SLOVENIJA IN SLOVENCI DANES TER JUTRI V LUČI SOCIALNE GEOGRAFIJE
|
|
- Dinah Phillips
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 UDK 911:3(497.12) SLOVENIJA IN SLOVENCI DANES TER JUTRI V LUČI SOCIALNE GEOGRAFIJE Vladimir Klemenčič * Uvod Trideset let dela Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani pomeni kratko časovno razdobje, toda to je razdobje največjih sprememb v prostorski strukturi Slovenije. Celoten kompleks gospodarstva ter tehnične in socialne infrastrukture se je v teh treh desetletjih zaradi spreminjanja razmerij med zaposlenimi v primarnem, sekundarnem, terciarnem ter kvartarnem sektorju spremenil tako v socialnem in ekonomskem, kakor tudi v fizionomskem smislu. V zvezi s tem se je skoraj popolnoma spremenila tudi struktura socialnih skupin prebivalstva ter način življenja in model poselitve. Vendar je do hitrih sprememb prostorskih struktur Slovenije začelo prihajati že kmalu po drugi svetovni vojni. Takrat se je začela Slovenija spreminjati iz manj razvite v urbanizirano pokrajino z moderno mrežo centralnih krajev ter suburbaniziranim podeželjem. Hiter prostorski razvoj Slovenije sta v zadnjih štirih desetletjih pogojevala zlasti koncept policentričnega regionalnega in prostorskega razvoja ter njeno regionalno povezovanje z razvitim srednjeevropskim, zlasti alpskim in severnojadranskim prostorom (Karta 1). Intenzivnost tega razvoja se Dr., univ.prof.. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 12. SLO
2 u> 00 Slika 1: GEOGRAFSKI POLOŽAJ SLOVENIJE V EVROPI Fig. 1: THF. GEOGRAPHIC AT. POSITION OF THF, SLOVENIA IN EUROPE
3 kaže predvsem v hitri deagrarizaciji, saj je v omenjenem štiridesetletnem razdobju delež kmečkega prebivalstva nazadoval od dobre polovice na le 7,6 % skupnega števila prebivalstva Slovenije (Klemenčič V., 1992). V takem položaju, ko se je zaradi pospešenega prostorskega razvoja Slovenije odprlo vrsto nerešenih prostorskih problemov, je prišlo tudi do osamosvojitve Republike Slovenije in oblikovanja njene samostojne države, katere cilj je preoblikovanje prostorskih struktur nekdanje samoupravne socialistične družbe v prostorske strukture tržnega, socialnega in ekološkega družbenega sistema (Klemenčič V. - Genorio R., 1992). Izhodišča socialnogcografskcga proučevanja Izhodišče raziskovalnih konceptov Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani je torej temeljilo na spoznanjih, da so Slovenijo, podobno kot ostale dele danes visoko razvite Evrope, zajeli procesi hitre preobrazbe. Hitro preobrazbo prostorskih struktur Slovenije je pogojevalo predvsem protislovje med družbenopolitičnim sistemom nekdanje Jugoslavije in postopnim odpiranjem regionalnih in gospodarskih procesov Slovenije v razvito Evropo. Osamosvojitev Slovenije je zaradi novonastalih razmer postavila na prvo mesto proučevanje njenega geopolitičnega položaja, hkrati pa tudi spremljanje modernizacije socialne in politične geografije. Vsa ta proučevanja morajo temeljiti na konkretni aplikaciji primerov geopolitičnega položaja Slovenije,kamor sodijo predvsem problemi meje ter obmejnosti, funkcije narodnostne pomešanosti in odprti problemi gospodarske narave (kmetijstva, turizma, industrije), ki morajo ustrezati regionalno razvojnim procesom in tendencam ter prostorskim strukturam razvite Evrope. Osnovno izhodišče socialnogeografskega proučevanja sloni na sprotnem odkrivanju regionalnih procesov in prostorskih struktur s težiščem na vrednotenju inovacij posameznih elementov prostorskih struktur. Nenehno spreminjanje strukture in funkcije prostora,ki je tako na mikro- kakor
4 tudi na makrogeografski ravni povezan z ostalim svetom, je privedlo do spoznanja, da je tudi slovenski prostor v procesu stalnega spreminjanja in to tako pod vplivi zakonitosti notranjega, kakor tudi pod vplivi zakonitosti zunanjega družbenoekonomskega in političnega razvoja. Od ustanovitve Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani pa do danes smo s socialnogeografsko metodologijo spremljali preobrazbo slovenskega podeželja ob procesih industrializacije, urbanizacije in deagrarizacije. Ob razkroju klasične agrarne družbe so se začele najprej uveljavljati, nato pa postopoma tudi prevladovati, prostorske strukture industrijske, v nekaterih območjih pa tudi že postindustrijske družbe. Proučevanja na mikroprostorski ravni je v procesu oblikovanja industrijske družbe terjalo zlasti opredeljevanje prostorske zdiferenciranosti izvenmeslnih, podeželskih pokrajin (Klemenčič V., 1987), oblikovanja nove mreže centralnih krajev (Vrišer I., 1988) in notranje zdiferenciranosti mestnega prostora. Vsi ti koncepti temeljijo na proučevanju tendenc socialne in prostorske mobilnosti prebivalstva ter na družbenoekonomskih in političnih spremembah, do katerih je prišlo pod vplivi: - tehnološkega razvoja na gospodarskem in negospodarskem področju (v industriji, drobnem gospodarstvu, kmetijstvu, zdravstvu, izobraževanju ipd.); - razvoja prometne infrastrukture (v tehnološki opremljenosti prometnega omrežja in prometnih zvez za potrebe pretoka blagovnega in osebnega prometa) (Černe, A., 1992; Jeršič M., 1992) in - hitrega prehoda iz nekdaj prevladujočih oblik potovanja na delo (od peš na kolo, železnico ali avtobus ter do močnega uveljavljanja motoriziranega prevoza z osebnimi avtomobili). Posebno pozornost smo v teh procesih posvečali tudi učinkom novega načina izrabe zemlje ali prostora (Pavlin B., 1990), predvsem njegovi izkoriščenosti za urbane namene ter spreminjanju razmerij med gozdom ter kmetijskimi površinami. Še posebej pozorno smo spremljali vse hitrejše spreminjanje razmerij med zemljiškimi kategorijami kmetijskih površin, zlasti med travniki in njivskim svetom ter vrtovi in vinogradi.
5 Pri tem tekočem spremljanju preobrazbe slovenskega prostora oziroma pokrajine smo skušali izhajati iz spreminjanja soodvisnosti posameznih elementov prostorskih struktur, kjer pa smo morali kot objektivni političnogeografski dejavnik upoštevati in vrednotili pozitivne in negativne dejavnike dveh različic družbenopolitičnega sistema v Sloveniji po drugi svetovni vojni: trdega realsocialističnega v prvih povojnih letih in samoupravnosocialističnega do konca devetdesetih let. Kljub temu, da sta oba temeljila na družbeni lastnini, so se med njima vendarle pojavile določene razlike. Za pravilno oceno teh razlik smo morali ugotavljati učinke vsakega sistema posebej, saj so še danes prisotni tako v prostorskih strukturah Slovenije, kakor tudi v njenih posameznih delih. Za funkcijsko vrednotenje prostorskih struktur in nadaljnji razvoj le-tch bomo še dolgo časa ugotavljali, da so še vedno močni učinki pelinštirideselletnega razdobja, ko je bila Slovenija sestavni del jugoslovanskega prostora. Tudi vzroke za razlago raznih zakoreninjenih regionalističnih gibanj v danes samostojni Sloveniji, ki jih lahko ocenjujemo negativno ali pozitivno, moramo iskati v zgodovini politične delitve današnjega slovenskega državnega teritorija (Gams L, 1992). Novonastale razmere terjajo nov pristop, ki Slovenije ne bo obravnaval kot zaprt prostor, temveč kot sestavni del združenega evropskega prostora. Kaj pomeni socialna geografija v nasprotju z antropogeografijo in kaj je njeno bistvo Socialnogcografska koncepcija je naravnana na procese in odkrivanje ter zaznavanje inovacij v prostoru po jiosameznih dejavnostih, preko katerih človek izkorišča in oblikuje prostor ter pokrajino (bivanje, delo, izkoriščanje prostega časa - turizem, izobraževanje, oskrba, izgradnja vseh vrst infrastrukture). Človek oziroma skupine prebivalstva so obravnavani v funkciji nosilcev oblikovanja prostora, torej kot aktivni faktor, ki se po svojih značilnostih, diferenciaciji razlikujejo med seboj po ekonomski in politični moči, po izobrazbi ter po usposobljenosti uporabe tehnologije in nenazadnje tudi po svoji komunikativnosti v Sloveniji, v srednje-
6 evropskem, evropskem in širšem svetovnem prostoru. Socialnogeografski aspekt, ki se ne uveljavlja zgolj na odkrivanju in vrednotenju prostorskih procesov in struktur, je zasnovan problemsko. Njegov cilj predstavlja opredelitev skupin ljudi, ki so nosilci razvoja posameznih prostorskih struktur. Tako opredelitev prostorske (Klemenčič V., 1990) funkcije manjšin znotraj celokupne strukture prebivalstva Slovenije predstavlja enega pomembnejših ciljev geografskega proučevanja s socialnogeografskim aspektom. V določenih pogojih imajo manjšine pri integraciji in evropeizaciji Slovenije ter prekomejnem sodelovanju pomembno vlogo nosilcev prostorskih procesov in oblikovanja prostorskih struktur (Klemenčič V., 1985; 1990). S tem, da zagotavljamo manjšinam vse pravice enakopravnega faktorja v vseh človekovih dejavnostih (Klemenčič V., 1976; 1984; 1985; Barker T., 1984; Olas L., 1987) le-te ne predstavljajo več motenj z nacionalističnimi naboji, temveč so zaradi obvladovanja dveh jezikov in kultur sosednjih narodov, aktivni faktor (Zupančič J., 1992), kateremu bivanje izven matične države v sosednji državi in meja ne predstavljata ovire za njen razvoj niti v političnem niti v kulturnem ali gospodarskem smislu (Klemenčič V., 1984; Knight D., 1991). Odgovor na vprašanje o bistvu socialne geografije lahko povzamemo iz polemik, ki so se v sedemdesetih letih pojavile ob izidu knjige "Socialna geografija", ki jo je pripravila skupina štirih avtorjev (Maier, Paeslcr, Rupert, Schaffer, 1977). Le-la je bila zasnovana na rezultatih večmesečnih diskusij na posebnem "Hartkejevem seminarju" Geografskega inštituta Tehnične visoke šole iz Miinchna. Osnovne teze za diskusijo (Bobek H., 1953) je na seminarju, ob sodelovanju Rupperta, Schafferja, Ganserja, Hartkeja in občasno tudi nekaterih nizozemskih geografov ter Klemenčiča iz Ljubljane in Crkvenčiča iz Zagreba, odpiral prof. Bobek z Dunajske univerze (Klemenčič V., 1990). Čeprav je jasno, da gre pri tem zgolj za nov aspekt proučevanja prostora ter pokrajine (Bobek H., 1948) in čeprav se je ta že pokazal v Sloveniji in drugod po Evropi kot afirmativni dejavnik razvoja geografije, se še vedno pojavlja diskusija o značaju in funkciji socialne geografije. Ob tem se odpirajo tudi vprašanja, ali je del slovenske geografije le sledil oziroma posnemal socialnogeografsko šolo, ki jo
7 včasih imenujemo tudi miinchensko-dunajska, oziroma ali je kaj doprinesla k teoretskemu razvoju nasploh in kakšen je njen prispevek pri teoretsko-aplikativncm proučevanju slovenskega prostora. Trdimo lahko, da smo ob upoštevanju specifičnosti geografskega položaja Slovenije in njenih fizičnogeografskih ter pokrajinskih značilnosti, zgodovinskega razvoja in razvoja njenega družbenopolitičnega sistema v veliki meri prispevali k razvoju teorije in metodologije socialne geografije ter moderne geografije nasploh (Klemenčič V., 1976). V Sloveniji se je, podobno kot v mednarodnih krogih, že pred izidom, zlasti pa po izidu knjige "Socialna geografija" razvila živahna diskusija. Vendar žal le-ta tudi pri nas ni potekala ob razpravah na konkretnih rezultatih socialnogeografskih raziskav, ki so bile od ustanovitve Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani aplicirane na geografske probleme Slovenije, katerih ni bilo malo, temveč je bila pogosto povezana z diskusijo "kaj je geografija?", "kaj je kompleksna geografija?" in "ali je socialna geografija sploh še geografija?". Te polemike se niso bistveno razlikovale od polemik v Evropi (Wirth, 1977), medtem ko so jo v vzhodnoevropskih deželah, zlasti v Sovjetski Zvezi, razen redkih poiskusov uveljavljanja, iz ideoloških razlogov sploh odklanjali (Ilešič S., 1979). Nasprotniki socialne geografije so ji na vsak način skušali pripisati kvečjemu vlogo nove veje in škodljive specializacije. Odrekali so ji pomen v razvoju geografske teorije in metodologije ter njeno aplikativno in praktično vrednost, čeprav smo istočasno živeli in še živimo v prostoru, ki je fleksibilen in dinamičen ter seveda v zvezi s tem tudi povezan s procesi, ki so ga spremljali negativni pojavi, katerih Še dolgo časa ne bomo mogli odpraviti. Ker polemika ni bila konkretna, ampak preveč abstraktna, je ostalo za mnoge odprto vprašanje način interpretacije fizičnogeografskih osnov v procesu družbene in s tem tudi prostorsko-strukturne preobrazbe. Trdili bi lahko, da so se morali zagovorniki socialne geografije v teh diskusijah spopadati z zakoreninjenostjo Ratzlovcga fizičnogeografskega determinizma. Pri teh razpravah je bilo zelo pogosto poudarjeno, da se je s spremembami družbenoekonomske strukture ter z njo povezanim spreminjanjem celotnega kompleksa populacijskih struktur, ki posega v prostor moderno organizirano in z moderno tehniko, spreminjala in za človeka ter družbo
8 tudi spremenila vrednost naravnim danostim. Ugotavljanje problemov, ki se odpirajo glede na različne stopnje družbenoekonomskega razvoja nam nakazuje, da imamo opraviti z nenehnim procesom nastajanja, odmiranja in ponovnega porajanja novih socialnogeografskih skupin prebivalstva, ki s svojim načinom življenja preko človekovih dejavnosti neprestano spreminjajo okolje (40 Years After, 1992). Bistveno značilnost socialne geografije predstavlja tudi njena vloga pri zastavljanju ciljev raziskav,ki se od klasične antropo- ali družbene geografije bistveno razlikuje v tem, da izhaja pri svojih raziskavah iz sodobnih procesov prostorske preobrazbe in preoblikovanja prostorskih struktur. To jo tudi vodi k osnovnemu cilju; opredeljevanju procesov in problemov. Njeno izhodišče ni v proučevanju preteklosti, ampak v proučevanju sedanjosti, obrnjeni v bodočnost. Socialna geografija je torej zasnovana tako, da opredeljuje in vrednoti probleme sodobnega razvoja, ki razkrivajo elemente, ki ovirajo ali pospešujejo oziroma tudi ekološko ogrožajo razvoj prostorskih struktur. Zato jih je potrebno s planskimi instrumenti odpraviti ali pospešili v zastavljanju ciljev skladnega razvoja prostorskih struktur. Socialna geografija odpira s tem pristopom možnot, da lahko dejansko vrednoti procese in razvojne potenciale nadaljnjega razvoja ter nakazuje probleme, ki so potrebni preučitve in jih tudi sama proučuje za potrebe planiranega razvoja. Kakor kažejo razvojne poti dežel, ki so danes domovina socialne geografije, (München na Bavarskem, Amsterdam in Utrecht na Nizozemskem, Dunaj v Avstriji), postaja socialna geografija pomemben dejavnik in nosilec prostorskega planiranja ali usmerjanja razvoja prostorskih struktur. Za filozofska načela socialne geografije je značilno, da teoretska in metodološka razglabljanja ter aplikacijo in konkretno stvarnost povezuje na mikro in makro osnovi. Temeljno izhodišče njenega pristopa proučevanja je,da že v same priprave teoretskih in metodoloških izhodišč ter analiz literature in statistike vključuje tudi terensko opazovanje. Ravno terensko opazovanje predstavlja pomembno izhodišče razskav (anketiranje prebivalstva in kartiranje izrabe prostora za neagrarne namene in še posebej kmetijske zemlje na podeželju). Na osnovi empirične obdelave statisti-
9 čnih virov, Študija ustrezne literature ter terenskega dela, terja dokončni zaključek raziskave v socialni geografiji ponovno preverjanje rezultatov na terenu, predvsem zaradi poskusa uskladitve ocene problemov sedanjega razvoja in zaradi seznanitve s potencialnimi možnostmi nadaljnjega razvoja. Aplikacije teorije in metodologije socialne geografije na primeru proučevanja Slovenije v zadnjih tridesetih letih V tridesetletnem razvoju slovenske socialne geografije so bili v ospredju njenih proučevanj trije kompleksi prostorsko strukturnih problemov. Največ pozornosti je bilo posvečeno podeželju, ki se hitro prostorsko diferencira in preoblikuje. Zelo široko se je razmahnilo tudi proučevanje socialno-ekoloških strukturnih problemov. Tretji sklop socialnogcografskih proučevanj pa prcdstvljajo politično in etničnogeografski problemi kot so: meja in obmejna območja, narodnostna pomešanost in prostorsko strukturni segmenti skupnega slovenskca prostora v sklopu geopolitičnega položaja Slovenije. Značilen učinek hitre preobrazbe slovenskega podeželja je prav gotovo protislovje med socialno in ekonomsko strukturo prebivalstva, ki vsebuje značilnosti industrijske in postindustrijske družbe ter zemljiško-posestno strukturo, ki je v zasebnem sektorju ostala taka, kakršno smo podedovali od polfevdalne in fevdalne oziroma agrarne družbe zgodnje kapitalističnega obdobja. Drugo značilno potezo na podeželju predstavljajo agrokombinati, ki so po "različnih poteh pridobivanja", delno pa tudi kupovanja zemlje za svojo kmetijsko proizvodnjo, oblikovali na ravninskem svetu znotraj razdrobljene zemljiške strukture v velike parcele zaokroženo posest (Belec B., 1992). Odvzemanje zemlje na ravninskem in dolinskem svetu je malim kmetom spodrezalo njihovo ekonomsko osnovo za preživljanje družine. Zato je omenjeni poseg v zasebno lastništvo kmetijske zemlje, kljub ekstenzivni industrializaciji v šestdesetih in sedemdesetih letih pospešil
10 močno izseljevanje z območij severovzhodne Slovenije na začasno delo v evropske države, od tam pa tudi naprej na druge kontinente (Genorio R., 1989; 1991; Birsa I., 1992). Težnja po socializaciji zemlje in oblikovanju agrokombinatov na pretežno ravninskem svetu in tudi v vinogradniških območjih je prinesla novo podobo v izgledu pokrajine in novo funkcijo prostora, saj so drobno parcelizacijo zamenjala arondirana zemljišča. Ob takem razvoju kulturne pokrajine je potrebno poudariti, da je bilo vse do osemdesetih let zasebno kmetijsko gospodarstvo močno zapostavljeno. Ker kmetje v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni niso uživali zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, jih je slednje sililo k zaposlitvi v neagrarnih dejvnostih, kjer so bili zaposleni kot manj kvalificirani delavci z nizkimi dohodki. Popoldansko delo na kmetiji je bilo vezano na ročno delo in je slonelo na polikulturni pridelavi za dom ter le ponekod tudi za potrebe trga. Tako se na deželi, vse do osemdesetih let niso spremenili: način kmetijske proizvodnje, produktivnost in tudi zunanja podoba pokrajine. Za preobrazbo Slovenije je imela poseben pomen tudi industrializacija (Vrišer I., 1988), ki je v prvih treh desetletjih po drugi svetovni vojni izzvala množično preseljevanje kmečkega prebivalstva v mesta in novonastale lokalne industrijske centre. Močno je k temu premiku prebivalstva prispeval tudi razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Gospodarski razvoj, ki je temeljil na bolj ali manj ekstenzivni in decentralizirani industrializaciji je ustvarjal pogoje za vsesplošno, vendar glede na produktivnost in organizacijo dela problematično zaposlitev, z nesorazmerno visokim deležem zaposlenih žensk v skupne številu aktivnega prebivalstva. Osemdeseta leta pa predstavljajo razdobje stagnacije pri zaposlovanju v industriji ter v postopnem oživljanju drobnega gospodarstva na obrobjih nekaterih srednje velikih in večjih mest. To je tudi doba poskusov uveljavljanja gospodarstva na zasebni osnovi; drobnega gospodarstva ter delno kreditiranega razvoja zasebnega kmetijstva, kar je imelo svoje pozitivne gospodarske učinke. Tako pride z naselitvijo drobne obrti na obrobjih nekaterih slovenskih mest do suburbanizacije. Ta suburbanizirana območ-
11 ja, katerim dajejo, razen dnevnih migrantov, svoj pečat tudi razvoj drobnega gospodarstva na zasebni osnovi, razvoj kmetijstva z mehanizacijo in tržno usmeritivjo ter težnja po priselitvi neagrarnega prebivalstva, so se ' izoblikovala okoli vseh mest z več kot prebivalci in segajo tudi do 15 kilometrov daleč naokoli (Ravbar M., 1992). Notranja delitev Slovenije na suburbanizirana, demografsko ogrožena in prehodna območja (Karta 2), kamor se širi suburbanizacija, je v ozki povezanosti z novimi pojavi že višje razvile, vse bolj prevladujoče terciarizirane družbe. S suburbanizacijo je v zadnjih desetletjih povezan tudi razvoj turizma (izletniški in stacionarni), ki na nekaterih območjih (Kranjska gora, Bled, Bohinj, Zgornje Posočje) počasi dobiva prevladujočo funkcijo pred industrijo in kmetijstvom (Jeršič M., 1992). To je doba, ko dobiva turizem v obmorskih in v zdraviliških krajih subpanonske Slovenije tudi mednarodni pomen (Jeršič M., 1990). Pomembno vlogo v razvoju modernih prostorskih struktur igra, poleg motorizacije in mehanizacije kmetijske proizvodnje, tudi tridesetletno uveljavljanje odprtosti meje (Klcmcnčič V., 1992), ki je zelo močan dejavnik suburbanizacije obmejnih območij, zlasti ob južnem delu slovensko-italijanske meje med Gorico in Koprom (Klemenčič V. - Bufon M., 1991). Tu lahko govorimo že o enotnem, preko slovensko-italijanske meje povezanem suburbanem območju, ki pogojuje integracijo Slovenije z Evropo (Bufon M., 1992). Na večini ostalih obmejnih območij Slovenije pa suburbanizacijo in urbani način življenja pogojuje vse bolj razvijajoči se izletniški turizem iz Avstrije in Italije. Poseben pojav, ki je vezan zlasti na srednjevelika ter velika mesta in ima še danes poseben pomen, je doseljevanjc prebivalstva iz drugih republik nekdanje Jugoslavije (Klemenčič V., 1991). To doseljevanje, ki je vezano na dobo hitre industrializacije in z njo v zvezi na hitro rast števila delovnih mest v zadnjih treh desetletjih je s svojim razvojem nadomeščalo zmanjšanje števila mestnega prebivalstva, predvsem slovenskega, ki se je
12 P- 00 Slika 2: TIPI DEMOGRAFSKIH OBMOČIJ REPUBLIKE SLOVENIJE Fig. 2: TYPES OF DEMOGRAPHIC AREAS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA MADŽARSKA O tu O 73 > -o X O > C/3 r o < m z o > l-j ITA'JJA HRVATSKA LEGENHA/LEGEND: TIPI DEMOGRAFSKIH OBMOf lj TYPES OF DEMOGRAEIO AREAS H urtuiu atmmfp/aftaaiwd ams I prdiodu otmmtp/timhlmoal areas j ] j ] nbrnnfp dc X^lacij?/dep»p<ilatiofl a[w j ncfmvdjfim nt>m<x'p/uninlwniod aivas CESTNI PROMET/ROAD TRAFHC vozil na da»/vekkks/2#in. «i več hot 7500 H «- manj k«1000 -«- KRAJI Z INDUSTRIJO/ INDUSTRIAL CENTERS ti numher of empk>ye« I I 1D S in več - Vsebina -dr VKLEMENČiČ Karta ZDROLE LJUBLJANA, ok I. 1992
13 in se še izseljuje na podeželje (Genorio R., Klemenčič V., Strgar A., 1983). Doseljeno prebivalstvo, ki ima nižjo izobrazbeno strukturo in je v veliki meri nižje kvalificirano kot slovensko prebivalstvo, je prineslo v mesta podobne probleme, kot jih lahko zasledimo v gospodarsko razvitih državah Srednje in Zahodne Evrope. Ta delovna sila, katere dotok je z osamosvojitvijo Slovenije v glavnem prenehal, je večinoma zapolnjevala delovna mesta v komunalni službi in na nižje kvalificiranih delovnih mestih v industriji in rudarstvu. Med posebne pojave,ki odpirajo nove probleme in so pomembni za oblikovanje prostorskih struktur na podeželju oziroma v suburbaniziranih območjih, sodi tudi pojav gradnje počitniških bivališč (Gosar A., 1988), ki se je v toku zadnjih desetletij razširil na skoraj vsa območja Slovenije, v zadnjem desetletju pa tudi na demografsko najbolj ogrožena območja (Požeš M., 1990), zlasti na tista, kjer so na razpolago ustrezne površine za vinograde. Napak bi bilo pripisovati vsem le rekreacijsko funkcijo. Slednjo opravljajo le počitniška bivališča v gorskem in v ozkem obalnem pasu, v vseh ostalih območjih pa so počitniška bivališča vezana tudi na težnjo po pridelavi vina, sadja ali zelenjave za lastne potrebe, zelo pogosto pa tudi že za tržne namene. Z razvojem motorizacije in izboljšanjem prometne infrastrukture so se začela počitniška bivališča spreminjati iz začasnih v stalna bivališča. Ta selitev prebivalstva iz mest na podeželje predstavlja velikemu številu lastnikov počitniških bivališč tretjo fazo migracijskega cikla v toku zadnjih štiridesetih oziroma petdesetih let. Del populacije se je namreč, ob razvoju industrializacije v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, najprej preselil iz podeželja v mesto, kjer je bival večinoma v stanovanjskih blokih. Nato so se predvsem v zadnjih dveh desetletjih ti prebivalci z izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš naselili na ožjih suburbanih mestnih območjih; od tam pa v zadnjem desetletju, nekaj let pred upokojitvijo ali ob upokojitvi, v svojo počitniško bivališče na podeželju. Razvoj omenjenih prostorskih struktur pa je obšel obsežna območja, ki so predvsem v hribovitem svetu in so odmaknjena od centralnih naselij. To
14 je tip območij, ki nima ustrezne demografske in socialnoekonomske strukture prebivalstva ter je slabo infrastrukturno opremljen, da bi lahko brez zunanje pomoči predstavljal osnovo za nadaljnji razvoj in zadržanje poselitve prebivalstva. Odmaknjena od centrov politične moči niso bila ali pa so le v zelo majhni meri deležna pomoči državnih sredstev iz Fonda za demografsko ogrožena območja po Zakonu iz leta Ta območja tudi niso bila deležna pozornosti ob odpravljanju nerazvitosti z Zakoni v vseh preteklih dvajsetih letih. V Sloveniji najdemo taka demografsko ogrožena območja na Goričkcm, v osrednjih in vzhodnih Slovenskih goricah, Halozah, Brkinih ter v vzhodnem Predalpskem hribovju in na Kozjanskem. To so območja, ki smo jih tako v preteklosti, kakor sedanjosti označevali kot "pozabljena območja". Odprta vprašanja in problemi za nadaljnja socialnogcografska proučevanja Že v uvodnih poglavjih smo opozorili, da je hitra in včasih tudi navidezno ugodna socialno-ekonomska preobrazba pretežno klasične, statične agrarne sturkture Slovenije povzročila ali pa pustila vrsto nerešenih problemov. Ti so ob novonastalih družbenopolitičnih razmerah v samostojni državi Sloveniji ter v soodvidnosti do novonastalih družbenopolitičnih razmer v Vzhodni Evropi kažejo na različne načine in različno v različnih območjih. V ospredju teh problemov je prav gotovo slaba prometna infrastruktura Slovenije z nekvalitetnim omrežjem cest in železnic, ki postajajo ovira za stopnjevan prometno-geografski pomen Slovenije (Černe A., 1992). Tokovi osebnega in blagovnega prometa, ki so bili v preteklosti na mednarodni ravni še posebej intenzivni v smeri severozahod-jugovzhod, se z oblikovanjem novega težišča z izhodiščem v gospodarsko razviti metropolitanski regiji Lombardiji, v Sloveniji vse bolj preusmerjajo v smer jugozahod- -severovzhod. To pomeni, da je ob posodabljanju prometnih poli v Sloveniji potrebno predvsem na ta območja usmerili poglobljene socialnogeografske raziskave, ki morajo biti osnova ustreznega, regionalnim razmeram prilagojenega koncepta izgradnje prometnic.
15 Drugi kompleks, ki terja poglobljene socialnogeografske raziskave, predstavlja celotno območje ob novonastali slovensko-hrvaški meji. Razen redkih izjem je to danes demografsko močno ogroženo in bo, v kolikor v svojem regionalnem razvoju ne bo deležno ustreznih oblik pomoči, že bolj zaostajalo. Na tem območju smo danes priča razmeram, kakršne smo zatekli na širokih obmejnih območjih vseh nekdanjih vzhodnoevropskih socialističnih držav pa tudi na obmejnih območjih med nekdanjo Zahodno Nemčijo in Vzhodno Nemčijo ter med Zahodno Nemčijo ter Češkoslovaško. Za potrebe usmerjanja uravnoteženega regionalnega razvoja so posebnih socialnogeografskih raziskav potrebna tudi nekatera stara, predvsem pa nekatera novejša industrializirana območja Slovenije. Med posebne in za vso Slovenijo pomembne probleme, ki bi jih bilo potrebno temeljito proučiti, sodijo tudi zemljiško-strukturni problemi. Odgovorili bo potrebno predvsem na vprašanje, na kakšen način, ob pogojih zasebnega tržnega kmetijskega gospodarstva, izboljšati zemljiško in posestno strukturo oziroma kako odpreti pot večanju kmetijskih obratov, kakor je bilo to v zahodnoevropskih deželah storjeno s podobnim usmerjanjem kreditiranih projektov,ki so se uspešno odvijali v zadnjih tridesetih lclih. S socialnogeografskimi analizami in proučevanji bo potrebno še naprej spremljati tudi položaj in varovanje identitete narodnih manjšin v obmejnih območjih. Cilj teh raziskav mora biti zagotovitev njihove enakopravnosti obstoja ter razvoja v vseh sferah njihovega življenja, da bodo lahko še naprej opravljali pozitivno vlogo povezovalnega člena s sosednjimi obmejnimi območji, s tem pa tudi pri integraciji Slovenije z Evropo. Za celoten regionalni razvoj, zlasti pa za odpravljanje negativnih posledic ekološke narave zaradi neustrezne industrializacije in sploh koncepta urbanizacije, bodo še nadalje potrebna tudi intenzivna proučevanja ekoloških prostorsko-strukturnih problemov. Ker se je v toku zgodovinskega razvoja slovensko prebivalstvo razselilo po evropskih državah in drugih kontinentih, njihov poselitveni prostor pa
16 je ostal izven države Slovenije, bomo morali intenzivneje nadaljevati tudi proučevanja Slovencev in njihovega poselitvenega prostora izven Slovenije, s ciljem snovanja enotnega slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora v sklopu koncepta geopolitičnega položaja Slovenije in Slovencev. LITERATURA Barker, M. T., 1984: The Slovene Minority of Carinthis. New York (415 strani). Belec. B : Denationalisierung und ihre Konsequenzen für die Agrarwirtschaft in Slowenien. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplanung. Heft 10S. Bayreuth, s Birsa, I., 1992: Slovenian Immigration and Settlement in Australia. University Melbourne. Melbourne. 114 strani. Bobek, H., 1948: Stellung und Bedeutung der Sozialgeographie. Erdekunde. Bobek, H., 1953: Begriff und Aufgabe der Sozialgeographie: in: Anz.d. Oster. Akad.d.Wiss., Phil. - His tor. Klasse 90. Bufon, M., 1992: Prostorska opredeljenost in narodnostna pripadnost. Obmejna in etnično mešana območja v evropskih razvojnih silnicah. Primer Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini. Trst, 223 strani. Černe, A., 1992: European Aspects of Slovenian Trasnport System. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumforschung. Heft 108. Bayreuth, s Černe, A., 1992: Geographie Oppeness to Transport and the Transit Character of Slovenia. Slovenia - Geographic Aspects of a New Independent European Nation (published by ZGDS). Ljubljana, s years after: German Geography. Development Trends and Prospects Bonn. 285 slrani. Gams, I., 1991: The Republic of Slovenia - Geographical Constants of the New- Central - European State. Geo Journal, August vol. 24. No. 4, s Gams, I., 1992: Geo-ecological Structure of Slovenia and its Position in Europe. Slovenia - Geographic Aspects of a New Independent European Nation (published by ZGDS). Ljubljana, s
17 Genorio, R.: K/emenčič, V.; Strgar, A. 1983: Vprašanja okrog interpretacije rezultatov jugoslovanskega popisa prebivalstva po narodnosti leta 1981 (Questions of interpreting the results of the Yugoslav population census of 1981 in terms of ethnic affiliation). Razprave in gradivo 16. Ljubljana, s Genorio, R : Demografske značilnosti narodnostno mešanega območja v Prekmurju (Demographics! characteristic of the nationally mixed area in Prekmurje). Geographica Slove/lica 16. Ljubljana, s Genorio. R., 1989: Slovenci v Kanadi (Slovens in Canada). Geographica Slovenica 17. Ljubljana. 184 strani. Genorio, R : Od geopoütike k politični geografiji (From the Geopolitics to the Political Geography). Naši razgledi 40. Ljubljana, s Genorio, R., 1991: Slovenci v Argentini. Geografske razsežnosti priseljevanja in razvoj njihovih naselbin v Buenos Airesu in Cordobi (doktorska disertacija na Filozofski Fakulteti). Ljubljana. 292 strani. Geografska problematika severovzhodne Slovenije. Dela S - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana. 163 strani. Gosar. A., 1988: Počitniška bivališča kot element transformacije slovenskih alpskih pokrajin (doktorska disertacija na Filozofski fakulteti). Ljubljana, 367 strani. Horvat-Počkaj. D : Geografska tipizacija demografskih območij v subpanonski severovzhodni Sloveniji (magistrsko delo na Filozofski fakulteti). Ljubljana, 274 strani. Ilešič, S., 1979: Pogledi na geografijo. Pogledi 4. Ljubljana, s Jazbec, B : Slovenci v Italiji in vključevanje slovenskega gospodarstva v Evropo. Seminar za študije geopolitičnega položaja Slovenije. Ljubljana, s Jeršič, M., 1990: Einfluss des Tourismus auf die Siedlungsentwicklung an der jugoslawische Küste. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplannung. Heft 86. Bayreuth, s Jeršič, M., 1992: The Port of Koper. Slovenia - Geographic Aspects of a New Independent European Nation (published by ZGDS). Ljubljana, s Jeršič, M., 1992: Tourism in Slovenia. Slovenia - Geographic Aspects of a New Independent European Nation (published by ZGDS). Ljubljana, s Kirbus, T., 1992: Drobno gospodarstvo kot element socialno-geografske transformacije slovenskega podeželja (doktorska disertacija na Filozofski fakulteti). Ljubljana, 403 strani. K/emenčič, V. (skupaj z Ruppert K.), 1973: Zur Raumrelewantz der Grundfunktionen in Wirtschaftsgeographischen Strukturmuster Sloweniens. Münchner
18 Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie. Band 7. München, s Klemenčič, V., 1976: Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevaini jezik. Razprave in gradivo 9. Ljubljana, s Klemenčič, V., 1976: O položaju slovenske geografije. Geografski vestnik XLVIII (1976). Ljubljana, s Klemenčič, V : The open border and Border regions as a new regional- -geographic phenomen. Regional'naja geografija. Moscow, s Klemenčič, V : Geographische Probleme der Grenzräume Sloweniens. Österreich in Geschichte un Literatur mit Geographie. Wien. s Klemenčič, V., 1984: Les problems du development et de ia Repertition de la population dans les Alpes Yugos/aves. Les Alpes, The Alps. Die Alpen. Le Alpi. Paris, s Klemenčič, V.. (skupaj z Klemenčič, M.), 1984: Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v iuči historičnih in socialnogeografskili procesov. Zbornik Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes. Ljubljana, s Klemenčič, V., 1985: Položaj italijanske in madžarske narodnosti in narodnostno mešana območja v Slovenski Istri in Prekmurju v luči socialne geografije. Narodnostno mešana območja v SR Sloveniji: Prekmurje, Slovenska Istra. - Geographica Slovenica 16. Ljubljana, s Klemenčič, V., 19S7: Slovenija v luči socialnogeogratske preobrazbe Derčevi pediatrični dnevi. Zbornik. Ljubljana, s Klemenčič, V., 1990: Die Grenzregion entang der jugoslawisch-itaiianische Grenze - ein Beispiel einer Grenze, die unterschiedliche gesellschaftspolitische Systemen trennt. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplanung. Heft 86. Bayreuth, s Klemenčič, V : Koprsko kot obmejno, narodnostno mešano in terciarizirano območje. Primorje zborovanje slovenskih geografov. Portorož, okt. 1990, str Klemenčič, V : National Minorities Along the Border Region oí the Alpine-Adriatic Area. The Second Lodz Conference of Political Geography an Minority Problems within Borderlands. Bialowieza, Oct Klemenčič, V., 1990: Ob smrti prof. dr. Hansa Bobeka. Geografski vestnik 62 (1990). Ljubljana, s Klemenčič, V., 1990: O prostornoj relevantnosti migracija stanovništva na primeru Slovenije. Pogledi na migracije stanovništva Jugoslavije. Beograd, s Klemenčič, V., 1990: Sodobni regionalni problemi madžarske in italijanske na rod-
19 nos t i v procesih družbeno-ekonomske preobrazbe. Razprave in gradivo 24. Ljubljana, s Kiemenčič, V. : Buton. M : Geographic problems of regions: The case of the Italo-Yugoslav border landscape. The Geography of Border Landscapes. London, New York. s. S Kiemenčič. V : Prekmurje als unentwickeltes Grenzgebiet Sloweniens. Regionalforschung von Grenzüberschreitender Bedeutung: Karnten-Slowenien/Kroatien. Wien, s Kiemenčič, V : Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva Jugoslavije v novejšem obdobju. Geografija v šoli 1-5. Ilešičevi dnevi. Ljubljana, str Kiemenčič, V : Tendence spreminjanja slovenskega podeželja. Geografski vestnik 63 (1991). Ljubljana, s Kiemenčič, V.; Zupančič. J : Borderland and Regionalism in the Space settled by Slovenians a case Study. The third Lodz Conference of Political Geography "Inter Borders. Region and Regionalism". Ksieze Mlyny, Sept Oct. 2, 1992, str Kiemenčič, V., 1992: Die geopolitische Lage Sloweniens und seine Offenheit nach Europa. Staatliche Einheit und Teilung - Deutschland und Jugoslawien. München, s Kiemenčič. V : Državna meja na območju Slovenije in mejna območja kot nov geografski fenomen. Seminar za študije geopolitičnega položaja Slovenije. Ljubljana, s Kiemenčič, V.: Genorio. R : The New State of Slovenia and its Function within the frame of Europe. Symposium on: "Future constructions of the world political map: Underlying t'actores". Washington. 18 strani. Knight, D., B : Foreword. The Geography of Border Landscapes. London, New York. Knight, D.. B : Introduction: The border Landscape concept. The Geography of Border Landscapes. London. New York. str Maier, J.; Peasier. R.: Ruppert. K.: Schaffer, F : Sozialgeographie. Braunschweig, 187 strani. Maier, J., 1990: Regionalpolitik in grenznaher peripheren Regionen Europas - eine Einführung. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplanung, Heft 86. Bayreuth, s Maier, J., 1992: Slowenien - ein neuer unabhängigen Staat ist entstanden. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplanung. Heft 108. Bayreuth, str. 1-4.
20 Minghi, J., V., 1991: From conflict to harmony in border landscapes. The Geography of Border Landscapes. London, New York, s Clas, L., 1987: Nekateri družbenogeografski problemi Slovenskega Porabja. Geografski obzornik XXXIV/2. Ljubljana, s Pak, M., 1992: Settlements in Slovenia. Slovenia - Geographic Aspects of a New Independent European Nation (published by ZGDS). Ljubljana, s Pavlin, B., 1990: Sodobne spremembe v kmetijski rabi tal kot indikator razlik v regionalnem razvoju Primorske Slovenije - Contemporary Changes in the Agricultural Land Use as an Indicator of Discrepancies in the Regional Development of Littoral Slovenia (Primorska). Geographica Slovenica 21 - Nekateri vidiki proučevanja podeželja v Sloveniji in na Poljskem. Ljubljana, s Požeš, M., 1990: Zgradba podeželskih naselij in njeno spreminjanje (primer vasi Gračišče) - Changes in the Structures of Rural Settlements (with Reference to the Village of Gračišče). Geographica Slovenica 21 - Nekateri vidiki proučevanja podeželja v Sloveniji in na Poljskem. Ljubljana, s Ravbar, M., 1992: Umriss der Suburbanisierung in Slowenien. Arbeitsmaterialien zum Raumordnung und Raumplanung. Heft 108. Bayreuth, s Ruppert, K.; Schaff er. F., 1973: Sozialgeographische Aspekte urbanisierter Lebensformen. Hannover, 51 strani. Valussi, G.; Klemenčič. V., 1978: II confine aperto tra Italia e Jugoslavia e il ruolo delle minoranze. Minoranze a con fron to. Udi ne. s Vrišer, I., 19S8: Centralna naselja v SR Sloveniji leta Geografski zbornik XXVIII (1988). LJubljana, s Vrišer, I., 1988: Die Industrie in der Slowenien - Entwicklung und Strukturen. Wirtschaftliche Zusammenrbeit zwischen Ländern verschiedener gesellschaftlicher Systeme. Bayreuth, s Vrišer, I., 1990: Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije. Geografski zbornik XXX (1990). Ljubljana, str Wirth, E., 1977: Die deutsche Sozialgeographie in ihrer teoretischen Konzeption und in ihren Verhältnis zu Soziologie und Geographie des Menschen. Geographische Zeitscrift, 65. Jahrgang, Heft 3. Wiesbaden, s Zupančič, J., 1992: Vplivi socialnogeografske preobrazbe na položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem (magistrsko delo na Filozofski fakulteti). Ljubljana, 324 strani.
21 SLOVENIA AND SLOVENES TODAY AND TOMORROW IN THE LIGHT OF SOCIAL GEOGRAPHY SUMMARY The thirty years of work at the Ljubljana University Institute of Geography represents a short time period, yet the period with the biggest changes ever in the spatial structure of Slovenia. In these three decades the entire complex of the economy as well as the technical and social infrastructures have changed because of the changing relations between workers in the agricultural, industrial, commercial and social sectors, and ihese are changes in a social, economic and physiognomic sense. Furthermore, the structure of the social classes, the lifestyles and the manner of settling have almost completely changed. Soon after the end of World War II rapid changes in the spatial structure of Slovenia were initiated. At that time Slovenia began to change from a less developed landscape to an urban one with a modern network of centralized cities and a suburbanized countryside. During these forty years of rapid spatial- -structural changes the rural areas have evolved into an area with a concentration of inhabitants and economic functions on one side, a peripheral area which is being emptied on the other side and in between a so-called transitional area where an urbanized type of landscape is quickly appearing, with a tendency toward a concentration of inhabitants. The method of researching the landscape as an open space is based on the social geographic aspect. Because of the character of the profession, this aspect primarily is a spatial one in contrast with the aspect of static or structural anthropological geography, which is based the processes, discovery and perception of spatial innovations according to individual activities through which man uses and shapes the space and landscape (residence, work, spare time - tourism, education, supply, and the construction of all types of infrastructure). The social geographic aspect is designed around problems. The goal is to present a definition of those involved in the problems, that is the social groups advocating spatial development, and also a definition of the groups of people which advocate the development of individual spatial structures (this appeared with the independence of Slovenia). Those of us here who advocate the application of social geography to Slovene geography supplemented our theoretical and methodological knowledge with
22 knowledge gained from the Munich- Vienna Social Geographic School. It could be asserted that we have contributed a great deal to the development of the theory and methodology of social geography and to modern geography as well by considering the particularities of the geographic position of Slovenia and the characteristics of its physical geography and landscape, along with the historical development of its social-political system. Opponents of social geography here have tried to assign it the role of a new branch and a detrimental specialization. They have denied it any importance in the development or application of geographic theory, although at the same time we all have been living in a place which is flexible and dynamic. In the course of thirty years of the development of Slovene social geography, there have been three main complex spatial- structural problems in the foreground of our research. The greatest amount of attention has been given to rural areas which have rapidly changed physically from the previous classical and static agrarian landscape to an urbanized landscape. Research of social-ecological structural problems have also received broad attention. The third area of research has been concerned with political and cthnogeographic problems. With this, Slovene social geography has followed all of the more important development problems and has frequently called attention to possible negative effects of the development of individual segments of spatial development. Within the framework of Slovenia as a newly independent country and the interdependence of many new circumstances in Europe, there have appeared a whole variety of unsolved spatial problems. In the foreground of these problems is the truly bad transportation infrastructure with the low-quality network of roads and railroads, which have become an impediment to the increased transportation-geographic significance of Slovenia. A second area which requires in-depth social geographic research is represented by the entire region along the newly established Slovene-Croatian border. This area is demographically threatened with the exception of a few rare cases. Some old, but primarily new, industrialized areas need some research done in order to balance the regional development. Among the particular and important problems which should be studied are the land-structure problems. With social geographic analyses and research it will be necessary to continue to consider the position and protection of the identities of national minorities in the border regions. And intensive research of ecological spatial-structural problems will be needed to eliminate harmful ecological problems.
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationPOPULATION AND SPATIAL DEVELOPMENT OF SETTLEMENTS IN LJUBLJANA URBAN REGION AFTER 2002
RAZPRAVE Dela 42 2014 75 93 POPULATION AND SPATIAL DEVELOPMENT OF SETTLEMENTS IN LJUBLJANA URBAN REGION AFTER 2002 Dr. Dejan Rebernik Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana Aškerčeva
More informationMatjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja
UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v
More informationThe Changing Form of Mountaineering in Slovenia
The Changing Form of Mountaineering in Slovenia By Jurij Senegačnik - ZARIS (Institution for research, education, and consulting), Litostrojska 40, 1000 Ljubljana, Slovenia (senegacnik4@siol.net) Jurij
More informationSistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega
More informationPROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR?
PROSTORSKO PLANIRANJE ČEMU? SPATIAL PLANNING - WHAT FOR? Marjan Ravbar UDK: 711 Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01 IZVLEČEK ABSTRACT Tudi v Sloveniji v zadnjem času lahko spremljamo razprave o modernizaciji
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationPOTENTIAL TOURIST DESTINATION DEVELOPMENT IN THE ISTRIAN COUNTRYSIDE
UDC 338.486(497.4) Preliminary communication Received: 08.12.2009 POTENTIAL TOURIST DESTINATION DEVELOPMENT IN THE ISTRIAN COUNTRYSIDE Ksenija Vodeb Helena Nemec Rudež Abstract: The modern comprehension
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationOSKRBNE FUNKCIJE V ORGANIZACIJI MESTNEGA PROSTORA NA PRIMERU MARIBORA
razprave Dela 27 2007 69-80 OSKRBNE FUNKCIJE V ORGANIZACIJI MESTNEGA PROSTORA NA PRIMERU MARIBORA Mirko Pak Pod vrbami 1, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: mirko.pak@guest.arnes.si Izvirni znanstveni članek
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationRAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE
RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE Borut Belec * IZVLEČEK UDK 9113314.9(497.12-18) Članek analizira razmerje med Številom aktivnega prebivalstva
More informationEvaluation of realized investments in Belgrade s and Danube region
MPRA Munich Personal RePEc Archive Evaluation of realized investments in Belgrade s and Danube region Jonel Subić and Lana Nastić and Marijana Jovanović Institute of Agricultural Economics, Volgina 15,
More informationMirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU
UDK 911.002.23:323.38 + 711.28:914.971.2 Mirko Pak* GEOGRAFSKI ELEMENTI SOCIALNEGA V MESTNEM PROSTORU RAZLIKOVANJA Mesto je prostor najmočnejše koncentracije človekovih dejavnosti in kot tako je tudi prostor
More informationGeografija v Sloveniji
Geografija v Sloveniji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Geografija v Sloveniji zgodovina in razvoj Geografija ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo, saj njenim začetkom
More informationThird International Scientific Symposium "Agrosym Jahorina 2012"
10.7251/AGSY1203656N UDK 635.1/.8 (497.6 Republika Srpska) TENDENCY OF VEGETABLES DEVELOPMENT IN REPUBLIC OF SRPSKA Nebojsa NOVKOVIC 1*, Beba MUTAVDZIC 2, Ljiljana DRINIC 3, Aleksandar ОSTOJIC 3, Gordana
More informationKRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA
KRAJINSKI PARK GORIČKO: OMEJITVE IN MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ZAVAROVANEGA OBMOČJA Petra Gostinčar Ulica Jožeta Kopitarja 58, SI 1351 Brezovica, Slovenija e-naslov: petra.go@gmail.com Boštjan Jerebic Mostje 63,
More informationTHE ROLE OF THE AUTONOMOUS PROVINCE OF VOJVODINA DEVELOPMENT FUND Maja Štrbac 1, Danilo Tomić 1, Branislav Vlahović 3
THE ROLE OF THE AUTONOMOUS PROVINCE OF VOJVODINA DEVELOPMENT FUND Maja Štrbac 1, Danilo Tomić 1, Branislav Vlahović 3 1. INTRODUCTION Providing sufficient quantity of food in the world is big problem today.
More informationSOME CHARACTERISTICS OF TOURISM IN SLOVENIA
Slovene Studies 1211 (1990) 33-42, SOME CHARACTERISTICS OF TOURISM IN SLOVENIA,, Anton Gosar Introduction * In all of Europe there is no country quite like Slovenia, where over a relatively small area
More informationV E S T M K ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETY OF SLOVENIA BULLETIN DE LA SOCIÉTÉ DE GÉOGRAPHIE DE SLOVÉNIE
6 E Q G R A F S K I V E S T M K ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETY OF SLOVENIA BULLETIN DE LA SOCIÉTÉ DE GÉOGRAPHIE DE SLOVÉNIE VSEBINA CONTENTS TABLE DES MATIÈRES
More informationRAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI. Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija
Izvleček: RAZVOJNE MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELSKIH OBMOČJIH V ISTRI Dr. Štefan Bojnec, Univerza na Primorskem, Slovenija Dr. Igor Jurinčič, Univerza na Primorskem, Slovenija Dr. Ksenija
More information* * * PLACE OF RESIDENCE AND SOCIAL STRUCTURE OF SLOVENES IN BOSNIA AND HERZEGOVINA ACCORDING TO
I R E N A R O Š E R 202 203 K R A J B I V A N J A I N S O C I A L N A S T R U K T U R A S L O V E N C E V V B O S N I I N H E R C E G O V I N I P O P O D A T K I H L J U D S K E G A Š T E T J A I Z L E
More informationČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA
More informationUniverza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities
14 25 2014 14 25 2014 1 st Univerza na Primorskem/University of Primorska Fakulteta za humanistične študije/faculty of Humanities Tako bomo tudi letos odgovorili vsakemu, ki se nam bo oglasil. Javite se
More informationVanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu
More informationANALYSIS OF INADEAUTE WATER QUALITY OD THE RESERVOIR VONARJE/SUTLA LAKE AND POSSIBILITY OF RESTORATION AND UTILIZATION
EC project on Integration of Natural Water Retention Measures in river basin management The 1 st Danube Region Workshop ANALYSIS OF INADEAUTE WATER QUALITY OD THE RESERVOIR VONARJE/SUTLA LAKE AND POSSIBILITY
More informationTHE DISINTEGRATION OF SETTLEMENTS IN BOSNIA AND HERZEGOVINA THE EXAMPLE OF SARAJEVO/EAST SARAJEVO
THE DISINTEGRATION OF SETTLEMENTS IN BOSNIA AND HERZEGOVINA THE EXAMPLE OF SARAJEVO/EAST SARAJEVO DOI: http://dx.doi.org/10.18509/gbp.2017.25 UDC: 911.372.9(497.15) Mariana Lukić Tanović 1 Draško Marinković
More informationRURAL LANDSCAPES IN SLOVENIA Mimi Urbanc Drago Perko
RURAL LANDSCAPES IN SLOVENIA Mimi Urbanc Drago Perko A small country in Central Europe, Slovenia nevertheless offers a variety of landscapes, and their diversity is remarkable relative to the size of the
More informationMobility and transport
Mobility and transport Introduction to the Strategy game Transalpin Permanent Secretariat of the Alpine Convention Content The Alps an abstract idea? Our common activities The Alpine Convention Implementation
More informationSLOVENIA. Your Slovenian DMC
SLOVENIA Your Slovenian DMC SLOVENIA The Slovene lands were part of the Austro-Hungarian Empire until the latter's dissolution at the end of World War I. In 1918, the Slovenes joined the Serbs and Croats
More informationVPLIV TURIZMA NA ZAPOSLITVENO STRUKTURO SLOVENSKIH TURISTIČNIH KRAJEV
VPLIV TURIZMA NA ZAPOSLITVENO STRUKTURO SLOVENSKIH TURISTIČNIH KRAJEV Matjaž Jeršič * IZVLEČEK UDK 9113:796.5312(497.12) Članek vsebuje rezultate analize o družbenoekonomski strukturi delovnih mest v slovenskih
More informationMETODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)
METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013) NOSILEC: doc. dr. Mitja HAFNER-FINK Spletni naslov, kjer so dostopne vse informacije o predmetu: http://mhf.fdvinfo.net GOVORILNE URE doc.
More informationPOVZETEK INVESTICIJSKE ŠTUDIJE ZA HOTEL TRIGLAV. LEPTON PHOTON 2013 Ljubljana, August 20 25, 2013 LOKA INVEST LEPTON PHOTON 2013
Ljubljana, August 20 25, POVZETEK INVESTICIJSKE ŠTUDIJE ZA HOTEL XXVI International Symposium on Lepton Photon TRIGLAV Interactions at High Energies LOKA INVEST WHY SLOVENIA 1. Slovenia is a geographic
More informationKen Hughey Department of Environmental Management May 2011
LINCOLN UNIVERSITY Preserving natural asset values while also promoting tourism potential an exploration of issues in New Zealand and China (Invited keynote address to: International Symposium on Balanced
More informationMirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod
U'DK 911.3:38(497.12) =863 Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI 1. Uvod Oskrba sodi po svoji namembnosti v sam ožji vrh osnovnih funkcij človeškega življenja. Glede na to je ta
More informationBorut Belec* DIVERGENCA V SOCIALNOGEOGRAFSKEM RAZVOJU VINOGRADNIŠKE POKRAJINE KOT ELEMENT ODMIRANJA SLOVENSKEGA AGRARNEGA PROSTORA.
UDK 634.8:914.971.2 + 911.3:002.23 Borut Belec* DIVERGENCA V SOCIALNOGEOGRAFSKEM RAZVOJU VINOGRADNIŠKE POKRAJINE KOT ELEMENT ODMIRANJA SLOVENSKEGA AGRARNEGA PROSTORA Uvod Namen prispevka je prikazati socialnogeografske
More informationRETROSPECTIVE OF AND PROSPECTS FOR THE DEVELOPMENT AND STRATEGIC PLANNING OF TOURISM IN THE MOUNTAIN REGIONS OF SERBIA
SPATIUM No. 37, June 2017, pp. 42-48 UDC 711(23.0)(497.11):502.131.1 711(497.11):338.48-6 Review paper DOI: https://doi.org/10.2298/spat1737042m RETROSPECTIVE OF AND PROSPECTS FOR THE DEVELOPMENT AND STRATEGIC
More informationMESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003
2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele
More informationRobert Salmeyer Helmut Fellner. Jaroslav Dupal. Mihaly Lados
DANUBE SPACE STUDY Regional and Territorial Aspects of Development in the Danube Countries with Respect to Impacts on the European Union Final Report July 2000 Commissioned by: European Commission DG:
More informationTechnical considerations on rapid transit mode selection BRT / LRT potentialities in France
Technical considerations on rapid transit mode selection BRT / LRT potentialities in France François Rambaud - CERTU Washington September 2006 1 Certu s mission Statistics, observation Information letters
More informationOfficial Journal of the European Union L 337/43
22.12.2005 Official Journal of the European Union L 337/43 PROTOCOL on the implementation of the Alpine Convention of 1991 in the field of tourism Tourism Protocol Preamble THE FEDERAL REPUBLIC OF GERMANY,
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationPrenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA
More informationGATEWAY TO WESTERN, CENTRAL, AND SOUTHEASTERN EUROPE Andrej ^erne
GATEWAY TO WESTERN, CENTRAL, AND SOUTHEASTERN EUROPE Andrej ^erne Relative to its geography, history, economy, culture, and language, Slovenia can be marked as a very diverse country that has an advantage
More informationGradivo pripravili Prepared by. Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas
Gradivo pripravili Prepared by Nelka Vertot Erika Žnidaršič Milena Ilić Darja Šter Janja Povhe Tanja Garvas CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Janškovec Sodobne dileme in priložnosti ustvarjalnega gospodarstva Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja
More informationODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Živec ODNOSI MED RAZLIČNIMI TIPI POLITIČNE KULTURE V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor
More informationRazvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe
More informationIzbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije
Univerza na Primorskem Fakulteta za management 1 Dr. Cene Bavec Izbrana poglavja iz sodobne teorije organizacije Klasična teorija organizacije (nelektorirana delovna verzija) Koper, marec 2004 2 1. UVOD...3
More informationO izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom
O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj
More informationDiscussion on the Influencing Factors of Hainan Rural Tourism Development
2018 4th International Conference on Economics, Management and Humanities Science(ECOMHS 2018) Discussion on the Influencing Factors of Hainan Rural Tourism Development Lv Jieru Hainan College of Foreign
More informationUDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O LEARNING ORGANIZATION MODEL FUTURE-O Kandidatka: Tina Mesarec Študentka izrednega študija
More informationPARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)
CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationREAL ESTATE IN THE MUNICIPALITY OF JESENICE. Municipality of Jesenice, March 2015
REAL ESTATE IN THE MUNICIPALITY OF JESENICE Municipality of Jesenice, March 2015 1 PRESENTATION OF THE MUNICIPALITY OF JESENICE The municipality of Jesenice, which has an area of 75.8 km 2, is situated
More informationTOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKA SLOVENIJA THE REPUBLIC OF SLOVENIA TOURISM GOVERNANCE IN SLOVENIA Marjan Hribar, MSc. Director General of Tourism Directorate Ministry of the Economy Chairman of the
More informationSLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)
1 SLOVENSKA FILANTROPIJA Izbrani prispevki IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008) Ljubljana, marec 2009 2 I. UVODNI NAGOVOR.................................9
More informationPRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA
PRISPEVKI ZAZGODOVINO DEIAVSKEGA INŠTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA PRISPEVKI ZAZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANIA LETNIK XX ŠTEVILKA 1-2 LJUBLJANA 1980 CONTRIBUTIONS TO THE HISTORY OF THE WORKERS MOVEMENT
More informationXL! I (1970) SPREMEMBE У IZRABI ZEMLJIŠČA IN PRESLAJANJE KMEČKEGA PREBIVALSTVA V SLOVENIJI V ZADNJIH DVEH DESETLETJIH. Uvod
GEOGRAFSKI XL! I (1970) V E S T N I K Jakob Medved SPREMEMBE У IZRABI ZEMLJIŠČA IN PRESLAJANJE KMEČKEGA PREBIVALSTVA V SLOVENIJI V ZADNJIH DVEH DESETLETJIH Uvod V zadnjih dveh desetletjih je Slovenija
More informationLandscape research in Slovenia
Belgeo Revue belge de géographie 2-3 2004 Landscape research in Europe Landscape research in Slovenia La recherche paysagère en Slovénie Drago Perko and Mimi Urbanc Publisher Société Royale Belge de Géographie
More informationAustria Austria Austria Austria Austria Austria Austria Austria Austria Austria Austria Austria Austria
Austria 3 days ago. A great part of Austria's prominence can be attributed to its geographic position. It is at the centre of European traffic between east and west. It was not until the end of the war
More informationMavricij Zgonik* TEORETSKE OSNOVE NEKATERIH PROBLEMOV OBMEJNIH REGIJ NA PRIMERU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE
UDK 910.1(497.18 18) ( 04) =863 Mavricij Zgonik* TEORETSKE OSNOVE NEKATERIH PROBLEMOV OBMEJNIH REGIJ NA PRIMERU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE Prispevek želi s teoretske strani kritično in pregledno prikazati
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Marina Ferfolja
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Ferfolja Proces sprejemanja vinske reforme 2008: Vplivi in odločanje na nacionalni ravni držav članic Primer Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2010
More informationINFLUENCE OF TERTIARY ACTIVITIES ON LOCAL AND RURAL DEVELOPMENT IN BOSNIA AND HERZEGOVINA. Rahman Nurković *
DOI 10.5644/PI2013-153-15 INFLUENCE OF TERTIARY ACTIVITIES ON LOCAL AND RURAL DEVELOPMENT IN BOSNIA AND HERZEGOVINA Rahman Nurković * Abstract The paper includes a detailed theoretical and practical analysis
More informationDr. Dimitris P. Drakoulis THE REGIONAL ORGANIZATION OF THE EASTERN ROMAN EMPIRE IN THE EARLY BYZANTINE PERIOD (4TH-6TH CENTURY A.D.
Dr. Dimitris P. Drakoulis THE REGIONAL ORGANIZATION OF THE EASTERN ROMAN EMPIRE IN THE EARLY BYZANTINE PERIOD (4TH-6TH CENTURY A.D.) ENGLISH SUMMARY The purpose of this doctoral dissertation is to contribute
More informationEKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica
More informationSLOW TOURISM. Progress activities WP 5.1. Italia Slovenia Programme
Lead Partner SLOW TOURISM Valorizzazione e promozione di itinerari turistici "slow" tra l'italia e la Slovenia - SLOWTOURISM Valorizacija in promocija turističnih slow poti med Italijo in Slovenijo SLOWTOURISM
More informationMORFOLOŠKA IN SOCIALNOGEOGRAFSKA STRUKTURA CELJA
MORFOLOŠKA IN SOCIALNOGEOGRAFSKA STRUKTURA CELJA Dejan Rebernik* Izvleček V razpravi je na podlagi analize prostorske razporeditve nekaterih morfoloških elementov in izbranih skupin prebivalstva opisana
More informationEscaping the summer heat revival potential and challenge of nearmetropolitan
Escaping the summer heat revival potential and challenge of nearmetropolitan tourism areas 2. internationale Konferenz zu Stadtplanung und Regionalentwicklung in der Informationsgesellschaft GeoMultimedia
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationTourism Industry Council Tasmania Community Survey 2018 Research Report. May 2018
Tourism Industry Council Tasmania Community Survey 2018 Research Report May 2018 This report has been prepared by Enterprise Marketing and Research Services 60 Main Road, Moonah TAS 7009 All enquiries
More informationWelcome to the ITB Academy Webinar. The Germans on holiday Trends from the study Reiseanalyse 2014
Welcome to the ITB Academy Webinar The Germans on holiday Trends from the study Reiseanalyse 2014 Kiel, Kieler Woche, Germany. Photo: Lohmann, June 2009 Hello from Kiel! The Germans on holiday Trends from
More informationTo Mumbai, Back and Forth. Circulatory Urbanism Photo Essay. Photos by Ishan Tankha Text by Rahul Srivastava and Matias Echanove
To Mumbai, Back and Forth Circulatory Urbanism Photo Essay Photos by Ishan Tankha Text by Rahul Srivastava and Matias Echanove This photo essay is an extract from a study by the Institute of Urbanology.
More informationPolicy and Procedures Documents for the State Plane Coordinate System of 2022
This document is scheduled to be published in the Federal Register on 04/18/2018 and available online at https://federalregister.gov/d/2018-08141, and on FDsys.gov BILLING CODE: 3510-JE DEPARTMENT OF COMMERCE
More informationEU MACRO-REGIONAL STRATEGY FOR THE CARPATHIAN REGION. Gabriela Szuba Ministry of the Environment, Poland Modra, June 2017
EU MACRO-REGIONAL STRATEGY FOR THE CARPATHIAN REGION Gabriela Szuba Ministry of the Environment, Poland Modra, 14-16 June 2017 EU MACRO-REGIONAL STRATEGY FOR THE CARPATHIAN REGION Overview Why EU macro-regional
More informationMODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA**
* MODERNIZACIJA IN GLOBALIZACIJA** Povzetek. Prispevek, ki temelji na kritični analizi nekaj sociološke teoretske literature o globalizaciji, skuša odgovoriti na dve vprašanji. Prvo se nanaša na pojmovanje
More informationAnton Fischer. Sustainable Tourism. From mass tourism towards eco-tourism. Haupt Verlag
UTB 4097 Anton Fischer Sustainable Tourism From mass tourism towards eco-tourism Haupt Verlag Dr. Anton Fischer ist Professor für Geobotanik an der TU München. Zusatzmaterial zu diesem Buch finden Sie
More informationRAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Kandidat: Dejan Kelemina, dipl.oec, rojen leta, 1983 v kraju Maribor
More informationMaca JOGAN* SLOVENSKA (POSTMODERNA) DRUŽBA IN SPOLNA NEENAKOST. Skupna evropska dediščina - androcentrizem IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK
* SLOVENSKA (POSTMODERNA) DRUŽBA IN SPOLNA NEENAKOST IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Povzetek. Avtorica v prispevku obravnava odpravljanje neenakosti po spolu v slovenski družbi glede na nekatere pomembne zunanje
More informationO DELU GEOGRAFSKIH RAZISKOVALNIH INSTITUCIJ O DELU INŠTITUTA ZA RAZISKOVANJE KRASA SAZU V LETIH 1977 IN Peter Habič*
Geografski vestnik, Ljubljana, LI (1979) O DELU GEOGRAFSKIH RAZISKOVALNIH INSTITUCIJ UDK 910:378.3:551.44 (497.12)»1977, 1978«= 863 O DELU INŠTITUTA ZA RAZISKOVANJE KRASA SAZU V LETIH 1977 IN 1978 Peter
More informationOPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Kandidatka: Andreja Pfeifer Študentka rednega študija Številka
More informationRAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH
RAZVOJ INDUSTRIJE V MARIBORU S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZVOJNIH DEJAVNIKIH Andreja Slavec * IZVLEČEK UDK 91133338.45(497.12 Maribor) Prispevek obravnava razvoj industrije v Mariboru po posameznih značilnih
More informationDAILY MOBILITY OF WORKERS IN SLOVENIA DNEVNA MOBILNOST DELAVCEV V SLOVENIJI David Bole
Acta geographica Slovenica, 44-1, 2004, 25 45 DAILY MOBILITY OF WORKERS IN SLOVENIA DNEVNA MOBILNOST DELAVCEV V SLOVENIJI David Bole In Slovenia many new motorways are in construction (photography Jurij
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE Ljubljana, september 2003 HELENA KONDA IZJAVA Študentka Helena Konda izjavljam, da sem avtorica
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationflatjaž Jeršič i UCBKI POČITNIŠKIH STflHOUHHJ NR OKOLJE DDK :796.5:502.7 (497.1) = 863 Uuod
DDK 911.374:796.5:502.7 (497.1) = 863 flatjaž Jeršič i UCBKI POČITNIŠKIH STflHOUHHJ NR OKOLJE Uuod Jugoslovanski zvezni zavod za statistiko Je leta 1971 ln 1981, v okviru popisa stanovanj izvedel,tudi
More informationRE-DEFINING SLOVENIAN TOURISTIC REGIONS
109 RE-DEFINING SLOVENIAN TOURISTIC REGIONS Anton GOSAR, Koper/Capodistria * with 8 fi gures and 2 tables in the text CONTENT Summary...109 1 Introduction...110 2 The frame...112 3 Tourism strategies and
More informationGENERAL DATA. CURRICULUM VITAE
GENERAL DATA Name Title Institution e-mail Amina Sivac Teaching Assistant Faculty of Science, University of Sarajevo amina.sivac@pmf.unsa.ba, aminacelik@gmail.com CURRICULUM VITAE PERSONAL DATA Born on
More informationdelovni zvezki Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Let9 št1 leto2016
delovni zvezki Let9 št1 leto2016 Interventna logika prostorskega razvoja v Sloveniji Bojan RADEJ, Mojca GOLOBIČ Ustvarjalna gmajna, 2.5 Ljubljana, september 2016 Slovensko Društvo Evalvatorjev Tabor 7,
More informationPoročilo o prostorskem razvoju
DIREKTORAT ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA Poročilo o prostorskem razvoju Sektor za strateški prostorski razvoj Datum: 14. april 2015 besedilo ni lektorirano II Poročilo o prostorskem razvoju Ljubljana,
More informationThe MonViso Institute. A real-world mountain laboratory for research, education and entrepreneurship in sustainability transitions and systemic design
UNWTO 10TH WORLD CONGRESS ON SNOW AND MOUNTAIN TOURISM 21-23 March, 2018, Escaldes-Engordany, Andorra The MonViso Institute A real-world mountain laboratory for research, education and entrepreneurship
More informationTourist Traffic in the City of Rijeka For the Period Between 2004 and 2014
Tourist Traffic in the City of Rijeka For the Period Between 2004 and 2014 Rijeka, February 2015. Table of Contents Pg No. 1. Introduction 3 2. Physical indicators on an annual level 4 2.1. Structure and
More informationCHAPTER I: INTRODUCTION
The business of the tourism and travel industry is essentially the renting out, for short-term lets, of other people s environments, whether that is a coastline, a city, a mountain range or a rainforest.
More informationCROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE
razprave Dela 34 2010 73 90 CROSS-BORDER SOCIO-ECONOMIC IMPACT OF GAS TERMINAL PROJECTS IN THE GULF OF TRIESTE AND AT ŽAVLJE/ZAULE ON THE SLOVENIAN TOURIST TRADE Marjan Tkalčič *, Robert Špendl ** * University
More informationDevelopment Plan Julian Alps Biosphere Reserve Sustainable Tourism Destination Marketing Promotion
Development Plan Julian Alps Biosphere Reserve Sustainable Tourism Destination 2016-2020 Marketing Promotion Majda Odar, Triglav National Park Public Institution Roosta, september 2017 TNP: 83.982 ha =
More informationPoročne strategije v Indoneziji in Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko
More informationJuly in Cusco, Peru 2018 Course Descriptions Universidad San Ignacio de Loyola
July in Cusco, Peru 2018 Course Descriptions Universidad San Ignacio de Loyola For course syllabi, please contact CISaustralia. Please note: Course availability is subject to change. Updated 28 September
More information