INTERNO. Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2013 številka 06

Transcription

1 INTERNO Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2013 številka 06 Ortopedska klinika praznuje 90 let Portret akademika prof. dr. Vinka V. Dolenca Dobrodelna akcija za sodelavko iz Oskrbovalnih služb NAGRADNA KRIŽANKA

2 KAZALO 03 VOŠČILO OB NOVEM LETU KDO SMO MI 04 Decembra 90 let Ortopedske klinike: od skromnih začetkov do vrhunske referenčne klinike 06 Decembra 60 let klinične neonatologije na Pediatrični kliniki ukc Ljubljana 07»Pred zdravstvom so veliki izzivi«- svoje vizije in cilje predstavlja poslovni direktor Kirurške klinike Matjaž Tavčar 08»Moj cilj je optimizacija procesov v zdravstvu in racionalna izraba virov«- doc. dr. Vesna Prijatelj, poslovna direktorica samostojnih klinik. 09»Kakovost in varnost sta del vsakodnevnega dela zaposlenih na oddelkih«- pogovor z Dominiko Oroszy, dr. med., vodjo Službe za kakovost UKc Ljubljana 12 Portret akademika prof. dr. Vinka V. Dolenca, dr. med. 13 Nevenka Banović:»Svoje delo sem vedno rada opravljala«aktualno 14 Priročnik»Sladkorna bolezen za zdravstvene delavce«15 Največja donacija v zdravstvu na Pediatrični kliniki zaživel aparat za mr 16 Prenova zunanje spletne strani ukc Ljubljana 17 Akreditacija dokaz pripadnosti Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana 18 Presoja ukc Ljubljana za pridobitev mednarodne akreditacije je za nami 19 Pomagajmo sodelavki: požar je uničil celotno streho in podstrešje let Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike ukc Ljubljana let delovanja Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo ukc Ljubljana let Kliničnega inštituta za radiologijo ukc Ljubljana let otroške kirurgije in zdravljenja najtežje bolnih otrok 24 Spoznavanje finskega zdravstvenega sistema v okviru programa izmenjave hope 25 Poročilo hope: izkušnja iz Velike Britanije UKCL SMO LJUDJE 27 Oftalmološka fotografija je posebna disciplina - pogovor z Barbaro Klemenc, fotografinjo z Očesne klinike UTRIP UKCL 29 Pedro Opeka maševal v ukc Ljubljana 30 Zlat spomin Abanke za novorojenčico 30 Zahvala za pretečene kilometre, donirane Pediatrični kliniki 30 Ambulanta za rizične otroke ko za perinatologijo ginekološke klinike zaživela v mavričnih barvah 31 Razstava fotografij psi terapevti 31 ukc Ljubljana prejel priznanje za izvajanje študijskega programa zdravstvene nege PREBERITE 32 Strokovno izobraževalno tekmovanje ekip iz nmp Rogla Jezikovno priporočilo: O voščilih, čestitkah in trojki VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO Tudi v letu 2013 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najkasneje do 15. januarja V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo. Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo ANKETA: Novembra smo imeli skupino presojevalcev za mednarodno akreditacijo po standardu DNV. Na kakšen način ste doživljali priprave, kako ste se spopadali z vsemi aktivnostmi, ki ste jih imeli ob presoji na vašem oddelku, in kakšne občutke imate po zaključku KAJ MENIJO O NAS, ZA SMEH 36 NAGRADNA KRIŽANKA

3 Ob pogledu nazaj je vse, kar želimo reči iskrena hvala. Zahvaljujemo se vam za vse skrbno opravljeno delo, s katerim smo letos dokazali, da je UKC Ljubljana odlična ustanova, polna strokovnih in motiviranih ljudi. Takšnih, ki znajo v težkih časih stopiti skupaj in narediti odločilen korak naprej. Želimo si, da bi motivacijo za iskanje novih priložnosti ohranili tudi v prihodnje. V letu 2014 vam poleg delovnih uspehov želimo predvsem veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. Prepričani smo, da bomo tudi naslednje leto kos vsem izzivom. Srečno 2014! Vodstvo UKC Ljubljana INTERNO Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana December 2013, številka 6 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica: Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov. Uredniški odbor: prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica Erna Kos Grabnar, viš. med. ses. Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav. prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon. Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc. Blanka Šetinc Lektoriranje : Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p. Fotografije: Jolanda Kofol in drugi; Istock, 123RF, Photl, Dreamstime Fotografija na naslovnici: Jolanda Kofol Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Partnergraf d.o.o. Naklada: Glasilo v elektronski obliki na:

4 KDO SMO MI Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak* Decembra 90 let Ortopedske klinike: od skromnih začetkov do vrhunske referenčne klinike Klinika je od svojih skromnih začetkov do danes prerasla v vrhunsko referenčno slovensko terciarno kliniko s certifikatom ISO 9001:2008, s skupno petimi specializiranimi oddelki pa pokriva celotno področje sekundarne in terciarne dejavnosti ortopedije Ortopedska klinika UKC Ljubljana letos praznuje 90-letnico delovanja. Že leta 1923 je bil namreč ustanovljen ortopedski pododdelek v okviru kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani, od leta 1947 pa je Ortopedska klinika v Šlajmerjevem domu.»nova veja medicine, ki se je v prvih desetletjih ukvarjala pretežno s konservativnim zdravljenjem deformacij zaradi poliomielitisa, tuberkuloze in vojnih poškodb, se je sčasoma razvila v pretežno kirurško stroko, ki obravnava celoten mišičnoskeletni sistem in obsega endoprotetiko, artroskopske posege in zdravljenje športnih poškodb, spinalno kirurgijo, otroško ortopedijo in kirurško zdravljenje kostnih tumorjev,«ob tej priložnosti zapiše prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik, predstojnik Ortopedske klinike UKC Ljubljana. Ortopedska klinika je bistveno vplivala na razvoj ortopedije v Sloveniji Na začetku le 16 postelj Ortopedski pododdelek je bil v okviru kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani ustanovljen leta 1923, vodja pa je bil ortoped dr. Fran Minař. Pododdelek je imel 16 postelj, 6 ženskih, 6 moških in 4 otroške. Postelje so bile pomešane s kirurškimi posteljami, trikrat tedensko so imeli na razpolago septično operacijsko, druge dneve pa je imel to operacijsko na razpolago urološki oddelek. Enkrat tedensko so imeli tudi ambulanto v manjši sobici, kjer so opravljali tudi mavčenje. Leta 1937 je vodenje oddelka prevzel dr. Bogdan Brecelj. Aprila 1941 se mu je pridružil dr. Herbert Hawlina. Dr. Brecelj je bil med vojno v ujetništvu. Med njegovo odsotnostjo je bil vodja do leta 1945 dr. Oton Bajc. Julija 1945 je bila ustanovljena»popolna Medicinska fakulteta«v Ljubljani. Avgusta 1945 je prof. Brecelj postal predstojnik Ortopedske klinike in na novo ustanovljene Katedre za ortopedijo na Medicinski fakulteti. Med letoma 1946 in 1948 so začeli delovati na kliniki še: dr. France Debevec, dr. Franci Derganc, dr. Radivoj Bobič, dr. Edvard Pohar in pediatrinja dr. Zvezda Zadnik. Spomladi 1947 se je Ortopedska klinika končno preselila v Šlajmerjev dom. Leta 1959 je bila kliniki prizidana nova predavalnica s 60 sedeži. Leta 1975 je bila klinika deležna temeljite prenove operacijskega bloka (tri operacijske dvorane) s sodobno opremo, dograjen je bil južni del klinike proti Zaloški cesti. Razvijala se je kot del Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Bistveno je vplivala na razvoj ortopedije in ortopedske kirurgije v Sloveniji in imela vidno mesto tudi v takratni Jugoslaviji. Številne ustanove v Sloveniji imajo svoj začetek v Ortopedski kliniki: leta 1945, ko je bolnišnica Valdoltra sprejela prve bolnike s kostno in sklepno tuberkulozo, so strokovno in konziliarno delo opravljali ortopedi iz Ortopedske klinike, podobno je bilo na ortopedskem oddelku v bolnišnici v Mariboru, kjer je prim. dr. Marjan Koršič leta 1954 odprl ortopedsko ambulanto. Začetke na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana najdemo tudi v nastanku ortopedskega oddelka v Celju, Šempetru pri Gorici in drugod. Pomemben je tudi vpliv na nastanek rehabilitacijskih ustanov po Sloveniji. Zaposleni na Ortopedski kliniki so bistveno vplivali na razvoj ortopedije v Sloveniji. Ortopedska klinika je imela vidno mesto tudi v Jugoslaviji.»Na kliniki se zavedamo, da smo pri zdravljenju bolnikov sicer pomembni prav vsi, to je zaposleni na Ortopedski kliniki in tudi v skupnih službah. Samo z odličnim sodelovanjem lahko ustvarimo ustrezne medsebojne odnose, ki so vedno temelj za do bolnika prijazno bolnišnico oziroma kliniko,«povzame duha klinike predstojnik prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik. 4

5 KDO SMO MI Ortopedska klinika danes Ortopedska klinika ima 187 zaposlenih. Letno sprejeme približno 4000 ortopedskih pacientov, od tega je 90-odstotkov (okoli 3600 pacientov) operiranih. Klinika s svojimi petimi specializiranimi oddelki pokriva celotno področje sekundarne in terciarne dejavnosti ortopedije.»na kliniki se zavedamo, da smo pri zdravljenju bolnikov pomembni prav vsi, to je zaposleni na Ortopedski kliniki in tudi v skupnih službah. Samo z odličnim sodelovanjem lahko ustvarimo ustrezne medsebojne odnose, ki so vedno temelj za bolniku prijazno bolnišnico oziroma kliniko,«ob tej priložnosti pove prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik, predstojnik Ortopedske klinike. Največ opravijo artroskopskih operacij, vstavljanja umetnih sklepov in operacij hrbtenice, poleg tega pa še nekoliko manj pogoste operacije s področja tumorjev, revmatizma, otroške ortopedije, korektivne ortopedske kirurgije, kirurgije stopala in gležnja ter rekonstruktivne kirurgije (osteotomije, podaljšave, skrajšave, transplantacije kosti in hrustanca). Želimo ustvariti»celostni ortopedski produkt«. Eno od meril za kakovost klinike pretečeni čas od sprejema do urgentne operacije»to pomeni narediti vse za optimalno zdravljenje pacientov od pregleda v ambulanti in morebitnega vpisa v knjigo čakajočih za operativni poseg. Pri nujnih stanjih je omogočen urgentni sprejem z operacijo. Eno od meril za kakovost klinike je pretečeni čas od sprejema do urgentne operacije. Želimo delati na pregleden in za javni interes ustrezen način, tako da omogočamo enakost obravnave vsem pacientom, pri tem pa upoštevati strokovna merila. Želimo, da so Jubilej bodo na kliniki obeležili ta mesec, izdali so tudi spletno knjigo 90-letnico bodo na kliniki obeležili s slavnostno akademijo, ob tej priložnosti so izdali tudi spletno knjigo, v kateri opisujejo svoje začetke in predstavljajo posamezne oddelke. Knjiga je dostopna na spletni strani: naši pacienti ustrezno informirani o operativnem posegu, njegovih morebitnih komplikacijah, rehabilitaciji in pričakovanem izboljšanju,«pove predstojnik. Prostorske razmere so za paciente danes precej izboljšane: na kliniki je 128 postelj, nadstandardni apartma, urejen je računalniški kotiček znotraj preurejene pokrite terase, deluje oddelek za raziskovanje in razvoj ter majhen kongresni center za 80 udeležencev z vsemi pripadajočimi prostori, opremo za neposredno prikazovanje operativnih posegov s posebnim vhodom. Velik poudarek v kolektivu je na komunikaciji, prijaznosti in korektnosti med sodelavci in do bolnikov. Vse dejavnosti in delovni procesi so prilagojeni enemu cilju pacientovemu zadovoljstvu. Ortopedska klinika ima 187 zaposlenih. Letno sprejeme približno 4000 ortopedskih pacientov, od tega je 90-odstotkov (okoli 3600 pacientov) operiranih. * Zapis je pripravljen na podlagi knjige ob 90-letnici Ortopedske klinike. 5

6 KDO SMO MI Prof. dr. Darja Paro Panjan, dr. med., spec. pediatr. Decembra 60 let klinične neonatologije na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana Oddelek danes sprejema otroke, napotene iz vseh 14 slovenskih porodnišnic in drugih bolnišnic ter tudi otroke, ki jih napotijo pediatri primarne ravni Neonatologija, ki v svetu nastopa kot usmerjena specialnost pediatrije od začetka 60. let prejšnjega stoletja in proučuje razvoj, diagnostiko, zdravljenje in preventivo kovala doktrino specialne aseptične nege pri nedonošenčkih ter zdravljenje najpogostejših bolezenskih stanj, kot so npr. zahiranost, motnje dihanja, intrauterine in poporodne» Sodobno opremljen oddelek na novi Pediatrični kliniki na vseh ležiščih zagotavlja nenehno spremljanje življenjskih funkcij in obposteljno slikovno, laboratorijsko in nevrofiziološko diagnostiko.«cilji obravnave vsakega bolnika so zgodnja diagnoza in usmerjena terapija ter čimprejšnji odpust v domače okolje, kar vključuje tudi optimalno načrtovanje nadaljnje obravnave znotraj Pediatrične klinike ter pri pediatrih na primarni in sekundarni ravni. Profesorica Zora Konjajev je s svojim neutrudnim delom, idejami in mednarodno odmevnimi raziskavami s tedanjimi sodelavci oblizgodnjem odkrivanju in uvajanju enotne diagnostične laboratorijske tehnike. Leta 1972 je bila na oddelku prvič v Sloveniji uvedena fototerapija kot oblika zdravljenja zlatenice z vidno svetlobno in po uvedbi tega načina zdravljenja je postopoma upadala potreba po uporabi izmenjalnih transfuzij. Že na samem začetku delovanja oddelka je bila posebna pozornost namenjena zgodnji prepoznavi možganske okvare; oddelek je postal klinična baza Oddelka za razvojno nevrologijo, s čimer se je še dodatno izboljšala kakovost bolezni pri novorojenčkih, je v slovenskem prostoru že na samem začetku sledila razvoju v svetu. Leta 1953 je Pediatrična klinika v Ljubljani prevzela Oddelek za nedonošenčke v stavbi tedanjega Dečjega doma; leta 1954 je oddelek, ki ga je opremil UNICEF, postal prvi regionalni center za obravnavo nedonošenčkov. Kakovost obravnave bolnih novorojenčkov od samih začetkov okužbe, porodne poškodbe, prirojene hibe, vrojene motnje metabolizma, najrazličnejša nevrološka in genetska obolenja. Pozneje je njeno delo nadaljevala dr. Marija Erjavec - Bren; z njenim prispevkom je oddelek odločilno sodeloval pri oblikovanju enotne doktrine pri obravnavanju zlatenice, njenem 6

7 KDO SMO MI obravnave bolnih novorojenčkov. Od leta 1976 je po načelu»k sebi«organiziran prevoz bolnih novorojenčkov s transportnim inkubatorjem iz vseh slovenskih porodnišnic, ki deluje še danes. Razvoj specialnih usmeritev znotraj neonatologije Klinični oddelek za neonatologijo, ki si je ta naslov pridobil leta 2009, danes predstavlja enega od desetih bolnišničnih oddelkov Pediatrične klinike in edinega, ki ni opredeljen po organskih sistemih, temveč je organiziran glede na otrokovo starost. To seveda zahtevajo fiziološke značilnosti prehodnega obdobja, ko se novorojenček prilagaja na zunajmaternično okolje, in ko na izraženost klinične slike bolezni vplivajo tako prenatalni kot tudi perinatalni dejavniki. V sklopu sodobno opremljenega oddelka na novi Pediatrični kliniki delujeta tudi enota za funkcionalno diagnostiko in neonatološka ambulanta. Oddelek ima 14 ležišč ogrevana ležišča, inkubatorji in običajne postelje in sprejema otroke, napotene iz vseh 14 slovenskih porodnišnic in drugih bolnišnic ter tudi otroke, ki jih napotijo pediatri primarne ravni. Vpetost v razvoj subspecialnih področij znotraj pediatrije na eni strani in povezava s porodnišnicami na drugi dajeta današnjemu oddelku na področju klinične dejavnosti možnost razvoja specialnih usmeritev znotraj neonatologije in z laboratorijskimi in drugimi zmogljivostmi, razvitimi znotraj Pediatrične klinike, omogočata zgodnjo prepoznavo in zdravljenje bolezni, ki se izrazijo v neonatalnem obdobju. Skrb tudi za starše Ob skrbi za zdravje bolnih novorojenčkov poskušamo na Kliničnem oddelku za neonatologijo poskrbeti tudi za njihove starše, saj se ti poleg običajnih prilagoditvenih težav po rojstvu otroka srečujejo tudi s skrbmi, povezanimi z otrokovim zdravljenjem. Organizirana so redna podporna skupinska srečanja za starše, kjer se, glede na potrebe otrok, učijo posebnosti negovalnih postopkov; doslej je bilo izdanih že osem knjižic z napotki za ravnanje ob posameznih bolezenskih sklopih, ki so mnogim staršem olajšale prve trenutke ob prihodu otroka v domače okolje. Matjaž Tavčar»Pred zdravstvom so veliki izzivi«ob skorajšnjem polletju dela v UKC Ljubljana svoje vizije in cilje predstavlja poslovni direktor Kirurške klinike Matjaž Tavčar Ob skorajšnjem polletju dela v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so me prosili, da za interno glasilo našega zavoda napišem nekaj vtisov in se tako predstavim širši javnosti.naj najprej napišem nekaj osnovnih podatkov o svojem preteklem delu in izkušnjah, ki so me oblikovale. Po študiju kemije, diplomiral sem iz biokemije metabolizma holesterola in že v diplomski nalogi postavil nekaj tez, ki so danes tudi znanstveno potrjene, sem se zaposlil v farmacevtski družbi Lek v Ljubljani, kjer sem najprej pokrival prodajo zdravil v srednji in jugovzhodni Evropi, precej hitro pa prevzel izvršno vodenje strateške poslovne enote Dental, v okviru katere je potekala prodaja in proizvodnja»strokovnost in prijaznost zaposlenih sta mi dala upanje, da bom razpolagal z viri, ki lahko Kirurško kliniko popeljejo v boj z izzivi, ki nas čakajo,«o odločitvi za delo na mestu poslovnega direktorja pove Matjaž Tavčar. izdelkov za zobozdravstvo v sodelovanju z liechtensteinskim podjetjem Ivoclar-Vivavdent. Po petih letih sem nadaljeval kariero v poslovnem svetovanju, pri čemer sem za svetovalno družbo Deloitte & Touche postavljal temelje svetovanja v zdravstvu in farmacevtiki za področje srednje Evrope. V tej vlogi sem sodeloval pri večjih projektih prenove procesov v bolnišnicah v Kanadi in ZDA. V Sloveniji sem vodil diagnostične preglede splošnih bolnišnic v Izoli, Trbovljah, Brežicah in Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju. V vlogi svetovalca in tudi direktorja sem nadaljeval pot pri vodenju svetovalnih projektov in kriznega vodenja ter prenove poslovanja različnih pravnih oseb v Sloveniji.»Ne smemo pozabiti na slabo izkušnjo gospodarstva in prav zato ne smemo ponoviti napak, ki so bile tam narejene. Delo zdravstvenih delavcev je preveč pomembno in usodno, da bi se potrebnih reform lotili neprevidno,«meni Matjaž Tavčar, poslovni direktor Kirurške klinike. Prepričan, da lahko zaradi svojih izkušenj prepreči marsikatero napako iz gospodarstva Letos spomladi sem se odločil, da se prijavim na razpis za poslovnega direktorja Kirurške klinike UKC Ljubljana, ker sem (in še vedno) verjel, da so pred zdravstvom v naslednjih letih veliki izzivi, ki smo jih v gospodarstvu že izkusili, bil sem tudi prepričan, da s svojimi izkušnjami lahko preprečim marsikatero nadaljevanje na naslednji strani 7

8 KDO SMO MI ne ure. Dejansko so klinike kadrovsko podhranjene in imamo veliko težav pri zagotavljanju spočitega kadra za izvanapako, ki je bila narejena v gospodarstvu zaradi samozadostnosti in zaverovanosti vase. V istem času sem dobil tudi ponudbo mednarodnega podjetja za zaposlitev, ki pa sem jo po premisleku in zaradi želje po delu v UKC Ljubljana zavrnil. Marsikdo me je takrat vprašal, ali sem padel na glavo in če res mislim, da se lahko v zdravstvu kaj spremeni. Na dan, ko sem dobil pismo o izbiri, sem padel s kolesom, in to res na glavo. Tako sem pred zaposlitvijo izkusil storitve Kirurške klinike v slogu učbenikov vodenja, ki menedžerje napotujejo k osebni preizkušnji izdelkov in storitev, ki jih njihova podjetja proizvajajo in prodajajo. Dobil sem dodatno potrditev, da sem se pravilno odločil. Strokovnost in prijaznost zaposlenih sta mi dala upanje, da bom razpolagal z viri, ki lahko Kirurško kliniko popeljejo v boj z izzivi, ki nas čakajo. Zaposleni na Kirurški kliniki svoje delo opravljajo s strastjo, ljubeznijo in predanostjo Tudi prvi dnevi, tedni in meseci na Kirurški kliniki so potrdili, da je med 1847 zaposlenimi velika večina tistih, ki svoje delo opravljajo s strastjo, ljubeznijo in predanostjo. To je potrdila tudi novembrska akreditacijska presoja. Takoj po začetku dela sem bil seznanjen z načinom odločanja v UKC Ljubljana in vodenja projektov. Načrtovani projekti se odvijajo izredno počasi, medtem ko se nenačrtovani odvijajo s svetlobno hitrostjo. Tako smo se na Kirurški kliniki v nekaj mesecih srečali z zaprtjem petih operacijskih dvoran, oddelka za abdominalno kirurgijo v Bolnici dr. Petra Držaja, reorganizacijo Kliničnega oddelka za anesteziologijo, težavami na otroški srčni kirurgiji Torej z izzivi, ki so bili napovedovani, pričakovani, a ne danes in ne takoj. S podporo večine zaposlenih nam uspeva organizirati delo z omejenimi kapacitetami in dosegati program, dogovorjen z ZZZS. Tudi tu se vidi velika razlika med tistimi zaposlenimi, ki svoje delo opravljajo na podlagi poklicnega poslanstva, in tistimi, ki so to poslanstvo pozabili. Zmagovalci gospodarske krize, ki se bo v naslednjem letu pokazala tudi v zdravstvu, šolstvu in kulturi, bodo tisti, ki so v svoj poklic zaljubljeni. In prav zaradi njih se bomo tisti, ki njihovo delo podpiramo in skrbimo za potek nezdravstvenega dela v UKC Ljubljana, še posebej potrudili. Vesel sem, da sem postal del družine Kirurške klinike, in vesel sem vseh, s katerimi bomo začrtali novo, prenovljeno prihodnost javnega zdravja v Sloveniji. Ob 50. obletnici atentata na J. F. Kennedyja naj nas vodijo njegove besede z inavguralnega govora v slogu UKC Ljubljana:»Ne sprašujmo se, kaj lahko UKC Ljubljana naredi za nas. Vprašajmo se, kaj lahko mi naredimo za UKC Ljubljana.«Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak»Moj cilj je optimizacija procesov v zdravstvu in racionalna izraba virov«pogovarjali smo se s poslovno direktorico samostojnih klinik, ki bdi nad poslovanjem šestih klinik Kot poslovna direktorica samostojnih klinik ste prevzeli skrb za več klinik: za Očesno, ORL, Dermatovenerološko, Ortopedsko, Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Negovalni oddelek. Kaj je tisto, kar je kljub raznolikosti naštetih organizacijskih enot pri vašem delu enotno?»upravljanje ni in nikoli ne bo le serija tehnično procesnih opravil, ampak v prvi vrsti skupek človeških odnosov in interakcij. Zato lahko rečem, da nas do uspeha pripeljejo le ljudje, odnosi med njimi in vrednote, ki jih pri tem usmerjajo. Ne glede na strokovno raznolikost klinik sem že ob svojem nastopu vsem predstojnikom in glavnim» medicinskim sestram Velikokrat povedala, da bomo na poslovni ravni delovali enotno, reševali posamezne probleme in izmenjevali primere dobre prakse. Ni 'dobre klinike', ker pozitivno poslujejo, in 'slabe klinike', ker negativno poslujejo. Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne. To misel francoskega pisatelja Voltaira jemljem za svoj delovni moto,«pravi doc. dr. Vesna Prijatelj, poslovna direktorica samostojnih klinik. Poslovanje klinik ste prevzeli v času, ko se ne srečujemo ravno z rožnatim položajem: kakšne so vaše usmeritve na področju omejevanja stroškov in kadra? začutim, da se ne razumemo, ko govorimo o poslovanju in strokovnem delu. Zato skušamo na skupnih in individualnih sestankih zagotoviti enako razumevanje in poiskati skupni pomen. Če karikiram: tako kot doma odnos med partnerjema zahteva usklajevanje in prilagajanje, je to potrebno tudi tu.na tem področju je že Boris Ahčan ogromno naredil v sodelovanju s predstojniki klinik. Na področju kadrov so težave velike. Je veliko odsotnosti (porodniške, bolniške, invalidnosti), ki niso v breme UKC Ljubljana, vendar se na Ministrstvu za zdravje RS štejejo 'glave' in ne opravljene delov- 8

9 KDO SMO MI janje delovnega programa. Pri analizah se usmerjam v pregled obremenjenosti kadra po deloviščih; v iskanje notranjih kadrovskih rezerv; v uvedbo elektronske registracije delovnega časa ter elektronskega načrtovanja, ne pa v nadomeščanje kadra, ki ni nujno potreben za izvajanje programov. Večjo možnost vidim pri reorganizaciji in optimizaciji procesov ob izrabi možnosti, ki jih ponuja sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Nujno je treba povezati obstoječe informacijske sisteme (klinične in poslovne) ter s tem vzpostaviti nadzor nad opravljenim delom in natančnim spremljanjem stroškov.«kako pomembno pa je pri uvajanju procesov sodelovanje med poslovnim in strokovnim delom?»izjemno pomembno. Brez sodelovanja se je nemogoče usmeriti v razvoj; delo mora potekati timsko in z medsebojnim zaupanjem. Velikokrat začutim, da se ne razumemo, ko govorimo o poslovanju in kliničnem delu. Zato skušamo na skupnih in individualnih sestankih zagotoviti enako razumevanje in poiskati skupni pomen. Če karikiram: tako kot doma odnos med partnerjema zahteva usklajevanje in prilagajanje, je to potrebno tudi tu.«služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak»Kakovost in varnost sta del vsakodnevnega dela zaposlenih na oddelkih«pogovarjali smo se z Dominiko Oroszy, dr. med., vodjo Službe za kakovost UKC Ljubljana V UKC Ljubljana sicer niste novi; skupno ste tu zaposleni 21 let. Povejte nam, kje vse ste doslej delali.»res je, v UKC Ljubljana sem že od leta 1987, začela sem kot višja medicinska sestra, po končani univerzitetni izobrazbi s področja organiziranja in upravljanja informacijskih sistemov sem vodila oddelek za zdravstveno informatiko. Leta 2009 sem za nekaj let odšla na delovno mesto zunaj UKC Ljubljana, a sem se letos vrnila. Dejstvo je, da je UKC Ljubljana vedno ostal v mojih mislih in da sem bila vseskozi v stiku z zaposlenimi.«zakaj ste se torej prijavili na razpis za poslovno direktorico?»preden sem se odločila za prijavo, sem pretehtala odločitev iz vseh zornih kotov: organizacija, okolje, ljudje, strategija razvoja, delovno področje. Ocenila sem dejavnike, kot so: poznavanje dejavnosti organizacije, velikost in struktura organizacije, naravnanost vodstva in zaposlenih k spremembam, zaupanje. Dodatno so me motivirali zaposleni v UKC Ljubljana s tem ne mislim na vodstvo, temveč na številne nekdanje sodelavce in znance, ki so me ob objavi razpisa poklicali, naj se prijavim, ker poznam organizacijo in način dela. Vesela sem, da lahko rečem, da s predstojniki in glavnimi medicinskimi sestrami odlično sodelujemo. Vsi se zavedamo, da smo tukaj za pacienta. Čutim, da sem se z vrnitvijo v UKC Ljubljana tako rekoč vrnila domov.ponosna sem, da naši zaposleni razumejo, da pri mednarodni akreditaciji ne gre za pridobitev nekakšne plakete, temveč gre za dolgoročno izboljšanje kakovosti in varnosti bolnišnice,«pravi asist. Dominika Oroszy, vodja Službe za kakovost. Službi za kakovost je osem sodelavcev, med njimi dve zdravnici, štiri diplomirane medicinske sestre, diplomirani zdravstvenik, diplomi- V rana organizatorka dela in teolog.»poleg strokovnega znanja sta kakovost in varnost za naše delo izjemno pomembni,«pravi vodja Dominika Oroszy, dr. med., sicer tudi vodja koordinacije operativne dejavnosti na Kirurški kliniki UKC Ljubljana, ki si želi, da bi se UKC Ljubljana pridružil najboljšim bolnišnicam, ki s stalnim izboljševanjem procesov in učinkovitosti zagotavljajo visoko kakovost in varnost zdravstvene oskrbe. nadaljevanje na naslednji strani 9

10 KDO SMO MI Nedavno ste prevzeli vodenje Službe za kakovost. Kakšno je poslanstvo vaše službe?»vodenje sem prevzela avgusta letos, v interdisciplinarni delovni skupini smo reorganizirali sistem vodenja kakovosti in varnosti ter vzpostavili osnovno infrastrukturo za učinkovito vodenje kakovosti. Bistveno je, da je shema vodenja kakovosti in varnosti Kako deluje sistem vodenja kakovosti in varnosti navzdol?»vse večje klinike imajo koordinatorje za kakovost, prav tako imajo koordinatorje za kakovost posamezni klinični oddelki; ti so iz vrst zdravnikov in medicinskih sester. Dejstvo je, da kakovost nastaja na oddelkih, kjer je pacient obravnavan. Kakovost in varnost nista abstraktna pojma, s katerima se ukvarja Kako pa konkretno uvajamo sistem kakovosti v UKC Ljubljana?»Začne se že pri tem, da so zaposleni pozorni na pomanjkljivosti in neučinkovitosti procesov, saj najbolje poznajo svoje delovno okolje in imajo največ priložnosti za izboljšave. Pomembno je, da dejavno spreminjajo procese v svojem delovnem okolju in uvajajo spremembe ter tako rekoč živijo s krogom PDCA načrtuj, naredi, preveri, ukrepaj. Pomembno je, da najprej sploh postavimo diagnozo, ali smo dobri ali slabi to pa lahko naredimo samo s kazalniki kakovosti in varnosti.«katere so prednostne naloge vaše službe?»poleg že omenjenega uvajanja kazalnikov je naša prednostna naloga tudi izobraževanje in usposabljanje zaposlenih o kakovosti in varnosti. Načrtujemo delavnice o izvedbi učinkovitega kroga PDCA ter kazalnikov kakovosti in analizi tveganj. Naš cilj je kakovost narediti vidno, primerljivo s standardi, in z učinkovitimi korektivnimi ukrepi zagotoviti stalno izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave.«v Službi za kakovost je trenutno osem sodelavcev. Zgoraj od leve: Eva Verstovšek (enota za upravljanje z odkloni), Renata Jurša (Urad za pritožbe in pohvale), Zdenko Garasevič (enota za spremljanje kazalnikov kakovosti in enota za vodenje procesov), Simona Virant (administrativna podpora). Spodaj od leve: Jelka Mlakar (enota za upravljanje z odkloni), Dominika Oroszy (vodja službe), prim. Dušica Pleterski (enota za upravljanje z odkloni). Na fotografiji manjka Jože Filej (administrativna podpora). zdaj integrirana v sistem vodenja UKC Ljubljana. Kakovost in varnost sta tudi del poslovne strategije UKC Ljubljana. Ustanovili smo odbora za varnost in upravljanje virov ter koordinacijska delovna telesa, ki zagotavljajo enotno izvajanje posamezne dejavnosti na vseh klinikah in kliničnih oddelkih. Natančno smo opredelili vlogo, naloge in odgovornosti posameznih odborov, komisij in služb, s čimer smo obstoječi strukturi dali večjo veljavo. Služba za kakovost je vezni člen sistema vodenja kakovosti v UKC Ljubljana. Koordinira operativno izvajanje strateških ciljev kakovosti UKC Ljubljana, usklajuje dejavnosti in nudi podporo posameznim odborom, strokovnim komisijam, koordinacijskim delovnim skupinam ter komisiji za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor.«naša služba, temveč je to del vsakodnevnega dela zaposlenih na oddelkih, v stiku s pacienti nastajajo kakovost, varnost in izboljšave. Pomembno je, da zaposleni pri svojem vsakodnevnem delu merijo izide zdravljenja in uporabljajo orodja za izboljšanje kakovosti da sta varnost in kakovost dela na prvem mestu. Kakovost se pravzaprav gradi od spodaj navzgor, saj nastaja ob srečanju zdravstvenih timov s pacienti.«dejstvo je, da UKC Ljubljana že od nekdaj velja za kakovostno in dobro bolnišnico. Zakaj je potem sploh potrebno uvajanje kakovosti?»v UKC Ljubljana kot izvajalci najzahtevnejših diagnostičnih in terapevtskih metod zdravljenja že od nekdaj stremimo k stalnim izboljšavam in sledimo razvoju stroke v svetu. Primerjave z odličnimi bolnišnicami kažejo na številne priložnosti za izboljšave. Uvajanje sodobnih orodij vodenja kakovosti s transparentnimi kazalniki kakovosti, analizo tveganj in učinkovitimi korektivnimi ukrepi zagotavljajo» Mednarodna akreditacija pomeni stalen proces: bolnišnica je ocenjena vsako leto znova, kar pomeni, da so možne stalne izboljšave. Vsako leto je treba izvesti korektivne ukrepe in bolnišnica jih je dolžna izvesti. Tako nikoli ne stagniraš, temveč se lahko primerjaš z najboljšimi.«trajnostni razvoj in pomembno strateško prednost, saj visoka kakovost in varnost pomenita visoko dodano vrednost za pacienta in bistveno nižje stroške zdravljenja. 10

11 KDO SMO MI Učinkoviti korektivni ukrepi so vedno rezultat interdisciplinarnega dela, saj kakovost nikoli ni rezultat posameznika, temveč timskega pristopa, zato bomo tudi spodbujali interdisciplinarno sodelovanje pri uvajanju izboljšav. Koordinatorji za kakovost na ravni klinik in kliničnih oddelkov bodo pri tem imeli ključno vlogo. Zdravniki postavljamo indikacije za diagnostične in terapevtske postopke in imamo neposredni vpliv na izide zdravljenja, izrabo virov in nastajanje stroškov. Večja motivacija in vključevanje zdravnikov v sistem vodenja kakovosti in tesno sodelovanje z zdravstveno nego in drugimi profili bo zagotovilo optimalne pogoje za stalno izboljševanje kakovosti in varnosti.«koliko pa je ameriški sistem kakovosti sploh prenosljiv na našega?»v ZDA je sistem vodenja kakovosti zelo razvit in je sestavni del vodenja bolnišnic. Temeljne značilnosti odličnih bolnišnic so: učinkovito vodenje, dobra sistemska podpora temeljni zdravstveni dejavnosti, osredotočenost na pacienta in zaposlenega, interdisciplinarno načrtovanje in izvajanje zdravljenja, dobra informacijska podpora, transparentnost kakovosti in varnosti, izidov zdravljenja, merjenje klinične uspešnosti in stalno izboljševanje. Je del poslovne strategije odličnih bolnišnic: kakovost in varnost namreč nedvomno vpliva tudi na operativne stroške bolnišnic.«kateri so ključni projekti, ki jih načrtujete najprej izvesti?»poleg uvedbe sistema kazalnikov kakovosti bomo sodelovali pri izvedbi štirih ključnih projektov s področja varnosti in kakovosti: prevencija katetrske sepse, higiena rok, kirurški varnostni kontrolni seznam, obvladovanje zdravil z visokim tveganjem. Skupaj bomo z odgovornimi službami pripravili sistemske ukrepe, predvidene za vse klinike, in potem ocenili vpliv ukrepov na vrednosti posameznih kazalnikov. Komisija za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor bo koordinirala dejavnosti na posameznih klinikah prek koordinatorjev za kakovost. Ena od pripomb v predpresoji je denimo to, da na oddelkih in klinikah sicer izvajamo razne projekte in dejavnosti, ni pa skupnih strateških ciljev s področja kakovosti in varnosti in ni enotne koordinacije teh dejavnosti.«a za vse našteto bi kdo lahko rekel: saj vse to že izvajamo.»seveda, posamezni ukrepi se že izvajajo, vendar niso dovolj učinkoviti ali razširjeni, saj ne izboljšujejo trenda posameznih kazalnikov. Res je, denimo, da se vsi zavedamo pomena higiene rok za preprečevanje bolnišničnih okužb, vendar je z dosedanjimi ukrepi odzivnost razkuževanja rok pred prvim stikom s pacientom ponekod samo 40-odstotna. Prav je, da ugotovimo razloge in potem določimo ter izvedemo korektivne ukrepe in merimo njihovo učinkovitost. Samo tako lahko pridemo do izboljšav.«omenili ste akreditacijo: zakaj je za nas pomembna?»mednarodna akreditacija pomeni postopek, pri čemer zunanji presojevalci objektivno ocenijo stanje v bolnišnici in presodijo, ali bolnišnica izvaja zdravstveno dejavnost v skladu s predpisanimi standardi. V postopku akreditacije presojevalci podajo ugotovljena neskladja, za katera pripravimo načrt korektivnih ukrepov. Ugotovljena neskladja predstavljajo priložnosti za izboljšave. Gre za stalen proces zunanjih presoj: bolnišnica je ocenjena vsako leto in glede na ugotovljena neskladja je treba izvesti korektivne ukrepe. To zagotavlja stalno izboljševanje vodenja, organizacijske strukture, kakovosti in učinkovitosti procesov, zadovoljstva zaposlenih in pacientov.«dejstvo je, da akreditacija četudi pokaže številne pozitivne vidike opozarja tudi na neučinkovitosti in tveganja.»res je. Opozarjanje na tveganja in neučinkovitosti je del postopka akreditacije samo tako lahko najdemo priložnosti za izboljšave. Ponosna sem, da vse več zaposlenih vidi smisel akreditacije, da pri mednarodni akreditaciji ne gre za pridobitev nekakšne plakete, temveč gre za dolgoročno izboljšanje kakovosti in varnosti bolnišnice.«nikakor pa ne smemo misliti, da se bodo z zaključkom letošnje mednarodne akreditacije postopki končali, kajne?»aktivnosti se nikakor niso končale; projektna skupina za akreditacijo, vsi odbori, komisije, pododbori in delovna telesa za zagotavljanje sistema kakovosti in varnosti ter koordinatorji za kakovost bodo nadaljevali svoje delo. Pripravili bodo načrte korektivnih ukrepov, terminski plan in spremljali realizacijo. Po zaključeni presoji smo dobili višje cilje, kot smo jih imeli lani, in najpomembneje: imamo nakazane nove priložnosti, da izboljšamo pogoje in način dela ter kakovost in varnost obravnave pacientov.«zahvala vsem»vsem koordinatorjem za kakovost in zaposlenim se iskreno zahvaljujem za izredne napore, ki so jih ob svojem vsakodnevnem delu vložili v priprave na mednarodno akreditacijo. Naredili smo velik preskok glede zagotavljanja varnosti in kakovosti; to bomo nadaljevali prihodnje leto, ko bodo naši cilji še višji. Kot vodja Službe za kakovost si želim, da bi bili primerljivi z bolnišnicami, ki imajo zelo učinkovit sistem vodenja kakovosti in varnosti pacientov. Zavedamo se, da smo na začetku poti, ki vodi k najboljšim: v svetu je 410 bolnišnic, ki imajo mednarodno akreditacijo DNV, med njimi tudi pet najboljših v ZDA UKC Ljubljana bo v družbi najboljših.«11

12 KDO SMO MI Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc Portret akademika prof. dr. Vinka V. Dolenca, dr. med. Zdravnik z izjemno medicinsko znanstveno izobrazbo, strog do sebe in svojih sodelavcev ter študentov, je tlakoval pot novi veji nevrokirurgije mikrokirurgiji Vinko Dolenc pravi, da človek ni samo telo, ampak tudi duša, in še kako pomembno je, da ga obravnavamo celostno. Vinko Dolenc človek, ki ga največkrat po hodnikih Kliničnega centra srečaš športno oblečenega in z belo haljo. Človek, ki je želel najprej postati pilot, šele pozneje se je odločil za medicino, v kateri se je med vrhunske nevrokirurge vpisal ne samo doma, ampak tudi v svetu. Zdravnik z izjemno medicinsko znanstveno izobrazbo, strog do sebe in svojih sodelavcev ter študentov, je tlakoval pot novi veji nevrokirurgije mikrokirurgiji. Diplomiral je leta 1966 na ljubljanski Medicinski fakulteti, opravil specializacijo iz nevrokirurgije leta 1974 in doktoriral. Leta 1968 se je zaposlil na kirurški oziroma nevrokirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, od leta 1980 kot vodja njenega eksperimentalnega laboratorija. Bil je dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo Kirurške klinike. Leta 1982 je postal redni profesor podiplomskega študija na ljubljanski Medicinski fakulteti in leta 1987 na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Prof. dr. Vinko Dolenc je od leta 1987 dopisni in od leta 1993 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter od leta 1991 leta ambasador Republike Slovenije za znanost. Gostoval je na mnogih klinikah v tujini. Sam ali v soavtorstvu je objavil več kot dvesto znanstvenih razprav v domači in tuji strokovni literaturi. Organiziral je več strokovnih srečanj, je častni član več mednarodnih združenj nevrokirurgov, član uredniških odborov tujih strokovnih časopisov, leta 1983 je postal predsednik evropske komisije za primerjalne študije v nevrokirurgiji. Svojo kirurško pot je začel s posegi na obkrajnem živčevju Vinko Dolenc je začel svojo kirurško pot s posegi na obkrajnem (perifernem) živčevju, nadaljeval je z mikrokirurškimi posegi v možgane. Bil je prvi na področju mikrokirurgije že v skupni državi Jugoslaviji. Leta 1969 je po enoletnih raziskavah v laboratoriju v nevrokirurgijo prvi uvedel mikrokirurgijo in začel mikrokirurško oskrbo perifernih živcev. Začel je šivati živce, ki so bili zaradi različnih poškodb pretrgani. Neizmerno težko je prepričal svoje kolege, kako pomembna je ta metoda, saj je vedel, da se je najteže boriti proti že ustaljeni doktrini v medicini. Vztrajal je zato, ker je videl še veliko novih možnosti. Tako je sredi 70. let uvedel mikrokirurško tehniko tudi v nevrovaskularno kirurgijo in med prvimi v Evropi začel mikrokirurško oskrbo anevrizem v akutni fazi.»do takrat je veljalo pravilo, da se operira šele, ko žila poči,«je povedal profesor Dolenc.»Videl sem, da je preveč ljudi umrlo, ker so morali čakati na operacijo več tednov. Zato sem uvedel metodo, ko anevrizmo odstranimo že v akutni fazi. Nevrokirurgija se bo počasi zlila z drugimi oblikami zdravljenja in drugimi vejami medicine, zato je treba odkrivati bolezni pravočasno in takoj ukrepati, več pozornosti pa bi morali posvetiti preventivi.«mikrokirurško tehniko pri nevrokirurških boleznih je nato uporabil tudi na vseh drugih področjih nevrokirurgije. Po njegovi zaslugi je ta metoda danes razširjena po vsem svetu in umrljivost zaradi anevrizem je mnogo manjša. 12

13 KDO SMO MI Vabljen na številne univerze po svetu Njegova največja inovacija je kavernozni sinus na lobanjskem dnu. Prof. dr. Dolenc je menil, da bi lahko z ustreznim pristopom v ta sinus pretok krvi po glavni žili začasno ustavili brez škode za možgane. Vsega ni sam odkril. S pomočjo nekaterih že znanih dejstev v literaturi o kavernoznem sinusu je uspel izdelati varen pristop do področja, kjer sta bila tumor ali žilna nepravilnost, ter ju odstraniti. Zaradi raziskovalnega in kliničnega dela na področju lobanjskega dna so ga vabili na številne univerze v Evropi, Severni in Južni Ameriki, na Japonskem, v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Indiji in drugih deželah, kjer je pomagal organizirati učne delavnice. Napisal je pet knjig, od katerih je ena prevedena tudi v kitajščino, z naslovom Mikrokirurška anatomija in kirurgija osrednjega dela lobanjskega dna. So pa tudi neuspehi, je tudi smrt. Vinko Dolenc svojih operacij ne pozabi. Pri zapletenih možganskih operacijah razmišlja, kako bi se jih dalo še bolje operirati. Velikokrat se je ustavil in moral reči dalje ne moremo in ne smemo. Varnost in izboljšanje kakovosti življenja posameznega pacienta vedno postavi na prvo mesto. Akademik prof. dr. Vinko Dolenc vidi prihodnost nevrokirurgije v reku:»vse se menja in tudi kirurgija ni izjema.«meni, da se bo nevrokirurgija počasi zlila z drugimi oblikami zdravljenja in drugimi vejami medicine, zato je treba odkrivati bolezni pravočasno in takoj ukrepati, več pozornosti pa bi morali posvetiti preventivi. Žal vsi čakamo, da se bolezen razvije predaleč, potem pa lahko samo še gasimo požar. Vinko Dolenc pravi, da človek ni samo telo, ampak tudi duša, in še kako pomembno je, da ga obravnavamo celostno. Služba za odnose z javnostmi, Biserka Marolt Meden»Svoje delo sem vedno rada opravljala«neva (uradno Nevenka) Banović, univerzitetna diplomirana ekonomistka, se je v UKC Ljubljana zaposlila leta Po tridesetih letih predanega dela se je letos poleti upokojila Že leta 1984 je začela opravljati dela glavnega analitika in leta 1986 glavnega planerja. Leta 1990 je postala vodja Službe za plan, statistiko in analize, po skoraj desetih letih pa je konec leta 1999 nastopila delo poslovne direktorice Kirurške klinike, ki ga je opravljala do letošnje upokojitve. Neva Banović je ustanovna članica Društva ekonomistov v zdravstvu, ki deluje od leta Takoj ji je bila zaupana funkcija tajnika. Najodgovornejšo funkcijo je prevzela leta 2004 po odhodu dotedanjega predsednika mag. Franca Bohinca. To nalogo, v zadovoljstvo vseh, opravlja še danes. Društvo organizira v različnih krajih Slovenije dvakrat letno srečanja svojih članov in tudi drugih, ki delujejo na ekonomskem ali organizacijskem področju v zdravstvu. Udeleženci teh je v povprečju vsakič okrog 150 se lahko seznanijo z aktualnimi temami, ki jih predstavljajo strokovnjaki teoretiki in praktiki; srečanja so tudi priložnost za izmenjavo izkušenj pri reševanju vsakodnevnih izzivov in težav v zdravstvu, ki jih posebej zadnja leta ne manjka. Kako gledate na prehojeno pot? Na katero delo v UKC Ljubljana v zadnjih tridesetih letih imate najlepše spomine?»težko bi kaj posebej izpostavila. Svoje delo sem vedno rada opravljala. V tridesetih letih sem v UKC Ljubljana spoznala veliko čudovitih ljudi in se od njih marsikaj naučila. Vsem se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem za sodelovanje in pomoč pri doseganju skupnih ciljev.«13 Se je veliko spremenilo v odnosih med sodelavci?»morda zadnja leta res. Čedalje manj časa za izpolnitev nalog ter razne omejitve vplivajo tudi na odnose s sodelavci, vendar je s primerno komunikacijo možno narediti marsikaj. Nikoli mi ni bilo žal časa, porabljenega za kakšno pojasnilo ali samo razgovor.«je bila odločitev o upokojitvi težka?»niti ne, prvotno sem nameravala zaključiti delo že konec lanskega leta, pa me je generalni direktor mag. Simon Vrhunec prepričal, da sem ostala še nekaj mesecev. Upokojitev letos julija je bila moje darilo sami sebi za 60. rojstni dan.«vsi vemo, da vaš delovnik nikoli ni trajal osem ur, ampak se je velikokrat zavlekel pozno v noč Kaj vse ste zamudili v tem času doma in kako boste to nadomestili v tretjem življenjskem obdobju? nadaljevanje na naslednji strani

14 KDO SMO MI»Moj delovnik se je daljšal s starostjo otrok. Starejši sin ima že nekaj let družino, mlajši pa se je po vrnitvi iz ZDA tudi odselil od doma. Seveda ne bi mogla biti toliko odsotna, če bi imel moj mož osemurni delavnik, a se njegove obveznosti še zdaj večkrat zavlečejo v noč. Načrtov za naslednje obdobje imam veliko: spomladi bom obiskala Avstralijo, kar si že dolgo želim. Še vedno sem dejavna v Društvu ekonomistov v zdravstvu. Pripravljamo almanah z opisom dvajsetletnega dela, maja organiziramo 21. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu. Potem bo že kmalu poletje, ko bom nekaj tednov preživela na morju s svojima sončkoma takrat bosta stara pet let in tri leta ne bo mi dolgčas. V jeseni jo morda spet mahnem kam na pot, vsaj za nekaj dni v London, kjer še nisem bila. Do takrat pa bo čas, da si obnovim znanje tujih jezikov, si ogledam kakšno razstavo, preberem nekaj knjig, dopolnim podatke o življenjskem drevesu svoje družine... Upam, da bom zdrava in bom lahko uresničila vsaj večino svojih načrtov in predvsem zdravja želim vsem, a ne samo v letu 2014!«Nevina sodelavka v planski službi Manja Oluič, univ. dipl. ekon., zdaj poslovna direktorica Nevrološke klinike, se spominja skupnega dela takole:»v časih, ko nismo imeli računalnikov, je planiranje potekalo s pomočjo strojčkov za seštevanje, ki so v naši službi neprenehoma ropotali. Analitiki planerji smo skupaj s predstojniki klinik pripravljali delovne načrte in ob upoštevanju izhodišč načrtovali posamezne kalkulativne elemente. Neva je kot glavni planer določila, da mora analitik planer, ki zadnji vnese podatke za svoje TOZD-e, za»nagrado«do konca izpolniti preglednico, ki je bila na štirih zlepljenih karo listih formata A3. Zato smo vsi pohiteli z delom. Seveda je tako nastali finančni plan zavoda še enkrat pregledala in večkrat našla napako, posebej pri končnih seštevkih. In kolikokrat letno smo planirali: letnemu planu je praviloma sledil vsaj en rebalans, v času visoke inflacije pa so bili ti kar mesečni, in to v dveh različicah: za univerzitetne in neuniverzitetne storitve. Poleg tega smo mesečno pripravljali informacije o poslovanju za 30 TOZD-ov in DSSS, dvakrat letno pa obširna poročila. Kakšen preskok je pomenila uvedba računalnika v naše delo do takrat so imeli računalnike le v Informacijskem centru. Kako smo bili veseli, ko smo pred 25 leti naredili prve plane s pomočjo programa Lotus 1-2-3!«Glavna medicinska sestra Kirurške klinike Zdenka Mrak je ob uradnem slovesu med drugim povedala:»čas zares hiti, vendar je edini, ki ostane. Bliskovito so se odvrteli dnevi, meseci in leta od takrat, ko je gospa Banović prevzela vlogo poslovne direktorice Kirurške klinike. Veliko je spominov na vsa ta leta, veliko je dogodkov, doživetij, ki se jih bomo z veseljem spominjali. Gospa Banović je vedno vedela, kaj je njeno delo in kaj je prav ter kaj ne. Bila je izredno natančna, zelo dobro se je spoznala na številke, bliskovito je seštevala, delila, množila, izračunavala procentne račune, bila je pravi virtuoz. Rada je tudi pisala na majhne rumene ali svetlomodre lističe in nas opozarjala, da je treba na dokumentu ali vlogi kaj dopolniti, popraviti, napisati obrazložitev. Bila je velika strokovnjakinja na svojem področju, vendar nikoli ni gledala na probleme in izzive zelo ozko ravno nasprotno. Kljub nenehnemu pomanjkanju finančnih sredstev in kljub številnim varčevalnim in sanacijskim ukrepom se je zavedala, da moramo na Kirurški kliniki profesionalno, kakovostno in varno poskrbeti za paciente. Z veliko zavzetostjo, pozitivno energijo, predanostjo in skrbjo za druge je soustvarjala prihodnost Kirurške klinike. Draga Nevenka, iskrena hvala za tvoje delo, sodelovanje, ustvarjanje, kritiko. Tvoj prispevek je velik in pomemben. Delati in sodelovati s tabo je bilo lepo.«aktualno Milena Bohnec Priročnik»Sladkorna bolezen za zdravstvene delavce«oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo mora temeljiti na dosežkih znanosti, strokovnih smernicah, standardih in kliničnih poteh, ki jih je treba stalno posodabljati skladno z razvojem stroke ter spremljati njihovo izvajanje zagotavljanja kakovosti, učinkovitosti in varne oskrbe. Pri zdravljenju bolnikov s sladkorno boleznijo sodeluje večdisciplinarni tim. Cilj tima, v katerem so zdravniki, diplomirane medicinske sestre /zdravstveniki, zdravstveni tehniki, psihologi, laboratorijski delavci in drugi, je organizirati bolnika, opolnomočenega za celostno vodenje njegove bolezni. Knjigo, ki smo jo nedavno izdali, smo poimenovali priročnik, saj s svojim obsegom kaže obsežnost obravnave bolnika s sladkorno boleznijo v interdisciplinarnih timih. Priročnik, katerega urednice so Slavica Vujičič, Milenka Poljanec Bohnec in Barbara Žargaj s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana, je napisan s tako širokim zornim kotom, da zajame vse ključne vidike obravnave sladkorne bolezni. Uredniki smo se ves čas zavedali pomena celovite oskrbe bolnika s sladkorno boleznijo, zato smo v priročnik vnesli strokovne vsebine, ki podrobneje opisujejo strokovna spoznanja o bolezni in njenih posledicah, načinu zdravljenja ter edukaciji in organiziranosti oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo. Priporočila in razlage temeljijo na zelo strokovnem znanju in tudi na lastnih izkušnjah avtorjev praktikov. Prepričani smo, da bo priročnik v pomoč vsem zdravstvenim delavcem in študentom. Za več informacij lahko pišete na prirocnik.sladkorna@gmail.com ali pokličete številko

15 AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi Največja donacija v zdravstvu na Pediatrični kliniki zaživel aparat za MR Z novim aparatom se povečuje dostopnost preiskav za hospitalne in ambulantne bolnikez njim naslavlja tudi svoje sodelavce. Preiskave so hitre, slike pa izjemno kakovostne Aparat za magnetno resonanco na Pediatrični kliniki je največja donacija v zdravstvu do zdaj. Z novim aparatom se povečuje dostopnost preiskav za hospitalne in ambulantne bolnike. Ustanova za novo pediatrično kliniko v Ljubljani je oktobra Pediatrični kliniki UKC Ljubljana uradno predala največjo donacijo v zdravstvu aparat za magnetno resonanco in anestezijski aparat, ki delujeta v adaptiranih prostorih, katerih prenova je tudi donacija Ustanove. Slavnostni trak ob prejemu 1,7 milijona evrov vredne donacije Pediatrični kliniki je prerezal svetovni rekorder Darko Durić, plavalec invalid, ki je po besedah Biserke Marolt Meden, predsednice Ustanove za novo pediatrično kliniko v Ljubljani,»dokaz, da se z vztrajnostjo, srčnostjo in zaupanjem vase da doseči prav vsak zastavljeni cilj.«preiskave na odličnem aparatu za magnetno resonanco so zelo hitre, slike pa izjemno kakovostne, kar omogoča učinkovito odkrivanje bolezni. Zadovoljna je tudi ekipa KIR, ki v uvajalnem obdobju izvaja večino programa na novem aparatu. Zasluge za to, da je na Pediatrični kliniki zaživela največja donacija v zdravstvu, ima Ustanova za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. Za vsa prizadevanja pri dejavnostih za izgradnjo nove Pediatrične klinike ter za uspešno izvedeno donacijo aparata za magnetno resonanco na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana je vodstvo UKC Ljubljana predsednici uprave Ustanove, Biserki Marolt Meden, na uradni predaji podelilo najvišje priznanje UKC Ljubljana zlato dediščino. V. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana, mag. Simon Vrhunec, je ob tem poudaril:»univerzitetni klinični center Ljubljana je vrhunska zdravstvena ustanova, v kateri tudi pacienti pričakujejo najkakovostnejšo zdravstveno oskrbo. Gospodarska recesija je to vlogo močno načela. Veseli smo, da še vedno obstajajo posamezniki in organizacije, ki so se pripravljene odreči lastnim sredstvom za to, da bi UKC Ljubljana še naprej lahko najšibkejšim zagotavljal primerno zdravstveno oskrbo.«zakaj je potrebna pediatrična radiologija? Pediatrična radiologija je v svetu priznana kot subspecializacija radiologije. Vrste bolezni v otroškem obdobju so drugačne kot pri odraslih, ker je pri otrocih veliko več prirojenih in razvojnih obolenj. Patologija, ki je drugačna, zahteva specifično znanje. Celoten tim ima znanja in usposobljenost za delo z otrokom in zato so preiskave otrokom prijaznejše. Zaradi posebnega pristopa do otrok je manjša potreba po anesteziji in sedaciji. Od leve proti desni predsednica uprave Biserka Marolt Meden, namestnica predsednice Meta Stvarnik in člani Roman Jakič, Franc Hočevar in Ciril Kržišnik. nadaljevanje na naslednji strani 15

16 AKTUALNO Hitrejša diagnostika, krajše hospitalizacije Z novim aparatom za magnetno resonanco se bo povečala dostopnost preiskav tako za hospitalne kot za ambulantne bolnike. Diagnostika bo hitrejša in hospitalizacija krajša. Na predlog radiološke stroke Pediatrične klinike je strokovni kolegij sprejel odločitev, da se nabavi aparat za magnetno resonanco 1,5 Tesla.»V nasprotju z obstoječimi aparati za magnetno resonanco ima naš večjo in krajšo odprtino 70 centimetrov, kar prispeva k manjšemu občutku klavstrofobije, starši so med preiskavo bližje otrokovi glavici, da je otrok bolj pri miru in mu preiskavo lahko opravijo brez anestezije. Nabavili smo tudi številne tuljave. Tuljave so moderne, lahke otrok ne občuti teže in so tudi tehnološko izpopolnjene (večkanalne). Preiskave so krajše,«je povedala članica komisije za nakup aparata iz Službe za radiologijo Pediatrične klinike doc. dr. Damjana Ključevšek. Dodala je, da imamo dodatno opremo in program, kar omogoča izvajanje preiskav, ki na drugih aparatih za magnetno resonanco niso mogoče, kot je npr. elastografija jeter. Nove preiskave z aparatom bodo zmanjšale potrebo po bolj invazivnih in nevarnejših preiskavah pri otrocih. Otroci si lahko med preiskavo izberejo glasbo»edini v Sloveniji izvajamo novo preiskavo pregled celotnega telesa z magnetno resonanco z enim postopkom (približno 45 minut), kar je pomembno predvsem za bolnike z revmatološkimi in hematoonkološkimi obolenji. Izvajali bomo tudi funkcionalne preiskave na voljo so programi, ki imajo možnost ne samo prikaza, kako je videti organ, ampak tudi, kako deluje,«je dejala dr. Damjana Ključevšek. Da bi bili do otrok čim bolj prijazni, so omogočili, da si lahko otroci pred preiskavo izberejo glasbo ali pravljico, ki jo poslušajo med preiskavo prek slušalk. Služba za uporabniško računalništvo Prenova zunanje spletne strani UKC Ljubljana V Službi za uporabniško računalništvo smo se v sodelovanju s Službo za odnose z javnostmi lotili prenove zunanje spletne strani Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ljudem, ki se zdravijo pri nas ali pri nas obiskujejo svoje bližnje, želimo olajšati dostop do informacij, ki so zanje ključnega pomena. Pri tem potrebujemo vašo pomoč, zato vas prosimo za sodelovanje pri ustvarjanju vsebine. Proces prenove zunanjih spletnih strani UKC Ljubljana zajema celovito vsebinsko, strukturno, tehnično in oblikovno prenovo strani. Trenutno se posvečamo predvsem vsebinski zasnovi klinik in oddelkov. Ker je najpomembnejši del spletne strani ravno njena vsebina, je sodelovanje klinik in oddelkov ključnega pomena. Če ste pozorno spremljali naše spletne strani, ste že opazili, da se vsebina (predvsem) klinik in oddelkov počasi, a vztrajno spreminja. Vsebine, ki so namenjene strokovni javnosti, zamenjuje vsebina, ki je namenjena in v pomoč predvsem skupini, ki prevladuje Primeri vsebine že prenovljenih klinik in oddelkov Če vas zanima več o vsebinski prenovi klinik, si oglejte nekaj že prenovljenih primerov strani: KO za gastroenterologijo Interne klinike: KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike: Ginekološka klinika: Dermatovenerološka klinika: Očesna klinika: med obiskovalci naših strani pacientom in njihovim obiskovalcem. Seveda to ne pomeni, da na novih straneh ne bo vsebin za strokovno javnost, le izpostavljene ne bodo. Naš moto se namreč glasi:»pri nas je bolnik na prvem mestu v procesu zdravljenja in odločanja.«dobro bi torej bilo, da spletne strani to trditev zrcalijo. Kako lahko pomagate? Vsebine, ki jih potrebujemo od vas: 1. kratek in preprost opis klinike/oddelka (obiskovalec strani dobi občutek, ali je našel iskano kliniko); 2. jasne in natančne podatke o naročanju in obiskih na kliniki/oddelku; 3. seznam navodil, ki jih pacienti najpogosteje potrebujejo pri obravnavi na vaši kliniki/oddelku. Z nekom na vašem oddelku ali kliniki je verjetno že stopil v stik kdo iz Službe za uporabniško računalništvo ali Službe za odnose z javnostmi. Da bomo pacientom čim hitreje nudili vsebine, ki jih potrebujejo, vas prosimo za vaš čas in pripravljenost za sodelovanje pri tem projektu, ki bo močno vplival na vtis pacientov in obiskovalcev pri prvem stiku s kliniko. Le tako bomo s skupnimi močmi sestavili pregledno vsebino, ki je usmerjena k pacientom in obiskovalcem ter hkrati vzpostavili konsistentnost predstavitve klinik/oddelkov UKC Ljubljana. S tem bomo zagotovo izboljšali izkušnjo obiskovalcev naše ustanove in pomagali pri dobri oskrbi in obveščenosti pacientov. 16

17 AKTUALNO Prof. dr. Helena Meden Vrtovec Akreditacija dokaz pripadnosti Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana Leto 2013 se končuje. Razgibano, zanimivo in dokaj uspešno vsaj za UKC Ljubljana, kjer je v začetku novembra potekala mednarodna presoja za pridobitev akreditacije. Ko smo bili lani po predpresoji soočeni s korektivnimi ukrepi, se je bilo težko osredotočiti le na nekaj odklonov, saj so bile zahteve za takojšnje ukrepanje in delovanje vpete v vseh 27 poglavij standardov DIAS. Dela smo se lotili sistematično s sprotno analizo opravljenih nalog in terminskih načrtov za nadaljnje dejavnosti. V nadaljevanju želim sistematično predstaviti, katere ključne korake smo v procesu akreditacije izvedli, hkrati pa želim izpostaviti, da gre zahvala za izjemen trud in motivacijo, ki ste jo pokazali, vsem zaposlenim. V presoji, predvsem pa v pripravah nanjo, ste vsi sodelavci pokazali izjemno sodelovanje in motivacijo, predvsem pa ste bili pripravljeni omogočiti začetek poti do še bolj kakovostne in varne bolnišnice, kar je poslanstvo vseh nas. Dokumentacija, zdravila in pacientove pravice Največ časa smo posvetili oblikovanju obrazcev za enotno medicinsko dokumentacijo in predpisovanje zdravil skladno z zahtevami standarda. Ob vztrajni mag. Maji Klančnik Gruden so hitro minile ure pri predstavljanju različnih idej, a končno smo se vsi strinjali z zadnjo različico, ki je bila nato predstavljena na strokovnem svetu. Seveda pa to ni bila zadnja različica; pripomb in popravkov je bilo veliko, a po nekaj mesecih so dokumenti le zaživeli tudi v praksi ne povsod, a večinoma so bili sprejeti. Podobno je bilo s predpisovanjem zdravil na način, ki ga doslej nismo bili vajeni z navedbami časa dajanja, z obveznimi parafami in čitljivim zapisom. Veliko osebno angažiranje mag. Andreje Čufar je prispevalo k temu, da se je kljub začetnemu odporu uveljavilo pravilno predpisovanje, hkrati pa se je povečala ozaveščenost o hrambi in aplikaciji zdravil. Nikoli doslej nismo tako razmišljali o pacientovih pravicah, o ovirnicah in pritožbenih poteh pacientov. Jelka Mlakar in prim. Dušica Pleterski - Rigler sta se poglobili v to tematiko in izdelali ustrezne dokumente. Številni novi koraki Izredno dejavno je bilo področje anesteziologije, saj je delovna skupina prof. dr. Vesne Jankovič izdelala več kot sto organizacijskih predpisov in navodil, vključno z blago sedacijo in lokalno narkozo. Darja Hrast je pravniško oblikovala besedila o konziliarnih pregledih in kliničnih pooblastilih in uspela, da je do presoje izšla knjižica o informacijah za zaposlene v UKC Ljubljana. Vzpostavili smo novo organizacijsko in vsebinsko strukturo Službe za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti, ki jo vodi asist. Dominika Oroszy. Doc. dr. Tatjana Lejko - Zupanc je pripravila poročila, navodila in ukrepe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Na področju zdravstvene in babiške nege je Erna Kos - Grabnar uspela motivirati svoje sodelavce, da so pripravili številne nove dokumente in organizacijske predpise. Da bi poenotili področja s skupnimi vsebinami dela smo ustanovili koordinacije za kirurško, ambulantno, urgentno in laboratorijsko dejavnost ter za rehabilitacijo, radiologijo in zdravstveno dokumentacijo. Na novo je bil ustanovljen odbor za varnost, ki ocenjuje tveganja na področju fizičnega okolja in strokovnega dela. Na področje fizičnega okolja nismo imeli veliko vpliva, vendar smo dosegli kar nekaj premikov, seveda ob neutrudnih Maji Mazej, Janezu Jerini in Petru Sušniku. Dokumentacija je bila vseobsegajoča skrb Borisa Selana, Zdenka Garaševića, Jožeta Fileja in Simone Virant; v nekaj tednih so opravili delo, ki bi ga v nestresnem obdobju opravljali več mesecev. Vse delo je potekalo v soglasju in s spodbudami vodstva UKC Ljubljana, saj je bila tema akreditacije vedno uvrščena na seje strokovnega sveta in kolegije generalnega direktorja. Leta 2013 je UKC Ljubljana živel drugače Zdi se, da je letos UKC Ljubljana zaživel drugače, da so bili sodelavci bolj kooperativni, lahko rečem celo tekmovalni. Z velikim ponosom in zadovoljstvom so bile sprejete izredne pohvale akreditacijske komisije, namenjene Ortopedski, Nevrološki, Ginekološki in Pediatrični kliniki, Dermatovenerološki klliniki, Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ter Kliniki za nuklearno medicino. Prav vsi smo bili vpeti v enotno hotenje in željo pokazati, da smo dobri. To dokazuje tudi v času presoje vsakodnevno vprašanje Siniše, ki vozi vozičke za hrano:»kako nam gre?«17

18 AKTUALNO Mag. Peter Pustatičnik Presoja UKC Ljubljana za pridobitev mednarodne akreditacije je za nami Med 4. in 14. novembrom letos je v UKC Ljubljana potekala prva zunanja presoja izpolnjevanja zahtev standarda DNV za pridobitev mednarodne akreditacije. Presojo so izvajali zunanji mednarodni presojevalci. Potekala je v dveh segmentih, in sicer preverjanje: izpolnjevanja sistemskih zahtev vseh 27 poglavij standarda DIAS na ravni UKC Ljubljana; razširjenosti in stopnje implementacije standarda DIAS»na terenu«v posameznih OE in pri zaposlenih ter pogodbenih delavcih UKC Ljubljana, za kar so odgovorni vodje OE in koordinatorji kakovosti s sodelavci OE. Svoje ugotovitve in priporočila bodo presojevalci zapisali v končnem poročilu presoje, ki ga bomo dobili predvidoma ta mesec. UKC Ljubljana že pripravlja plan korektivnih ukrepov, ki ga bomo še decembra poslali presojevalni komisiji v pregled in potrditev. V njem moramo ustrezno in v sprejemljivih rokih z načrtovanimi ukrepi ter nosilci predstaviti, kako bomo odpravili v presoji ugotovljena neskladja in zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj, na katera so nas opozorili presojevalci. S strani komisije odobreni plan korektivnih ukrepov je pogoj za podelitev mednarodne akreditacije. Naša želja je, da mednarodno akreditacijo dobimo še letos. Presojevalci so ugotovili velik napredek Presojevalci so ugotovili (v primerjavi s predpresojo) velik napredek tako pri izpolnjevanju sistemskih zahtev standarda DIAS kot tudi pri njegovi razširjenosti in stopnji implementacije v posameznih OE in pri zaposlenih. V vseh organizacijskih enotah je bilo opravljeno ogromno strokovno delo, ki je še izboljšalo varno in kakovostno obravnavo pacientov. Njihova (za zdaj še neuradna) ocena izvedbe presoje, predstavljena na zaključnem sestanku 14. novembra, je zelo dobra. Ocenili so, da smo na dobri poti, da se v bližnji prihodnosti priključimo elitni skupini svetovno odličnih in najvarnejših ter strokovnih univerzitetnih kliničnih centrov. V nekaterih klinikah niso našli nobenih neskladij, kar se redko zgodi tudi v svetovno priznanih odličnih bolnišnicah ali klinikah z dolgoletno tradicijo izvajanja zunanjih mednarodnih presoj. V vseh organizacijskih enotah UKC Ljubljana so zaznali visoko strokovnost, željo zaposlenih po odličnosti in skrb za varno obravnavo pacientov. V dosti klinikah so zaznali številne primere dobrih praks, ki bi jih bilo priporočljivo prenesti tudi v druge klinike in bolnišnice. Ob takšnih pohvalah zunanjih presojevalcev lahko seveda z optimizmom gledamo v prihodnost, dosedanje uspešno delo glede akreditacije pa nas seveda ne sme uspavati, ampak nam mora dajati še dodatno spodbudo pri odpravljanju neskladij in premagovanju težav, ki nas čakajo. Prihodnje leto nas čaka nova zunanja presoja, na kateri bomo ponovno dokazali napredek pri izpolnjevanju zahtev standarda DIAS. V tem upanju se vam še enkrat zahvaljujemo za požrtvovalno delo, sodelovanje in zvestobo UKC Ljubljana. 18

19 AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi, Biserka Marolt Meden Pomagajmo sodelavki: požar je uničil celotno streho in podstrešje decembrskem času smo se v uredništvu glasila odločili, da skušamo V pomagati sodelavki, katere dom je letos uničil požar. Vsi, ki želite pomagati gospe Borki Pejić, sodelavki iz Oskrbovalnih služb UKCL, ji lahko kakšen evro predate osebno ali pa izpolnite priloženo izjavo (izjava je tudi na intranetu). Spodaj predstavljamo zgodbo sodelavke in upamo, da bodo njene tegobe tudi z vašo pomočjo čim prej zaključene. Borka Pejić je naša sodelavka, ki je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zaposlena že 27 let. Danes je bolničarka v Službi za spremstvo bolnikov. Na Pediatrični kliniki jo poznamo kot urejeno in prijetno delavko, ki resno in predano opravlja svoje delo. V življenju ji ni bilo lahko. S hčerko Dijano sta si uredili dom v Loki pri Mengšu, kjer je Borka odkupila manjše stanovanje v večstanovanjski hiši. Hčerka se je že odselila k partnerju in se skupaj z njim vrnila k mami, ker je v teh časih težko dobiti zaposlitev in je tudi mladim brez službe težko živeti na svojem. Nikoli se ni veliko zadolževala, saj je vedela, da z majhno plačo bolničarke ne bo sposobna vračati prevelikih kreditov. Tako je stanovanje urejala postopoma. Lani je»vzela čebelico«in plačala obnovo prve polovice strehe. Letos je požar streho in podstrešje v celoti uničil. Takoj za požarom v Domžalah je 28. oktobra zagorelo v Loki pri Mengšu. Popolnoma je uničilo stanovanje nad njenim in celotno podstrešje, kjer je imela svojo shrambo tudi Borka, v njej pa vse od poletne garderobe do ozimnice in še marsikaj, za kar ni bilo prostora v stanovanju. Vse je popolnoma zgorelo. Zgorele so tudi stopnice, ki vodijo na podstrešje. Stroški za zavarovanje stanovanja oziroma hiše so bili previsoki Na srečo je njeno stanovanje poškodovano samo zaradi gašenja požara. Delno je uničena oprema, laminat v celoti, stanovanje je treba prebeliti. Zavarovano je imela samo opremo v stanovanju, stanovanje oziroma hiša pa nista zavarovana, saj so bili to preveliki stroški, ki so jih nehali plačevati pred nekaj meseci. Tako morajo stanovalci pet družin sami plačati novo streho, stopnice in še kaj, česar zavarovanje ne bo pokrilo. Za začetek je treba odšteti samo za streho 2500 evrov. Takoj je priskočil na pomoč sindikat. Tudi sodelavke v oskrbovalnih službah, ki delajo za Pediatrično kliniko, so zložile kupček evrov. Zganili so se tudi sodelavci s Pediatrične klinike, saj je bila Borka pred združitvijo Oskrbovalnih služb zaposlena tam. A še vedno ni dovolj, da bi Borka sanirala škodo, ki je nastala v požaru. Zato se IZJAVA za solidarnostno pomoč ga. Borki Pejić Stanovalci pet družin morajo sami plačati novo streho, stopnice in še kaj, česar ne bo pokrilo zavarovanje, pripoveduje Borka Pejić, sodelavka iz Oskrbovalnih služb UKC Ljubljana. obračamo na vse zaposlene v UKC Ljubljana, da v prazničnem decembru namenijo kakšen evro Borki, da bo leto 2014 začela brez velikih skrbi, kje se zadolžiti in kako vrniti kredit Da bi se izognili bančnim stroškom, predlagamo, da zberete pomoč na kliničnih oddelkih in jo osebno predate Borki. Lahko pa izpolnite spodnjo izjavo (ali jo prenesete z intraneta), s katero dovoljujete, da vam izbrani znesek odtrgajo od plače in ga bo prejela Borka. Podpisani (ime in priimek): Organizacijska enota UKC Ljubljana: Soglašam, da mi izplačevalec osebnih prejemkov pri mesečnem izplačilu oziroma nadomestilu plače za mesec november, ki bo izplačana 10. v naslednjem mesecu, odtegne od mojega dohodka solidarnostno pomoč za sodelavko Borko Pejić in njeno družino. Poklanjam znesek v višini: EUR. Izplačevalcu dovoljujem, da mi solidarnostno pomoč odtegne v skladu s 102. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Izpolnjeno in podpisano izjavo odnesite osebno oziroma jo pošljite prek tajništva svoje organizacijske enote ali po pošti v Računovodsko službo UKC Ljubljana, Obračun plač. Podpis: Datum: 19

20 AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi 40 let Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana a Kliničnem oddelku za intenzivno»ninterno medicino (KOIIM) Interne klinike UKC Ljubljana je danes zaposlenih 13 zdravnikov, 66 medicinskih sester/ zdravstvenih tehnikov, 2 bolničarki in 3 nezdravstveni delavci. KOIIM ima 14 bolniških postelj. V 40 letih obstoja smo skupno zdravili kritično bolnih odraslih internističnih bolnikov,«je povedal prof. dr. Marko Noč, dr. med., predstojnik KOIIM. Leta 1986 so presegli številko tisoč kritično bolnih odraslih letno. Največji delež so predstavljali akutni kardiološki bolniki, med katerimi je bilo največ bolnikov z akutnim koronarnim sindromom, srčnim zastojem in hudim akutnim srčnim popuščanjem, zdravili so nekaj bolnikov s pljučnim edemom in nekaj s kardiogenim šokom. Med nekardiološkimi bolniki so prevladovali bolniki s hudo okužbo in septičnim šokom. Kot edini internistični intenzivni oddelek v Sloveniji so leta 2009 uvedli zdravljenje z zunajtelesnim krvnim obtokom pri hudi odpovedi pljuč ali/in srca. Močno izboljšanje preživetja bolnikov Intenzivna in takojšnja diagnostična obdelava ter zdravljenje so močno izboljšali Na fotografiji (od leve proti desni): prof. dr. Matija Horvat, dr. med., ustanovitelj in prvi predstojnik, Marija Bručan, nekdanja glavna medicinska sestra KOIIM, glavna medicinska sestra KOIIM Suzana Rozman, univ. dipl. ped., predstojnik prof. dr. Marko Noč, dr. med., in namestnica KOIIM prim dr. Vojka Gorjup, dr. med. preživetje bolnikov. Pri iskanju diagnoze uporabljajo te najpomembnejše metode: transtorakalni in transezofagealni ultrazvok srca ob bolnikovi postelji, urgentno koronografijo, CT/MR, ultrazvok trebuha, bronhoskopijo, spremljanje možganske aktivnosti z BIS, žilni ultrazvok, punkcijo seroznih votlin, gastroskopijo, nadzor jetrnih funkcij z LIMON. Pred uvedbo slovenske mreže za zdravljenje STEMI, ki je skupni projekt prehospitalnih urgentnih enot, KOIIM in Katetrskega laboratorija KO za kardiologijo, je bolnišnična umrljivost STEMI, zdravljenega bolnika s trombolizo v letih l995 in 1996, znašala 16,4 odstotka. Po uvedbi mehaničnega zdravljenja s PCI pa je v letih od 2000 do 2004 padla na 6,2 odstotka. Pri 700 bolnikih, ki jih letno sprejme UKC Ljubljana, to pomeni 70 dodatno rešenih življenj na leto. Drug primer je poreanimacijsko zdravljenje nezavestnih bolnikov po srčnem zastoju, pri čemer je uvedba hipotermije leta 2002 povzročila pravo revolucijo. V letih od 2004 do 2012, ko so delež hipotermije povečali na 93 odstotkov, PCI na 54, je preživetje naraslo na 70 odstotkov, preživetje z dobrim nevrološkim izhodom pa na 47 odstotkov. Ti rezultati zdravljenja uvrščajo KOIIM med najboljše svetovne centre na tem področju. Delo v intenzivni terapiji je primer kompleksnega sistema Preselitev KOIIM v nove prostore intenzivne terapije v prvem nadstropju UKC Ljubljana 19. novembra 1973 štejemo za ustanovni datum enote. KOIIM je leta 1976 hkrati z vsemi drugimi večjimi enotami nekdanje Interne klinike dobil status klinike. Ob ustanovitvi je CIIM razpolagal s 14 posteljami in skromno ter mlado kadrovsko zasedbo. Prvi predstojnik je bil asistent Matija Horvat, dr. med., glavna medicinska sestra je bila Marija Bručan, ki je oddelek vodila do upokojitve. S pomočjo tima zelo pridnih, izobraženih in z zanosom ter vero v dobro bolnika in sočloveka zavzetih medicinskih sester se je KOIIM izoblikoval v takšnega, kot ga poznamo danes. Suzana Rozman, glavna medicinska sestra oddelka, je razložila:»delo v intenzivni terapiji je primer kompleksnega sistema, ki združuje delo zdravnika in me-» Delo v intenzivni terapiji je primer kompleksnega sistema, ki združuje delo zdravnika in medicinske sestre. Visok tehnološki razvoj pa ne pomeni le olajšanja dela, pogosto ga tudi dodatno obremenjuje.«dicinske sestre. Visok tehnološki razvoj pa ne pomeni le olajšanja dela, pogosto ga tudi dodatno obremenjuje. Težka bolezenska stanja bolnikov narekujejo našo kar največjo angažiranost, nenehno polno pozornost in spremljanje stanja bolnikov ter njihovih vitalnih življenjskih funkcij, poznavanje zdravil in aparatur. V vseh teh letih se je zdravstvena nega izoblikovala na tako visoki ravni, kot jo imamo danes, zato je treba slediti razvoju stroke in se nenehno izobraževati.«težava so stari prostori Poleg svetlih plati pa ima KOIIM tudi temno plat, saj deluje v povsem enakih prostorih kot leta 1973, ko je oddelek nastal. Takrat so sprejeli približno 400 bolnikov, danes pa okoli Žal se tudi novogradnja DTS, kjer je načrtovanih 22 novih postelj, odmika v prihodnost, zato ima ob tem jubileju vse osebje KOIIM grenak priokus, čeprav se dobro zavedajo, da se življenja rešujejo s sodobno opremo, predvsem pa s pravimi ljudmi. Zato tudi danes poskušajo storiti največ za bolnike, saj je v njihovih rokah tisto največ, kar ima bolnik njegovo življenje. 20

21 AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi 35 let delovanja Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana KIKKB danes: 24-urno delo in skrb za paciente, več kot 5,5 milijona preiskav letno, terciarna in raziskovalno-razvojna ter izobraževalna dejavnost Letos mineva 35 let, odkar je Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo (KIKKB) uradno prejel naziv Inštitut za klinično kemijo in biokemijo pod vodstvom prof. dr. Nika Jesenovca. Izredni prof. dr. Milan Skitek, spec. med. biok., svetnik, predstojnik KIKKB, je povedal:»od takrat pa do danes se je spremenilo marsikaj, KIKKB pa je ostal osrednja ustanova na področju laboratorijske medicine v Sloveniji, čvrsto povezana z nacionalnimi in mednarodnimi subjekti in organizacijami stroke, ki združuje tri enakovredne dejavnosti: 24-urno delo in skrb za paciente, več kot 5,5 milijona preiskav letno, terciarno in raziskovalno-razvojno ter izobraževalno dejavnost.«mnoge faze razvoja SNEQAS deluje v Sloveniji že več kot 25 let. Ustanovljen je bil z namenom pomagati kliničnokemijskim laboratorijem pri izboljševanju kakovosti rezultatov, zagotavljanju varnosti in zanesljivosti njihovega dela in s tem prispevati k dobri zdravstveni oskrbi. kakovosti rezultatov identifikacije celic in drugih delcev v urinu (urinski sediment) s pomočjo slikovnega materiala, kvantitativna analiza urina na beljakovine, albumine in kreatinin. Z zunanjimi sodelavci uspešno vodijo oceno kakovosti tudi za hormone ščitnice, program za oceno preiskav na avtoprotitelesa in specifični IgE za oceno alergološke diagnostike. Tudi Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo je, podobno kot drugi medicinski laboratoriji, šel čez mnoge faze razvoja, ki so ga zaznamovale in oblikovale. Vpliv tranzicije in recesije ni zaobšel laboratorijske službe in prav tako ne kliničnega inštituta. Konsolidacija, avtomatizacija in skrb za kakovostno izvedbo laboratorijskih testov so posledica teh sprememb v širši družbi, v kateri je treba z manj narediti več, z več znanja in z višjo dodano vrednostjo. Prav kakovosti v laboratorijski medicini je bilo namenjeno tudi letošnje srečanje SNEQAS (Slovenski nacionalni program zunanje ocene kakovosti laboratorijskih rezultatov), ki je bilo v uvodu posvečeno 35. obletnici s kratko svečanostjo in prikazom evolucije KIKKB. SNEQAS pokriva različna področja laboratorijske medicine in pri tem sodeluje s strokovnjaki znotraj KIKKB in z zunanjimi sodelavci. Izvajajo program za kontrolo biokemijskih parametrov, program za oceno kakovosti hemograma in diferencialne krvne slike. Vzorci sveže krvi, odvzete zdravemu prostovoljcu, so primerni tudi za oceno rezultatov glikiranega hemoglobina. V naboru SNEQAS so tudi ocena kakovosti rezultatov CRP, koagulacije (PČ), diferencialne krvne slike za oceno mikroskopske metode, kvalitativna analiza urina, ocena Ob slovesnosti je spregovoril predstojnik, prof. dr. Milan Skitek, spec. med. biok., svetnik. 21

22 AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak 90 let Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana Prvi rentgenski aparat v Sloveniji so nabavili leta 1900, le pet let po odkritju rentgenskih žarkov; rentgenski inštitut pa je bil v Bolnišnici Ljubljana ustanovljen leta 1923 Danes, 90 let od ustanovitve, je dejavnost Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana raznolika: že dolgo se ne ukvarjajo več samo z diagnostiko, temveč tudi z zdravljenjem bolezni. Veliko se ukvarjajo z žilami, rešujejo življenja ob raztrganju ali poškodovanju arterij z znotrajžilno postavitvijo pokritih žilnih opornic stent graftov, ki nadomestijo obsežne kirurške posege. V zadnjih letih uspešno odstranjujejo strdke iz arterij v možganih, ki povzročajo kapi. Pri diabetikih uspešno širijo arterije in omogočajo celjenje ran ter hojo, ki pripomore k boljšemu počutju in večji aktivnosti bolnikov. Terapevtske posege izvajajo tudi na urološkem in gastroabdominalnem področju, pri čemer z metodami intervencijske radiologije nadomeščajo obsežne in zahtevne operacije. Vse pogosteje so vključeni tudi v onkološko zdravljenje, razloži asist. mag. Dimitrij Kuhelj, dr. med., vodja intervencijske radiologije. Inštitut je predhodnik današnjega Kliničnega inštituta za radiologijo Inštitut je predhodnik današnjega Kliničnega inštituta za radiologijo (KIR) UKC Ljubljana, ki je imel januarja letos 263 zaposlenih, od tega 49 specialistov radiologov.»na inštitutu opravljamo diagnostične in maloinvazivne terapevtske žilne in nežilne posege; leta 2012 smo opravili več kot posegov pri več kot bolnikih,«pove prim. mag. Darja Babnik Peskar, dr. med., svetnica, predstojnica Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana. Razvoj v zadnjem desetletju V zadnjem desetletju je šel razvoj radiologije v dve pomembni smeri. Prva je zdravljenje bolnikov z invazivnimi radiološkimi metodami in druga razvoj t. i. funkcionalnih slikovnih radioloških metod. Funkcionalne slikovno preiskovalne metode temeljijo na bioloških značilnostih tkiva, kot so gostota celic, prekrvavitev in metabolizem celic.»primeri takšnih metod so difuzijsko slikanje MRI, pri čemer sta signal oziroma slika odvisna od gibanja molekul vode prek celične membrane. Uporabljamo ga za ločevanje različnih tumorjev, ocenjujemo uspešnost zdravljenja tumorjev in prepoznavamo vnetja,«je razložila doc. dr. Katarina Šurlan krvnih strdkov: v sodelovanju z vaskularnimi nevrologi z Nevrološke klinike so razvili doktrino hitre in učinkovite terapije možganske kapi v največ šestih urah od njenega nenadnega pojava. Ob strokovnem delu zaposleni izvajajo tudi pedagoško in znanstveno-raziskovalno dejavnost, dosežke predstavljajo v slovenskem in mednarodnem prostoru. Hkrati skrbijo za kakovost v radiološki tehnologiji in sledijo trendom v svetovni radiologiji, ki je ena od najhitreje razvijajočih se vej medicine. Prvi rentgenski aparat je bil leta 1900 kupljen za kirurški oddelek Bolnišnice Ljubljana, ki ga je vodil dr. Edo Šlajmer. S časom se je število aparatov in preiskav v Sloveniji povečalo, posebno po prvi svetovni vojni. To je vodilo k ustanovitvi Inštituta, kjer so se pozneje prim. dr. Kunstu pridružili še dr. Josip Hebain in drugi zdravniki. Izvajali so rentgenske preiskave na področju ortopedije, travmatologije, pulmologije, urologije, ginekologije in prebavil, uporabljali so tudi kontrastna sredstva. Popovič, dr. med., vodja nevroradiologije s Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana. Pri vsakdanjem delu sta pogosto uporabljeni funkcionalni metodi CT in MRI perfuzija. Na KIR so izjemno uspešni tudi pri uvajanju znotrajžilne metode odstranitve Osnovna dejavnost KIR je zdravstveno varstvo na področju radiologije (ambulantno in bolnišnično), ki zajema tako diagnostično kot terapevtsko dejavnost s pomočjo rentgenskih žarkov in drugih slikovnih metod (ultrazvok UZ, magnetna resonanca MR ipd.) v skladu s trendi v svetovni radiologiji. 22

23 AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak 45 let otroške kirurgije in zdravljenja najtežje bolnih otrok Najboljša mogoča oskrba kritično bolnih otrok: izredna usposobljenost za delo, natančnost in nenehna komunikacija z zaskrbljenimi starši pa je tisto, kar ohranja njihov oddelek poln človeške topline Na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, ki je bil ustanovljen leta 1968, so praznovali 45-letnico ustanovitve. Kot pove predstojnik, prim. Ivan Otroški oddelek je bil ustanovljen leta 1968 kot eden od oddelkov tedanje Kirurgične klinike v Ljubljani. Vidmar, dr. med., svetnik, so ponosni na prehojeno pot, s katero iz dneva v dan dokazujejo, da oddelek nudi najboljšo mogočo oskrbo kritično bolnim otrokom. Zaposleni na oddelku se dnevno srečujejo z izjemno težkimi diagnozami otrok: na oddelku se zdravijo predvsem kirurški bolniki od novorojenčkov do 14. leta starosti, opravljajo pa tudi najzahtevnejše operativne posege na vseh organih. Pomemben del oddelka je enota za intenzivno terapijo otrok, v katero sprejemajo vse kritično bolne in življenjsko ogrožene bolnike, ki potrebujejo umetno podporo posameznim organom. Za kritično bolne otroke opravljajo tudi prevoze z reševalnim vozilom ali helikopterjem iz vse Slovenije.»Izredna usposobljenost za delo, natančnost in nenehna komunikacija z zaskrbljenimi starši je tisto, kar ohranja naš oddelek poln človeške topline,«razloži prim. Ivan Vidmar, dr. med. Oddelek ima 120 zaposlenih, od tega deset zdravnikov specialistov pediatrov (dva profesorja, dve docentki, dva primarija), ter 37 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov (pet jih končuje magisterij), vsi pa dnevno živijo zgodbe najtežje bolnih otrok. Oddelek izvaja zdravstvene storitve sekundarne in terciarne zdravstvene ravni za regionalne potrebe in za celotno Slovenijo. Tu se zdravijo otroci zaradi kirurških obolenj, in sicer od rojstva do 14. leta starosti, na sedmih kirurških kliničnih oddelkih, in sicer za abdominalno kirurgijo, kirurgijo srca in ožilja, nevrokirurgijo, torakalno kirurgijo, travmatologijo, urologijo in kirurške infekcije. Večkrat pa so hospitalizirani tudi otroci s strokovno zahtevno patologijo drugih kirurških dejavnosti (ginekologija, ortopedija, okulistika, otorinolaringologija, maksilofacialna kirurgija, opekline in plastična kirurgija).»temeljna značilnost kliničnega oddelka je stalno večdisciplinarno sodelovanje kirurgije in pediatrije pa tudi drugih strok, ki sodelujejo pri zdravstveni obravnavi otroka/kirurškega bolnika. Takšen način delovanja, v katerega so vključeni kirurgi specialisti posameznih dejavnosti, pediatri, fizioterapevti in tudi psihologi, omogoča celostno zdravstveno obravnavo otroka,«obrazloži predstojnik. V Sloveniji in v svetu je ta model znan kot 'ljubljanski model' in so ga povzele tudi druge bolnišnice v Sloveniji in nekatere v tujini (Wiesbaden). Zdravstvena obravnava je organizirana v treh stopnjah: navadna nega dnevna bolnišnica, intenzivna nega, intenzivna terapija stopnje B in intenzivna terapija stopnje A (EIT). V EIT več kot 95-odstotno preživetje otrok Na oddelku se trudijo, da bi bilo bivanje v bolnišnici za otroke čim bolj prijazno. Za otroke, ki potrebujejo daljšo hospitalizacijo, potekata vzgojni proces in šolski pouk.»ljubljanski model«, ki so ga povzele tudi druge bolnišnice Enota za intenzivno terapijo otrok (EIT), ki je sestavni del kliničnega oddelka, omogoča vrhunsko intenzivno zdravljenje, diagnostiko in zdravstveno nego kritično bolnih otrok in umetno podporo vsem organom, kar je danes sposobna opravljati medicina. V EIT zdravimo življenjsko ogrožene novorojenčke, dojenčke in otroke, ki potrebujejo vrhunsko zdravstveno obravnavo od rojstva do adolescence, ne glede na naravo bolezni, se pravi kirurške in nekirurške bolnike. Preživetje bolnikov, ki se zdravijo v EIT, je bilo v začetku 70-odstotno, zdaj pa je več kot 95-odstotno. To je omogočil razvoj stroke in vseh človeških virov, ki so se izpopolnili v strokovnem znanju in v načinu večdisciplinarnega dela. Oddelek ima organizirano 24-urno službo pripravljenosti zdravnika pediatra in diplomirane medicinske sestre za prevoz kritično bolnih novorojenčkov in dojenčkov z inkubatorjem na klic iz drugih bolnišnic v državi. Med prevozom z reševalnim avtomobilom ali helikopterjem otroku zagotavljajo najkakovostnejšo zdravstveno obravnavo. Letno na ta način v EIT prepeljejo od 180 do 230 novorojenčkov in dojenčkov iz vseh slovenskih bolnišnic ali porodnišnic. 23

24 AKTUALNO Majda Cotič Anderle Spoznavanje finskega zdravstvenega sistema v okviru programa izmenjave HOPE Trenutno v zdravstvenem sistemu poteka reforma; glavne težave so finance, staranje prebivalstva in velike razlike v zdravstvenem stanju med različnimi skupinami prebivalcev enomesečnem gostovanju programa izmenjave zaposlenih V v zdravstvu HOPE ima udeleženec možnost spoznavanja zdravstvenega sistema v določeni državi. Letošnjo pomlad sem dobila možnost, da se udeležim te evropske izmenjave. Moja želja je bila oditi v eno od skandinavskih držav. Novembra 2012 sem izvedela, da bo to Finska. Letos je Finska gostila štirinajst udeležencev iz različnih evropskih držav. stvi in oglede bolnišnic. Organizirani so bili sestanki na Nacionalnem inštitutu za zdravstveno zavarovanje (KELA), na Rdečem križu, ki opravlja funkcijo zbiranja krvi, v raziskovalnih ustanovah in na fakultetah. Na sestankih in srečanjih so predstavili svoje delo. V pogovoru jih je zanimalo, kako imamo posamezna področja urejena v svojih državah. Tako nismo zbirali le informacij o finskem zdravstvenem sistemu, saj so tudi znotraj naše večnacionalne skupine potekale izmenjave o danskem, madžarskem, španskem in slovenskem zdravstvenem sistemu.» Med izmenjavo sem opazila kar nekaj rešitev, ki bi jih bilo dobro uporabiti tudi v našem sistemu. Hkrati ugotavljam, da smo včasih preveč kritični do lastnega sistema. Marsikatero področje, ki so nam ga predstavili na Finskem kot dobro prakso, je pri nas urejeno na enak način.«na Finskem potekata centralizacija služb ter združevanje zdravstvene in socialne dejavnosti Gostja v Turkuju Program izmenjave je potekal od 13. maja do 15. junija Po začetnem sestanku cele skupine z nacionalnim koordinatorjem v Helsinkih smo odšli k svojim lokalnim gostiteljem. S kolegico iz Danske, medicinsko sestro iz ortopedske klinike, sva bili gostji Zdravstvene in socialne službe v Turkuju (City of Turku Health Care and Social Services Dept.). Univerzitetni klinični center v Turkuju je gostil zdravnika iz Španije in Madžarske. Turku ima mestno in univerzitetno bolnišnico (TYKS). Je središče severovzhodne bolnišnične regije. Finska je razdeljena na dvajset bolnišničnih regij. V petih so univerzitetne bolnišnice. Gostitelji so nam pripravili zanimiv program srečanj na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Namenjen je bil spoznavanju zdravstvenega in socialnega skrbstva s poudarkom na varnosti pacientov. Imeli smo pogovore z vod- Finska je razdeljena na dvajset bolnišničnih regij. V petih so univerzitetne bolnišnice. 24

25 AKTUALNO Podobno kot v Sloveniji je zdravstveni sistem urejen nivojsko vrh predstavljajo univerzitetne bolnišnice, sledi baza specialističnih bolnišnic in široko razširjen primarni nivo z močnim preventivnim delovanjem. Trenutno v zdravstvenem sistemu poteka reforma. Glavne težave so finance, staranje prebivalstva in velike razlike v zdravstvenem stanju med različnimi skupinami prebivalcev. Potekata regionalna centralizacija služb ter združevanje zdravstvene in socialne dejavnosti. Finančne težave med drugim rešujejo z visokimi davki, kar Finci sprejemajo s precejšnim razumevanjem. Menijo namreč, da se jim ta denar vrača prek drugih ugodnosti. Opaziti je, da Finci upoštevajo pravila in se držijo dogovorov, kar so lastnosti, ki imajo pozitiven vpliv na varnost pacientov. Vpeljava dnevne bolnišnice za oskrbo starostnikov Težave oskrbe starejših so se lotili z nekaj inovativnimi rešitvami. Med te sodi tudi vpeljava dneve bolnišnice za starostnike v Mestni bolnišnici. Starostniki pri poslabšanju zdravstvenega stanja tako lahko poiščejo pomoč v tej bolnišnici in se izognejo obisku urgentnega oddelka. Obravnava ga večdisciplinarni tim, v katerem so tudi dietetik, fizioterapevt in socialni delavec. Če je treba, medicinska sestra po oskrbi odide s pacientom domov, da preveri, v kakšnih razmerah živi oskrbovanec. Veliko pozornost posvečajo paliativni oskrbi. Na voljo je 24- urni telefon za svetovanje. TYKS ima poseben tim za paliativno oskrbo. S tem zmanjšujejo število obravnav teh pacientov na urgentnih oddelkih. Sistematično zbiranje podatkov o varnostnih zapletih Sistematično so pristopili k zbiranju podatkov o varnostnih zapletih. Na državni ravni je bil razvit informacijski sistem (HaiPro Form) za vnašanje podatkov o zapletih. Sistem je enoten za vso državo. Uporabljajo ga v bolnišnicah in tudi na primarni ravni. Omogoča hitro statistično analizo zbranih podatkov. Najpogosteje prijavljeni dogodki so zapleti z zdravili. Kolegica iz Danske je povedala, da uporabljajo podoben informacijski sistem v vseh skandinavskih državah. Večjo varnost želijo zagotoviti z izobraževanjem. Zelo je razvito učenje s simulacijami. Razvito imajo e-učenje in sistem za podporo odločanju pri kliničnem delu. Sistem je razvil njihov Nacionalni inštitut za dobro počutje in zdravje. Program pogosto uporabljajo na severnem delu Finske, kjer je poseljenost redka, razdalje do zdravstvenih centrov pa velike. Na tem področju si pomagajo celo z meddržavnim sodelovanjem. Določenemu delu prebivalstva na severu zagotavljajo zdravstveno oskrbo v ruskih, švedskih ali norveških bolnišnicah. Petra Kaplan Poročilo HOPE: izkušnja iz Velike Britanije Bolnišnica NHS je že pred leti postavila v središče svoje dejavnosti varnost bolnika. Iz tega se je razvila cela paleta priporočil, ki obravnavajo varnost bolnika oziroma pomagajo bolnišničnemu osebju pri izvajanju varne oskrbe UKC Ljubljana je ponovno sodeloval v programu mednarodne izmenjave, ki ga je organiziralo Evropsko združenje bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE). Moto letošnjega programa je bil Varnost bolnika. V Anglijo nas je šlo šestnajst iz različnih držav: Danske, Švedske, Avstrije, Španije, Portugalske, Švice, Bolgarije in Srbije. Uvodna konferenca je bila v Londonu, kjer smo se seznanili z delovanjem in financiranjem javnega zdravstvenega sistema v Angliji (NHS), ki je trenutno v fazi reorganizacije. S kolegom iz Portugalske sva bila razporejena v Canterbury Tretji dan smo se odpravili na končne destinacije osem različnih bolnišnic, ki so nam pripravile program. Skupaj s kolegom iz Portugalske sva bila razporejena v Canterbury v bolnišnico East Kent Hospitals University NHS Trust. Po manjših začetnih težavah z nastanitvijo, ki so bile rešene v nekaj dneh, sva se spoznala s sodelavci in oddelkom za kakovost, vsi so nama izredno pomagali pri najinem raziskovanju. Med tritedenskim bivanjem v Canterburyju sva imela priložnost govoriti s člani vodstva in različnih podpornih služb, ki so nama podrobno predstavili obvladovanje bolnišničnih okužb, obravnavanje vseh kazalnikov kakovosti (od padcev do preležanin in okužb z rezistentnimi bakterijami), obravnavanje pritožb, obravnavanje bolnikov s posebnimi potrebami, psihiatrično konziliarno službo in drugo. S pravnico sva spremljala zaključek 'inquest', to je preiskave smrti bolnika, ki je bil operiran v eni od bolnišnic. Na mojo željo so mi organizirali ogled urgence. East Kent Hospitals University v središču je varnost bolnika East Kent Hospitals University je pravzaprav skupina petih bolnišnic na petih lokacijah: Kent and Canterbury Hospital, William Harvey Hospital, Queen Elizabeth The Queen Mother Hospital, Buckland Hospital in Royal Victoria Hospital. Pokrivajo približno prebivalcev East Kenta, kar je le nekaj več kot pokriva UKC Ljubljana. V različnih bolnišnicah imajo različne ravni oskrbe tudi večino terciarnih storitev. Bolnike, ki potrebujejo nevrokirurško obravnavo ali kirurgijo srca in ožilja, premestijo v London. nadaljevanje na naslednji strani 25

26 AKTUALNO NHS je že pred leti postavil v središče svoje dejavnosti varnost bolnika. Iz tega se je razvila cela paleta priporočil, ki obravnavajo varnost bolnika oziroma pomagajo bolnišničnemu osebju pri izvajanju varne oskrbe. Skušajo vzpostaviti pristop od vodstva do zaposlenih ter od zaposlenih do vodstva (top down bottom up) to pomeni: vodstvo bolnišnice skuša vzpostaviti pogoje za varno obravnavo bolnikov. Sodelujejo z osebjem, ki izvaja oskrbo bolnikov. Povezava vodstva in osebja je zelo dobra, saj le tako lahko zagotovijo čim varnejšo oskrbo, taka oskrba pa je seveda tudi najboljša. Ena od rešitev, ki so jo uvedli na oddelkih in tudi na urgenci, je 'vital pack'. To je računalniški sistem, ki temelji na tehnologiji za ipade in iphone. Gre za seznam bolnikov na oddelku in glavne parametre, ki se tičejo bolnika. Na primer koliko kisika potrebuje, ali je to več ali manj ob kontroli, kdaj so predvidene kontrole vitalnih znakov, kdaj ima predvideno aplikacijo zdravil ter katera sestra in zdravnik sta zadolžena za bolnika. Preden sestra aplicira zdravilo, skenira zapestnico s črtno kodo in izpišeta se ime in priimek bolnika. Tako je manjša možnost za zamenjavo zdravila ali odmerka. Na zapestnici so osnovni podatki o bolniku, BMI in diagnoze. Sistem trenutno dograjujejo in bo v prihodnosti nadomestil pisanje na papir. Uveden sistem poročanja neželenih in varnostnih dogodkov Uvedli so sistem poročanja neželenih ali varnostnih dogodkov. Imajo računalniški sistem (Datix information system), v katerega lahko vsak od osebja, ki je bil vpleten v incident, prijavi neželeni dogodek. Neželeni dogodki so klinični ali neklinični. Klinični so na primer aplikacija napačnega zdravila, napačna diagnoza, zakasnitev diagnoze ali zdravljenja. Neklinični pa so padec iz postelje, zdrs in poškodba. Neželeni dogodki so razvrščeni po stopnjah: brez posledic, z blagimi posledicami, s hudimi posledicami in smrtjo ter 'never events' to pa so dogodki, ki se nikoli ne bi smeli zgoditi (operativni poseg na napačnem očesu in podobno). Program je narejen tako, da poročilo samodejno prejmejo vsi zadolženi za to. Vsi dogodki se potem raziščejo na ravni bolnišnice ali trusta, opravi se vzročno posledična ('root-cause') analiza analiza temeljnih vzrokov. Ugotavljajo, da je večina dogodkov posledica sistemskih napak, ki se jih da popraviti in s tem preprečiti ponovne enake napake. Jasno je, da se napak in neželenih dogodkov ne da popolnoma odpraviti. Lahko pa jih preprečujemo s tem, da popravimo sistemske napake. Iz tega je razvidno, ali je v kateri bolnišnici ali oddelku oziroma pri zdravniku več incidentov ali smrti. Če se izkaže, da je tako, se izvede poglobljena preiskava. Ena najrazvpitejših v Veliki Britaniji je bila Sir Francis Campaign. V eni od bolnišnic so odkrili več neželenih dogodkov in ob poglobljeni preiskavi so ugotovili, da se vodstvo ni pravočasno odzvalo na pokazatelje. Na podlagi tega je NHS izdal več sto priporočil, ki naj bi jih bolnišnice upoštevale. Izdajajo tudi časopis o primerih neželenih dogodkov Vsi 'never events' in najhujši incidenti, pri katerih je prišlo do hude škode ali smrti bolnika, se poročajo na nacionalni ravni z razlogom: iz napak se lahko vsi kaj naučimo in preprečujemo, da bi se to zgodilo pri nas. V bolnišnici izdajajo tudi časopis Risk Wise, v katerem so vzročno posledične analize neželenih dogodkov predstavljene kot prikazi primera. Vzročno posledična analiza je pravzaprav preiskava dogodkov, ki so vodili do neželenega dogodka. Pregledajo se vsi vidiki dogodka, pogovori se z vpletenimi, razišče pogoje za nastanek neželenega dogodka. Na podlagi tega se izdela poročilo, v katerem so tudi priporočila in možne rešitve problema. Bistvo teh analiz ni koga okriviti, temveč najti morebitne napake v sistemu, ki so pogosto vzrok varnostnih dogodkov. Tudi varnostni obiski pacientov oziroma»patient safety visits«da bi preprečili neželene dogodke, opravljajo tudi tako imenovane 'patient safety visits'. Ti obiski so predvsem namenjeni bolnišničnemu osebju, da lahko izrazijo svoje težave in skrbi pri obravnavi bolnikov. Komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov oddelka za kakovost, vodstva in tudi zunanjih opazovalcev, gre na oddelek. Sestanejo se po navadi z glavno ali oddelčno sestro, s katero se pogovorijo o težavah, s katerimi se srečujejo na oddelku. Na enem od obiskov je imel oddelek težavo z vozički za perilo, ki so stali na hodniku: težava je bila morebitna evakuacija ob požaru. Pozimi so imeli težavo z zasilkami na oddelkih premalo prostora za nego in otežen dostop do bolnika. O takih obiskih se potem napravi poročilo, ki gre v pregled vsem prisostvujočim. V poročilu so navedene osebe, ki morajo za določeno težavo ukrepati. Čez leto dni se obisk ponovi. Takrat se oceni, kaj je bilo opravljeno in kaj ne predvsem pa, zakaj ne, kje je bila ovira pri reševanju. Zelo všeč mi je bilo, da je na teh obiskih sodelovala tudi predstavnica vodstva vse rešitve, ki imajo finančne posledice, so torej takoj zapisane in se načrtujejo v prihodnosti. 26

27 UKCL SMO LJUDJE Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Oftalmološka fotografija je posebna disciplina Oftalmološka fotografija je v svetu precej razširjena, kar dokazujejo tudi kongresi, na katerih Barbara Klemenc žanje uspehe Oftalmološka fotografija najbrž ni blizu»navadni«fotografiji; opišite, kaj vse počnete.»oftalmološka fotografija je posebna disciplina. Samo manjši del predstavlja, če lahko temu tako rečem, 'navadna' fotografija, s čimer mislim slikanje zunanjih očesnih delov za potrebe okuloplastične kirurgije. V svetu se vedno bolj uporablja izraz oftalmološka slikovna diagnostika. Veliko dela imamo z mikroskopskim slikanjem sprednjih delov očesa in očesnega ozadja, vključujoč angiografije in preiskavo OCT optično koherentno tomografijo, ki pokaže sliko mrežnice v prerezu.«ste kot fotografinja zadolženi tudi za arhiv? Barbara Klemenc, fotografinja z Očesne klinike, je na kongresu v New Orleansu konec novembra prejela nagrado za fotografijo Neovaskularizacija šarenice (na fotografiji v ozadju). B arbara Klemenc, ki je na področju očesne fotografije na Očesni kliniki UKC Ljubljana zaposlena že 13 let, zadnja leta žanje pomembne uspehe. Ko se je s fotografijo prijavila na natečaj v sklopu svetovne konference oftalmoloških fotografov v Oxfordu, je prejela nagrado. Temu je sledila objava v reviji Journal of Ophthalmic Photographers, objava v spletnem časopisu Svetovnega društva oftalmoloških fotografov, nedavno pa je prejela tudi nagrado za fotografijo na kongresu v New Orleansu. Povejte nam, zakaj ste se odločili za področje medicinske fotografije.»po koncu srednje fotografske šole sem čez poletje delala v fotolaboratoriju na Stomatološki kliniki, kjer je bil kot zobozdravnik zaposlen moj oče; ker je bila medicinska fotografinja pred upokojitvijo, so iskali nadomestitev. Delo mi je bilo všeč in potem ko je sodelavka odšla v pokoj, so me res zaposlili. Splet naključij je potem pripeljal do tega, da mi je leta 2000 prim. Peter Dovšak, dr. med., takratni predstojnik Očesne klinike, omogočil zaposlitev pri njih. Oftalmološka fotografija je v svetu izjemno razširjena, pri nas pa to ni običajno: trudim se, da bi bil poklic ovrednoten tudi pri nas.po celotni kliniki imamo digitalno bazo; dejansko lahko zdravnik do fotografije dostopa takoj, ko jo naredimo. V oftalmologiji je slikovna fotodokumentacija neizogiben del klinične prakse. Za to smo trenutno na Očesni kliniki v Ljubljani odgovorni štirje, poleg mene še Darko Perovšek, Mitja Pipan in Jernej Levstek. Z novimi slikovnimi diagnostičnimi metodami število vsakodnevnih slikanj na kliniki strmo narašča. Potrebna je tudi dokumentacija očesnega stanja pred zdravljenjem in po njem.«zakaj je oftalmološka fotografija posebna?»oftalmološka fotografija dejansko ni primerljiva z nobeno drugo Če se spomnim dela na Stomatološki kliniki: tam je bilo dovolj, da sem znala uporabljati fotoaparat in narediti kakovostno fotografijo. Na Očesni kliniki pa sta potrebna ustrezno oftalmološko znanje in specifična usmeritev fotografa. Ni potrebno le poznavanje same tehnike in računalništva, ampak tudi ciljno prepoznavanje patologije in mikroskopskih sprememb v očeh; za različne diagnoze so potrebna različna slikanja in različni časovni protokoli. Vsekakor gre za zahtevno timsko delo, ki ga vedno opravljamo v sodelovanju z zdravniki in medicinskimi sestrami. Z novimi diagnostičnimi in terapevtskimi možnostmi, ki smo jim priča zadnja leta v okulistiki, je potreba po oftalmološki fotodokumentaciji vse večja. V dobi zdravljenja anti VEGF v okulistiki pa je na vsakem oddelku, ki» Prispevki o oftalmološki fotografiji Barbare Klemenc so bili objavljeni v reviji Journal of Ophthalmic Photographers in v spletnem časopisu Svetovnega društva oftalmoloških fotografov.«27

28 UKCL SMO LJUDJE izvaja tovrstno zdravljenje, nujno treba imeti dobro izurjene fotografe, saj se pri odločitvi o nadaljnji terapiji klinični pregled brezizhodno dopolnjuje z analizo slikovne diagnostike; dobra slikovna diagnostika pa je domena dobrega oftalmološkega fotografa.«povejte nam, kako se je objava o vas znašla v reviji Journal of Ophthalmic Photographers.»Vsaka štiri leta je organiziran svetovni kongres oftalmoloških fotografov. Jaz sem se ga, skupaj še z dvema sodelavcema, pred dvema letoma udeležila prvič, ko je bil v Oxfordu. Na tovrstnih kongresih vedno organizirajo tudi natečaj strokovnih fotografij. Prijavila sem se in ena od mojih fotografij je bila na kongresu nagrajena. Fotografija je ena od segmentov v fluoresceinski angiografiji mrežnice. Na njej je prikazana makroanevrizma, ki je spontano počila med preiskavo. Takšnega primera menda pred mano še nihče ni ujel v fotografijo. Dobljeni nagradi je sledila objava v reviji Journal of Ophtalmic Photographers. Urednik te revije je potem opazil še mojo zbirko fotografij, ki jo delam ljubiteljsko: za določeno očesno patologijo poiščem približek v naravi. Objavil je še te in potem se je zgodba nadaljevala «Posebna strast Barbare Klemenc je, da patologije poveže z elementi v naravi. Na fotografiji je tako denimo druze v mrežnici (starostna degeneracija makule) povezala s Tadž Mahalom iz Indije, spremembe na roženici (herpetični keratitis) z jelenčkom, zarastline med šarenico in lečo (posteriorne sinehije) pa s srcem. Njene fotografije, povezane z naravo, so navdušile tudi pionirja oftalmološke fotografije, prof. Johnnyja Justica Jr. iz ZDA, ki je predlagal njihovo objavo v spletni izdaji časopisa Svetovnega društva oftalmoloških fotografov. Kako pa?»objavo moje zbirke fotografij je opazil tako rekoč pionir na področju oftalmološke fotografije, prof. Johnny Justice Jr. iz ZDA. On je tisti človek, ki je leta 1969 registriral delo oftalmološkega fotografa kot samostojen poklic. Prof. Justice je predlagal intervju z mano uredniku spletnega časopisa Svetovnega društva oftalmoloških fotografov. S pomočjo predstojnice Očesne klinike, prof. Branke Stirn Kranjc, mi je bila letos omogočena udeležba na kongresu oftalmoloških fotografov, ki vsako leto poteka vzporedno s kongresom Ameriške oftalmološke akademije, kar sem si že vrsto let močno želela. Na omenjeni kongres, ki je bil ravnokar v New Orleansu, so me povabili, da predstavim primer spontane rupture makroanevrizme. Na tem kongresu je bila tudi nagrajena moja fotografija Neovaskularizacija šarenice.«odlično kakšne pa so vaše želje za prihodnost?»trenutno sem še vsa pod vtisom ameriškega kongresa. Želim, da bi ta poklic tudi v Sloveniji dobil svoje formalno mesto. Treba ga je priznati in ustrezno ovrednotiti. To je marsikje v svetu že vrsto let urejeno, pri nas pa, kljub prizadevanjem, še nismo uspeli.«fotografija angiografije, med katero je spontano počila makroanevrizma, je bila nagrajena na kongresu v Oxfordu. 28

29 UTRIP UKCL Miro Šlibar Pedro Opeka maševal v UKC Ljubljana»Ljudje iščejo koga, da bi mu zaupali. In čeprav je vsak posameznik samosvoj, so zame vsi ljudje enaki v dostojanstvu, ki si ga zaslužijo«četrtek, 21. novembra 2013, je misijonar z Madagaskarja, nominiranec V za Nobelovo nagrado za mir, skupaj z misijonarjem Janezom Krmeljem, bolnišničnimi duhovniki, diakonom-zdravnikom ter drugimi daroval mašo v UKC Ljubljana. Brez velikih povabil se je razstaviščni prostor v avli povsem napolnil. Ko je nagovoril zbrane, je premaknil mikrofon nekoliko bliže k ljudem. V pridigi je Pedro Opeka omenil bolnico, ki ga je prepoznala na» hodniku Kliničnega centra. Ko sem šel na pregled krvi, mi je rekla, da mi lahko da svojo kri, če bi bilo z mojo kaj narobe. Te besede so me prevzele.dragi prijatelji, rad bi vam bil blizu, kakor vam želi biti blizu Bog. Večkrat si rečem, Gospod, kaj naj naredim med svojim Malgaši na Madagaskarju? Sem vendar človek kot vsi drugi. Želim pa jim biti čim bliže. Če mi je Bog zaupal talente in karizmo, hočem biti spontan, odprt, vesel in spoštljiv do vsakogar, s komer se srečam.«doma je v Argentini, Sloveniji in Franciji pa tudi na Madagaskarju:»Doma sem tam, kjer so ljudje. Vsak človek je moj brat, tako preprosto je to.med Slovenci je zame vsak dan nedelja«po tednu dni, ki ga je preživel v Sloveniji, je priznal:»vsak dan, ki ga preživim med vami, je zame praznik, nedelja. Toliki se udeležijo srečanj, pridejo k maši.«prepričan je, da ljudje iščejo upanje in pogum.»iščejo preprosto koga, da bi mu zaupali. In čeprav je vsak posameznik samosvoj, so zame vsi ljudje enaki v dostojanstvu, ki si ga zaslužijo.«prepričan je, da se sreča meri v množini.»nikdar ne bom srečen sam, srečni smo lahko le skupaj. In če bomo vsi skupaj srečni, lahko postanemo svobodni. Zato si moramo pomagati,«je odločno povedal. V pridigi je omenil bolnico, ki ga je prepoznala na hodniku Kliničnega centra.»ko sem šel na pregled krvi, mi je rekla, da mi lahko da svojo kri, če bi bilo z mojo kaj narobe. Te besede so me prevzele.«potem pa je hudomušno pripomnil:»na srečo izmenjava krvi ne bo potrebna, saj so mi rekli, da bom lahko še dolgo pomagal in delal za revne, saj sem zdrav kot dvajsetletni mladenič!«in še dodal:»rad stisnem zdravnikovo roko in mu zaželim, naj bo uspešna pri operacijah in zdravljenju!ljudje v Sloveniji imajo veliko srečo, da se lahko zdravijo«v nadaljevanju pridige je poudaril,»da imajo ljudje v Sloveniji veliko srečo, da se lahko zdravijo. Pri nas na Madagaskarju bolni nimajo ničesar. Bolnišnice so skoraj prazne. Ni zdravil in zdravljenje je zelo drago. Ti bolni in ubogi pridejo k meni in me prosijo, da jim pomagam. Nikakor jim ne morem odreči pomoči.«z malgaškimi sodelavci je pomagal zgraditi šest zdravstvenih domov, za otroke in mlade ustanovil devet šol, skoraj tri tisoč družinam postavil dom in pomagal ustanoviti dvainsedemdeset javnih šol, a še vedno se vsak dan srečuje z revščino, boleznijo in smrtjo. Tovrstne zgodbe ga prizadenejo.»koliko gorja je videti tam, koliko ljudi umrje. Ko sem prišel na smetišče, je bilo v vsaki družini več otrok mrtvih. Kaj reči materi, ki je izgubila pet otrok? Lahko ji rečem, da če ima še kakšnega otroka, ji bomo pomagali, da bo preživel.«omenil je, da so kljub žalosti maše polne veselja in trajajo tudi do tri ure.»ljudje pojejo in plešejo in se veselijo. In k nam prihajajo turisti od vsepovsod. To je verjetno edina država na svetu, kjer turistični vodniki priporočajo obisk verskega obreda,«je povedal 65-letni lazarist, človek velike vere, upanja in ljubezni. Maša v UKC Ljubljana je bila kot v drugih krajih po Sloveniji nekaj posebnega. Skupno vsem srečanjem z njim je bila velika zahvala za vso materialno pomoč, s katero Slovenci velikodušno pomagajo misijonarjem. Po končani maši, pri kateri se tudi ni mudilo, je Pedro Opeka vsakega pozdravil s stiskom rok ali z objemom, nekaterim pa se tudi podpisal v eno od knjig, ki prikazujejo njegovo delo. 29

30 UTRIP UKCL KO za perinatologijo Ginekološke klinike Zlat spomin Abanke za novorojenčico Abanka je v akciji Poklonite rojstvu zlat spomin donirala sredstva ljubljanski porodnišnici, prva novorojenčica Valentina, ki se je tam rodila 13. oktobra 2013, pa je prejela dragoceno popotnico Abanke zlatnik z motivom bele štorklje. Abanka poslovni dosežek obeležuje s poklonom zlatega kovanca mamicam, ki med trajanjem akcije Poklonite rojstvu zlat spomin prve rodijo v izbranih slovenskih porodnišnicah 13. dne v mesecu, hkrati pa Abanka porodnišnicam namenja po tisoč evrov donacijskih sredstev. V ljubljanski porodnišnici se je 13. oktobra letos malo pred prvo uro zjutraj rodila Valentina. Presrečna mamica Silva je bila vesela zlatnika, ki bo ohranjal spomin na veseli dogodek. Izročil ji ga je direktor Abankine glavne podružnice Ljubljana, Bojan Stankovič. Donacija za porodnišnico je bila izročena poslovnemu direktorju Ginekološke klinike, mag. Petru Požunu, na slavnostnem odprtju nove Abankine poslovalnice septembra v Trnovem. Služba za odnose z javnostmi Ambulanta za rizične otroke KO za perinatologijo Ginekološke klinike zaživela v mavričnih barvah Služba za odnose z javnostmi Zahvala za pretečene kilometre, donirane Pediatrični kliniki Z avarovalnica Tilia je v sodelovanju s Volkswagnom in 18. Ljubljanskim maratonom pripravila posebno akcijo Predani korakom, v kateri so lahko tekači donirali svoje pretečene korake Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Na Pediatrični kliniki so se iskreno zahvalili vsem, ki so s tekom omogočili nakup pulznih oksimetrov za spremljanje določenih življenjskih funkcij bolnih otrok ter lučke za presvetlitev aparata za iskanje žil pri dojenčkih za odvzem krvi. Cilj in namen akcije je bil med tekači maratona zbrati pet milijonov korakov, s tem pa je Zavarovalnica Tilia namenila donacijo v vrednosti 5000 evrov Pediatrični kliniki. Zaradi izjemne podpore med tekači pa je bilo zbranih veliko več, in sicer korakov. Zaradi izjemnega uspeha se je Zavarovalnica Tilia, pobudnica akcije, odločila, da svojo donacijo kar podvoji in bo Pediatrični kliniki podarila evrov, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Čakalnico je popestrila stenska poslikava po predlogi fotografije Jelke Simončič (na fotografiji levo). Veterani vojne za Slovenijo so izvedli humanitarno dejanje v Porodnišnici Ljubljana in skupaj z vodstvom UKC Ljubljana, vodstvom Ginekološke klinike ter KO za perinatologijo odprli na novo pobeljene prostore Ambulante za rizične otroke KO za perinatologijo. Akcijo so v sodelovanju s podjetjem Helios izvedli prostovoljci Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Policijskega veteranskega društva Sever ob 20. obletnici ustanovitve Zveze veteranov vojne za Slovenijo.»Izjemno nas veseli, da na današnji dan stojimo v na novo pobeljeni Ambulanti za rizične otroke. Dejstvo je, da je strokovnost našega osebja pri obravnavi najmlajših pacientov na prvem mestu, zagotovo pa veliko pomeni tudi to, da lahko otroke sprejmemo v prijaznih in ustreznih prostorih,«je dejal mag. Peter Požun, poslovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Na novo so prebeljeni ambulanta, čakalnica, sanitarije in pomožni prostori. Prenova je donacija Zveze vojnih veteranov Slovenije ter Zveze policijskih veteranskih društev Sever. V prostorih ambulante so osvežene stene v mavričnih barvah (proizvajalca Helios), prebarvani so kovinski podboji vrat, radiatorji in cevi, osvežena sta stenska poslikava (freska) in avla. Vrednost donacije je 5000 evrov. Kot so povedali ob odprtju, so veterani želeli ob obeležitvi 20. obletnice ustanovitve združenja ZVVS s svojo donacijo prispevati k dobremu počutju najmlajših prebivalcev Slovenije ter njihovih staršev, saj so se za njihovo svobodno prihodnost borili v osamosvojitveni vojni. Dela so izvedli veterani pod strokovnim vodstvom slikopleskarskega mojstra Dušana Presetnika. 30

31 UTRIP UKCL Služba za odnose z javnostmi Razstava fotografij psi terapevti Zavod PET, organizacija za terapijo s pomočjo psov, in vodstvo Pediatrične klinike UKC Ljubljana sta novembra odprla razstavo fotografij psov terapevtov. Zaradi blagodejnih učinkov terapije pri zdravljenju s psi to dejavnost vse bolj podpira tudi medicina. Prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, je povedal:»vedno sem vesel, kadar vidim, da psi terapevti bolnim otrokom narišejo nasmeh na obrazu. Otroci se s psi radi igrajo, vidim, da jih pomirjajo, jih crkljajo in božajo. Skratka, vzbujajo jim prijeten občutek.«prim. dr. Ivan Vidmar, dr. med., predstojnik KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, pa je dodal, da so zdravniki vsak dan priča malim čudežem, saj dajo psi terapevti malim bolnikom več veselja in zato tudi lažje in hitreje sprejemajo zdravila in terapije. Pse iz Zavoda PET redno testirajo in cepijo, zato ni nikakršne nevarnosti za kakršno koli ogrožanje zdravljenja otrok. S svojimi sodelavci izredno radi prihajajo v slovenske bolnišnice, ker vidijo srečo na malih obrazih, to pa jim daje dodatno spodbudo za njihovo nadaljnje delo. Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana prejel priznanje za izvajanje študijskega programa zdravstvene nege Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je ob slavnostni podelitvi diplom svojim diplomantom in diplomantkam podelila tudi posebna priznanja, nagrade in pohvale. Posebno priznanje so letos izročili Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana kot pomembni ustanovi, ki dejavno deluje pri vzpostavljanju pogojev za izvajanje študijskega programa zdravstvena nega na prvi stopnji. UKC Ljubljana je prejel priznanje zaradi prispevka pri ustanovitvi in uspešnem delovanju Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice na različnih področjih. Kot specializirani terciarni zavod dejavno deluje pri razvoju kakovosti kliničnega usposabljanja, s čimer bistveno prispeva h kakovostnemu kliničnemu usposabljanju študentov pri predmetih zdravstvena nega 1, zdravstvena nega kirurškega bolnika, zdravstvena nega internističnega bolnika, nujna medicinska pomoč, zdravstvena nega žensk in zdravstvena nega otroka in mladostnika. Študenti med kliničnim usposabljanjem povezujejo teoretično znanje s praktičnim v neposrednem kliničnem okolju, kar kaže tudi vrednotenje kliničnega usposabljanja, saj so ga študenti ocenili visoko. Univerzitetni klinični center Ljubljana se pozitivno odziva na razvojne projekte šole, podpira zaposlene pri vključevanju v pedagoški proces šole, sodeluje pri pripravi diplomskih del, se dejavno odziva na izobraževalne programe za klinične mentorje ter odgovorno pristopa k samovrednotenju pedagoškega dela. Poleg tega je Univerzitetni klinični center Ljubljana zdravstveni zavod, ki se zavzema za kakovostno izobraževanje v zdravstveni negi in s tem prevzema odgovornost za varnost zdravstvene obravnave na področju visokošolskega izobraževanja. Priznanje smo prejeli konec oktobra. Na fotografiji (od leve proti desni): izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, dekanja Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice; Erna Kos Grabnar, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana; Nataša Čermelj, pomočnica glavne medicinske sestre UKC Ljubljana za izobraževanje, doc. dr. Joca Zurc, prodekanja za izobraževanje Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. 31

32 PREBERITE Peter Napotnik Strokovno izobraževalno tekmovanje ekip iz NMP Rogla 2013 Reševalci Reševalne postaje UKC Ljubljana z osvojenim prvim mestom obdržali pokal strokovno-izobraževalnega tekmovanja ekip v nujni medicinski pomoči (NMP) Za nami je 7. strokovno-izobraževalno tekmovanje ekip iz NMP. Dogodek so organizirali ZD Slovenske Konjice, Zbornica Zveza (Sekcija reševalcev v zdravstvu) in Slovensko združenje za urgentno medicino s pomočjo pokroviteljev in več kot šestdesetih statistov. Sodelovalo je enaindvajset reševalnih ekip NMP, z dvema ekipama smo bili prisotni tudi mi z Reševalne postaje UKC Ljubljana. Dve ekipi pa sta poleg ekip iz Slovenije sodelovali iz sosednje Hrvaške. Pet ekip je sodelovalo brez urgentnega zdravnika, ostale pa z njim. Inštruktorjev sodnikov, ki so izobraževali in budno opazovali ter ocenjevali udeležence, je bilo triindvajset. Dogodek je namenjen teoretičnemu in praktičnemu izobraževanju zdravnikov, diplomiranih zdravstvenikov in zdravstvenih tehnikov/ medicinskih sester, ki se vključujejo v nujno pomoč na terenu. Prvi dan: prva prava preizkušnja za ekipe Prvi dan se je začel s polurnimi izobraževalnimi delavnicami, da so inštruktorji teoretično in praktično prikazali pregled poškodovanca, imobilizacijo hrbtenice, pristop k poškodovanemu motoristu in snemanje čelade, ukrepanje zdravstva ob izrednih dogodkih, oskrbo dihalne poti, parenteralne pristope za dodajanje zdravil in ukrepanje zdravstva ob kemičnih nesrečah. Po zanimivih delavnicah, na katerih so vsi sodelujoči tudi praktično vadili, je sledila prva prava preizkušnja za ekipe. Zgodila se je letalska nesreča, v kateri je bilo poškodovanih šestdeset ljudi, od tega več kot dvajset življenjsko ogroženih, nekaj pa je bilo tudi smrtnih žrtev. Aktivacija ekip je bila narejena na podlagi žreba komisije. Ekipe so bile na kraj nesreče poslane naključno in v časovnih zamikih. Prizor ob prihodu ekip je bil videti res pristen, saj so na prizorišču namestili manjše letalo, vlogo poškodovanih so zelo doživeto odigrali statisti, mrtve pa so ponazorili z lutkami. Slišati je bilo polno krikov in paničnih klicev na pomoč, prizorišče je bilo polno odtrganih udov, mrtvih in hudo poškodovanih ljudi, krvi... Poudarek množične nesreče je bil na organizaciji delovanja, vodenja in komunikaciji zdravstvene službe, ne pa toliko na sami oskrbi, ki so je ekipe že vešče, je dodal avtor scenarija, vodja RP UKCL, Andrej Fink. Po naporni vaji in skupnem posvetu so sledili še svečana otvoritev, test iz NMP in večerja. Zvečer še nenadna aktivacija ekip v zaščitni opremi Ko se je večina že spravljala k počitku, je sledila nenadna aktivacija ekip v zaščitni opremi. Rezultat je bil glede na naporen dan dober, saj je bila najhitrejša ekipa pri vozilu prej kot v minuti, večina ekip pa v štirih minutah. 32 Tekmovalci: od leve proti desni: P. Napotnik, G. Starčič, D. Kleva, M. Bobek, Š. Baznik, M. Kovač in G. Špehar Tradicionalno meglena ter deževna petek in sobota sta se nadaljevala s tekmovanjem na različnih lokacijah, kjer so bili pripravljeni različni scenariji. Ekipe so bile poslane na intervencije hudo poškodovani peški (re-

33 PREBERITE Zmagovalna ekipa: od leve proti desni: M. Bobek, M. Kovač, Š. Baznik in G. Špehar animacija), zadušen dojenček in hipoglikemija njegove mame, AKS na vikendu po zaužitju viagre, alpinist s poškodbo glave, poškodovan motokrosist, ketoacidoza motoristke v gozdu, poškodba hrbtenice pri kolesarki, nujna vožnja z ovirami in zavezanimi očmi, spretnost vstavljanja I.V. kanile s pomočjo UZ, komunikacija v NMP, reanimacija odraslega, aktivacija ekip in na enem od scenarijev tudi opravljanje alkotesta. Tretja zaporedna zmaga za našo ekipo Vse intervencije so bile psihofizično naporne in zelo poučne, so se strinjali vsi sodelujoči. Tričlanska komisija sodnikov inštruktorjev je pri vsakem scenariju ocenjevala tekmovalce na podlagi smernic Evropskega sveta za reanimacijo, po mednarodnih priporočilih (ALS, ITLS, APLS, MRMI, triaža SIEVE) in v okviru vseh uradno sprejetih smernic in navodil Ministrstva za zdravje, IVZ, RSK za urgentno medicino in Zbornice Zveze (Sekcije reševalcev v zdravstvu). Sodniki so posvečali posebno pozornost varnemu pristopu na mesto dogodka, timskemu delu, upoštevanju smernic, sposobnosti komuniciranja s pacientom, očividci in drugimi službami ter pri pripravi pacienta za transport. Po razglasitvi uradnih rezultatov si je tretjo zaporedno zmago v kategoriji ekip z zdravnikom prigarala naša ekipa, ki so jo zastopali zdravnica iz SNMP Ljubljana Špela Baznik ter reševalca Matej Bobek in Gorazd Špehar. Iz vrst reševalne postaje so sodelovali še sodniki: vodja reševalne postaje Andrej Fink, vodja izobraževalnega centra Anton Posavec, Ivan Šprajc, Robert Sabol, Danijel Andoljšek in Janez Kramar ter člani ekip: Domen Kleva, Gregor Starčič, Peter Napotnik in kolegica iz SNMP Maruša Kovač. Letalska nesreča Miha Knavs, prof. slov. O voščilih, čestitkah in trojki Morda je ta jezikovni nasvet prišel še ravno pravi čas in ga boste lahko kar takoj uporabili. Mnogi namreč ravno zdaj pripravljate voščilnice, vabila, izbirate darila in premišljujete, katerega od treh dobrih mož boste letos povabili medse. Poleg tega, da skušate ustvariti kar najizvirnejša besedila, prej ali slej trčite tudi na jezikovna pravila. Pisati z veliko, pisati z malo; postaviti vejico ali raje klicaj; voščim ali čestitam; Dedek mraz, Dedek Mraz ali dedek Mraz; božič ali Božič? Pojdimo po vrsti: Imena veroslovnih ali bajeslovnih bitij se pišejo z veliko začetnico. Imamo Božička, Dedka Mraza in Miklavža. Dedek Mraz je bil od nekdaj poseben, zato njegovo ime lahko zapišemo tudi dedek Mraz, ker je beseda dedek občno določilo. Ste jim že pisali? Pred davnimi davnimi leti so se v šolah učili, da se imena praznikov pišejo z veliko začetnico. Že dolgo pa velja novo pravilo, da se ta imena pišejo z malo, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov (Prešernov dan). Četudi ste na kak praznik čustveno navezani in vam tako veliko pomeni, da bi ga zapisali kar z veliko, vam pravopisna pravila ne bodo prikimala. Prihajata torej božič in novo leto, njuno pomembnost pa raje kot z veliko začetnico poudarite z izvirnim voščilom ali dejanjem. Za praznike voščimo in ne čestitamo. Čestitamo le za razne dosežke ali nagrade (poroka, diploma...). Za novo leto in božič torej voščite, lahko pa tudi kaj zaželite. Če v svojem voščilu nagovarjate po spolu mešano ciljno skupino, se ni treba zapletati z uporabo obeh oblik za spol - uporabite nevtralni moški spol (npr. dragi sodelavci). Če boste voščilo sestavili kot dopis in boste na začetku napisali»dragi...«, potem namesto klicaja priporočam rabo vejice. Naredite tako: Dragi, želim... Svoja jezikovna vprašanja ali dvome glede rabe strokovne terminologije v slovenščini lahko sporočite v uredništvo in v naslednji številki vam bom skušal odgovoriti, na spletni strani pa se lahko naročite tudi na mesečne kratke jezikovne nasvete, ki jih brezplačno prejmete v svoj e-poštni predal. P. S. Abecednik vam želi miren božič in srečno novo leto, Miklavžu, Dedku Mrazu in Božičku pa le pišite, naj vas tudi letos obdarujejo. 33

34 ANKETA Služba za odnose z javnostmi ANKETA: Novembra smo imeli skupino presojevalcev za mednarodno akreditacijo po standardu DNV. Na kakšen način ste doživljali priprave, kako ste se spopadali z vsemi aktivnostmi, ki ste jih imeli ob presoji na vašem oddelku, in kakšne občutke imate po zaključku Mag. Peter Požun, viš. med. teh., dipl. ekon. (UN), poslovni direktor Ginekološke klinike:»ginekološka klinika je že pred časom začela intenzivno uvajati sistem kakovosti in letos je pridobila certifikat standarda ISO 9001:2008. Pristop k akreditacijskim postopkom je bil zato lažji, saj je pri vseh zaposlenih že ponotranjeno razumevanje kakovosti in procesov. Pri izpolnjevanju teh standardov nismo imeli težav, drugačna pa je zgodba na področju fizičnega okolja, kjer se pozna dediščina preteklega nevlaganja. Vedeli smo, kje je kritična točka, in nanjo so se ocenjevalci tudi usmerili. Glede na to, da so aktivnosti za ureditev že načrtovane, zatika se pa pri sredstvih in rezultatih javnih naročil, so ocenjevalci podali tudi ustrezne napotke z jasnim stališčem, da bo neureditev fizičnega okolja resna prepreka v nadaljnjih postopkih. Akreditacija je seveda tudi priložnost, da smo se vsi naučili nekaj novega, predvsem pa znova pogledali v ogledalo. V veliko zadovoljstvo nam je bilo navdušenje vseh zaposlenih med pripravami na akreditacijo in med ocenjevanjem.«irena Trampuš, dipl. m. s., glavna medicinska sestra KO za kardiologijo Interne klinike:»res je, mednarodna presoja je za nami in zdaj kar lažje dihamo. Na KO za kardiologijo smo začeli prve aktivnosti že konec lanskega leta. Urejali smo bolniške sobe, delovne prostore, načrtovali čiste in nečiste poti. Izdelali oziroma popravili smo množico obrazcev in dokumentov. Imamo nova dokumenta: List dnevne in tedenske obravnave, Terapijski list. Seveda nam brez timskega dela, zavzetosti in požrtvovalnosti sodelavcev ne bi uspelo. Rezultati so vidni povsod, zadovoljstvo pa je toliko večje, kadar naše delo pohvalijo uporabniki naših storitev pacienti. Mnogo je bilo narejenega, marsikaj bo treba še postoriti. Pred nami je novo leto «Dragica Karadžić, dipl. m. s., medicinska sestra za kakovost, Kirurška klinika, Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Oddelek za intenzivno terapijo CIT:»Na oddelku smo pred dobrim letom začeli priprave na akreditacijo. Obrnili smo nov list. Začeli smo prenavljati obstoječo oddelčno dokumentacijo in uvajati novo, načrtovati zdravstveno nego in reorganizirati oddelek. Zastavili smo si cilje in vztrajali, da bi jih dosegli z veseljem lahko rečem, da določene deloma tudi smo. Naši občutki glede izida presoje so dobri smo tim, ki stremi k odličnosti, ravno tako pa se zavedamo tudi oddelčnih težav ter pomanjkljivosti in smo se z njimi pripravljeni spopasti. Zavedamo se, da smo na začetku nove poti dolge poti, vendar dobre za paciente in zaposlene, saj bomo z vsemi aktivnostmi, izvedenimi spremembami in novostmi izboljšali zdravstveno oskrbo ter na ta način omogočili varnejšo in kakovostnejšo obravnavo življenjsko najbolj ogroženih pacientov. Še enkrat iskrena pohvala osebju CIT-a za vloženo energijo, motiviranost in trud pri sodelovanju.«danijela Kralj, koordinatorica za kakovost v Oskrbovalnih službah UKC Ljubljana:»V Oskrbovalnih službah UKC Ljubljana so bile v priprave na mednarodno akreditacijo vključene vse vodje in pomočnice. Predvsem v zadnjem mesecu pred prihodom presojevalcev je bilo veliko aktivnosti, da bi uspeli udejanjiti vsa priporočila iz predpresoje. Obisk presojevalcev v naših službah je potekal tekoče in po načrtu ter brez večjih nepravilnosti. Pohvale presojevalcev o občutnem izboljšanju glede na preteklo leto pa nam bodo dale še dodatni potreben zagon. Naši vtisi in občutki po zaključku presoje so pozitivni, zato smo v pričakovanju ugodnega poročila.«34

35 KAJ MENIJO O NAS Štajerec vpraša Ljubljančana:»Kako se najhitreje pride do Kliničnega centra?«ljubljančan prizadevno:»zaprite oči, prečkajte cesto in tam boste v desetih minutah.«celotni UKC Ljubljana Nikomur ni prizaneseno. Že dlje sem odlašal z dvema operacijama. Tokrat je bilo nujno. Že naslednji dan po sprejemu sem bil operiran in prav hitro prišel na oddelek. Čeprav sem bil v bolnišnici le nekaj dni, sem se videl drugače v tej veliki ustanovi Kliničnega centra ne le kot bolnik, ampak tudi kot duhovnik. Skoraj tridesetletno duhovno spremljanje bolnikov je dobilo nov pečat. Ponovno sem dobil potrdilo, kako je pri bolniku, svojcih in osebju pomembna»čuteča bližina«. Znova sem odkril, da v stanju in počutju, v katerem je bolnik, res ni treba veliko besed. Oteženo je razmišljanje o duhovnih stvareh in ne na zadnje je težko tudi moliti. Kot bolniški duhovnik sem začutil pomembnost, da ti je nekdo blizu. Lahko brez besed. Te pokriža. Moli s teboj kratko molitev. Ti podeli zakramente brez dolgih molitvenih obrazcev. In tudi spozna, kdaj pravočasno oditi. Hvaležen sem zdravstvenemu osebju za nudenje vsega potrebnega v času zdravljenja v bolnišnici. Pa tudi osebni zdravnici. Odslej bom še raje molil za vse vas. Enako sem hvaležen vsem, ki ste me obiskali v bolnišnici ali na Dobrovi ali pa po telefonu povedali, da ste z menoj. Miro Šlibar, bolniški duhovnik KO za žilne bolezni, IPP, KO za hipertenzijo Interne klinike Medicina je tako hitro napredovala, da praktično ne najdeš več enega zdravega človeka Spoštovani, ob smrti svoje mame Ivanke Šlebir se zahvaljujem vsem zdravstvenim in negovalnim timom, ki so prispevali k strokovni, profesionalno prijazni in dostojanstveni zdravstveni oskrbi, ki je je bila deležna kot pacientka v več letih zdravstvene obravnave v UKC Ljubljana, in sicer: KO za žilne bolezni (še posebej v Trombotični ambulanti na Polikliniki), IPP in KO za hipertenzijo BPD Šiška. Ne vem, ali že veš ugotovili so, kdo ali kaj je kalorija. Res še ne vejo, ali je insekt ali mrčes, bakterija ali mogoče celo virus, ampak ta packa ti zleze v omaro in skrči vse obleke.»o, zdravo, Milan! Si se že vrnil iz bolnišnice? To je bilo pa hitro Kot vidiš, sem.slišal sem, da si bil na operaciji. Kaj pa so ti operirali?ja, kakšno vprašanje! Kako pa naj vem, če so me pa pred operacijo uspavali. Ko sem se pa zbudil, mi pa tudi nihče ni nič povedal «V imenu najbližjih in v svojem imenu Darinka Klemenc Vodstvo in Služba za kardiologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana Spoštovano vodstvo, spoštovano osebje Službe za kardiologijo. Nedavno je bil sin sprejet v Službo za kardiologijo na Pediatrični kliniki zaradi suma na miokarditis. Na oddelku sta ga sprejela dr. Blaž Kosmač in dr. Tomaž Prelog. Ker je sin aktiven športnik, ga je bolezen zelo prizadela, saj bo moral opustiti profesionalni šport. Najprej se zahvaljujem dr. Kosmaču za vse podrobne informacije glede bolezni in zelo prijazen sprejem ter spodbudne besede, ki mu jih je namenil, saj jih je v tistem trenutku sin najbolj potreboval pa seveda tudi mi vsi. Hvala tudi dr. Prelogu, ki je vsak dan spremljal sina in mu dajal spodbudne ter prijazne besede. Pri njiju sem videla, da lahko tudi zdravniki pokažejo človeški obraz in se znajo z bolniki malo pošaliti in jih sprostiti. Posebna pohvala pa gre zdravstveno-negovalnemu timu medicinskim sestram tega oddelka. Sestre so zelo prijazne, nasmejane, vedno pripravljene ustreči zaskrbljenim staršem in lepo poskrbeti za otroke. Posebna zahvala gre sestram Mateji Bregar, Andreji Skok in Patriki Prendl. S svojim vedno nasmejanim obrazom in prijaznimi besedami znajo pomiriti tako otroka kot tudi starše. Vsakokrat ko stopijo v bolniško sobo, s seboj prinesejo žar, zaradi katerega se človek takoj boljše počuti. Iskrena hvala vsem imenovanim, prav tako tudi njihovim sodelavcem na oddelku ter vsem drugim, ki so opravljali in vsakodnevno opravljajo strokovno zahtevno in humano delo. V strokovnem in človeškem smislu ste bili izjemni; presegli ste vsa moja pričakovanja. 35 Vedno vam bom hvaležna in nikoli vas ne bom pozabila. Damjana Kuprivec

36 NAGRADNA KRIŽANKA RADIJSKI ALI TELEVIZIJSKI SLOVENSKA NAPOVEDO REVIJA VALEC IRSKI IGRALEC NEESON ORGA NIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV MEDNAROD NA OZNAKA MAROKA ODMIK OD NORMAL NEGA RAZLIČICA IMENA NELA IZRAELSKI KRALJ, DAVI DOV SIN LONDONSKA GALERIJA PREDMET, KI ŠČITI KNJIGO SIN (EKSPR.) ZAMAKNJE NOST POSLEDICA NESREČE, BOLEZNI GLAVNO MESTO ŠVICE SNOV ZA MODELI RANJE Povsod z vami RAZSTRELJE VALEC PSIČEK (REDKO) IME VEČ PAPEŽEV BORUT PAHOR RAST (STAR.) MARTA PESTATOR 3k TIR SPREMEMBA POTEKA NEČESA ODGOVOR NA KONTRO PRIPRAVA ZA VKLEPANJE KRALJ ROKENROLA PRESLEY RUDAR (POG.) SL. META LURG (CIRIL) VPREŽNI DROG KMEČKEGA VOZA VAŠČAN ISTE VASI JV DEL LJUBLJANE SLOVENSKI PESNIK (ALOJZ) AMERIŠKA IGRALKA BASINGER ERIKA VOUK PETER JAMBREK IZUMRLO SEMITSKO LJUDSTVO KRAJ PRI POREČU TISTI RDEČE (PUBL.) TURŠKO POKRIVALO ANGLEŠKI PEVEC JOHN ANUITETA NARAVA, VRSTA ČUD ZAVORNEGA (ZASTAR.) SISTEMA PLIN ZA OGREVANJE NAJVIŠJI VZOR AM. IGRALKA GARDNER SLOVENSKA PUNK ROCK SKUPINA KALCIJ GLASBILO S TIPKAMI POTAKNJE NEC LEGURA NEKDANJE IME SANKT PETERBURGA KIT. FILOZOF ZI ŠVED. ATLET JAAKO ŽIVALSKI ŠKROB PREB. VELIKE BRITANIJE SLOVENSKI IGRALEC (JANEZ) REKA V RIMU AM. PEVKA (LAURA) OSEBNI ZAIMEK LINIJE TRČENJE, KARAMBOL PRVI RIMSKI ZALOŽNIK ZDRAVILO PROTI MALARIJI LAIK ETILEN IME PRE BIVALCA PO KRAJU PIVSKI VZKLIK RDEČKASTE MOR. RIBE MEH. POET (SALVADOR) INTERNA, PEDIATRIČNA... TONE KOŠMRLJ DIRIGENT KUNEJ FONTANA V RIMU TOP ČRKOPIS, KI GA UPORA BLJAMO KOTIČEK (REDKO) PREBIVALEC AREZZA NEČEDNA ZADEVA Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najkasneje do 15. januarja na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam nagrado pošljemo. Nagrade (podarja jih Medis, d.o.o.): 1. nagrada: kapsule Imunoglukan in parfum Bvlgari 2. nagrada: Gengigel gel in parfum Bvlgari 3. nagrada: krema za roke Trixo in parfum Bvlgari Izžrebanci iz prejšnje številke (nagrade podarja Mladinska knjiga založba, d. d.): 1. nagrada - komplet treh otroških knjig (Katarina Kesič Dimic: Nino in Asi Hodko, Jana Stržinar: Pravljica o brezi; Marie Le Prince de Beaumont in Irena Majcen: Zalika in Zver): Helena Juvan, Karlovškova 4, 1230 Domžale. 2. nagrada - komplet dveh otroških knjig: (Marie Le Prince de Beaumont in Irena Majcen: Zalika in Zver in Najbolj dolgočasna knjiga na svetu): Andrej Kirn, Glonarjeva 8, 1110 Ljubljana. 3. nagrada - otroška knjiga: Marie Le Prince de Beaumont in Irena Majcen: Zalika in Zver: Marija Bratuž, Podlubnik 3, 4220 Škofja Loka.