ZADRŽEVALNIKI, PREGRADE IN OKOLJSKI VIDIKI: MOŽNO SOŽITJE ALI IZKLJUČUJOČE DEJSTVO

Transcription

1 Nina HUMAR * Jure ŠIMIC** AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA ZADRŽEVALNIKI, PREGRADE IN OKOLJSKI VIDIKI: MOŽNO SOŽITJE ALI IZKLJUČUJOČE DEJSTVO POVZETEK Geografska lega Slovenije, na stičišču štirih večjih evropskih geografskih enot: Alp, Dinarskega gorovja, Panonske kotline in Sredozemlja in velika vodnatost tega področja močno vplivata na naravno pestrost in biotsko raznovrstnost prostora in raznolikost naravnih danosti, kar se izkazuje tudi s prisotnostjo številnih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst in številnim habitatnimi tipi. Tako je dobršen del slovenskega ozemlja (že skoraj 40%) v naravovarstvenem območju Nature Precejšnja poseljenost in, zaradi strateške lege, izjemno gosta mreža infrastrukturnih povezav (promet, energetika, komunalne povezave) ter velikost območij Nature 2000 so vzrok, da se pri načrtovanih prostorskih ureditvah pogosto dogaja, da se dotaknejo varovanih območij in imajo vpliv na Naturo Velik delež slovenskih voda je v Naturi Voda, pa ne predstavlja zgolj življenjskega prostora različnim organizmom, temveč je tudi eden redkih obnovljivih naravnih virov, s katerim Slovenija razpolaga. Pri načrtovanju rabe vodnih virov moramo zato, ne le skrbeti za naravovarstvene usmeritve ampak stremeti tudi k smotrni drugačni in trajnostni razvojni rabi vodnega vira. Raba vode naj ne bi bila le eno namenska (ne le samo za poplavno varnost ali zgolj namakanje ali le za proizvodnjo električne energije), temveč večnamenska (možnost sočasne uporabe za več namenov). S pravilnim oblikovanjem posegov v prostor pa bi morali doseči, da ti vnesejo novo, dodano vrednost v prostor in izboljšujejo življenjske razmere za življenjske združbe. UVOD Zgodovina izgradnje pregrad in vodnih zadrževalnikov je dolga. Človek gradi pregrade za svoje potrebe že od nekdaj. Izgradnja prvih pregrad sega že v stari vek v čas Starega Egipta. Sprva so pregrade gradili za zadrževanje vode za potrebe namakanja in oskrbe z vodo, kasneje so se potrebam po zagotavljanju pitne vodi in vode za namakanje pridružile še potrebe po zadrževanju vode za tehnološke namene in potrebe po električni energiji (še posebno v zadnjem času, ko se spodbuja prehod na obnovljive vire) ter ne nazadnje, ob vse gostejši poselitvi in želji po izrabi rodovitnih ravnic, tudi potrebe po zadrževanju vode z namenom obrambe pred poplavami. V Sloveniji trenutno poteka izgradnja večnamenskih akumulacij in pregrad, ki so prvenstveno namenjene proizvodnji električne energije. Projekt je že v fazi načrtovanja upošteval načela sonaravnosti pri oblikovanju posegov v okolje in prostor (tako iz vidika narave, kot s stališča prostora in družbe). Izgradnja pomeni spremembo namembnosti prostora (nova ureditev prostora, spremenjene bivalne razmere, ), spremembe pa ljudje, predvsem zaradi pomanjkanja informacij, sprejemajo z negativnimi občutki. Zaradi velikosti akumulacije, zaradi spreminjanja vodnega režima in s tem tudi življenjskega prostora za obstoječe živalske in rastlinske vrste z njihovimi habitatnimi tipi, so vodne pregrade pridobile sloves objektov, ki močno vplivajo na okolje. Pa so posledice izgradnje pregrad res tako negativne in škodljive? Pregled stanja okolja v Sloveniji kaže, da so se na več kot 70% območij obstoječih pregrad in akumulacij vzpostavile razmere, ki še vedno ali na novo nudijo dom številnim zavarovanim in ogroženim živalskim vrstam in življenjskim združbam. V letu 2004 je bila s strani Vlade RS podeljena koncesija za izrabo energetskega potenciala srednjega odseka reke Save, kasneje pa je slednja projekt verige HE na srednji Savi vključila tudi v evropske zaveze o deležih električne energije iz obnovljivih virov energije. Sočasno je Vlada RS sprejemala tudi usmeritve o zaščiti naravnega okolja * Nina HUMAR, univ. dipl. inž. grad., Hidrotehnik vodnogospodarsko podjetje d.d., Slovenčeva 97, 1000 Ljubljana, ** Jure ŠIMIC, univ. dipl. inž.grad. Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska 92, 1000 Ljubljana

2 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA (naravovarstvena območja Natura 2000). Z razširitvijo območij Nature 2000 v letu 2013 se je le ta dodatno razširila in sedaj sovpada tudi z območji načrtovane verige HE na srednji Savi. Slika 1: Karta z vrisanimi območji NATURA 2000, območji naravnih vrednot ter območji ekološko pomembnih področij V članku bomo predstavili presečno stanje vplivnih območij obstoječih pregrad, z naravovarstvenimi zaščitenimi območji (Natura 2000, ekološko pomembna območja, naravne vrednote). Na podlagi ugotovitev stanja na že obstoječih pregradah bodo predstavljeni primeri nekaterih pregrad, pri katerih je bil z izbiro ustreznih omilitvenih ukrepov preprečen oz. omejen možen vpliv na naravo in okolje ter nekateri primeri, kjer je bila z izgradnjo pregrade pravzaprav ustvarjena danost za vzpostavitev naravovarstvenega območja. Ugotavljali bomo dejansko stanje vplivov vodnih pregrad na naravno okolje za vse obstoječe vodne pregrade v Sloveniji. PREGRADE, KOT ODZIV NA KLIMATSKE SPREMEMBE, VEČNAMENSKI OBJEKTI IN POMEMBEN DEL UČINKOVITE OBRAMBE PRED POPLAVAMI V zadnjih letih se praktično vsako leto srečujemo s pojavom hidroloških ekstremov. Vse od leta 2000 skorajda ne mine leto, ko Slovenije ne prizadenejo izjemne hidrološke razmere, pa naj bodo to hidrološka suša (med leti , v obdobju , 2015) ali poplave različnega obsega, ki smo jim priča. Kljub vsemu, da situacija traja že nekaj časa nas vsakokratni dogodek preseneti. Slovenija pa ni edina, ki išče učinkovit odgovor za pojav z vremenom povezanih ekstremnih dogodkov, kot so neurja, poplave, suše in drugi vremenski dogodki. Tudi drugod po svetu število ekstremnih dogodkov narašča, s tem pa narašča tudi škoda, ki jo»hidrološke«ujme povzročajo, če izvzamemo tista področja, ki so večino časa izpostavljena enemu ali drugemu ekstremu. Izgradnja zadrževalnikov je le delni, vendar nujen ukrep za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki vsako leto nastanejo zaradi omenjenih hidroloških ekstremov. Če postavimo nekoliko ob stran direkten gospodarski razvoj porečij in osvetlimo problematiko s stališča vse pogostejših hidroloških ekstremov bi lahko ukrepe delili v dve kategoriji: strukturne (gradnja nasipov, pregrad ipd.) in nestrukturne (namenska izraba obvodnih ravnic z namenom zmanjšanja škode, odmik ranljive infrastrukture iz potencialnih poplavnih območij). Po mnenju tuje strokovne javnosti nobena izmed dveh skupin ukrepov sama ne nudi ustreznega absolutnega odgovora. Pri strukturnih ukrepih predstavlja omejitev zadostnost ukrepa s stališča vse intenzivnejše rabe prostora, predvsem pa v luči klimatskih sprememb in problematiki zanesljive ocene in napovedi hidroloških količin. Po drugi strani nestrukturni ukrepi predstavljajo precejšnjo omejitev gospodarskemu razvoju in dajejo razmeroma slabe možnosti za blaženje ekstremov. V mednarodnem prostoru se tako vse bolj uveljavlja pojem integriranega trajnostnega razvoja porečij predstavlja kombinacijo strukturnih in nestrukturnih ukrepov in se kaže kot najučinkovitejši odgovor na hidrološka neravnovesja, ki pestijo razviti svet in ob enem ponujajo učinkovito, okolju prijaznejšo

3 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA rešitev za območja, kjer smo priča velikim nihanjem, pomanjkanju ali neučinkovitemu koriščenju vodnih virov. Poleg ekstremnih dogodkov bi opozorili tudi na pobudo za prehod na obnovljive vire energije. PREGRADE IN PROSTOR Pregrade že po svoji naravi spadajo med najkompleksnejše inženirske objekte, saj so plod sodelovanja številnih inženirskih področij. Zaradi posega v prostor in s tem tudi v okolje in družbo, so v fazo projektiranja in umeščanja v prostor vključeni tudi naravovarstveniki, kulturo varstveniki, različne interesne skupine (ribiči, razna športna društva, kulturna društva, kmetijske skupnosti itd.) in tudi širša javnost. Ob besedi pregrada večina pomisli na obsežen poseg v prostor, ki ga takšni objekti prinašajo. Taki posegi vnašajo spremembe in so zato pospremljeni z oblico skepse ali so pogosto celo nezaželeni. Seveda postavitev pregrade dejansko pomeni poseg v prostor, ki vpliva na prostor in okolje, vendar pa je pri pregledu obstoječih pregrad jasno, da trditve o uničujočih vplivih izgradnje pregrade na okolje in naravo ne držijo. Celo nasprotno. Poleg ugodnega socio-ekonomskega vpliva, ki ga imajo pregrade na gospodarstvo in lokalno okolje, v veliko primerih ustvarijo pogoje, ki so ugodni tudi za naselitev in obstoj številnih ranljivih in zaščitenih rastlinskih vrst. Pregled obstoječih zadrževalnikov in pregrad v Sloveniji je pokazal, da so se na številnih akumulacijah v veliki meri ohranile razmere izpred gradnje pregrade ali primere, kjer so novonastali pogoji ponudili življenjski prostor drugim ogroženim vrstam. Pri analizi obstoječih pregrad smo pozornost usmerili v najpogostejše faktorje, ki vplivajo na odločitve o dopustnosti umestitve pregradnega objekta v prostor. Upoštevajoč zakonodajo Republike Slovenije in privzete direktive EU sodijo med najvplivnejše parametre v postopku umeščanja pregradnega objekta v prostor prav vplivi na okolje. Poleg tega številne študije kažejo na to, da so prav okoljski cilji tisti, ki si najbolj izrazito otežujejo doseganje ciljev prehoda na obnovljive vire energije (med drugim tudi gradnjo hidroenergetskih pregrad), pa tudi sicer so ti vplivi v postopkih umeščanja pregradnih objektov najpogosteje prestavljeni kot najbolj nepopravljivi. Tabela 1: Pregled prisotnosti območij NATURA 2000, Naravnih vrednot in EPO na zadrževalnikih in pregradah IME OBJEKTA POVODJE Ledavsko jezero Mura SPA Goričko SI državna 2015Ledavsko jezero ekos, bot, zool 41300Goričko Hodoš Mura SPA Goričko SI državna 7296Dolenjski potok akumulacija 41301Goričko SCI Goričko SI Bukovniško Mura SPA Goričko SI državna 3696Bukovniško jezero bot, zool, ekos 41301Goričko Negovsko Mura državna 199Negovsko jezero zool, ekos, bot Blaguško jezero Mura Gajševsko jezero Mura lokalni 7416Gajševsko jezero zool, ekos, bot Zadrževalnik Radmožanci Mura Zadrževalnik Bolehnečici Mura NATURA 2000 NARAVNA VREDNOTA EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA 42100Mura Radmonžanci Akumulacija Medvedci državni 7267Medvedci bot, zool 45300Medvedce Rački ribnik 6117nižinskega gozda ribnikov Akumulacija Požeg državni in bot, zool, hidr 45400Rački ribnik Požeg Akumulacija Dežno Akumulacija Pernica I državni 6476Požeg vodna akumulacija državni 1818Perniško zool, bot ekos, zool 42600Slovenske gorice osrednji del Akumulacija Pernica državni 1818Perniško ekos, zool 42601Slovenske gorice osrednji del Akumulacija Pristava lokalni 727Pristavsko jezero bot, ekos, zool 45600Pesniška dolina Akumulacija Komarnik državni 728Komarnik hidr, bot, zool 45600Pesniška dolina Akumulacija Radehova lokalni 7024Radehova bot, ekos 45600Pesniška dolina Akumulacija Gradišče 45600Pesniška dolina Akumulacija Savci Suhi zadrževalnik Libanja HE Dravograd SCI Zgornja s pritoki SI državni 1862Dravograjsko jezero ekos 44300Zgornja HE Fala SCI Zgornja s pritoki SI državni 4462 meander pri Fali 44300Zgornja HE Formin SPA SI državni 1821Ptujsko jezero ekos, zool, bot spodnja SCI SI državni 6953 rečna loka 2 zool, hidr državni 4423 rečna loka 1 hidr, zool državni 3684Šturmovci zool, bot SPA SPA SCI državni 7045Gris prodišče državni 1819Okrnoško jezero SI državni 1821Ptujsko jezero SI lokalni 6459Mariborsko jezero SI državni 6953 rečna loka ekos, bot, zool ekos, zool, bot zool zool, hidr spodnja 44300Zgornja HE Mariborski otok 2 Mariborsko jezero trstišče pri 4423 rečna loka 1 hidr, državni zool Lokalni 7555Bresternici ekos državni 3684Šturmovci zool, bot HE Markovci HE Melje SPA SCI državni 7045Gris prodišče državni 1819Okrnoško jezero SI državni 7515 stara struga SI državni 7052 rečna loka 1 ekos, bot, zool hidr, zool, ekos hidr, zool 44300Zgornja spodnja HE Ožbalt SCI Zgornja SI lokalna 7572Črmenica hidr 44300Zgornja s pritoki državna 6271Petrov vrh gozd bot, ekos lokalna 7445Kapusov in Rebernikov grebenhidr 7104Vuhred plitvina ekos HE Vuhred SCI Zgornja s pritoki SI lokalna 44300Zgornja lokalna 7103Vas plitvina na Dravi ekos lokalna 7102Tilkov zaliv ekos lokalna 7101Vuhred trstišče ekos lokalna 6578Vranja peč geomor Zgornja Vižinga otok in zaliv državna 6570Radeljskega potoka ekos, bot, geol, zool HE Vuzenica HE Zlatoličje Sotelsko jezero Vonarje Sotelsko jezero Prišlin Slivniško jezero Tratna Šmartinsko jezero Loče Žovneško jezero Trnava Savinja Sotla Savinja Sotla Savinja Sotla Savinja Sotla Savinja Sotla SCI Zgornja s pritoki SI državna 6706Ribče prodišče ob reki državna 7333Velka potok SPA SI državni 7515 stara struga SCI SI državni 7052 rečna loka 1 državni 4429Sotla 1 državni 4429Sotla 1 državni 1873Ločnica s pritoki bot, zool hidr hidr, zool, ekos hidr, zool hidr, geomerf, zool hidr, geomerf, zool hidr, ekos 44300Zgornja 44300Zgornja spodnja 16500Sotla 16500Sotla 17400Vograjna in Slivniško 17600Žovneško jezero pregrada pregrada jezero pregrada pregrada pregrada

4 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Tabela 1: Pregled prisotnosti območij NATURA 2000, Naravnih vrednot in EPO na zadrževalnikih in pregradah IME OBJEKTA POVODJE NATURA 2000 NARAVNA VREDNOTA EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA suha pregrada na Lahovnici Sotl Braslovško jezero Sotl Velenjsko jezero Sotl lokalni 611 Škale rudniške ureznine eko Velenjsko Konjiško Hribovje Šoštanjsko jezero Sotl Škalsko jezero Sotl Velenjsko Konjiško Hribovje Bukovžlak Sotl Za Travnikom Sotl Zadrževalnik Drtijščica Ljubljanica lokalni 539 Drtijščica spodnji tok hidr, ekos Osrednje območje življenjskega Zadrževalnik Prigorica Ljubljanica SC Ribniška dolina SI državni 803 Ribnica vodotok hidr, geomorf, zool prostora velikih zveri lokalni 447 Prigorica zadrževalnik zool, bot Zadrževalnik na Reki, Logatec Ljubljanica lokalni 398 Rek hidr, ekos Pregrada na jezeru Črnava Sava v Predvoru Ljubljanica državni 13 Kokra hidr, geomorf Zadrževalnik na Olševnici pred Srednjo vasjo Ljubljanica HE Blanca Ljubljanica Sava od Radeč do državne meje HE Boštanj Ljubljanica Sava od Radeč do državne meje od sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke hidr, geomorf, zool, HE Mavčiče Ljubljanica državna 276 navzdol bo Sava od Mavčič do Save Zarica soteska pod Bregom ob Sav državna 547 geomorf, hidr, zool državna 99 Votelnik geomorf HE Medvode od sotočja Save hidr, geomorf, zool, bo Ljubljanica državna 276 Bohinjke in Save Dolinke Sava od Mavčič do Save Sava Dolinka s pritoki od HE Moste Ljubljanica državna 26 sotočja s Savo Bohinjko hidr, geomorf, zool HE Vrhovo Ljubljanica Sava od Radeč do državne meje Zasavsko hribovje Akumulacija Završnica Ljubljanica lokalna 35 Završnica hidr, geomorf Akumulacija Vogršček Soč Vipavska dolina spodnja Akumulacija Kozlink Soč Zadrževalnik Pikolud Soč Vipavska dolina spodnja Zadrževalnik Pikol Soč Vipavska dolina spodnja Soča dolvodno od sotočja z Ajba (HE Plave) Soč državna 449 Idrijco hid Soč hidr, geomorf, geol, Belčne Klavže Soč SC Trnovski gozd Nanos SI državna 351 Belca doline bot, zool, ekos Zgornja Idrica Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri Kanalski vrh 1 Soč Kanalski vrh 2 Soč Ovčjaške klavže Soč državna 450 Kanomljica s pritoki Soča dolvodno od sotočja z Jez Doblar Doblarsko jezero Soč državna 449 Idrijco hid Soč hidr, geomorf, geol, Osrednje območje življenjskega Putrihove klavže Soč SC Trnovski gozd Nanos SI državna 351 Belca dolina bot, zool, ekos prostora velikih zveri SP Trnovski gozd SI Trnovski gozd in Nanos Soča dolvodno od sotočja z Solkan Soč državna 449 Idrijco hid Soč Pregrada Vanganel Istra Kras Vaganelsko jezero s pritoki Pregrada Klivnik Istra Kras Pregrada Mola Istra Kras Hitri presek trenutnega stanja pokaže, da od 69 evidentiranih pregrad in zadrževalnikov (seznam vključuje tudi hidroenergetske objekte), 16 objektov leži na območjih na katerih je razglašena NATURA 2000 in so ob enem opredeljeni tudi kot naravna vrednota in Ekološko pomembno območje (v nadaljevanju EPO), 16 pregrad je takih ki ležijo na območjih proglašenih za naravno vrednoto in EPO, 1 objekt leži na območju opredeljenem kot NATURA 2000 in EPO, 8 objektov takih, ki ležijo na območju opredeljenem, kot naravna vrednota, 11 takih, ki so na ekološko pomembnem območju in 17 takih, ko se niti pregrada, niti v zadrževalnik ne nahajata na območju na katerem je razglašena NATURA 2000 ali bi bilo opredeljeno kot naravna vrednota ali kot EPO. Slika 2: Pregrade na območjih naravovarstvenega pomena Slika 3: Delež pregrad na območjih naravovarstvenega pomena Vendar tudi je od teh 17 pregrad, 2 (Klvnik, Mola) ležita znotraj v Regijskega krajinskega parka Škocjanske jame, 2 (Kanalski vrh 1 in 2) sta s cevovodom vezani na območje razglašeno za Naravno vrednoto in ekološko pomembno območje, 4 akumulacije (Bukovžlak, Za Travnikom, Libanija, Dežno) pa so manj kot 2 km oddaljene od območij NATURE oziroma naravne vrednote.

5 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Pri nadaljnji analizi ugotovimo, da v območjih NATURA 2000 leži kar 17 pregrad in akumulacij, 10 od teh so pregrade namenjene pridobivanju električne energije. Kar 40 pregrad leži na območju opredeljenem, kot naravna vrednota, pri čemer je od teh 17 pregrad velikih hidroelektrarn, 2 pa imata na iztoku postavljeno malo hidroelektrarno. Podobna je situacija v primeru pregrad, ki ležijo na območjih EPO, od 44 pregrad jih je 18 velikih hidroelektrarn, v enem primeru pa gre za malo hidroelektrarno. Slika 4: Pregrade po kategorijah glede na namen Slika 5: Delež, ki ga v kategoriji predstavljajo HE objekti Podatki kažejo, da prisotnost hidroenergetskih objektov nič slabše ne vpliva na možnost vzpostavitev ugodnih življenjskih pogojev za različne živalske in rastlinske vrste. Vidimo torej, da le na 9 slovenskih pregradah oziroma njihovih akumulacijskih jezerih ali v neposredni bližini le-teh ni zaščitenih območij (to so: pregradi Kozlink in Loče, Šoštanjsko jezero, Braslovško jezero in Blaguško jezero, suhi zadrževalnik na Lahovnici, zadrževalnik Bolehnečiči in zadrževalnik na Olševici pri Srednji vasi ter Akumulacija Savci). Pregled stanja torej zanika trditev, da akumulacije in pregrade negativno vplivajo na okolje in prostor, saj je delež pregrad in akumulacij za katerega bi po naravovarstvenih kriterijih lahko rekli, da nikakor ne vpliva na nobeno izmed naravovarstvenih območij manjši od 15%. SLOVESKI ZADRŽEVALNIKI - DOM ŠTEVILNIM OGROŽENIM VRSTAM Presek stanja pregrad pokaže, da so se tudi po izgradnji, kar na 52 od 69 pregrad (torej na 76%) ustvarile ugodne razmere za naselitev številnih tudi ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Med temi je precej primerov takih, kjer so razmere ugodne za naselitev ogroženih vrst nastale šele po izgradnji pregrad (Ptujsko jezero, Kočevska reka, Prigorica, Vogršček itd.). Čeprav je vsak izmed pregrad in zadrževalnikov poseben in bi terjal natančnejšo predstavitev v članku, bomo zaradi prostorske omejitve v članku omenili le nekatere izmed primerov pregrad in akumulacij z izvedenimi omilitvenimi ukrepi ali ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje in nekatere izmed primerov, kjer posebni omilitveni ukrepi niso bili izvedeni, vendar tudi po zaključeni izgradnji nudijo zatočišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Prigorica Suhi zadrževalnik Prigorica je bil sprva zamišljen v mokri izvedbi. Zadrževalnik je nastal leta 1980 z izgradnjo homogene nasute pregrade dolžine 973m (po kroni) na reki Ribnici. Višina pregrade z eno vmesno bermo tako na gorvodni, kot na dolvodni strani je 10m. Namen pregrade in akumulacije je obramba pred obsežnimi poplavami, ki so pred izgradnjo večkrat povzročile veliko škodo v bližnjih naseljih (Ribnica, Kočevje, Nemška vas, Dolenja vas, Prigorica, Rakitnica ipd). Akumulacija lahko sprejme 10miljonov m 3, kar se vse od izgradnje objekta izkazuje za učinkovito orodje pri obrambi pred poplavami. Pred izgradnjo pregrade in zadrževalnika so bile v sklopu izdelave projekta pridobljene usmeritve Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora (v nadaljevanju RKZVOUP), ki navaja, da

6 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA v»inventar najpomembnejše naravne dediščine«spada le povirni del Ribnice. RKZVOUP je v usmeritvah postavil omejitev in prvotno zamišljeno mokro akumulacijo dovolil zgolj v suhi izvedbi. Omejitev je izvirala iz želje po ohranitvi poplavno močvirskega biotopa v vstopu v akumulacijo in po ohranitvi izvirov v JV kotu doline ter ob nekdanji žagi Podgora. Slika 6 in 7: Zadrževalnik Prigorica je od leta 2011 v območju NATURA 2000 Če je desni del zadrževalnega prostora že pred izgradnjo pregrade veljal za življenjsko območje rjavega medveda, so v obdobju po izgradnji, v območju zadrževalnega prostora in na bregovih akumulacije nastali ugodni življenjski pogoji za naselitev ozkega vrtenca (Vertigo angustior) in navadnega netopirja (Myotis myotis) ter za rast Ilirske bukve (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)) in travnikov s prevladujočo storžko (Molinion caeruleae). Leta 2011 je bilo celotno območje pregrade in zadrževalnega prostora razglašeno za območje NATURA 2000, naravne vrednote in EPO. Za izvedbo vzdrževalnih del na pregradi (ki ne posegajo v vodotok ali mokrišče) pa je zaradi bližine le-tega potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje. Kočevska reka Druga izmed predstavljenih pregrad je masivna betonska pregrada v Kočevski reki. O pregradi, ki je po dostopnih podatkih zrastla konec 70 letih prejšnjega stoletja je zelo malo znanega, saj se pregrada nahaja na območju nekdanjega strogo varovanega območja Kočevske reke, ki je bilo v času izgradnje pod nadzorom nekdanje Službe državne varnosti, vstop vanj pa je bil praktično nemogoč. Pred zajezitvijo Reškega potoka so ob njem stali trije mlini in žaga. Dokumentacije o zasnovi in izgradnji pregrade, ki danes ustvarja akumulacijo z volumnom okrog 2 miljonov m 3 ni veliko, zato nekoliko težje z gotovostjo govorimo o tem, katera dovoljenja so bila pridobljena pred izgradnjo. Masivna betonska pregrade je visoka 6,40m, s krono dolžine 43,2m. Preko krone je speljana peš brv, ki omogoča dostop do desnega brega akumulacije. Preko centralnega dela je speljan evakuacijski preliv, ki prepušča viške vode. Pregrada nima drugih evakuacijskih struktur ali vgrajene hidromehanske opreme s katero bi bilo mogoče regulirati pretok.

7 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Slika 8: Pregrada Kočevska Reka Slika 9: Orto-foto posnetek Reškega jezera (vir:atlas okolja) Tudi glede namena pregrade obstaja več razlag, vendar se za najverjetnejšo izkazuje šport in rekreacija (natančneje ribolov in pohodništvo). Pregrada je precej dotrajana in potrebna obnove, vendar pa še vedno opravlja svojo funkcijo zadržuje vodo in ustvarja slaba 2 km dolgo umetno jezero, ki se vije okrog Reškega hriba. Danes je pregradni objekt brez pravega upravljalca, nadzor nad jezerom pa vrši Ribiška družina Kočevje. Gladina v jezeru preko leta niha, kar se najbolje pozna v zgornjem delu jezera. Jezero, kljub umetnemu nastanku, predstavlja življenjski prostor za rastline in živali. Območje jezera je bilo skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiteni orel belorepec (Heliaeetus albicilla), opazimo pa tudi druge redke ptice med njimi divjega petelina (Tetrao urogallus), veliko uharico (Bubo bubo). Na območju rezervata najdemo tudi nekatere druge prednostne živalske in rastlinske vrste, kot denimo volka (Canis lupus), rjavega medveda (Ursus arctos), vidro (Lutra lutra), navadnega risa (Lynx lynx) in druge. Porušitev pregrade bi najbolj ogrozila prav habitat tega območja. Zgornja primera pregrad sta poleg nekaterih drugih (npr. Akumulacija Medvedce, Ptujsko jezero, ipd.) pravzaprav pogoj za vzpostavitev oziroma obstoj ugodnih pogojev za nastanek habitata primernega za nekatere ogrožene ali redke živalske in rastlinske vrste. Poudariti velja, da so ugodni pogoji v veliki meri nastali po izgradnji pregrad. Obstoj teh objektov, varno in ustrezno delovanje tako ni le pomembno za zmanjšanja poplavne nevarnosti, temveč (pravzaprav večino časa) predvsem za ohranjanje ugodnih razmer in habitatov. Ugodne razmere pa je mogoče vzpostaviti ali ohraniti tudi z načrtovanjem in izvedbo del ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. V nadaljevanju sta predstavljena primer Zbiljskega jezera, ko je bilo z ustrezno prilagojeno zasnovo posega zagotovljeno oziroma celo izboljšano stanje izpred posega in primer sanacije pregrade Završnica, ki je v prostor vnesel dodano vrednost. Zbiljsko jezero Območje Zbiljskega jezera se nahaja na območju opredeljenem kot Naravna vrednota Sava - od sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke navzdol ter na območju Zarice - soteska pod Bregom ob Savi in Votelnika. Poleg tega je to ekološko pomembno območje Save od Mavčič do Save. Zbiljsko jezero že od izgradnje pregrade HE Medvode 1953 nudi odlično pribežališče za številne primere prezimujočih vodnih ptic med drugim nekatere vrste ponirkov, sive čaplje in race na primer: konopnico, čopasto črnico in sivko, v manjši meri pa tudi galebom, od katerih se na jezeru redno zadržujeta rumenonogi in rečni galeb. Vsako leto se med pogostejšimi vrstami znajde tudi kakšna redkejša vrsta, kot je beloliska. V drevesnih sklopih, ki obdajajo jezero se pogosto zadržujejo jate drozgov, ščinkavcev, pa tudi detli. V iglastem gozdu v bližini rta so pogoste čopaste sinice in rumenoglavi kraljički. Jezero je zelo bogato z ribami. Najpogostejše vrste so šarenka, klen, ščuka, rdečeoka in podust (spletna stran DOPPS

8 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Z ojezeritvijo se je sočasno pojavil proces zaprojevanja akumulacijskega prostora. V več deset letnem obdobju obratovanja je zaprojevanje jezera doseglo obseg, ki je predstavljal vse večjo oviro za normalno obratovanje elektrarne in ob tem tudi velik okoljevarstven problem. Odločitev o sanaciji Zbiljskega jezera je bila sprejeta v letu Jezero so sanirali tako, da so odstranili velike blatne površine s prečrpavanjem sedimentov v usedalne lagune, ki so bile urejene s pregraditvijo dela akumulacijskega prostora. Sanacijska dela so bila izvedena ob upoštevanju ekološke sprejemljivosti glede na vzpostavljeno naravno ravnovesje na območju ureditev. Ves čas izvajanja del so bili upoštevani strogi naravovarstveni pogoji pri varovanju kvalitete bivanjskih razmer v vodotoku in vplivnem območju. Sanacija Zbiljskega jezera je tako primer ekološke sanacije, kjer energetika in ekonomika nista bili prioritetni, temveč sta bili podrejeni kvaliteti izboljšanja življenjskih pogojev in se je v taki obliki izvajala prvič v Sloveniji. Po zaključku glavnih gradbenih del so bile izvedene krajinske ureditve na območju usedalnih lagun. Pretežni del novo pridobljenih zemljišč je namenjen turistično-rekreacijski rabi, del deponijskega prostora (okoli 0,5ha) pa je ohranjen kot naravni rezervat v funkciji pribežališča za vodne in obvodne organizme. Osrednji del rezervata predstavlja laguna, ki je trajno ojezerjena. Vtok iz jezera v laguno je uravnan preko meniha, ki omogoča izmenjavo vode z jezerom in hkrati zadržuje gladino vode pri dnevni denivelaciji gladine. Na ta način so bile zagotovljene stalne bivanjske razmere na območju lagune brez dodatnih vzdrževalnih del. V letu 1999 je bila izvedena utrditev brežine manjšega otoka pred pregrado z namenom zagotoviti prostor za gnezdenje vodnih ptic. Na ta način je bila izpolnjena zahteva za zagotovitev območja gnezdenja ptic, ki je bila sprva zamišljena v obliki plavajočega otoka. Potem ko je stroka predlog, da se gnezdišče izvede pred pregrado zavrnila z utemeljitvijo, da bo hrup zaradi obratovanja za ptice moteč in da je bolje izvesti rezervat na območju deponijskega prostora. Dejansko se je zgodilo prav nasprotno. Naravni rezervat kot gnezdišče ni nikoli zaživel, saj so mladiči hitro postali plen plenilcev, za razliko od otoka, kjer te grožnje ni bilo. Otok je postal priljubljen kraj za gnezditev številnih ptičjih vrst, tudi labodov, ki se prej tu niso zadrževali populacija labodov je trenutno najštevilčnejša v Sloveniji. Ekološke razmere na Zbiljskem jezeru so trenutno stabilne, zahvaljujoč rednim vzdrževalnim delom. Zbiljsko jezero je le primer sočasne rabe vodnega in obvodnega prostora za prostočasne namene, ki hkrati omogoča ohranjanje bivanjskih razmer za obstoječe življenjske združbe, kot tudi novo nastali življenjski prostor za življenjske združbe, ki se prej na tem prostoru niso zadrževale. Završnica HE Završnica je bila izgrajena leta 1914 in je najstarejša javna elektrarna v Sloveniji. Pregrada in akumulacija se nahajata v dolini Završnice pod obronki Karavank. Elektrarna obratuje v sklopu sistema HE Moste in je namenjena vršni proizvodnji. V letu 2000 je bila izvedena obsežna sanacija pregrade in zadrževalnika. Območje ojezeritve in pregrade HE Završnica je opredeljeno kot naravna vrednota Završnica, skrajni desni rob in brežina akumulacije pa sta opredeljena tudi kot naravna vrednota Karavanke. Pregled pokaže, da je območje tudi domovanje rjavega medveda. Završnica teče po skrajni meji med Karavankami in Julijskimi Alpami in ima zavoljo precejšnjega padca in geološke sestave temeljne podlage precejšnjo erozijsko sposobnost. V sklopu vzdrževalnih del na območju zadrževalnika je bila odstranjena pretežna količina naplavin ter izvedeni dodatni ukrepi za preprečitev nadaljnjega zaprojevanja akumulacijskega prostora. Pri načrtovanju ukrepov so bili upoštevani sonaravni principi: Vsi regulacijski objekti na območju akumulacije (zaplavne pregrade in dostopne poti) so načrtovani tako, da so ob normalnih obratovalnih pogojih potopljeni, kljub temu pa polno funkcionalni. Plitvina ob levem bregu je bila nadvišana z materialom iz izkopa in urejena kot mokriščni biotop za dvoživke. Na korenu zajezitve je bila izvedena premostitev, kar je omogočalo izvedbo krožne sprehajalne poti okoli jezera. Vsi ukrepi so naravnani tako, da ni potrebnega dodatnega posebnega vzdrževanja, razen čiščenja zaplavnih pregrad. Z ureditvijo je jezero postalo atraktivni prostor za izvajanje prostočasnih dejavnosti, hkrati pa je bil z vzpostavitvijo ugodnih pogojev omogočen življenjski prostor za vodne in obvodne življenjske združbe.

9 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Slika10: Pogled na akumulacijsko jezero Završnica in mokriščnim biotopom v centru (avtor: A.Kryžanowski) ZAKLJUČEK V Sloveniji je zaradi goste poseljenosti in intenzivne rabe prostora za uspešnost posegov nujna racionalna raba prostora in trajnostno naravnane razvojne politike. Po drugi strni je naravna pestrost Slovenije v veliki meri posledica dejstva, da je po vodnem bogastvu v samem evropskem vrhu. Lahko bi povzeli, da je potrebno vodno bogastvo zaščititi, vendar pa prepoved in brezkompromisno nasprotovanje projektom, ki so nujni za zaščito državljanov pred izrednimi dogodki in so ponekod tudi pogoj za razvoj in napredek regij ni prava rešitev temveč le vse ostrejše zastopanje ekstremnih stališč, ki pa za naravo na dolgi rok ne morejo imeti koristi. Zaradi hitrega razvoja in predvsem zaradi močnih pritiskov naravovarstvenikov se v svetu vse bolj uveljavlja integriran pristop k izrabi rečnih dolin. Ta ni spodbujen zgolj s težnjami gospodarskega razvoja, temveč k čim učinkovitejšim ureditvam v zadnjih desetletjih silijo tudi vse očitnejše klimatske spremembe, ki vplivajo tudi na količino padavin in pretoke ter terjajo vse večjo prilagodljivost objektov na hidrološke ekstreme. Čeprav pregrade same v luči nezanesljivosti napovedi o možnem povečanju hidroloških količin niso izključna rešitev za tovrstne ekstreme, pa so vsekakor eden izmed glavnih in najučinkovitejših, lahko bi rekli tudi ključnih ukrepov pri zagotavljanju izravnave vodnih količin (izmenjava sušnih in poplavnih dogodkov) in (vsaj v naši regiji) obrambe pred poplavami. V Slovenskem merilu pa imajo vodne pregrade še drugo funkcijo, ki pravzaprav stremi k dolgoročni izboljšavi stanja okolja to je izraba vode kot najčistejšega in enega izmed redkih obnovljivih naravnih virov za pridobivanje energije, ki se najbolje približuje načelom trajnosti. Predstavljeni primeri kažejo na to, da pregrade in zadrževalniki le niso tak tujek v okolju za kakršnega so najpogosteje predstavljene. S tem ne želimo zanikati, da z gradnjo pregrad posegamo v okolje, želimo le izpostaviti, dejstvo, da je narava živa in prilagodljiva ter ob enem dejstvo, da so rezultati ob konstruktivnem delovanju boljši, čas v katerem se okolje ponovno vrne v naravni tek pa krajše. Izpostaviti pa želimo prepogosto zamolčano dejstvo, da so pregrade in zadrževalniki in v nekaterih primerih tisti, ki ugodno vplivajo na vzpostavitev takih življenjskih pogojev, ki omogočajo ohranitev nekaterih habitatnih tipov ter so obe enem pogoj za ohranitev le-teh. Vzdrževanje objektov je navzlic prepričanju, da posegi škodujejo živalskim in rastlinskim vrstam, lahko pogoj za ohranitev prav slednjih. Gradbeniki in hidrotehniki smo pripravljeni prisluhniti ali lahko računamo tudi na posluh in sodelovanje druge strani?

10 VIRI AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Križanowski, Andrej. Environmental recovery of storage reservoirs : an example of storage reservoir recovery on the Sava river, Reservoirs in river basin development : proceedings of the ICOLD Symposium : Oslo, Norway, 6 July, Rotterdam; Brookfield, Vt.: A. A. Balkema, cop. 1995, str , Lokacijska dokumentacija za pridobitev lokacijske odločbe za izgradnjo Zadrževalnika Prigorica s spremljajočimi objekti, Urbanistični zavod Projektivni atelje, Ljubljana, 1984 Bulletn 156: Integrated flood risk management, ICOLD, Paris, 2014 Bulletin 149: Role of dams on development and management of river basins, ICOLD, Paris, 2014 Bulletin 142: Bulletin on safe passage of floods a review, ICOLD, Paris 2006 Bulletin 131: Role of dams in flood mitigation, ICOLD, Paris 2006 Kobold, M., Vpliv podnebnih sprememb na ekstremne hidrološke pojave, Ujma, 2009, Ljubljana Kajfež Bogataj, L. Sušna tveganja ob podnebnih spremembah. Zbornik I. kongresa o vodah Slovenije, Ljubljana, marec 2012, str MANIFESTO Dams & Reservoirs, Issue 1 (2015) European ICOLD Club, October 2015 Pokorny, B., Jelenko, I., Mazej Grudnik, Z., Kos, I., Jerina, K. Strokovno mnenje o upravičenosti delovanja lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji, ERICO Velenje Inštitut za ekološke raziskave d.o.o., 2012, Velenje