: študija primera v Sloveniji, Fakulteta za Management, Univerza na Primorskem, Koper, 2014, str Novela zakona ZDDPO-2J (Uradni list RS, št. 81, ), ki je stopila v veljavo s , je dopolnila določilo, da se za posojila delničarja oziroma družbenika štejejo tudi posojila osebe, ki se kadarkoli v davčnem obdobju šteje za povezano osebo, tako da ima delničar oziroma družbenik ali njegovi družinski člani hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu in tej osebi. To pomeni, da se za povezane osebe štejejo tudi sestrske družbe. 64 Po tem principu se primerja transakcije med povezanimi osebami s transakcijami med neodvisnimi osebami. 65 Prezelj Tamara, Obdavčitev obresti med povezanimi osebami osnovna načela določanja davčnih omejitev, Denar, št. 8/2007, Ljubljana, , str

41 od obeh domačih davčnih zavezancev poravna davčno obveznost. Povezani posli z nerezidenti pa so podrobneje urejeni v 16. členu ZDDPO Nadalje, mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja med drugim dodatno urejajo odnose med povezanimi osebami s sedeži v različnih državah. Pravila določajo, da lahko davčni organi za davčne namene prilagodijo dobiček povezanih gospodarskih družb, če iz dokumentacije družb izhaja, da zaradi posebnega odnosa med njimi obdavčljivi dobički v posamezni državi niso bili pravilno izkazani Davčni učinki z vidika posojilojemalca/izdajatelja obveznic Kot je bilo že predhodno navedeno, po ZDDPO-2 strošek oziroma odhodek obresti iz prejetih posojil, kot eden izmed institutov dolžniškega financiranja poslovanja gospodarskih družb, predstavlja davčno priznan odhodek. Ker so obresti davčno priznan odhodek, dolžniški kapital gospodarski družbi ustvarja obrestni davčni ščit. Ob tem višina obresti ni odvisna od dosežene donosnosti sredstev, kar pomeni da lahko gospodarska družba donosnost lastniškega kapitala poveča z zamenjavo z dolžniškim, vendar samo takrat, ko je donosnost sredstev višja od stroškov dolžniškega financiranja. To prinaša tudi slabost ker obresti predstavljajo stalen odhodek, jih mora gospodarska družba običajno v nespremenjeni višini poravnavati tudi ob morebitnem slabšem poslovanju, kar pa negativno vpliva na čisti dobiček družbe (večjo volatilnost) in s tem tveganje poslovanja. 67 ZDDPO-2 v 32. členu, v katerem je opredeljen tudi že omenjeni institut tanke kapitalizacije, omejuje višino davčno priznanih obresti od posojil, prejetih od lastnikov, torej delničarjev oziroma družbenikov in tako navedena določba zakona stroške oziroma odhodke obresti od posojil uvršča v delno priznane davčne odhodke Prezelj Tamara, (Pre)tanka kapitalizacija-obdavčitev obresti med povezanimi osebami, Denar, št. 9/2007, Ljubljana, , str Princl Boris, Ustvarjanje obrestnega davčnega ščita na osnovi dolžniškega financiranja, Davčnofinančna praksa, št. 2, letnik XIII, februar 2012, str Povzeto po: Jerman Saša, Odar Marjan, n.d., 2008, str

42 ZDDPO-2 v prvem odstavku 32. člena 69 določa dva pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se odhodek obresti od posojil ne prizna kot davčno priznan odhodek. Prvi pogoj, ki ga določa zakon je, da gre za posojilo, ki je prejeto od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v družbi (t. i. kvalificiran delničar oziroma družbenik), pri čemer je pomembno poudariti, da za posojilojemalce banke in zavarovalnice določbe tega člena ne veljajo. Določba 32. člena velja le za davčne zavezance družbe (tako kapitalske kot tudi osebne, čeprav le-te praviloma nimajo kapitala oziroma je ta razmeroma nizek), saj drugih pravnoorganizacijskih oblik davčnih zavezancev zakon ne navaja. Drugi pogoj, ki ga določa zakon, pravi, da kadarkoli v davčnem obdobju posojila presegajo štirikratnik 70 zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (t. i. presežek posojil). Določbe 32. člena ZDDPO-2 veljajo v primeru, ko sta izpolnjena oba zakonska pogoja, za posojilodajalca delničarja ali družbenika. V tem primeru govorimo o uporabi pravil tanke kapitalizacije, ki omejujejo uporabo stroška obresti kot davčno priznanega odhodka, saj gre v takih primerih za presežno zadolževanje družbe pri kvalificiranem družbeniku te družbe, zaradi česar so odhodki od obresti od presežka posojil davčno nepriznani. 71,72 Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da je odhodek obresti od presežka posojil davčno nepriznan, vendar pa zakon določa izjemo, na podlagi katere se tudi takšen odhodek šteje kot davčno priznan odhodek, in sicer, če zavezanec (posojilojemalec) dokaže, da bi lahko presežek posojil dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. ZDDPO-2 povezane oz. nepovezane osebe določa v 16. in 17. členu in ker drugih 69 Novela zakona ZDDPO-2J (Uradni list RS, št. 81, ), ki je stopila v veljavo s je dopolnila določilo, da se za posojila delničarja oziroma družbenika štejejo tudi posojila osebe, ki se kadarkoli v davčnem obdobju šteje za povezano osebo tako, da ima delničar oziroma družbenik ali njegovi družinski člani hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu in tej osebi. To pomeni, da se za povezane osebe štejejo tudi sestrske družbe. S tem dodatkom je želel zakonodajalec opredeliti povezane osebe za potrebe ugotavljanja presežka posojil nekoliko širše kot za ostale namene. 70 Kar je skladno s pristopom fiksnega razmerja med dolgom in kapitalom, ki ga je Slovenija sprejela pri sprejemanju pravil tanke kapitalizacije. 71 Povzeto po: Jerman Saša, Odar Marjan, n.d., 2008, str Več o tem glej: Hauptman Lidija, Tič Sašo, n.d., Koper, 2014, str

43 opredelitev povezanih oseb v tem zakonu ni, se za potrebe ugotavljanja le-teh po 32. členu ZDDPO-2 štejejo za povezane oziroma nepovezane osebe vse tiste, ki so opredeljene v 16. in 17. členu navedenega zakona. Dokazovanje, da bi zavezanec presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba, je odvisno od dejstev in okoliščin sklenjenega posojilnega posla in se običajno obravnava različno od primera do primera. Pri tem pa je bistveno, da davčni zavezanec lahko dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah lahko dobil posojilo od nepovezanega posojilodajalca oziroma, da bi bil posojilodajalec pripravljen primerljivo posojilo ob primerljivih pogojih odobriti tudi nepovezani osebi. Nepovezani posojilodajalci pri sklepanju posojilnih pogodb upoštevajo ekonomska načela in ne odobravajo posojil, ki bi pomenila čezmerno zadolžitev posojilojemalca in s tem veliko tveganje, da posojilo z obrestmi ne bo vrnjeno. 73 Po drugem odstavku 32. člena ZDDPO-2 se za posojilo kvalificiranega delničarja oziroma družbenika štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja ali družbenika oziroma banke. V znesek posojil se tako vštevajo tudi posojila, ki so zavarovana z družbenikovim ali delničarjevim jamstvom, kot npr. z menico, s čekom ali drugimi finančnimi inštrumenti. Namen te zakonske določbe je preprečiti davčnim zavezancem, da bi s pomočjo tretjih oseb, vključno z bankami, ki bi davčnemu zavezancu dale posojilo, za katero bi posojilojemalec delničar oziroma družbenik jamčil, izigrali zakonsko določbo. Zato je zakon posojila tretjih oseb in bank, za katere jamči ta delničar oziroma družbenik, izenačil s posojili iz prvega odstavka navedene zakonske določbe. Zakon izrecno določa, da se za taka posojila štejejo le posojila tretjih oseb ali bank, za katere jamči posojilojemalec delničar ali družbenik. Čeprav zavarovalnice in druge finančne institucije v tem členu niso navedene, jih štejemo kot tretje osebe in določbe tega člena veljajo tudi zanje. 74 Poleg presežka obresti od posojil ZDDPO-2 v prvem odstavku 30. člena določa, da se obresti od posojil, ki izvirajo iz seznama držav, ki ga vodita Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna 73 Povzeto po: Jerman Saša, Odar Marjan, n.d., 2008, str Prav tam, str

44 stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 % in pri tem to niso države članice EU, obravnava kot davčno nepriznan odhodek. Ker ZDDPO-2 ne določa načinov in oblik posojil, ampak govori le o posojilih, med posojila pa po prvem odstavku 32. člena štejemo tudi izdane obveznice in druge dolžniške vrednostne papirje, določbe 32. člena ZDDPO-2 veljajo tudi za obveznice in druge dolžniške vrednostne papirje. Večji obseg davčnega načrtovanja se je v zadnjih desetletjih razširil na področju transfernih cen med povezanimi družbami s sedeži v različnih državah z različno davčno obremenitvijo davčno stopnjo na davek od dohodkov pravnih oseb. Davčno načrtovanje pride najbolj do izraza v primeru multinacionalnih družb, 75 imenovanih tudi transnacionalne družbe, ki poskušajo davčno obveznost med drugim znižati z ustanavljanjem stalnih poslovnih enot v državah z nižjo davčno obremenitvijo in z bolj ohlapnimi pravili tanke kapitalizacije. Te nato vračajo kapital v obliki finančnih posojil matičnim družbam, ki so v državi podružnice nižje obdavčeni kot pa v državi matične družbe, kar se skuša regulirati z že prej omenjenimi pravili tanke kapitalizacije Davčni učinki z vidika posojilodajalca/investitorja Če gospodarska družba najame posojilo oziroma izda obveznice, običajno prejemniku izplačuje obresti s tega naslova. Skladno s 70. in 11. členom ZDDPO-2 davčni odtegljaj namesto davčnega zavezanca, ki dosega oziroma prejema dohodke (v tem primeru posojilodajalec/investitor), izpolni izplačevalec dohodkov. Izplačevalec dohodkov je v tem primeru plačnik davka, to je oseba, ki za račun davčnega zavezanca obračuna, odtegne in plača davek na podlagi obračuna davčnega odtegljaja ter o obračunu in plačilu davka obvesti prejemnika dohodka. Davčna stopnja za davčni odtegljaj znaša 15 odstotkov, skladno s 70. členom ZDDPO-2. Kot sem navedel že v podpoglavju o 75 Med glavne značilnosti multinacionalnih družb sodi lastniška povezanost gospodarskih družb iz različnih držav, ki jih poleg lastništva združujejo skupni interesi in enotna poslovna politika, ki so med seboj tako povezane (bodisi lastniško ali kako drugače), da lahko dejavnosti ene družbe pomembno vplivajo na aktivnosti ostalih družb, predvsem z vidika delitve znanja, virov in odgovornosti. Več o tem glej: Bartlett Cristopher, Ghoshal Sumantra, Birkinshaw Julian, Transnational Management: Text, cases, and readings in cross-border management, McGraw-Hill, New York, 2003, str

45 davčnih učinkih lastniškega financiranja, se v praksi davčni odtegljaj obračuna samo, kadar so prejemniki dohodkov nerezidenti, kajti rezidentom se s sporočitvijo davčne številke izplačevalcu dohodka omogoča, da uveljavljajo oprostitev obračuna davčnega odtegljaja. S tem se ti dohodki, tako kot vsi ostali, vključujejo v davčni obračun posojilodajalca/investitorja, v katerem se ugotovi davčna osnova in izračuna davčna obveznost. Pri poslovanju med povezanimi osebami se upoštevajo transferne cene. To pomeni, da se skladno z 16. členom ZDDPO-2 upoštevajo prihodki najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami, odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen. Osnovni cilj transfernih cen je v tem, da se obdavči dobiček, ki ga poskušajo povezane osebe (običajno v različnih državah) prikriti s prenašanjem dobička v države z nižjim davkom od dohodka pravnih oseb. Za namene preprečitve neobdavčenega odlivanja dobičkov (izgub) prek povezanih oseb v tujino je Organizacija za sodelovanje in razvoj (OECD) izdala smernice 76 za določanje transfernih cen za mednarodne gospodarske družbe in davčne uprave. 77 Tako v primeru, da posojilo daje povezana oseba, katere vsota posojil, ki jih je dala na razpolago družbi najemnici posojil, ne presega štirikratnika zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu družbe najemnice posojila, pravila o tanki kapitalizaciji ne veljajo. Velja pa omejitev priznane višine obrestne mere za celotno posojilo. ZDDPO-2 določa, da priznano obrestno mero 78 določi in objavi minister za finance pred začetkom davčnega obdobja, v katerem se bo uporabila, ob tem mora upoštevati, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah doseže na trgu med povezanimi osebami Primerljivo tržno ceno se na podlagi določb zakonodajalca ugotavlja oz. določi z uporabo oz. kombinacijo petih metod, ki so podrobneje opredeljene v Zakonu o dohodku pravnih oseb ZDDPO-2 s komentarjem. 77 Več o tem: Jerman Saša, Odar Marjan, n.d., Ljubljana 2008, str Pravilnik o priznani obrestni meri je bil prvič objavljen v Uradnem listu RS, št. 141/06 in kasneje še v pod številko 52/ Prezelj Tamara, n.d., Denar, št. 8/2007, Ljubljana, , str

46 V primeru posojil med povezanima osebama, ki sta rezidenta RS, se davčna osnova ne poveča oz. ne zmanjša, razen če eden od rezidentov v davčnem obdobju izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobjih, plačuje davek po ZDDPO-2 po stopnji 0 % oziroma po stopnji, ki je nižja od splošne stopnje, ali če je oproščen plačevanja davka po tem zakonu. Če pa posojila med povezanima osebama presegajo štirikratnik kapitala in če povezani osebi nimata davčne izgube iz preteklih let, obresti iz presežka posojila niso davčno priznane (pravila tanke kapitalizacije), četudi so obresti nižje od obresti po predpisani obrestni meri (razen v primeru, da prejemnica posojila dokaže, da bi presežek posojila lahko dobila od nepovezane osebe). 80 Ko je posojilodajalec tuja pravna oseba, so izplačane obresti obdavčene z davčnim odtegljajem po stopnji 15 %, skladno s 70. členom ZDDPO-2. Tako se obresti od presežka posojil, kot tudi obresti, ki presegajo obresti po priznani obrestni meri, z davčnega vidika obravnavajo kot prikrito izplačilo dobička oziroma kot dividendam podobni dohodki. Slednje ne velja, če posojilojemalec dokaže, da bi lahko v primerljivih okoliščinah pod enakimi pogoji dobil posojilo tudi od nepovezane osebe. 81 Skladno z 72. členom ZDDPO-2 je možno oprostiti plačilo davka tuji pravni osebi (če posojilojemalec ne more dokazati, da so obresti tržne), velja le za izplačilo obresti po priznani obrestni meri oziroma do priznane obrestne mere. Za uveljavitev oprostitve plačila davka morejo biti izpolnjeni pogoji iz 72. člena in 73. člena ZDDPO V primeru, da je investitor fizična oseba, se upošteva temeljni predpis na področju obdavčevanja dohodka iz kapitala fizičnih oseb, Zakon o dohodnini ZDoh-2. V poštev pridejo tudi drugi predpisi, kot je Zakon o davčnem postopku ZDavP-2, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ZDDOIFI ter ostali predpisi in podzakonski akti. ZDoh-2 med dohodke iz kapitala, poleg dividend in dobička iz kapitala, vključuje tudi obresti. ZDoh-2 v 15. členu določa, da so dohodki fizičnih oseb obdavčeni z dohodnino, nadalje pa ZDoh-2 v 81. členu določa, da se kot obresti štejejo tudi obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, kamor spadajo tudi obveznice. Pravila za 80 Hieng Romana, Davčne posledice presežka posojil, IKS Revija za računovodstvo in finance, št. 10/2014, Ljubljana, oktober, 2014, str Prav tam, str Prav tam, str

47 določanje davčne osnove so opredeljena v 83. do 88. členu ZDoh-2. Tako ZDoh-2 v 83. členu določa splošno pravilo za ugotavljanje davčne osnove od obresti, pri čemer davčno osnovo predstavljajo dosežene obresti, v kolikor ZDoh-2 ne določa drugače. Pravila za določanje davčne osnove so opredeljena od 83. do 88. člena ZDoh V primeru obveznic, kot primer dolžniškega vrednostnega papirja in inštrumenta dolžniškega financiranja poslovanja gospodarskih družb, davčno osnovo predstavljajo prejete obresti od obveznic. V 132. členu ZDoh-2 je določeno, da se dohodnina od dohodka iz kapitala, kamor spadajo tudi obresti, izračuna in plača po stopnji 25 %. Po ZDoh-2 so vsi dohodki iz kapitala, kamor štejemo tudi obresti, obdavčeni cedularno, kar pomeni, da se štejejo kot dokončni davek in se davčna osnova od obresti ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine posameznega davčnega leta. 84 V skladu z določbami 325. člena Zakona o davčnem postopku ZDavP-2 se dohodnina od obresti izračuna na dva načina prvi narekuje, da dohodnino izračuna plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja, pri čemer mora plačnik davka davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom obresti, plačati pa na dan izplačila dohodka. Pri drugem pa dohodnino od obresti izračuna davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Slednje pride v poštev v primeru, ko obresti izplača oseba, ki ni plačnik davka. V drugem odstavku 325. člena ZDavP-2 usmerja na uporabo ZDoh-2, ko določa, da se dohodnina izračuna in plača od davčnih osnov in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja dohodnino. 85 Davčna obravnava obresti je odvisna od treh dejavnikov, in sicer od rezidentstva davčnega zavezanca, od vira obresti (ali so obresti dosežene v Sloveniji ali izven Slovenije) ter vrste obveznic. Rezident je skladno s prvim odstavkom 5. člena ZDoh-2 zavezan za plačilo dohodnine od vseh obresti na obveznice, ki imajo vir v Sloveniji in izven nje. Nerezident pa je, skladno z drugim odstavkom istega člena, zavezan za plačilo dohodnine od vseh obresti 83 Več o tem: FURS, Dohodek iz kapitala, Brošura o obrestih, dividendah in dobičku iz kapitala, FURS, Ljubljana, januar Več o tem: FURS, Dohodek iz kapitala, Davčna obravnava dohodkov iz kuponskih obveznic in delnic, FURS, Ljubljana, marec Str Prav tam, str

48 na obveznice, ki imajo vir le v Sloveniji. Ne glede na navedeno pa nerezidenti ne plačujejo dohodnine od obresti na vrednostne papirje, opredeljene v drugem, petem in šestem odstavku 33. člena ZDoh-2, kar bom razložil v nadaljevanju. Za namene določanja vira obresti na obveznice se upošteva določbe 10. in 13. člena ZDoh-2. V 5. točki prvega odstavka 10. člena ZDoh-2 je določeno, da imajo obresti vir v Sloveniji, če je dohodek izplačala ali jo je zaračunala oseba, ki je rezident ali poslovna enota nerezidenta po ZDoh-2 ali po ZDDPO-2, razen če je obresti izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu z ZDoh-2 ali ZDDPO-2 šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti izven Slovenije. Na podlagi 13. člena ZDoh-2 se šteje, da imajo vir v Sloveniji obresti od vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo Slovenija, Banka Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti ter gospodarske družbe in druge oblike organiziranja, ki so bile ustanovljene v skladu s slovenskimi predpisi. Navedeno velja tudi za lastniške deleže v gospodarskih družbah ter drugih oblikah organiziranja, pod pogojem, da so ustanovljene v skladu s slovenskimi predpisi. Obresti, ki na podlagi zgoraj navedenih zakonskih določb nimajo vira v Sloveniji, imajo vir izven Slovenije. Zakonska ureditev dohodnine od obresti na obveznice se razlikuje glede na to, ali gre za plačilo obresti rezidentu ali nerezidentu, ter glede na to, ali imajo obresti na obveznice vir v Sloveniji ali izven nje. Kot je bilo že zgoraj navedeno, dohodnino od obresti na obveznice, ki imajo vir v Sloveniji in ki so bile plačane rezidentom, praviloma izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Skladno s 132. členom ZDoh-2 se dohodnina odmeri prav tako po 25-% davčni stopnji. Plačnik davka je opredeljen v 58. členu ZDavP-2, in sicer se za plačnika davka lahko šteje izdajatelj obveznice ali druga oseba. Navedeno pa ne velja v primerih, določenih v osmem odstavku 325. člena ZDavP-2, ko davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca ugotovi dohodnino. Gre za vrednostne papirje, ki jih je izdala Slovenija in so bili izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance ter dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala gospodarska družba v skladu s slovenskimi predpisi. Pri dolžniških vrednostnih papirjih zakon določa še dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno, in sicer pogoj, da zgoraj navedeni dolžniški vrednostni papirji ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir, ter nadaljnji pogoj, da se z njimi trguje na organiziranem trgu ali v večstranskem 39

49 sistemu trgovanja v državi članici EU ali državi članici. Gre za pogoje, pod katerimi tudi nerezidenti ne plačujejo dohodnine od obresti na vrednostne papirje, ki imajo vir v Sloveniji, kar bom navedel tudi v nadaljevanju. V navedenih primerih plačnik davka ne izračuna, ne odtegne davka in ne plača davčnega odtegljaja, temveč davčni organ ugotovi dohodnino od obresti na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Prvi odstavek 326. člena ZDavP-2 določa, da mora davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od obresti na vrednostne papirje vložiti pri davčnem organu do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ne glede na navedeno pa v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so bili izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, dohodnino od obresti izračuna in plača plačnik davka kot davčni odtegljaj. 86 Glede dohodnine od obresti na obveznice, ki imajo vir izven Slovenije in so bile izplačane rezidentom, dohodnino praviloma ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Kot že zgoraj navedeno, se dohodnina, skladno s 132. členom ZDoh-2, odmeri po 25-% davčni stopnji. Navedeno pa ne velja, če obresti z virom izven Slovenije izplača oseba, ki je plačnik davka. V takšnem primeru dohodnino izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. 87 Pri nerezidentih dohodnino od obresti na obveznice, ki imajo vir v Sloveniji praviloma izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja, pri čemer se dohodnina odmeri po 25-% stopnji. Ne glede na navedeno pa nerezidenti ne plačujejo dohodnine od obresti na vrednostne papirje, kar ZDoh-2 določa v drugem, petem in šestem odstavku 33. člena. Za enega izmed takšnih primerov gre, ko je fizična oseba rezident v državi članici Evropske unije, ki ni Slovenija, in gre za dohodek od prihrankov, ki ima vir v Sloveniji in katerega upravičeni lastnik je ta oseba. Čeprav dolžnost plačila dohodnine ne obstaja, obstaja dolžnost obveščanja davčnega organa o dohodkih od prihrankov v obliki obresti v skladu z ZDavP-2. Druga izjema je podana v primeru, ko gre za vrednostne papirje, ki jih je izdala Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, ter v primeru, ko gre za dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala gospodarska družba, ustanovljena v skladu s slovenskimi predpisi, in če navedeni vrednostni papirji ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniške vrednostne papirje in so 86 Prav tam, str Prav tam, str

50 uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu. Nerezidenti lahko v skladu z 260. in 262. členom ZDavP-2 uveljavljajo ugodnosti o izogibanju dvojnemu obdavčevanju (znižanje ali oprostitev oziroma vračilo davčnega odtegljaja), določenem z mednarodno pogodbo. V primeru, da gre za obveznice, ki imajo vir zunaj Slovenije, nerezidenti niso zavezani za plačilo dohodnine. 88 Zgolj v vidika boljšega razumevanja same zakonske ureditve s področja dohodnine od obresti na vrednostne papirje, natančneje obveznic, bi poudaril, da ZDoh-2 razlikuje dve vrsti napovedi oziroma obdavčitve, in sicer napoved od obresti na denarne depozite ter napoved za druge obresti. Kar je bilo do sedaj povedanega, se nanaša na plačilo dohodnine od drugih obresti. Obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in Evropski uniji, ki jih doseže rezident, namreč določata 133. člen ZDoh-2 in sedmi odstavek 325. člena ZDavP-2. Banka ali hranilnica v takem primeru ne nastopa kot plačnik davka po 58. členu ZDavP-2 in ne izračuna, ne odtegne in ne plača dohodnine od obresti, ko so le-te dosežene. Četrti odstavek 134. člena ZDoh-2 določa, da se dohodnina od teh obresti izračuna in plača na letni ravni na podlagi napovedi, ki jo mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, kot je določeno v prvem odstavku 326. člena ZDavP-2. Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti, kar je določeno v sedmem odstavku 325. člena ZDavP-2, do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto, v skladu z drugim odstavkom 330. člena ZDavP-2. Skladno s 133. členom ZDoh-2 se seštevek davčnih osnov od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in drugih državah članicah EU zmanjša za 1.000,00 EUR. Navedeno pomeni, da morajo davčni zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, ter bankah in hranilnicah drugih držav članic EU le, če skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, preseže znesek 1.000,00 EUR. V takšnem primeru dohodnino izračuna davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Pri tem se seštevek davčnih osnov zmanjša za 1.000,00 EUR, od razlike pa izračuna dohodnino po stopnji 25 % in 88 Prav tam, str

51 se šteje kot dokončni davek. Davčni zavezanec, katerega skupni znesek doseženih obresti ne presega navedenega zneska, ni dolžan oddati napovedi. 89 Zgoraj navedeno se nanaša na primer, ko je prejemnik obresti od denarnih depozitov fizična oseba, ki je rezident Slovenije. V primeru, da gre za fizično osebo, ki je rezident druge države članice Evropske unije, po drugem odstavku 33. člena ZDoh-2 ta oseba ne plača dohodnine od dohodka od prihrankov, pod pogojem, da gre za dohodek, ki ima vir v Sloveniji, in je ta oseba tudi upravičeni lastnik tega dohodka. Med dohodke od prihrankov v obliki plačil obresti se med drugim vštevajo tudi obresti od denarnih depozitov. V primeru, ko obresti od denarnih depozitov doseže fizična oseba, rezident države, ki ni članica Evropske unije, je plačnik davka (banka ali hranilnica) dolžan izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino od celotnega zneska doseženih obresti. Oprostitev dohodnine od obresti v višini 1.000,00 EUR, ki jo določa 133. člen ZDoh-2, velja namreč le za rezidente Slovenije. Pri tem je treba dodati, da imajo rezidenti države, ki ni članica Evropske unije, možnost uveljavljanja ugodnosti v obliki izogibanja dvojnega obdavčevanja dohodka, vendar le pod pogojem, da ima država njihovega rezidentstva s Slovenijo sklenjeno mednarodno pogodbo, ki omogoča to ugodnost Negativni učinki spodbujanja dolžniškega financiranja Davčna neenakost med posojilom in lastniškim deležem izvira iz računovodskih načel, ki tradicionalno smatrajo obresti kot odhodek poslovanja, pri čemer se lastniški delež vrne lastnikom kot nagrada. Kakorkoli, ta neenaka obravnava nima jasnih ekonomskih razlogov. S krizo so se pokazali negativni učinki pristranskosti v korist dolžniškega financiranja, saj, kot se je izkazalo v krizi, dolžniško financiranje lahko vodi v pretiran finančni vzvod z dolžniškimi instrumenti in povečano možnost gospodarskih družb do 89 Več o tem: FURS, Dohodek od kapitala, Obresti od denarnih depozitov dosežene pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, Ljubljana, maj 2015, str Prav tam, str

52 ekonomskih pretresov. Poleg navedenega je razlikovanje med dolžniškim in lastniškim financiranjem vse bolj oteženo zaradi razvoja hibridnih finančnih produktov. 91 Različna davčna obravnava dolžniškega in lastniškega financiranja spodbuja premik dobička od višje k nižji davčni jurisdikciji, in sicer s povečanjem dolžniškega financiranja v višji in lastniškega financiranja v nižji davčni pristojnosti. Davčna ugodnost pri dolžniškemu financiranju lahko spodbuja prenašanje dobička iz okolja z višjo davčno obremenitvijo dobička v okolje z ugodnejšo davčno obremenitvijo dobička. Takšno spodbujanje pri davčnem načrtovanju poslabšujejo neujemanja v davčnopravnih opredelitvah dolžniškega in lastniškega financiranja po državah, še posebej pri opredelitvah tako imenovanih hibridnih zavarovanj METODE ZA ODPRAVO PREDNOSTI DOLŽNIŠKEGA FINANCIRANJA Večina držav ima na svojem davčno-zakonodajnem področju, ki obravnava obdavčitev dohodkov pravnih oseb, opredeljeno, da se obresti iz dolžniškega financiranja obravnava kot davčno priznan odhodek in kot take znižujejo davčne obveznosti. Če se gospodarska družba odloči uporabiti lastniške vire, takšnih ugodnosti ne bo deležna. Kot je že bilo zapisano, daje ta asimetrija, kot sredstvu financiranja naložb, prednost dolžniškemu viru financiranja pred lastniškim. 93 Ta pristranskost v korist dolžniškemu financiranju se kaže v presežnemu zadolževanju gospodarskih družb, kar slabi njihovo finančno strukturo. Zadnja gospodarska kriza je pokazala, koliko je pomembna močna finančna struktura, saj so se številne gospodarske družbe, ki so imele visok delež dolžniških virov v celotnih virih, znašle pred stečajem. Zanimanje za vzpostavitev davčno nevtralne obravnave dolžniških in lastniških virov financiranja, s poglavitnim namenom spodbuditve gospodarskih družb k racionalnejšemu koriščenju dolžniških virov in h krepitvi uporabe lastniških virov, se je 91 Več o tem: European Commission, Findings from the 2015 corporate debt bias conference, EC, 2015, str Povzeto po: Zangari Ernesto, Addressing the Debt Bias: A comparison between the Belgian and the Italian ACE System, European Commissionn, working paper n. 44/2014, Evropska komisija, Bruselj, 2014, str Prav tam, str

53 okrepilo v zadnjem desetletju. Tako so se na mednarodni ravni izoblikovale tri metode, ki lahko zagotavljajo davčno nevtralno obravnavo dolžniških in lastniških virov financiranja: odbitek za lastniško financiranje (ACE); vseobsegajoči davek na poslovanje pravnih oseb (CBIT); obdavčitev denarnega toka (CFT). Čeprav vse tri metode zagotavljajo davčno nevtralnost med dolžniškimi in lastniškimi viri, se je izkazalo, da sta CBIT in CFT bistveno bolj zahtevni za implementacijo v davčno zakonodajo kot pa ACE. Zato vse več držav daje prednost metodi ACE, ki jo bom v nadaljevanju pričujočega magistrskega dela bolj podrobno obravnaval. 3.1 VSEOBSEGAJOČI DAVEK NA POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB (CBIT) Z uvedbo CBIT se odpravi prednost dolžniškega financiranja oziroma davčno neenakost na področju lastniškega financiranja poslovanja s tem, da CBIT v celoti ne priznava plačila obresti kot davčno priznan odhodek. Kot prvi so metodo CBIT predlagali v ZDA leta 1992, ko je bila predlagana s strani ameriškega odbora za zakladništvo Osnovne predpostavke in omejitve CBIT CBIT preoblikuje davčni dohodek poslovanja v vseobsegajoči davek na kapital na ravni gospodarske družbe. Tako je ves dohodek kapitala obdavčen pri izvoru. V predlogu US Treasury CBIT spremlja odprava osebnih davkov na kapital, čeprav se izogiba dvojnemu obdavčevanju nekaterih kapitalskih dohodkov, kot so dividende, in razširja osnovo za redno izvzetje vrst kapitalskih dohodkov, kot so tisti, pridobljeni s strani institucionalnih investitorjev. 95 V osnovnem predlogu CBIT je bilo navedeno razlikovanje med t. i. CBIT pravnimi osebami in necbit pravnimi osebami. Večina gospodarskih družb naj bi spadala med 94 Povzeto po: A. de Mooij R., P. Devereux M., n.d., 2009, str Prav tam, str

54 CBIT pravne osebe (le manjše število jih ne spada v to opredelitev, kot npr. manjše gospodarske in osebne družbe), ki jim ni dovoljeno zmanjšati obresti. To se nanaša tudi na finančne institucije, vključno z bankami. V izogib dvojnemu obdavčevanju obresti bi morale biti tiste obresti, ki jih doseže ena CBIT entiteta od druge entitete, izvzete iz obdavčitve. Obresti, ki jih gospodarske družbe ali banke prejmejo od necbit pravnih oseb, bi morale biti predmet obdavčitve. Med slednje sodijo tudi obresti, ki izvirajo s strani gospodinjstev kot tudi od državnih obveznic. Prav tako bodo predmet obdavčitve obresti iz tujine, čeprav se bo tu lahko uporabila izjema, pod pogojem, da je tudi država, iz katere izvirajo obresti, vpeljala CBIT in da te izvirajo iz CBIT pravne osebe Učinki uvedbe CBIT na gospodarske družbe in prihodke države Z uveljavitvijo CBIT obresti iz dolžniškega financiranja niso več davčno priznan odhodek. To se odraža v neposredni podražitvi tovrstnega financiranja, kar negativno vpliva na sam obseg investicijske dejavnosti gospodarskih družb in na odliv tujih investicij iz države, ki enostransko uvede CBIT. Pozitive učinke uvedbe CBIT, po drugi strani, ima sprva predvsem državni proračun, saj bi se v državni proračun z razširitvijo davčne osnove steklo več denarnih sredstev. Ob hkratnem znižanju splošne davčne osnove bi pozitivne koristi imele tudi gospodarske družbe, saj bi konec davčnega leta zaradi nižje splošne davčne stopnje odvedle manj davka. V kolikor bi se odločili za uvedbo CBIT, bi morala biti davčna stopnja na davek od dohodka pravnih oseb znatno nižja, da se prepreči morebiten val stečajev, do katerih bi lahko prišlo v prehodnem času. 97 CBIT lahko prav tako vpliva na pravila poslovanja znotraj same gospodarske družbe. Če vse države vpeljejo metodo CBIT, multinacionalne gospodarske družbe ne bi imele več priložnosti, da bi premikale dobiček v okolje, ki bi jim zagotovilo davčno optimizacijo dohodkov (davčno načrtovanje). V nasprotnem primeru bi se lahko močno 96 Povzeto po: A. de Mooij R., P. Devereux M., n.d., 2009, str Prav tam, str

55 zmanjšala aktivnost financiranja z dolžniškimi viri v tisti državi, ki bi se individualno odločila za uvedbo CBIT. 98 Preizkus delovanja metode CBIT v realnem davčnem okolju ne obstaja. Čeprav so države uvedle reforme, ki omejujejo zmanjševanje obresti, običajno t. i. institutov tanke kapitalizacije konkretne implementacije CBIT ni izvedla še nobena država Institut tanke kapitalizacije Institut tanke kapitalizacije določa, da obresti, ki jih plačuje gospodarska družba, niso davčno priznan odhodek, v kolikor razmerje med dolžniškim in lastniškim financiranjem preseže določen prag. Ta institut je že vpeljan v zakonodajah številnih držav. Ta pravila postajajo vse bolj stroga, kar ugodno vpliva tudi za razhajanje med razmerjem med dolžniškim in lastniškim financiranjem, čeprav to ni glavni cilj tega instituta, saj so iz davčne omejitve izvzete le banke in zavarovalnice, v kolikor te organizacije nastopajo kot posojilodajalci. Eden izmed glavnih ciljev instituta tanke kapitalizacije je, da se omeji prikrito izplačilo dobička preko izplačevanja obresti od posojil med povezanimi osebami. 99 V slovenski davčni zakonodaji tanka kapitalizacija ni novost, saj je uzakonjena že od leta 2005, čeprav so se, od uvedbe tega instituta v našo davčno zakonodajo, pravila nekoliko spremenila. Institut t. i. tanke kapitalizacije je določen v 32. členu ZDDPO-2. Tanka kapitalizacija pomeni, da gre za presežno zadolževanje družbe s strani kvalificiranega delničarja oz. družbenika, se pravi delničarja ali družbenika, ki ima v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu družbe, zaradi česar so posledično davčno nepriznani odhodki od obresti od presežka posojil. V nadaljevanju zakon določa tudi izjemo, po kateri se tudi obresti od presežka posojil štejejo za davčno priznan odhodek. Kot sem že omenil, so se pravila tega instituta, od uvedbe v našo davčno zakonodajo do danes, nekoliko spremenila. Kot prvo je pomembno poudariti, da takšno davčno omejevanje, kot je določeno v 32. členu ZDDPO-2, ne velja za obresti od posojil, ki so 98 Prav tam, str Povzeto po: Škof Bojan in ostali, n.d., 2007, str

56 bile prejete pred , kar je navedla tudi davčna uprava v pojasnilu z dne Kot davčno nepriznan odhodek se upoštevajo le obresti od posojil od kvalificiranega delničarja oz. družbenika, nastale po , če te presegajo v letu 2011 petkratnik (od leta 2012 pa štirikratnik) zneska delničarja oz. družbenika v kapitalu zavezanca. Kot že omenjeno, se lahko prejemnik odloči za dokazovanje, s katerim lahko doseže davčno priznavanje obresti tudi od presežka posojil. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je tudi Slovenija, kot ostale evropske države, na davčnem področju doživljala spremembe, ki so med drugim vodile tudi v zaostrovanje pravil na tem področju. 3.2 OBDAVČITEV DENARNEGA TOKA (CFT) Obdavčitev denarnega toka se lahko izvede na več različnih načinov, vendar so najpogosteje uporabljene naslednje tri metode: 100 R-CFT temelji na dejansko ustvarjenih prihodkih, zmanjšanih za dejanske odhodke iz poslovanja. Med denarne prilive upoštevajo prihodke iz: prodaje izdelkov/storitev in od prodaje fiksnih sredstev ter inventarja. Med denarne odlive pa upoštevajo: odhodke za nakup vhodnih materialov/storitev, odhodke za plače in prispevke ter odhodke za nakup drugih storitev in sredstev, vključno s fiksnimi sredstvi in drobnim inventarjem. Iz tega je razvidno, da ta model iz davčne osnove izključuje prihodke in odhodke iz naslova financiranja; R+F-CFT dodaja osnovnemu modelu R-CFT še finančne transakcije, ki jih prvi ne priznava. Tako R+F-CFT model pri ugotavljanju davčne osnove upošteva stvarne in tudi finančne aktivnosti gospodarske družbe; S-CFT je z ekonomskega vidika enak modelu R+F-CFT, prav tako so tudi učinki enaki R+F-CFT, čeprav avtorji modela navajajo, da so njegove osnove še nekoliko bolj enostavne od R+F-CFT. Davčna osnova S-CFT modela temelji na denarnih tokovih med gospodarsko družbo in lastniki družbe. V primeru delniške družbe se tako v davčno osnovo upošteva neto razdelitev ustvarjenega premoženja delničarjem, kjer vsako izplačilo delničarjem poveča davčno 100 Več o tem: Ernest & Young, Experiences with Cash-Flow taxation and prospects, Evropska Komisija, Working paper n ,

57 osnovo, prav tako pa davčno osnovo povečajo programi odkupa lastnih delnic, medtem ko povečanje števila izdaje delnic zmanjša davčno osnovo. Izračun dobička na ravni gospodarske družbe za davčne namene v tem primeru ni potreben. Obdavčitev denarnega toka je z vidika finančnih in investicijskih odločitev prav tako davčno nevtralna. Osnovna ideja temelji na tem, da se obdavči neto denarni tok gospodarske družbe, ki nastane iz dejanskih poslovnih aktivnosti. Med države, ki so zamenjale CIT za CFT, sodijo: 101 Mehika, ki je leta 2008 vzporedno s CIT vpeljala še splošen R-CFT in R+F-CFT za finančni sektor. Leta 2014 so CFT opustili zaradi številnih administrativnih težav in podvajanj ter zaradi dvojne obdavčitve mehiškega gospodarstva; Makedonija, ki je leta 2009 vpeljala elemente S-CFT metode, podobno kot pred njo Estonija, vendar so jih leta 2014 ukinili, saj naj bi jih implementirali predvsem zaradi preprečitve nadaljnjega poglabljanja gospodarske, krize, ki je tedaj zajela Makedonijo; Estonija, ki je S-CFT metodo vpeljala leta Pri tem je obdavčen le izplačan dobiček, medtem ko ostaja zadržan dobiček neobdavčen. V Estoniji je model S- CFT še vedno aktualen. Ta davčni model je bil ocenjen kot najbolj konkurenčen 102 model znotraj držav članic OECD; številne druge države, med njimi tudi Avstralija, Nova Zelandija in ZDA, so imele poglobljene diskusije glede implementacije CFT. Vendar se dlje od diskusij in kritik na račun izvedljivosti uvedbe CFT, mednarodne nepriznanosti metode in predvsem pomanjkanja politične podpore metodi, niso premaknile. Estonija je ena izmed redkih držav, ki je uvedla obdavčitev denarnega toka. Ob tem je bila tudi uspešna, saj sodi po davčni konkurenčnosti na sam vrh držav članic OECD. Tax Foundation izpostavlja štiri značilnosti estonske davčne regulative. Med poglavitne 101 Ernest & Young, n.d. Evropska Komisija, 2015, str Ameriška agencija Tax Foundation vsako leto izračuna indeks, ki meri davčno konkurenčnost držav članic OECD. Estonija je bila v letu 2105 na prvem mestu, tako kot v letu 2014, medtem ko je Slovenija zasedla 18. mesto, takoj za Nemčijo. Slovenija je v primerjavi z letom 2014 izgubila 4 mesta. 48

58 dejavnike izpostavljajo: davek na dobiček pravnih oseb, ki znaša 20 %, vendar se v davčno osnovo upošteva le razdeljen dobiček, medtem ko zadržan dobiček ni obdavčen, drugič, davek na osebne dohodke znaša prav tako le 20 % in nima progresivne narave, dividendni prihodki niso vključeni v davčno osnovo, in tretjič, pod posameznimi omejitvami omogoča, da se družbam, ki imajo sedež v Estoniji, iz davčne osnove 100 % izvzamejo dobički, ustvarjeni v tujini. Nasprotno od CBIT, CFT obdavčuje le investicijsko rento projekta. Investicijska renta je opredeljena kot razlika med nadpovprečnim donosom in normalnim donosom, ki ga projekt zagotavlja. Normalni donos pa je opredeljen kot donos, ki pokriva vse stroške in tveganja, vezana na projekt. Zagotovitev nadpovprečnega donosa je neodvisna od tega, kako se investicija financira, kar pomeni, da davčna osnova ostaja enaka ne glede na to, ali je financirana z lastnim ali s tujim kapitalom. 103 Primarna vloga uvedbe CFT je zagotoviti poenostavitev davčnega sistema, ki pa zahteva spremembo celotnega davčnega sistema. Tako radikalne spremembe so težko izvedljive, kajti zahtevajo tudi veliko političnega in družbenega konsenza. Tudi smer, v katero teži Evropska komisija s predlogom o skupni konsolidirani davčni osnovi za gospodarske družbe (CCCTB), se oddaljuje od morebitne implementacije CFT, kar zmanjšuje pomen CFT, ko govorimo o neenakosti med lastniškim in dolžniškim načinom financiranja. 3.3 UVEDBA OLAJŠAVE V PRIMERU FINANCIRANJA POSLOVANJA Z LASTNIŠKIMI SREDSTVI (ACE) Devereux in Freeman sta predlagala vpeljavo metode ACE v davčni sistem leta Njun predlog je temeljil na predhodni ideji, ki sta jo razvila Boadway in Bruce leta 1984, in sicer odbitek na podjetniški kapital (ACC). Deverux in Freeman sta želela prvotni model prilagoditi tedaj ustaljenim konvencijam z željo, da bi bilo model enostavno implementirati v praksi. ACE tako v osnovi predstavlja davčno olajšavo na vložena sredstva delničarjev (sveži kapital oziroma zadržan dobiček). 104 Kot prve so to 103 Ernest & Young, n.d. Evropska Komisija, 2015, str De Mooij R. A., Devereux M. P., n.d., 2009, str

59 metodo uvedle Brazilija, Hrvaška, Avstrija in Italija v 90. letih prejšnjega stoletja, vendar se metoda kot taka ni obnesla. Posamezne države članice EMU so v zadnjem desetletju ponovno obudile in implementirale metodo ACE. Belgija uspešno uporablja ACE že od leta 2006, Italija se je ponovno odločila za uvedbo metode ACE v letu Med zadnje, ki so implementirale ACE ali njeno lažjo različico v davčno zakonodajo, so bile Luksemburg, Lihtenštajn in Ciper. O uvedbi te metode so začele razmišljati tudi druge države. ACE, nasprotno od CBIT, odpravlja neenakost med lastniškim in dolžniškim financiranjem na način, da gospodarski družbi prizna davčno olajšavo na podlagi lastniškega kapitala, ki podobno kot strošek obresti znižuje davčno osnovo. V zadnjih desetletjih so finančne inovacije ustvarile nove instrumente dolžniškega financiranja, ki omogočajo gospodarskim družbam, da izkoristijo prednost davčnega odtegljaja na obresti, čeprav so ti instrumenti v veliki meri enakovredni lastniškemu financiranju. Na podlagi ACE metode bi bila davčna osnova določena s preprostim kriterijem, ki ne bi vključeval presoje davčnih organov o tem, ali je kakršna koli bilančna postavka na strani obveznosti do virov sredstev gospodarske družbe resnično posojilo ali kapital družbe. Na podlagi tega kriterija bi se ACE olajšava nanašala na kapital oziroma na spremembo kapitala gospodarske družbe in na vse tiste hibridne dolžniške finančne instrumente, ki ne vključujejo plačila obresti Osnovne predpostavke in omejitve teorije Glavna značilnost metode ACE je, da izenačuje razliko v obravnavi med dolžniškim in lastniškim financiranjem s tem, da gospodarskim družbam ponuja možnost zmanjšanja davčne osnove tudi z uporabo davčne olajšave na lastniške vire financiranja. Večina držav, ki je uvedla ACE v svoj davčni sistem, uporablja za izračunano vrednost davčnega odbitka kratico NID 106 vrednost odbitka za lastniško financiranje, zato bom 105 Sörensen B. P., Swedish Tax Policy: Recent Trends and Future Challenges, Ministry of Finance Regeringskansliet, 2010, str NID je v angleščini kratica za Notional Interest Deduction. V Belgiji je bil uveden z zakonom z dne Zakon je bil objavljen v Moniteur Belge z dne str Odbitek je natančneje določen v členih od 205.a do 205.h in 236 zakonika o davkih na dohodek iz leta

60 v magistrski nalogi v nadaljevanju uporabljal kratico NID, ki označuje vrednost izračunanega odbitka, ki zmanjšuje davčno osnovo. Smiselno je opozoriti, da obstaja v splošnem groba enačba za izračun NID. Način in kaj se upošteva ter davčno priznava za potrebe izračuna NID, je odvisno od interpretacije davčnega zakonodajalca. Tako metoda ACE zmanjšuje pristranskost v korist dolžniškega financiranja in davčne spodbude za dolžniški finančni vzvod ter zmanjšuje potrebo po zakonodaji, ki se nanaša na izmikanje plačevanja davkov iz tega naslova (kot npr. institut tanke kapitalizacije) in arbitražno zakonodajno ureditev. Metoda ACE se tako obravnava kot sredstvo za spodbujanje lastniškega financiranja v poslovnem sektorju določene države. Trenutno ekonomsko okolje ACE smatra kot sredstvo za povečanje zanimivosti države, v katero se vlaga kapital. 107 Osnovna formula za izračun vrednosti odbitka za lastniško financiranje (NID) je sledeča: 108 Vrednost lastniškega kapitala Višina odbitne obrestne * mere (NIR) = Olajšava/odbitek za lastniško financiranje (NID) Z implementacijo ACE v davčno zakonodajo mora zakonodajalec za izračun NID določiti postavke za ugotovitev vrednosti lastniškega kapitala, primernega za NID, in določiti način izračuna ustrezne NIR, ki odraža strošek financiranja gospodarske družbe z lastniškimi viri. Kot bo prikazano v nadaljevanju, se lahko zakonodajalec pri opredelitvi vrednosti lastniškega kapitala za izračun NID odloči, ali bo upošteval celotno vrednost izračunanega kapitala (kot je to storila Belgija) ali pa samo spremembo v lastniškem kapitalu (kot je to storila Italija). Zakonodajalec določi, ali se NIR pomnoži s celotnim lastniškim kapitalom gospodarske družbe ali le z lastniškim kapitalom, pridobljenim po izvedeni reformi Corit Academic, Allowance for Corporate Equity Overview of existing Equity and Dividend Deduction Regimes and the International Tax Law treatment hereof, 2014, Corit Academic, Tax research for the business community, 2014, str Sörensen B. P., Swedish tax policy: Recent trends and future challeges, Stocholm, Prav tam. 51

61 3.3.2 Učinki na gospodarske družbe Z vpeljavo metode ACE v davčno zakonodajo je gospodarskim družbam omogočeno, da davčno osnovo iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb znižajo v višini izračunanega NID, tako kot to lahko storijo za stroške obresti (odhodek iz naslova dolžniškega financiranja). 110 Vrednost lastniškega kapitala za izračun vrednosti ACE se določi na sledeč način: 111 Osnova lastniškega financiranja iz preteklega leta: + obdavčljiv dobiček (zmanjšan za NIR v preteklemu letu) + prejete dividende + vrednost nove izdaje delnic oz deležev - plačani davki - izplačane dividende - neto vrednost pridobljenih novih deležev oz. delnic drugih gospodarskih družb = vrednost lastniškega kapitala za izračun NID Z vključitvijo obdavčljivega dobička v izračun vrednosti lastniškega kapitala za izračun NID se prepreči popačenje, do katerega pride zaradi večje/manjše izvedene amortizacije osnovnih sredstev. Tako je v primeru pospešene amortizacije obdavčljiv dobiček nižji, kar znižuje tudi NID in obratno, kar vpliva na zmanjšan/povečan učinek NID v prihodnjem letu. Učinek nakupa deležev v drugih gospodarskih družbah je izvzet z razlogom, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju; delnice oz. deleži se bodo všteli v osnovo delnic oz. deležev gospodarske družbe, ki jih izdaja. Prejete dividende pa se vštejejo v osnovo gospodarske družbe, ki jih prejme. V primeru financiranja hčerinskih družb s posojili oz. z izdajo obveznic ali kombinacijo le-teh se osnova lastniškega financiranja zmanjša. Negativen učinek na vrnitev predvidenega zneska bo enak tudi v primeru odtegljaja na plačilo obresti, če bo NID enak stopnji obresti pri dolžniškem financiranju. 110 Prav tam. 111 Prav tam. 52

62 NID je izračunan na osnovi ocenjene vrednosti stroška financiranja z lastniškimi viri, zato je tudi davčno priznan odhodek iz tega naslova le ocenjena vrednost in ne dejanski odhodek lastniškega financiranja, kot to lahko predstavljajo obresti. 112 Poenostavljeno to pomeni, da je višina davčno priznanih odhodkov iz naslova plačanih obresti odvisna od stopnje obresti, ki je določena s pogodbo med posojilodajalcem in posojilojemalcem. Zaradi razlik v obrestnih merah se popolne odprave davčne neenakosti financiranja z lastniškimi viri ne da doseči. Vendar menim, da se lahko s pravilno določitvijo NIR ta razlika zmanjša na ustrezno raven Medsebojno vplivanje ACE in obdavčitev fizičnih oseb Da bi vzpostavili sistem, ki bi bil nepristranski v celoti, bi morala biti tudi obdavčitev fizičnih oseb oz. posameznikov nepristranska. V večini držav so davki od kapitalskega dobička obdavčeni, ko se dobiček realizira. Obdavčitev kapitalskih dobičkov se zadrži, dokler se dividende ne izplačajo, kar nakazuje na to, da so lahko zadržani dobički cenejše sredstvo financiranja kot vlaganje novih, lastnih sredstev. Obstajajo tudi načini, kako ravnati v primeru takšnih izkrivljanj, kot npr. zmanjšane davčne stopnje na dividende ali sistemi pripisovanja. Navedeni sistemi zaradi različnih stopenj pri obdavčevanju fizičnih oseb lahko le delno odpravijo problem nepristranskosti. Da bi resnično odpravili izkrivljenja v obdavčitvi dohodkov posameznikov, mora priti tudi do sprememb na ravni obdavčitve fizičnih oseb Obravnava predhodno obstoječega lastniškega kapitala Prehod k ACE ne bi smel biti preveč težak, saj večji del davčne osnove ostaja enak. Največja sprememba je ta, da mora zakonodajalec določiti način izračuna lastniškega kapitala za namene ACE. Ob tem se morajo zakonodajalec in stroka odločiti, ali vključiti tudi že obstoječi lastniški kapital ali le nov lastniški kapital oziroma spremembo slednjega. Če se vključi le nov lastniški kapital, je prehod k ACE cenejši, 112 Obresti se obravnavajo kot davčno priznan odhodek, vendar so pogoji, po katerih se lahko koristijo obresti kot davčno priznan odhodek, odvisni od nacionalne zakonodaje, ki pokriva obdavčitev dohodkov pravnih oseb. 113 Hillenius Natasha, Allowance for Corporate Equity A solution to the debt equtiy bias in Sweeden?, Lunds Universitet, 2014, Str

63 vendar ustvari razkorak med starim in novim lastniškim kapitalom, pri čemer se od zakonodajalca pričakuje, da prepreči izogibanje plačila davka v obliki fiktivnega ustvarjanja novega kapitala iz že obstoječega. To bi otežilo samo uvedbo metode ACE, pri čemer je treba del prihranjenih dohodkov porabiti za vzpostavitev sistema. Devereux in Freeman (1991) menita, da bi bilo najbolj enostavno uporabiti vrednost, ki se nanaša na knjigovodsko vrednost premoženja ali vrednost premoženja, zmanjšano za davke in obveznosti Prenašanje dobička Metoda ACE odpravlja spodbujanje prenašanja dolžniškega kapitala, kar odpravlja potrebo po ukrepih, ki se nanašajo na izogibanje, kot so pravila tanke kapitalizacije. Vendar ta metoda, ki ponuja davčno olajšavo na lastniške vire financiranja, negativno vpliva na državni proračun. Uvedba ACE bi za državo pomenila upad dohodka iz naslova obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Država lahko zviša osnovno davčno stopnjo ter s tem nadomesti upad prihodkov. To posledično sproži prenašanje dobičkov in tudi umik izpostav mednarodnih družb v državo z ugodnejšo davčno regulativo (spodbujanje davčnega planiranja). Posledično upadejo tudi tuje investicije v državo, ki je ob uvedbi ACE dvignila davčno stopnjo na davek od dohodka pravnih oseb. Da bi se izognili prenašanju dobička v druge države, bi morala davčna stopnja na dohodek pravnih oseb ostati nespremenjena. Izpad dohodkov proračuna se lahko nadomesti z razširitvijo davčne osnove, z zmanjšanjem ostalih olajšav Učinki na davčne prihodke države Vpeljava ACE negativno vpliva na proračunske prihodke. Z vpeljavo ACE se zmanjšajo državni prihodki. Zvišanje davčne stopnje na davek od dohodka pravnih oseb je, poleg tega, da negativno vpliva na prenos in umik tujih gospodarskih družb iz države, ki vpelje ACE, tudi v nasprotju z nedavnim trendom v OECD državah, ki temelji na zmanjšanju stopnje in na razširitvi davčne osnove. 115 Zato se države, ki so uvedle ACE, 114 Prav tam. 115 Parillo K.A., The Allowance for Corporate Equity And the CCTB: More Efficient Ways To Tax Corporate Income, Worldwide Tax Day,

64 niso odločile za dvig davčne stopnje na dohodek pravnih oseb oziroma so ACE uvedle tiste države, ki imajo višjo davčno stopnjo na davek od dohodka pravnih oseb. Tako lahko tukaj najdemo tudi v nadaljevanju obravnavani Italijo in Belgijo. Trend krčenja splošne davčne stopnje na davek od dohodkov pravnih oseb se je v zadnjih desetih letih umiril znotraj EMU. Vendar zaradi davčne suverenosti članic EMU ostaja heterogenost višine splošne davčne stopnje med posameznimi članicami visoka. Razlika med državama članicama EMU z najnižjo in najvišjo davčno stopnjo je konec leta 2015 znašala 22,5 odstotnih točk. Slika 1: Gibanje davčne stopnje na dohodke pravnih oseb v EMU (v %) , , ,1 25,3 24,5 24,4 24, ,8 24, Zaradi pomanjkanja študij, ki obravnavajo ACE, je težko oceniti dejanske učinke, ki bi jih ta metoda imela na gospodarstvo. Strokovnjaki s tega področja so si enotni, da bi lahko uvedba ACE ob hkratnemu dvigu davka na dohodke pravnih oseb izničila ves pozitivni učinek, ki bi ga lahko uvedba ACE zagotovila. Kot bom v nadaljevanju tudi ugotovil, učinek uvedbe ACE ne predstavlja zgolj poenostavljen izračun seštevkov in odbitkov, kajti v ozadju so tudi sekundarni učinki, ki jih sprva le s težavo opredelimo in ocenimo. Med te sodi povečanje stabilnosti gospodarskega sistema, ki lahko na daljši rok prinese bistveno več kot pa trenutni upad proračunskih prihodkov. Belgija je z uvedbo ACE uspela povečati tuje investicije in privabiti številna tuje gospodarske družbe, da so v njej ustanovile stalno poslovno 116 Vir podatkov: Traidingeconomics. Podatki so dosegljivi preko spletne strani: 55

65 enoto. Italija skuša z nadgradnjo ACE spodbuditi povečanje izdaje delnic na organiziran borzni trg v Italiji oziroma v drugi državi članici EMU, kar bi dodatno okrepilo delež lastniških sredstev v bilancah gospodarskih družb. 4 PRIMERJALNO-PRAVNI PREGLED UVEDBE ACE 4.1 BELGIJSKA PRAVNA UREDITEV DAVKA OD DOHODKA PRAVNIH OSEB Pravna podlaga Obdavčitev dohodkov pravnih oseb v Belgiji ureja t. i. Zakonik o davkih na dohodke iz leta 1992 (Code des impôts sur les revenus de 1992), v nadaljevanju CIR. Obseg davčne obveznosti je po tem zakonu odvisen od davčnega statusa zavezanca. Gospodarska družba, kot rezident Belgije, je zavezana za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Belgiji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Belgije. Gospodarska družba kot nerezident je zavezana za davek od dohodkov, ustvarjenih v Belgiji Davčni zavezanec Davčni zavezanci za davek na dohodek pravnih oseb so vse gospodarske družbe z belgijskim rezidentstvom in tuje podružnice s stalno poslovno enoto (v nadaljevanju PE) v Belgiji. Najpogostejše oblike gospodarskih družb so v Belgiji javne družbe z omejeno odgovornostjo (SA/NV société anonyme/naamloze vennootschap), osebne družbe z omejeno odgovornostjo (SPRL/BVBA société à responsabilité limitée/besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid) in podružnice tujih družb. 118 SA/NV imajo značilnosti delniških družb, kot jih opredeljuje ZGD-1, SPRL/BVBA pa imajo značilnosti družb z omejeno odgovornostjo. 117 Deloitte, Taxation and investment in Belgium 2015, Reach relevance and reliability, Deloitte Touche Tohmatsu Limited, str Deloitte, Belgium Highlights 2016, Deloitte Touche Tohmatsu Limited, str.1. 56

66 4.1.3 Obseg davčne obveznosti in davčna osnova Rezidenti Belgije so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, nerezidenti pa na osnovi dohodkov, ustvarjenih v Belgiji. Gospodarska družba je belgijski rezident, v kolikor se sedež uprave nahaja v Belgiji oziroma ima stalni naslov registriran v Belgiji. Davčno osnovo rezidentov predstavlja poslovni izid ob koncu poslovnega leta, izračunan na podlagi belgijskih računovodskih standardov ter zmanjšan za davčne olajšave/odbitke, kot so NID, davčna spodbuda za avdiovizualne investicije itd. 119 Belgija nima splošno uveljavljenih pravil, ki urejajo institut tanke kapitalizacije. Namesto tega so v davčno zakonodajo v razmerje med finančnim dolgom in kapitalom vpeljali minimalne zahteve, kjer vključujejo tudi posamezne značilnosti instituta tanke kapitalizacije za posojila med povezanimi osebami. Če gospodarsko družbo financirajo s posojilom delničarji/posamezniki oz. vodstvo gospodarske družbe (vključno s posojili danimi s strani zakonskih partnerjev in otrok), se uporablja razmerje med dovoljenim dolgom in kapitalom v višini 1:1. Če posojila zagotovijo povezane gospodarske družbe oz. družbe, ki niso zavezane plačevanju davka od dohodka pravnih oseb v Belgiji, oz. ima gospodarska družba sedež v državi z bistveno bolj ugodno davčno ureditvijo, znaša razmerje med finančnim dolgom in kapitalom 7: V primeru, da je razmerje preseženo, se obresti iz posojil ne upoštevajo kot davčno priznan odhodek Davčna stopnja Standardna davčna stopnja na dohodek pravnih oseb znaša 33 %. 122 Pod določenimi pogoji lahko neodvisne in nefinančne družbe, katerih davčna osnova je nižja od EUR, plačajo davek po nižji stopnji. Za davčno osnovo, ki je nižja od EUR tako 119 Ernest & Young Global Limited; 2016 Worldwide Corporate Tax Guide, Belgium, EYGM Limited 2016, str Zakonodajalec je razmerje med dolgom in kapitalom zaostril na 5:1 od davčnega leta 2012 dalje. Glej: De Munter Marc, Belgium revises its thin cap rules, Več o tem: De Beeck Paul, Van Walleghem Luc, The benefits of Belgium`s corporate tax rules, International Tax Review, vol. 21 št. 5, junij 2010, str Na to je treba plačati še»krizni davek«v višini 3 % na ustrezno davčno stopnjo. Tako znaša splošna davčna stopnja 33,99 %, najnižja za gospodarske družbe, ki dosegajo do EUR davčne osnove, pa 24,98 % itd. 57

67 lahko plačajo po 24,25- % davčni stopnji, za davčno osnovo med EUR in EUR po 31-% davčni stopnji, nad EUR indo EUR pa po 34,5-% davčni stopnji. 123 Med pogoje za znižano davčno stopnjo sodijo: 124 druge gospodarske družbe ne smejo imeti kumulativno več kot 50 % lastniškega deleža v družbi, ki želi uveljavljati nižjo davčno stopnjo; gospodarska družba mora vsaj enemu direktorju izplačati letni dohodek v višini vsaj EUR (razen če pripada vsaj enemu direktorju nagrada v višini obdavčljivega dobička); gospodarski družbi je prepovedano izplačati dividende, ki presegajo 13 % osnovnega kapitala družbe, ki velja ob začetku davčnega obdobja; ne sme biti ustanovljena v obliki holdinške družbe Obdavčitev kapitalskih dobičkov (dividende) 125 Dividende so obdavčene na viru po 25-% davčni stopnji. S 1. julijem 2013 so uvedli znižani davčni stopnji v višini 20 in 15 odstotkov. Znižani stopnji lahko uporabijo male gospodarske družbe izplačevalke dividend, pod pogoji, da so bile delnice izdane po 1. juliju 2013, in da so bile vplačane z denarnim vložkom. 20-% stopnjo se uporabi tri leta po denarnem vplačilu, 15-% stopnjo pa po minulem četrtem letu vplačanega zneska Pravne osebe V izogib dvojnemu obdavčevanju dividend je lahko gospodarska družba prejemnica dividende upravičena do izvzetja plačila davka v višini 95 % vrednosti prejetih dividend. Preostalih 5 % je obdavčenih skladno z zakonom, ki ureja obdavčitev 123 Ernest & Young Global Limited; 2016 Worldwide Corporate Tax Guide, Belgium, EYGM Limited Prav tam. 125 Zaradi specifičnosti magistrske naloge se bom omejil na dividende, ki jih izplačujejo gospodarske družbe s sedežem v Belgiji. 126 Ernest & Young Global Limited, Worldwide Corporate Tax Guide 2015, 2015 EYGM Limited, str

68 dohodkov pravnih oseb. Gospodarska družba mora izpolnjevati naslednje pogoje, če želi, da se ji prizna 95 % izvzem: delničar mora imeti v lasti vsaj 10 % kapitala družbe izplačevalke dividende ali pa mora znašati minimalni participativni vložek vsaj 2,5 mio EUR; delničar bi moral svoj delež imeti v neprekinjeni lasti vsaj za obdobje enega leta; družba izplačevalka dividende mora biti obdavčena skladno z belgijsko davčno zakonodajo Fizične osebe Rezidenti Belgije so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka. Rezidenti so obdavčeni po progresivni lestvici odstotkov. Nerezidenti so zavezani za plačilo dohodnine za dohodke, ki imajo vir v Belgiji. Tabela 2: Belgijska progresivna dohodninska lestvica 127 Letni dohodek Davčna stopnja v odstotkih do EUR ,01EUR EUR ,01 EUR EUR ,01 EUR EUR 45 nad ,01 EUR 50 Dividende so izvzete iz dohodninske napovedi in so obdavčene in odtegnjene po stopnji 25 odstotkov, če je izplačevalec dividende tudi plačnik davka Obresti kot davčno priznan odhodek V osnovi je strošek obresti davčno priznan odhodek, v kolikor prispevajo k ustvarjanju oziroma ohranjanju obdavčljivega dobička gospodarske družbe. Obresti niso davčno priznan odhodek, če presegajo normalne tržne obrestne mere. 127 Za davčno leto Glej: Europa.eu, Income taxes abroad Belgium, URL: 59

69 Posebej so obravnavana plačila obresti (posredna in neposredna) gospodarskim družbam s sedežem v davčni oazi oziroma v državi z ugodnejšim davčnim režimom. Tovrstna izplačila obresti niso davčno priznan odhodek, razen če uspe davčnemu zavezancu dokazati, da so izplačila skladna z normalnimi tržnimi obrestnimi merami in so neposredno vezana na poslovanje gospodarske družbe. Belgija ima vpeljan institut tanke kapitalizacije, ki pa je bistveno bolj ohlapen kot v ostalih državah EMU. Institut tanke kapitalizacije je v belgijski zakonodaji opredeljen kot razmerje med dolgom in kapitalom, ki ne sme presegati razmerja 5:1 oziroma razmerja 1:1 med posojilom in vplačanim kapitalom. Razmerje 5:1 velja v primeru, ko posojilodajalec kot član gospodarske skupine ni podvržen obdavčitvi dohodka pravnih oseb po belgijski zakonodaji ali pa ima sedež poslovanja v državi z bolj ugodno davčno ureditvijo od belgijske Belgijska različica ACE Belgijska pravila poslovanja na področju davkov se smatrajo kot tradicionalen davčni sistem, v katerem je pri gospodarskih družbah obdavčen dobiček dobiček iz poslovanja, zmanjšan za odhodke iz poslovanja. Ti odhodki vključujejo tudi obresti za najeta posojila. Od poslovnega leta 2006 dalje belgijske gospodarske družbe ali tuje gospodarske družbe, trajno ustanovljene v Belgiji, lahko odštejejo iz svojih davčnih dohodkov NID, ki predstavlja vrednost, izračunano kot fiktiven odhodek obresti za popravljen osnovni kapital gospodarske družbe. Ob tem je smiselno poudariti, da ne gre za dejansko nastale stroške, kot je izplačilo dividend, temveč se to postavko oceni in davčno prizna kot odhodek. Na ta način sta dolžniško in lastniško financiranje poslovanja deležna enake davčne obravnave. 129 Poleg tega, da je financiranje lastniškega kapitala obravnavano kot financiranje dolžniškega kapitala, tovrstni»lastniški davčni ščit«vsebuje številne značilnosti, ki pomagajo in spodbujajo njegovo uporabo. Kot prvo naj izpostavim, da se zmanjšanje avtomatično nanaša na vse gospodarske družbe, ki uveljavljajo povrnitev plačanega 128 Vandelanotte, Doing Business in Belgium, Lea Global, oktober 2015, str Princen S., Determining the impact of taxation on corporate financial decision-making, Luvain School of Management, 2011, str

70 davka od poslovanja v Belgiji. Nadalje, neizkoriščen NID se lahko prenaša v prihodnja davčna obdobja, pri čemer je prenos omejen na sedem let. Pravila tanke kapitalizacije se namreč ne nanašajo na popravljen lastniški kapital in na odbitek ocenjene vrednosti obresti ni odtegnjen noben davek. Kot zadnje naj izpostavim, da za znižanje davčne osnove ni treba predložiti dokazil o morebitnih investicijah v oprijemljivo ali neoprijemljivo premoženje. Če izvzamemo zadnji»olajševalni pogoj«, odražajo ostali pogoji glavne značilnosti teorije, kot sta jo razvila Devereux in Freeman v letu Z uvedbo ACE v belgijsko davčno zakonodajo, le-ta ne zahteva povečanja lastniškega kapitala, ki bi se odražalo na pridobitvi novega premoženja, tako da lahko davčni odtegljaj iz leta v leto ostane nespremenjen. Ta davčni sistem upošteva amortizacijski učinek na sredstva gospodarske družbe, kar posledično znižuje odbitno postavko v bodočih letih Razlogi za uveljavitev Primarni cilj uvedbe ACE v Belgiji je bil spodbuditev aktivnosti na področju lastniškega financiranja poslovanja in spodbuditev gospodarskih družb, da okrepijo kapitalsko strukturo in tako s povečano stopnjo lastniškega financiranja ustvarijo močnejši finančni položaj. 131 S tem ukrepom odgovorni niso želeli le zmanjšati davčne neenakosti med dolžniškim in lastniškim financiranjem, ampak tudi ponuditi drugo možnost odpravljenemu posebnemu davčnemu sistemu, ki se je nanašal na koordinacijske centre. 132 Na ta način so dodatno spodbudili zanimanje tujih multinacionalnih družb za ustanovitev podružnic prav v Belgiji, kar je po letu 2006 povečalo neto tok tujih investicij v to državo. Sistem koordinacijskih centrov, ki je v Belgiji bil uveden v letu 1982, je priznaval privlačne davčne prednosti 133 hčerinskim družbam 134 multinacionalnih družb, ki so 130 Prav tam,str Prav tam, str Koordinacijski centri so bili vpeljani s kraljevim odlokom št. 187 z dne , kar je Belgijo spremenilo v privlačno davčno oazo. 133 Namesto da je bil obdavčen dobiček iz poslovanja, so bili koordinacijski centri obdavčeni v višini 4 do 10 odstotkov na odhodke iz poslovanja, kar je izključevalo plačo in finančne odhodke. Poleg tega se obveznost plačila davka ni nanašala na dividende, obresti, licenčnine, razdeljene med skupine 61

71 nudile finančne in poslovne storitve drugim družbam v skupini. V zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja je bilo po zaslugi sistema koordinacijskih centrov v Belgiji ustanovljenih več kot 250 multinacionalnih skupin, ki so imele funkcijo internih bank za mednarodne holdinške strukture. 135 Sistem je bil postopoma umaknjen, ker je bil s strani Evropske komisije in Evropskega sodišča opredeljen kot "nepravična davčna konkurenca" na podlagi evropskega pravilnika o vedenju, in ker naj bi kršil evropsko zakonodajo o državnih pomočeh. Od 1. januarja 2011 dalje koordinacijski centri nimajo več koristi od tega ugodnega davčnega sistema Temeljne predpostavke, omejitve in nastavitve Belgijski davek na dobiček pravnih oseb je v letu 2015 znašal 33 %, oziroma 33,99 %, če se upošteva še deželno davčno stopnjo v višini 0,99 %. Belgijska davčna stopnja tako predstavlja eno izmed najvišjih stopenj znotraj EMU. Višjo davčno stopnjo na davek od dobička pravnih oseb ima le še Francija, in sicer 34,43 %. Vse vrste dobičkov pravnih oseb se v Belgiji obravnavajo na enak način. Belgijski rezidenti so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, medtem ko so nerezidenti dolžni plačati davek na dobiček, 137 ustvarjen v Belgiji. Belgijska davčna stopnja je ena izmed najvišjih davčnih stopenj znotraj EMU. To je tudi eden izmed razlogov, zaradi katerih je Belgija uvedla ACE. Gospodarske družbe lahko z olajšavo, ki jo ponuja ACE, bistveno znižajo davčno gospodarskih družb. Koordinacijski centri so bili izvzeti tudi od davka na nepremičnine. Vendar pa je moral vsak aktivni koordinacijski center plačati poseben davek v višini EUR na zaposlenega, vendar skupaj ne več kot EUR. 134 Pridobitev položaja koordinacijskih centrov je bila odvisna od velikosti le-teh. Položaj je bil priznan le entiteti, ki je bila del večnacionalne skupine s hčerinskimi družbami v najmanj 4 različnih državah. Poleg tega je večnacionalna skupina morala imeti skupaj združeni lastniški kapital v višini najmanj 1 milijardo belgijskih frankov in skupaj združen prihodek v višini najmanj 10 milijard belgijskih frankov. Poleg tega se je od entitete zahtevalo, da ima v drugem letu poslovanja vsaj 10 zaposlenih. 135 Moore N., Taxes and Corporate Financing Decisions-Evidence from the Belgian ACE Reform, RUHR- Universitat Bochum, Department of Economics, 2014, str Princen S., n.d., str Izračun dobička je urejen z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki veljajo obvezno za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov, za gospodarske družbe, ki kotirajo na borzi, zavarovalnice in tudi manjše banke. Manjše gospodarske družbe in nekonsolidirani izkazi so lahko pripravljeni na podlagi splošno sprejetih načel knjigovodenja v Belgiji. 62

72 stopnjo. Efektivna davčna stopnja tako lahko znaša tudi le polovico nominalne davčne stopnje, v kolikor je donosnost kapitala (ROE) pred davki dvakrat višja od belgijske NIR (odbitne obrestne mere), ki je v letu 2015 po podatkih OECD-ja znašala 1,63 %. V ekstremnem primeru bi lahko bila gospodarska družba, ki je v celoti financirana z lastniškim kapitalom, in katere donos na dobiček bi bil nižji od NIR, oproščena plačila davka na dobiček. Upravičenci za ACE so lahko vse gospodarske družbe, rezidenti oziroma nerezidenti (in združenja), ki so zavezanci za plačilo davka od dohodka pravnih oseb, skladno z belgijskim CIT92. Ob tem obstajajo izjeme, in sicer koordinacijski centri ter investicijske družbe, registrirane v obliki odprtih investicijskih skladov in zaprtih investicijskih skladov (SICAV/BEVEK in SICAF/BEVAK). Da bi lahko gospodarska družba uveljavljala ACE, mora izvesti naslednje korake: 138 opredelitev kapitala, ki je primeren za zmanjšanje davčne osnove v tem primeru se kapital imenuje tvegani kapital; izvedba popravka tveganega kapitala; upoštevanje ustrezne obrestne mere NIR; v primeru, da ustvarjen dobiček ne zadošča za uveljavljanje davčne olajšave, se ta dobiček lahko prenese za obdobje sedmih let; 139 izračun odbitka Opredelitev tveganega kapitala Tvegani kapital 140 ustreza znesku lastnega kapitala ob koncu prejšnjega davčnega obdobja, ki je ugotovljen v skladu z računovodsko zakonodajo in letnimi računovodskimi izkazi, kot so navedeni v bilanci stanja. Tvegani kapital je sestavljen iz osnovnega kapitala, zadržanih dobičkov iz prejšnjih let in rezerv. 138 Haelterman Axel, Neyt Robert, The Belgian Notional interest deduction: practical uses of a unique corporate income tax feature, Z letom 2013 se je prenos dobička za potrebe NID ukinil. 140 Ugotovljen na podlagi člena 205.b CIR iz leta

73 Izvedba popravka tveganega kapitala Da bi se izognili zlorabi in dvojni obdavčitvi, je treba tvegani kapital zmanjšati za: 141 delež lastnih delnic, ki jih ima gospodarska družba v svojih bilancah, neto vrednost delnic, ki jih je izdala investicijska družba in so prav tako v lasti gospodarske družbe, in delnice, ki jih ima družba v lasti kot fiksna finančna sredstva. 142 Zakonodajalec je preprečil, da bi gospodarska družba z izdajanjem novih delnic, ki jih ne bi plasirala na kapitalskih trgih, umetno dvigovala vrednost lastniškega kapitala, ki bi bil primeren za izračun NID; neto vrednost kapitala, pripisanega podružnici v tujini ter za naložbe v nepremičnine v tujini oz. pravice iz tega naslova; 143 neto knjigovodsko vrednost opredmetenih sredstev, ki očitno presegajo potrebe gospodarske družbe za nemoteno delovanje (npr. nepremičnine, ki jih lahko za privatne namene uporabljajo zaposleni oz. družinski člani); neto vrednost prejetih davčnih pomoči morebitnih davčnih subvencij za investicije itd. Morebitne spremembe v zgoraj navedenih postavkah, ki se izvedejo tekom davčnega leta, se proporcionalno upoštevajo pri izračunu NID. Pozitivne oziroma negativne spremembe se upoštevajo prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila sprememba izvedena. Poleg zgoraj naštetih omejitev pri priznavanju lastniškega kapitala lahko davčne oblasti v primeru suma zlorabe metode ACE preverijo in razveljavijo možnost koriščenja 141 Princen S., n.d., 2011, str Da se delniška naložba klasificira kot fiksno finančno sredstvo, za katero velja, da se prihodki iz dividend izvzamejo iz davčne osnove gospodarske družbe, morajo biti izpolnjeni številni pogoji. Med drugimi mora znašati lastniški delež gospodarske družbe vsaj 10 % kapitala v drugi družbi oziroma minimalna vplačana vrednost mora znašati vsaj 2,5 mio EUR. 143 Velja za rezidente tistih držav, s katerimi ima Belgija podpisan davčni sporazum o preprečevanju dvojnega obdavčevanja. Neto lastniški kapital je v tem primeru izračunan kot razlika med neto knjigovodsko vrednostjo sredstev in vsemi obveznostmi, ki jih je mogoče pripisati stalni poslovni enoti, ki jo ima v drugi državi članici, in katere dohodki so v prvi državi članici oproščeni davka na podlagi konvencije o preprečitvi dvojnega obdavčevanja, sklenjeni med navedenima državama članicama. 64

74 NID. 144 Davčne oblasti so do sedaj izpostavile dva taka primera. V prvem primeru davčne oblasti izpostavljajo bilateralna posojila znotraj skupine, kjer matična družba dokapitalizira svojo hčerinsko družbo, katere primarna dejavnost je posojilna dejavnost. Hčerinska družba v zameno za vplačilo kapitala zagotovi matični družbi posojilo. Tovrstne transakcije so sporne s tega vidika, ker lahko imajo kaskadni učinek pri izkoriščanju davčnih ugodnosti, medtem ko je za davčne namene relevantna le ena transakcija. Brez davčnega nadzora bi to pomenilo, da matična družba lahko zniža svojo davčno osnovo za davčno priznane stroške obresti iz naslova prejetega posojila, medtem ko je hčerinska družba upravičena do NID. Ker belgijske davčne oblasti ne želijo vse povprek omejevati posojilne aktivnosti, niti med povezanimi osebami, so se odločili, da se tovrstne transakcije nadzorujejo le v primeru suma zlorabe ACE. Pogoj za nadzor je, v kolikor obstaja sum, da je posojilna aktivnost med povezanimi osebami nastala zgolj za namene davčne utaje. 145 Belgijska vpeljava pravil instituta tanke kapitalizacije sicer omejuje zlorabe pri poslih s povezanimi osebami, vendar so ta pravila v Belgiji bistveno bolj splošno opredeljena, kot jih opredeljujejo ostale države članice EU. V drugem primeru so davčne oblasti izpostavile zlorabo v primeru, ko pride do konverzije delnic v posojilo, preko transakcije med povezanimi osebami, kjer prevzemnik nima zadostnih sredstev za zaključitev prevzema oz. za poplačilo dolga Določitev ustrezne obrestne mere (NIR) NIR je določena na letni ravni 147 ter je enaka povprečnemu letnemu donosu 10-letne državne obveznice, ki je veljala dve leti pred letom, za katerega je bila izračunana davčna obveznost zavezanca. Splošna stopnja NIR 148 je za male gospodarske družbe povečana za 0,5 odstotne točke. Belgijsko ministrstvo za finance ima na svojih spletnih 144 Dodatne restrikcije so objavili nekaj let po uveljavitvi ACE v okrožnici Ci. RH. 840/ (AFER no. 14/2008) in v dveh osnutkih objavljenih in Povzeto po: Zangari Ernesto, n.d., 2014, str Prav tam, str Skladno s členom 205.c CIR iz leta Z letom 2014 se je izračun spremenil v delu, da se namesto celoletnega povprečja upošteva le še povprečje donosa 10-letne državne obveznice v 3. četrtletju leta (julij, avgust, september). Postavljena je bila tudi zgornja meja obrestne mere, ki ne sme presegati 3 odstotkov. 65

75 straneh objavljeni splošni stopnji NIR za davčni leti 2016 in 2017, ki znašata 1,630 % in 1,131 %. Za male in srednje družbe se stopnji povečata, kot že omenjeno, za 0,5 odstotne točke, na 2,130 % in 1,631 % Izračun vrednosti odbitka za lastniško financiranje Vrednost NID dobimo z zmnožkom vrednosti popravka tveganega kapitala in ustrezno obrestno mero NIR. Za lažje razumevanje bom navedel dva primera izračuna odbitka, ki sta tudi objavljena na uradni spletni strani belgijskega ministrstva za finance. Primer 1: Financiranje družbe v skupini 149 Družba A izkoristi svoje premoženje v višini EUR za enoletno financiranje poslovanja družbe B po 4 % obrestni meri. Dobiček, ki ga je družba A ustvarila v tem letu, znaša 4000 EUR. Pred uvedbo ACE bi družba A morala plačati davek v višini EUR po davčni stopnji 33,99 %. Z uvedbo ACE pa družba A izkaže obveznost iz naslova davka od dobička le v višini 340 EUR ( 8,5 %). Tabela 3: Primer 1 Financiranje družbe v skupini (bilanca stanja družbe A) Sredstva Obveznosti skupinsko financiranje lastniški kapital EUR EUR Tabela 4: Primer 1 Financiranje družbe v skupini (poslovni izid družbe A in obdavčitev dobička) Pred uvedbo ACE Po uvedbi ACE Dobiček pred davki v EUR NID (ob upoštevanju NIR v višini 3 %) v EUR / (3 %* )= Davčna osnova v EUR Vrednost davka v EUR EUR 340 EUR Efektivna davčna osnova v % 33,99 8,5 149 Federal Public Service Finance, Notional interest deduction: an innovative Belgian tax incentive, Federal Public Service Finance, april 2012, str

76 Primer 2: Poslovanje belgijske družbe z nižjim donosom na kapital od ustrezne NIR Ne glede na to, s kakšno dejavnostjo se ukvarja gospodarska družba, in v primeru, da ima na strani obveznosti le osnovni kapital, je efektivna davčna stopnja odvisna od donosa na kapital pred davki, ki ga ustvari ta gospodarska družba v določenem poslovnem letu. Tudi v tem primeru se predpostavlja NIR v višini 3 %. Tabela 5: Primer 2 Poslovanje belgijske družbe z nižjim donosom na kapital od ustrezne NIR (bilanca stanja družbe) 150 Sredstva Obveznosti sredstva družbe za opravljanje dejavnosti lastniški kapital EUR EUR Tabela 6: Primer 2 Poslovanje belgijske družbe z nižjim donosom na kapital od ustrezne NIR (donos na kapital in efektivna davčna stopnja) Donos na kapital (ROE) pred davki (v %) Efektivna davčna stopnja (v %) 0 4 8,5 5 13, Iz zgornjih dveh primerov je mogoče razbrati, da se znesek odbitka za tvegani kapital ne izračuna na podlagi vplačanega kapitala, temveč s pridržkom določenih popravkov na podlagi celote lastnih sredstev družbe Končne ugotovitve vpeljave ACE v Belgijo Mnenja o učinkih vpeljave ACE v belgijsko davčno-pravno ureditev so deljeni. Velika rast tujih neposrednih investicij v Belgiji po vpeljavi ACE kaže na to, da je bila reforma po vsej verjetnosti uspešna predvsem pri zagotavljanju večje zanimivosti Belgije za multinacionalne družbe. Podobno je to zagotavljala predhodna zakonodaja, ki je urejala sistem koordinacijskih centrov, in so jo v letu 2005 ukinili. Kritiki uvedbe ACE v Belgiji utemeljujejo uvedbo ACE v Belgiji prav zaradi preprečitve tega, da bi multinacionalne družbe zaradi ukinitve koordinacijskih centrov 150 Prav tam, str

77 izgubile davčne ugodnosti in selile sedeže v druge davčno bolj ugodne države. Negativen učinek ukinitve koordinacijskih centrov je bil v letu 2005 ocenjen na 2 milijardi EUR. Velika rast neposrednih investiciji v Belgijo po letu 2005 se je pojavila na račun upada proračunskih prihodkov. Od sprejetja reforme se je negativni učinek ACE na proračun povečal v znatni meri, in sicer z 1,8 milijarde EUR v letu 2006 na 6,2 milijarde EUR v letu Po nekaterih ocenah je negativni učinek ACE na proračun precenjen, prav tako kot tudi drugi neposredni učinki ACE na obdavčljive dohodke družbe zaradi učinkov nadomestitve dolžniškega kapitala z lastniškim in posledično manjšega odtegljaja na stroške obresti in zaradi upoštevanih investicijskih ter ekonomskih širitev, ki so bile povezane z ACE reformo. 151 Kot reakcija navedenemu je Belgija zmanjšala maksimalno stopnjo ACE sprva na 6,5 %, nato na 3,8 % in nazadnje, v letu 2013, na 3,0 % oz. 3,5 % za srednje in majhne gospodarske družbe. Zmanjšanje je bila tudi posledica dogajanj na trgu, saj so zahtevani donosi na 10-letne državne obveznice znotraj EMU v obdobju od leta 2010 do leta 2015 močno upadli. Leta 2013 je belgijska vlada vpeljala tudi t. i. pravično obdavčitev tistih gospodarskih družb, ki so izplačale dobiček v obliki dividend, davka na dobiček pa ne. 152 Slika 2: Shema sprejetih sprememb v belgijski metodi ACE Povzeto po: Zangari Ernesto, n.d., 2014, str American chamber of commerce in Belgium, From Urgency to opportunity: Priorities for a Prosperous Belgium, American chamber of commerce in Belgium, marec 2014, str Prav tam, str