Ureditev talnega taktilnega sistema vodenja v Mariboru Od začetnih izhodišč do končne realizacije

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "Ureditev talnega taktilnega sistema vodenja v Mariboru Od začetnih izhodišč do končne realizacije"

Transcription

1 Ureditev talnega taktilnega sistema vodenja v Mariboru Od začetnih izhodišč do končne realizacije Petra Krištof, univ.dipl.inž.grad. Lineal d.o.o. Povzetek Načrtovanje talnega taktilnega vodilnega sistema (TTVS ) v Mariboru je leta 2010 potekalo v sklopu projekta Odprave arhitektonskih ovir in ureditev taktilnih oznak v Mestni občini Maribor, z namenom lažje vklopitve in samostojnega življenja funkcionalno oviranih posameznikov. Projektna naloga, ki je bila zasnovana na osnovi predhodno izdelane študije, je zajemala obravnavo ožjega jedra mesta Maribor, z ozirom na potrebe slepih in slabovidnih oseb, bodočih uporabnikov sistema. Študija je predvidevala celovito ureditev sistema taktilnega vodenja po izbranih relacijah, ki so bile določene glede na ključne objekte in cilje, do katerih slepe in slabovidne osebe največkrat dostopajo. Osnovne smernice načrtovanja smo povzeli po nemškem sistemu, saj je le-ta, poleg japonskega sistema najbolj preverjen in učinkovit. Nemški sistem temelji na osnovi 25 letnih izkušenj in izboljšav. Gre za enostaven sistem, ki deluje po principu označevanje usmerjanje vodenje. Načrtovanje in izvedba taktilnih oznak pa navzlic smernicam zahtevata veliko usklajevanj in prilagoditev zatečenemu stanju okolja. Učinkovitost taktilnih oznak oz. celovitega sistema vodenja je v veliki meri odvisna tudi od ustrezno urejenega okolja v katerega sistem vpeljujemo. Zavedati se tudi moramo, da lahko z zadovoljitvijo potreb določenega posameznika poslabšamo stanje okolja za drugega. Zato ni dovolj samo ciljno-usmerjeno načrtovanje, temveč je načrtovanje potrebno postaviti v širši kontekst ureditve okolja. Pravne regulative na tem področju v Sloveniji ni in bi bila zelo dobrodošla v vseh fazah investicijskega procesa. Vanj bi morali bili vključeni tudi predstavniki prizadetih skupin uporabnikov. Bila bi v pomoč tudi vsem ostalim udeleženim v procesu, tako načrtovalcem in izvajalcem, kot tudi naročnikom in investitorjem. Summary Designing the tactile system in the Municipality of Maribor was a task within the Project of removing barriers for physical impaired people and building safe road network for blind and visually impaired people, with aim of improving the quality of life for disabled. Our project was based on a study that included the needs of visually impaired people and also the conditions in the city centre. Comprehensive system of tactile network by seven chosen relations was defined according to the destinations mostly in use by the blind and visual impaired people. Our guideline for designing was defined by a German system of tactile paving. Side by side with Japanese system, German is based on 25 years of experience and improvements and it is the most verified one. It is non-complicated system that works on principle of labelling - routing - leading. Despite the guidelines designing and performance of tactile paving requires many adjustments and adaptations to the existing environment. The effectiveness of tactile network depends Krištof, P.: Designing the Tactile Paving System in the Municipality of Maribor From Basis to Realisation

2 on adequately controlled environment in which the system is implemented. We must be aware of that improvements of the conditions for one can cause difficulties for another. Therefore targeted designing alone is just not enough. The design should refer to a wider context of landscaping. In Slovenia, legal regulations on this topic are not defined yet although they are highly required in all phases of investment process. Introduction of regulations would be very helpful for all that are involved in this process, thus designers and building contractor, as well as clients and investors. 1 Uvod Slepoto in slabovidnost uvrščamo v enega izmed tipov invalidnosti. Ta pojem definira situacijo, v kateri človek z okvaro ali boleznijo, zaradi arhitektonskih, informacijskih ali socialnih ovir, ne zmore v celoti opravljati vseh svojih dejavnosti. Največkrat ima tak človek v določenih življenjskih situacijah posebne potrebe in je za izenačevanje možnosti upravičen do dodatnih pravic in storitev. Kljub temu, da se bom v nadaljevanju osredotočila na težave slepih in slabovidnih, naj omenim osnovne tipe invalidnosti. Le-te je potrebno obravnavati vsakega zase z njihovimi specifičnimi potezami. (Albreth in Krištof, 2010) Med invalidne osebe lahko štejemo: Gibalno ovirane osebe Slepe in slabovidne osebe Gluhe in naglušne osebe Osebe z motnjami v duševnem razvoju Dolgotrajno bolne osebe Invalidnim osebam je v današnjem okolju in družbi ovira tudi ovirana mobilnost, ki jih nemalokrat prikrajša običajne socializacije. Pri projektiranju, izgradnji ali rekonstrukciji cestne infrastrukture jim je kot najbolj ranljivim udeležencem v prometu potrebno posvetiti posebno pozornost. Velik, če ne največji, izziv v tem oziru predstavlja razumevanje slepote in slabovidnosti. Slepota in slabovidnost sta pojma, ki ju ne moremo enačiti. Razlikujeta se glede na način oz. tip izgube vida (poškodba, bolezen, prirojena hiba,..) ter glede na stopnjo ohranjenosti vida. Po veljavni klasifikaciji, ki jo je potrdilo Ministrstvo za zdravstvo (1998) je zgornja meja slabovidnosti 30%, slepote pa 5% ostankov vida. (Albreth in Krištof, 2010) V zvezi z načrtovanjem okolja, torej tudi javnih prometnih površin, delimo slepoto oz. slabovidnost glede na pripomočke, ki jih ljudje uporabljajo. Tisti, ki uporabljajo pripomočke kot nadomestek vida (bela palica, zvočne knjige, Braillova pisava,..) In tisti, ki uporabljajo pripomočke kot podporo svojim ostankom vida (leče, povečevalni pripomočki, monokularji, ) 2 Talni taktilni vodilni sistem (TTVS) V evropskem prostoru se v različnih državah uporabljajo različni standardi, ki obravnavajo svoje različne sisteme taktilnih označitev, ki se med seboj nekoliko razlikujejo. Ker je razvijanje lastnega sistema ob vseh, ki jih v tujini nadgrajujejo že nekaj desetletij, nesmiselno, smo pri načrtovanju TTVS v Mariboru zgledovali po nemškem sistemu, ki temelji na prenovljenem standardu DIN in tako kot večino ostalih sistemov predvideva kombinacijo čepastih in rebrastih plošč. Nemški sistem je med vsemi pregledanimi najbolj sistematično in celostno dodelan. Standardne taktilne oznake so sestavljene iz čepov in reber, ki morajo biti primerno oblikovani in razporejeni v predpisanih razmikih. Gre za plošče, vgrajene v nivo pločnika/poti, ali oznake, lepljene na pločnik, ki s svojimi taktilnimi lastnostmi (in barvnim kontrastom) izstopajo iz površine pločnika. Čepasta plošča dimenzij 30/30/8,5 cm 2

3 Rebrasta plošča dimenzij 30/30/8,5 cm Z različnimi postavitvami oznak v prostoru dosežemo različne učinke. V grobem jih nato ločimo po funkciji: OPOZORILNE/OZNAČEVALNE OZNAKE: Čepaste plošče opozarjajo na različne spremembe v prostoru (križišča in prehodi za pešce, nivojske spremembe, spremembe smeri ). SMERNE/VODILNE OZNAKE: Rebraste plošče, postavljene v smeri hoje, služijo usmerjanju in vodenju pešcev. ZAPORNE OZNAKE: Rebraste plošče, postavljene prečno na smer hoje, pešce zaustavijo in/ali preusmerijo. KONTRAST dosežemo z gladkimi, barvno kontrastnimi ploščami, postavljenimi ob osnovne taktilne plošče. Takšna površina služi izboljšanju vidnih in tipnih lastnosti taktilnih oznak kot tudi celotnega območja. Površina ne sme biti spolzka. Slepi oz. slabovidni uporabnik s pomočjo kontrastnih plošč lažje prepozna oznake. Kontrastna plošča dimenzij 30/30/8,5 cm 3 Čeprav gre v osnovi za zelo enostaven princip označevanje usmerjanje zapora, je potrebno vsak prehod za pešce in vsako vodilno linijo načrtovati pozorno. Pri tem gre velikokrat tudi za zapletene rešitve, ki zahtevajo veliko truda projektanta ter natančno izvedbo. Predvsem pa je pri takšnih rešitvah pomembna povratna informacija uporabnikov, ki je v Nemčiji zaradi precej večje baze uporabnikov precej bolj objektivna. Da je sistem učinkovit, mora biti zasnovan razumljivo, celostno in brez prekinitev, tako da pešec, ki sledi poti, ne more zaiti. Poleg dobro načrtovanega sistema poti je pomembna premišljena izbira materialov, skrbno načrtovanje detajlov in nujen strokovni nadzor nad izvedbo. 3 Mreža prehodnih varnih poti v Mariboru Iz specifike obravnavane invalidnosti je bilo območje Maribora, ki smo ga analizirali skoraj v celoti neprilagojeno. V prostoru je bilo sicer veliko elementov, ki bi lahko predstavljalo orientacijske točke in linije, a so bili med seboj nepovezani in moteni z fizičnimi ovirami. Za vizualno ovirane ljudi je izjemnega pomena kontinuiranost orientacijskih točk, ki jo je v obstoječem stanju težko vzpostaviti, še težje vzdrževati. Vodila, ki jih je mogoče vključiti v javne površine so odlična rešitev v primeru novogradenj, vendar pa samo takrat, kadar so del celovitega sistema vodenja in jih vmes nikjer ne prekinjajo razne trajne ali priložnostne ovire. Projektna naloga, zasnovana na osnovi predhodno izdelane študije, je zajemala obravnavo ožjega jedra mesta Maribor, z ozirom na potrebe slepih in slabovidnih oseb, bodočih uporabnikov sistema. Študija je predvidevala celovito ureditev sistema taktilnega vodenja po izbranih relacijah, določenih glede na ključne objekte in cilje, do katerih slepe in slabovidne osebe največkrat dostopajo. Območje ureditve so določili frekvenca pešcev, število javnih ustanov, prometne obremenitve območja, kompleksnost zasnove območja, poti, ki jih slepi in slabovidni najpogosteje uporabljajo. Sistem ureditve območja smo zasnovali po sledečem hierarhičnem zaporedju, ki skupaj tvori mrežo med seboj povezanih varnih poti: RELACIJA ODSEK LOKACIJA Relacije smo razdelili tudi v odseke z vsemi ključnimi elementi, ki opredeljujejo dostopnost okolja za funkcionalno ovirane posameznike. Na ta način je bila vzpostavlje-

4 na preglednost in medsebojna povezljivost lokacij. Mreža varnih poti z urejenim TTVS v Mariboru Taktilne oznake smo umeščali v zatečeno stanje okolja. V glavnem je šlo za ureditev križišč, torej ureditev čez prehode za pešce ter povezav do obstoječih naravnih robov, od katerih se oseba lahko naprej orientira brez pomoči oznak. Opozarjanje na prehod za pešce in usmerjanje čez cesto se označuje le na pohodnih površinah pločnikih ter v območjih ločilnih otokov. Nemški sistem vgradnje oznak na vozišče ne predvideva. Predvideva se, da lahko slepa oseba, ki jo drži smer še 10 m. Pri umestitvi oznak je potrebno upoštevati lokacije obstoječih semaforjev in ostale vertikalne signalizacije, klančine za kolesarje in invalide, položaje stebričkov, jaškov itd. Pomembno je, da je taktilna označitev osno poravnana na obeh straneh prehoda za pešce, saj lahko le v tem primeru oseba varno prečka cesto in se nadalje naveže na vodenje na nasprotni strani ceste. V primerih, kjer takšna umestitev oznak ni bila mogoča, se je bilo potrebno odločiti bodisi za prestavitev klančin bodisi za prestavitev semaforjev Veliko vlogo pri umeščanju talnega taktilnega sistema v prostor so igrali tudi jaški javne komunalne infrastrukture. Vgradnja betonskih plošč je na teh mestih komplicirana, zato je bilo potrebno traso vodenja prilagajati tudi lokacijam le-teh. Posebne arhitekturne ureditve območij ali razne natečajne rešitve, ki hkrati tudi v ponos mestu, so območja, kjer je razkol med potrebami najšibkejših uporabnikov in potrebami po vizualni dovršenosti prostora največji. Takšna območja so velikokrat tudi avtorsko zaščitena, zato poseganje v njih terja še nekoliko višjo mero prilagajanja. Kompromisi so potrebni na vseh ravneh - na samo s strani avtorja rešitve ali upravljavcev temveč je zakonitostim obstoječega prostora potrebno v čim večji meri prilagoditi tudi taktilno vodenje. V Mariboru nam na Trgu Leona Štuklja ter na Grajskem trgu žal to ni uspelo. Uspešno premagan izziv pa je pri načrtovanju predstavljala taktilna ureditev Glavne avtobusne postaje, kjer smo se soočali z označevanjem več kot dvajsetih čakalnih mest, z izbiro med ustreznostjo različnih materialov zaradi raznolikosti talnih površin ter označitev posebnih arhitekturnih rešitev znotraj postaje. Prav tako smo v sodelovanju z Zavodom za varstvo okolja urejali zaščiteno območje Mestnega parka, kjer smo morali biti zaradi občutljivosti koreninskega sistema dreves ter vizualne podobe parka, pri umestitvi oznak zelo diskretni. Izognili smo se betonskim ploščam in namesto njih predvideli lepljene taktilne plošče v barvi asfalta. Plošče so sicer dobro taktilno zaznavne, vendar ne dosegajo 4

5 kontrasta, ki je namenjen vodenju slabovidnih oseb Izvedba celotnega projekta na najbolj obremenjenih in izpostavljenih območjih središča mesta je poleg ureditve TTVS zajemala tudi odpravo obstoječih ovir ali kontrastno obarvanje najbolj izstopajočih ovir, katerih umik ni smiseln ali mogoč ter ureditev obstoječih in dodatnih ozvočenj semaforiziranih prehodov za pešce. Mestna občina Maribor je v sklopu Akcijskega načrta izdala tudi taktilne zemljevide mesta Maribor, kjer so vse taktilno urejene relacije in odseki tudi označeni. Istočasno so v obliki zemljevidov izdali informacije o dostopnosti okolja. Na teh zemljevidih so prikazana območja brez grajenih arhitektonskih ovir, ki zagotavljajo dostopnost tudi funkcionalno oviranim osebam.et 4 Prilagojeno javno okolje prostor za vse Na stopnjo vključenosti slepih in slabovidnih v javno okolje, zlasti v prometne situacije vplivajo različni dejavniki, kot so stopnja, vrsta in možne kombinacije različnih funkcionalnih oviranosti, trajanje funkcionalne oviranosti, starost funkcionalno ovirane osebe, poznavanje okolja (domače ali tuje okolje, poznavanje okolja pred izgubo vida ali povsem novo okolje nikoli videno), prometna ureditev in prilagojenost okolja, kultura drugih udeležencev v javnem življenju, zlasti v prometu (le-ta je odvisna predvsem od družbenega okolja, formalnih pravil, prometnega okolja, vzgoje, izobraževanja, kaznovanja, ) Pomanjkanje ustreznega sistema vodenja slepih in slabovidnih oseb v prometu povečuje možnost nesreč in zmanjšuje njihovo varnost kot udeležencev v prometu, hkrati pa zmanjšuje njihovo samostojnost v socialnem življenju. Zlasti nevarne so nedoslednosti pri zaščiti gradbišč (izkopi, gradbene jame, ), veliko neprijetnosti pa povzročajo tudi nepričakovane ovire (smetnjaki, gostinski vrtovi, avtomobili na pločnikih, različne namenske fizične ovire npr. betonski stožci, konfini, ), stopnice, kot poseben problem pa lahko izpostavimo križanja pešpoti z voziščem, kateri je potrebno posvetiti največjo pozornost. Oblikovanje javnih površin za slepe in slabovidne ima specifične zahteve, ki bi jih morali upoštevati že v sami fazi načrtovanja 5 in projektiranja. Reševati situacijo je namreč lahko naporno, drago in velikokrat premalo učinkovito. Vendar pa je problem neobčutljivosti udeležencev v javnem prostoru za potrebe funkcionalno oviranih tako v Mariboru kot v Sloveniji še zelo izrazit, kar se še zmeraj kaže predvsem v parkiranju na pločnikih, vožnji s kolesi in avtomobili po pešpoteh in pločnikih, postavljanju raznih predmetov, ki ovirajo prehod (cvetlična korita, oglasne deske, stoli in mize) itd. K povečanju občutljivosti in upoštevanju potreb vseh udeleženih v javnem prostoru je mogoče ljudi spodbuditi že s seznanjanjem in nazornim informiranjem o težavah, ki omejujejo udeležence s posebnimi potrebami. Slovenski predpisi ne podajajo konkretnih zahtev za slepe in slabovidne, zato ustreznost objektov in prilagoditve objektov in javnih površin temelji na praktičnih izkušnjah, nekaterih dostopnih priročnikih in osebnih svetovanjih tujih strokovnjakov s tega področja. Prav tako je potrebno tudi projektantom zagotoviti podporo s strani Zveze invalidskih organizacij (ali Direktorat za invalide), ter zagotoviti aktivno sodelovanje z izmenjavo podpornih in povratnih informacij. 5 Zaključek Naraščajoč odstotek invalidov in drugih uporabnikov prilagojene infrastrukture ter svobodno izražene želje invalidov po vse večjem vključevanju v socialno okolje vodijo v povezavi s številnimi programi k intenzivnejšemu osveščanju javnosti, večji strpnosti ljudi in vse boljšemu prilagajanju socialnega okolja. Maribor je prvo mesto v Sloveniji, ki se je lotilo sistemskega vgrajevanja taktilnih oznak in ostalih sorodnih ukrepov. Sledijo mu Ljubljana, Nova Gorica, Velenje, Murska Sobota, Zreče in nekatera druga večja mesta v Sloveniji. Zavest o prostoru, prilagojenemu vsem uporabnikom, tudi tistim, ki so bili do sedaj odrinjeni ob rob, se krepi, vendar je potrebno narediti še veliko več, kot samo ozavestiti problematiko. Predvsem pa je pomembno, da se v zvezi s tem določijo ukrepi z vidika pravne regulative, da se lahko začne kvalitetno uresničevanje na ravni načrtovanja ter izvedbeni ravni. Delovanje mesta mora biti usmerjeno širše in ne pomeni le ureditve arhi-

6 tekturne in komunikacijske dostopnosti okolja. Kljub temu pa sta to izjemno pomembna koraka h kakovostnejšemu življenju invalidov in kot taka zahtevata prednostno obravnavo. Viri in literatura 1 Prostor za vse, priročnik za načrtovanje ovir v zunanjem javnem prostoru. Maribor: Lineal d.o.o; 2 Rebernik N. et al Slepim in slabovidnim prijazno mesto. Maribor: Nigrad d.d; 3 Hohenester G., Linhart- Eicher A.M. 2001, Barrierefreies Bauen für alle Menschen, Graz: Magistrat Graz Stadtbaudirektion; 4 Muhr W Handbuch Barrierefrei im Verkehrsraum, Fulda; 6

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

EU NIS direktiva. Uroš Majcen EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim

More information

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST

MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST MLADI IN SOCIALNA VKLJUČENOST Avtorice: Tadeja Mesojedec Petra Pucelj Lukan Nina Milenković Kikelj Irena Mrak Merhar Ana Grbec Ljubljana, januar 2014 Kolofon Naslov: Mladi in socialna vključenost Izdajatelj:

More information

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB

SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Milena Gosak SOCIALNA VKLJUČENOST INVALIDNIH OSEB Diplomsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtorica: Milena Gosak Mentorica:

More information

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.

More information

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju

Informacijski sistem za podporo gospodarjenju z javnimi zelenimi površinami v urbanem okolju Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Podiplomski program Gradbeništvo Komunalna smer

More information

POROČILO S ŠTUDIJSKEGA POTOVANJA april 2014 Integracija kolesarjenja v občinske politike Najboljše prakse iz Nizozemske in Nemčije

POROČILO S ŠTUDIJSKEGA POTOVANJA april 2014 Integracija kolesarjenja v občinske politike Najboljše prakse iz Nizozemske in Nemčije POROČILO S ŠTUDIJSKEGA POTOVANJA 7.-11.april 2014 Integracija kolesarjenja v občinske politike Najboljše prakse iz Nizozemske in Nemčije V okviru predavanj evropskega projekta MOBILE 2020, ki so potekala

More information

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V UPRAVI Miro Haček in Irena Bačlija Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Hermina Krajnc Ljubljana 2012 Copyright po delih in v celoti FDV 2012, Ljubljana. Fotokopiranje

More information

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Promocija duševnega zdravja med študenti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Požar Mentorica: doc.

More information

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica

More information

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA

Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS

More information

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

IZVAJANJE POMOČI NA DOMU IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat

More information

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR KONFLIKTI IN REŠEVANJE LE-TEH V PODJETJU ČZP VEČER, D. D. Diplomsko delo Darja Bračko Maribor, 2009 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektor: Davorin Kolarič Prevod

More information

Intranet kot orodje interne komunikacije

Intranet kot orodje interne komunikacije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:

More information

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)

STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA

More information

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO

GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO Ref. Ares(2014)76397-15/01/2014 GENERALNI DIREKTORAT ZA PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJO MINI DRUŽBE V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU PROJEKT NAJBOLJŠEGA POSTOPKA: KONČNO POROČILO STROKOVNE SKUPINE EVROPSKA KOMISIJA

More information

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija

More information

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKUKTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA POMOČ DRUŽINI OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA Mentor: Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Andreja Jazbinšek Ljubljana, junij 2010

More information

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI

Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Diplomska naloga KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI (Pregled diplomskih nalog) Študentka: Nermina Jezerkić Ljubljana 2009 1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za

More information

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo. UVOD Oglaševanje je eno izmed najpomembnejših tržno-komunikacijskih orodij sodobnih podjetij, nemalokrat nujno za preživetje tako velikih kot malih podjetij. Podjetja se pri izvajanju oglaševanja srečujejo

More information

Hotels in Italy and in the Marche region

Hotels in Italy and in the Marche region Hotels in Italy and in the Marche region Italy Marche Marche in % on Total Number of Number of Average Number of Number of Average Number of Number of establishments bedrooms size establishments bedrooms

More information

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana

Komunikacijske značilnosti prostora. mesto Ljubljana UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar Komunikacijske značilnosti prostora mesto Ljubljana Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Špela Luzar

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek : Ana Dalmatin Naslov naloge: PODPORA REJENCEM PRI PRIHODU V REJNIŠKO DRUŽINO IN ODHODU IZ NJE Leto : 2008 Št. strani : 88 Št. slik : 0 Št. tabel : 6 Št. bibli.

More information

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Geodezija, Smer za prostorsko

More information

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI

DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI ČLANEK 405 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA STARŠEVSTvA IN SKRB ZA OTROKE Z OVIRAMI Bodoči starši pogosto slišijo vprašanje, kateri spol si želijo za svojega otroka. V slovenskem kulturnem prostoru je družbeno sprejemljiv

More information

Poročilo o prostorskem razvoju

Poročilo o prostorskem razvoju DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,

More information

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS

Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Poslanstvo inštituta IRDO in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Anita Hrast IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija www.irdo.si, anita.hrast@irdo.si

More information

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru

INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. UMniverzUM ISSN Interna revija Univerze v Mariboru ISSN 2463-9303 Interna revija Univerze v Mariboru UMniverzUM ŠTEVILKA 4 JUNIJ 2017 INTERVJU Z REKTORJEM RAZVRŠČANJE UNIVERZ UNIVERZA ALABAMA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KOLOFON Odgovorna urednica Vanja

More information

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj

ZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno

More information

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida

RIKOSS. Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida številka 1 / 2013 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida letnik 12, številka 1 / 2013 ISSN 1854-4096 Izhaja

More information

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Milan Nedovič Metodologija trženja mobilnih aplikacij DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. doc. dr. Rok Rupnik Ljubljana,

More information

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( )

P R O G R A M UPRAVLJANJA OBMOČIJ NATURA 2000 ( ) Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2015-2550-0059 Številka: 00719-6/2015/13 Datum: 9. 4. 2015 P R O G R A M UPRAVLJANJA

More information

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!«

Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra: »Šempeter oživljen!« UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Zagoričnik Revitalizacija Hmeljarskega doma kot priložnost za kulturni in družbeni preporod Šempetra:»Šempeter oživljen!«magistrsko delo Ljubljana,

More information

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Modul: Komuniciranje z javnostmi NAČRTOVANJE KARIERE Mentorica: Ana Peklenik, prof Kandidatka: Katarina Umnik Lektorica: Ana Peklenik, prof Kranj, november

More information

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije

Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3

More information

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE Ljubljana, december 2013 TAJA ŽUNA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Taja Žuna, študentka

More information

Mestne občine Ljubljana

Mestne občine Ljubljana Projekt Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana Priloga 9: Ukrepi za izvajane SPN MOL Verzija Dopolnjeni osnutek Datum avgust 2007 Naročnik Mestna občina Ljubljana Mestna uprava ODDELEK ZA URBANIZEM

More information

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS

STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE KRAS Ljubljana, maj 2007 ROK HRIBAR IZJAVA Študent Rok Hribar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Polonca Bezjak ARBORETUM VOLČJI POTOK (Odnos ljudi do narave, prostega časa in Arboretuma) DIPLOMSKO DELO Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nika Brodnik Družbena odgovornost v oglaševanju na primeru podjetja UniCredit Banka Slovenija d.d. Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATARINA ŠOTL

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATARINA ŠOTL UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KATARINA ŠOTL UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA SPECIALNO IN REHABILITACIJSKO PEDAGOGIKO VKLJUČEVANJE OSEB Z GIBALNO OVIRANOSTJO

More information

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI

ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI I. KONGRES O VODAH SLOVENIJE 202 22. marec 202, Ljubljana, Slovenija ZADRŽEVALNIKI V SLOVENIJI Nina Humar, Andrej Kryžanowski 2 Hidrotehnik Ljubljana d.d., Slovenčeva ulica 97, 000 Ljubljana 2 Univerza

More information

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja

Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju. in družbi odgovorno življenje Socialnopedagoški vidik Sheme šolskega sadja FOKUS: Vzgoja za trajnostni februar 2013 številka 160 letnik XXII cena 11,99 EUR www.didakta.si Gostujoča urednica Mojca Furlan: Vsak posameznik šteje Eko Vila Za okolju ISSN 0354-042 1 in družbi odgovorno

More information

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE

MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TAMARA MAKORIČ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU

More information

GLASILO AKTIVA SKUPINE

GLASILO AKTIVA SKUPINE GLASILO AKTIVA SKUPINE Številka 18 December 2017 AKTIVA SKUPINA Preimenovanje Varnosti Maribor AKTIVA VAROVANJE Sistemi za odkrivanje in javljanje požara AKTIVA ČIŠČENJE Čiščenje brez dotika AKTIVA UPRAVLJANJE

More information

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE

UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UČENJE VEŠČIN KOMUNIKACIJE IN REŠEVANJA KONFLIKTOV V DRUŽINI SKOZI PRIZMO IZKUSTVENEGA UČENJA V ŠOLI ZA STARŠE Avtorica: Katja Bejakovič

More information

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji

Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Manca Kodermac Institucionalizacija družbene odgovornosti v Sloveniji: primer delovanja Inštituta IRDO Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo

Monika Potokar Rant. Kiberseks: Primer Second Life. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Kiberseks: Primer Second Life Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Monika Potokar Rant Mentor:

More information

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MENTOR: IZREDNI PROFESOR DOKTOR

More information

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MONIKA MIKLIČ MENTOR: DOC. DR. MIHAEL KLINE JE MAJHNA RAZLIKA LAHKO VELIK KORAK? ALI: KRITIČNI PREGLED PRENOVE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

More information

Podešavanje za eduroam ios

Podešavanje za eduroam ios Copyright by AMRES Ovo uputstvo se odnosi na Apple mobilne uređaje: ipad, iphone, ipod Touch. Konfiguracija podrazumeva podešavanja koja se vrše na računaru i podešavanja na mobilnom uređaju. Podešavanja

More information

D I P L O M S K A N A L O G A

D I P L O M S K A N A L O G A FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU D I P L O M S K A N A L O G A VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE JURE CEROVŠEK FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU

More information

Javni razpisi

Javni razpisi Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Eduroam O Eduroam servisu edu roam Uputstvo za podešavanje Eduroam konekcije NAPOMENA: Microsoft Windows XP Change advanced settings

Eduroam O Eduroam servisu edu roam Uputstvo za podešavanje Eduroam konekcije NAPOMENA: Microsoft Windows XP Change advanced settings Eduroam O Eduroam servisu Eduroam - educational roaming je besplatan servis za pristup Internetu. Svojim korisnicima omogućava bezbedan, brz i jednostavan pristup Internetu širom sveta, bez potrebe za

More information

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije. četrtletje

72 prvo. STROKOVNE INFORMACIJE strokovne informacije.  četrtletje Uvodnik Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje pigmenta titanovega(iv) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo Priprava in vsebina strani Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

ANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE

ANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA INTEGRACIJE RADIOLOŠKEGA IN BOLNIŠNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI DIGITALIZACIJI SLIKOVNE DIAGNOSTIKE Ljubljana, september 2012 BRANKO

More information

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA:

PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI EKONOMIJI KOMUNICIRANJA Ljubljana, 2014 Jernej Amon Prodnik PROTISLOVJA KOMUNICIRANJA: H KRITIKI POBLAGOVLJENJA V POLITIČNI

More information

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA

PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROJEKT VENUS KOT ALTERNATIVA OBSTOJEČEMU DRUŽBENO-EKONOMSKEMU MODELU RAZVOJA Ljubljana, september 2008 NATAŠA ZULJAN IZJAVA Študentka Nataša Zuljan

More information

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju Definicija Sistem za podporo pri kliničnem odločanju je vsak računalniški program, ki pomaga zdravstvenim strokovnjakom pri kliničnem odločanju. V splošnem je

More information

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije

20 let. UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije 20 let UNESCO ASP mreže Slovenije Ob 20. obletnici UNESCO ASP mreže Slovenije čestitamo vsem šolam in vrtcem, ki so del te naše uspešne skupne zgodbe, in želimo prijetno

More information

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014

More information

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANA MILOVANOVIČ UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI ŠTUDIJA PRIMERA: NEIZVOLITEV ALOJZA PETERLETA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE DIPLOMSKO DELO

More information

Komunitator Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 14 Pomlad 2014

Komunitator Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 14 Pomlad 2014 Komunitator Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 14 Pomlad 2014 številka 70 Sanacija posledic rudarjenja Mestni čebelnjak z novo podobo Stojanu Petriču priznanje za življenjsko delo 110 let idrijskega planinstva

More information

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003

MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele

More information

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Junij 2012 GRMSKI. Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Junij 2012 GRMSKI S E J A L E C Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija UVODNI NAGOVOR BAJNOF POTUJE V maju leta 2004 je mlada slovenska država vstopila

More information

Zdravo staranje. Božidar Voljč

Zdravo staranje. Božidar Voljč Znanstveni in strokovni ~lanki Kakovostna starost, let. 10, št. 2, 2007, (2-8) 2007 Inštitut Antona Trstenjaka Božidar Voljč Zdravo staranje Povzetek Zdravje, katerega prvine se med seboj celostno prepletajo,

More information

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem

blondinka.»po ta zadnjem«bi rekli v motorističnem SEA-DOO SPARK TRIXX Je evolucija Sea-Doojevega sparka, ki je začel revolucijo z 'downsizingom' mase, moči in cene, ne da bi to vplivalo na vozniški užitek. Je revolucionarni križanec med stoječim in sedečim

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Aleksandra Ilić Naslov diplomske naloge: Socialno in ekonomsko življenje migrantov iz nekdanje SFRJ v Berlinu pred padcem zidu in po tem Kraj: Berlin, Nemčija

More information

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Aleksandra Ilić Naslov diplomske naloge: Socialno in ekonomsko življenje migrantov iz nekdanje SFRJ v Berlinu pred padcem zidu in po tem Kraj: Berlin, Nemčija

More information

Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti

Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Silvija Kostelec Soseska zidanica Drašiči: Institut spreminjanja in preoblikovanja vaške skupnosti Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU

MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja MEDOSEBNI ODNOSI MED TRENERJEM IN ŠPORTNIKI V KARATEJU Diplomska naloga Mentor: izr. prof. dr. Matej Tušak, univ. prof. psih. Somentor:

More information

CRP V Končno poročilo

CRP V Končno poročilo Končno poročilo Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra Ljubljana 2017 1 2 CRP V6-1510 Celovita metodologija za popis

More information

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH

IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Šport in mediji IGRANJE NA TUJIH NOGOMETNIH ZELENICAH DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič RECEZENT: Avtor dela: SARAH VIDMAR

More information

6 Revija. 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Dave Macleod INTERVJU: 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE OD LETA 1895

6 Revija. 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Dave Macleod INTERVJU: 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR REVIJA ZA LJUBITELJE OD LETA 1895 REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895 114. LETO / JUNIJ 2009 / 3,20 EUR 6 Revija Planinske zveze Slovenije 150 let od rojstva Alojza Knafelca INTERVJU: Dave Macleod Mt. Nebo GTX NOVO! OBUTEV MAMMUT!

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D. Ljubljana, junij 2011 MARKO TRAJBER IZJAVA Študent Marko Trajber izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures

NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC Fotografija: BrandXPictures NOVICE EUROPA DONNA REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NAŠE ŽENE - ŠTEVILKA 33 - MAREC 2009 KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z RAKOM? VSE (PRE)VEČ SLOVENK KADI! ZDRAVNICA KSENIJA TUŠEK BUNC O SVOJEM RAKU NADA IRGOLIČ

More information

DEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ

DEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ INTRODUCTION 4? 4? 4 4? q = c 72? 7? SAMPLE From the repertoire of the International Federation of Little Sgers (Foederatio Internationalis Pueri Cantores, FIPC) Bibliorum Sacrorum nova vulga editio Eng

More information

KO STANOVANJE POSTANE DOM

KO STANOVANJE POSTANE DOM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE BOJAN KAR KO STANOVANJE POSTANE DOM DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE BOJAN KAR Mentor: izr. prof. dr. Aleš

More information

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja

CIPRAINFO. Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja ŠT. 83 / JULIJ 2007 / SLOVENSKA IZDAJA ISSN 1016 9954 CIPRAINFO Trajnostni turizem ima prihodnost Gremo v Alpe! Ekološki kontinuum Narava ne pozna meja Commission Internationale pour la Protection des

More information

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE

PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Alenka COF PROBLEMATIKA OMILITVENIH UKREPOV V CELOVITIH PRESOJAH VPLIVOV NA OKOLJE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

More information

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL FRANJA (near Cerkno) CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo

More information

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI

ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015

More information

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič

Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO. Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Nuša TADENC NAKUPNO VEDENJE MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc.dr. Eva Boštjančič Ljubljana, 2014 Zahvala Za pomoč

More information

UDK Andrej Rus PROFESIONALCI KOT PROFETI

UDK Andrej Rus PROFESIONALCI KOT PROFETI UDK 316.344.3 Andrej Rus PROFESIONALCI KOT PROFETI V ćlanku je Parsons predstavljen kot modernist, ki verjame, da je bistvo moderne družbe v nizu univerzalističnih vrednot, ki jih lahko najbolje uveljavljajo

More information

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI

KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil

More information

modra pot aktualno zanimivosti Dobrodošli v udobnejšem sistemu cestninjenja zdravje 8-15 iz naših enot št. 25 / december 2017

modra pot aktualno zanimivosti Dobrodošli v udobnejšem sistemu cestninjenja zdravje 8-15 iz naših enot št. 25 / december 2017 modra pot št. 25 / december 2017 8-15 iz naših enot 16-24 36-37 38 aktualno zanimivosti Dobrodošli v udobnejšem sistemu cestninjenja zdravje Vpliv kajenja tobaka na zdravje 1 2 Pozitivno v novo leto Tudi

More information

KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV

KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo KATARINA JAMNIK IZDELAVA SPLETNE KARTE PRIKAZA PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

Port Community System

Port Community System Port Community System Konferencija o jedinstvenom pomorskom sučelju i digitalizaciji u pomorskom prometu 17. Siječanj 2018. godine, Zagreb Darko Plećaš Voditelj Odsjeka IS-a 1 Sadržaj Razvoj lokalnog PCS

More information

STRES NA DELOVNEM MESTU

STRES NA DELOVNEM MESTU B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar STRES NA DELOVNEM MESTU Mentor: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektor: Marija Višnjič Kandidat: Svetlana Nikolić Kranj, november 2007 ZAHVALA Iskreno

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK. INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO ANA JURAK INTERPRETACIJA ARHEOLOŠKIH TEM V SODOBNEM MUZEJU Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK

More information

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Poker med stereotipi in teorijo Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Häuschen Mentor: doc. dr.

More information

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje

Slovenska različica e-knjige Negovanje. sočutja. Učenja med prvim obiskom Evrope. 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Slovenska različica e-knjige Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. KARMAPA Ogyen Trinley Dorje Negovanje sočutja Učenja med prvim obiskom Evrope 17. Karmapa Ogyen Trinley Dorje Iz tibetanščine

More information

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju

Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos Javno-zasebna partnerstva na slovenskem lokalnem nivoju Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Domen Kos

More information

Uspeli s pritožbo v Bruslju. Člani dobivajo IZZIV brezplačno. Priprava za tisk: Etna studio, Boštjan Grubar s.p. Tisk: Nonparel d.o.o.

Uspeli s pritožbo v Bruslju. Člani dobivajo IZZIV brezplačno. Priprava za tisk: Etna studio, Boštjan Grubar s.p. Tisk: Nonparel d.o.o. Arheološki park Situla na Marofu Uspeli s pritožbo v Bruslju Zakaj Julija Primic ni turistična zgodba Novega mesta? Novo mesto, 15. december 2016 Leto XV, št. 2 IZZIV Bomo dobili bomo muzej na prostem

More information