INTERNO AKTUALNO: Mednarodna konferenca o čezmejnem zdravstvu v organizaciji UKC Ljubljana NAGRADNA KRIŽANKA. UKCL smo ljudje:

Transcription

1 INTERNO Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Avgust 2012 številka 04 UKCL smo ljudje:»lepa beseda in nasmeh veliko pomenita«aktualno: Mednarodna konferenca o čezmejnem zdravstvu v organizaciji UKC Ljubljana Nošenje uniform v poletnih mesecih NAGRADNA KRIŽANKA

2 KAZALO 03 UVODNIK 0 4 KDO SMO MI Nova simulacijska učilnica na Ginekološki kliniki 0 6 Prenova Inštituta za medicinsko rehabilitacijo s pomočjo formule tretjin AKTUALNO 07 Še večje varčevanje z denarjem 08 Oktobra mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja 10 Poletne temperature in nošenje uniform 12 Priprave v UKC Ljubljana na predpresojo za pridobitev mednarodne akreditacije 13 Priprave v UKC Ljubljana na obisk ocenjevalcev za priznanje RS za poslovno odličnost UKCL SMO LJUDJE 14»Lepa beseda in nasmeh veliko pomenita«intervju z Andrejem Jamnikom, informatorjem na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 15 Ob upokojitvi Tatjane Kos 16 Pogovor z Radetom Vučkovičem: "Organizacija je dinamičen proces" UTRIP UKCL 17 Z Oddelkom za kirurške okužbe sodelovali na EWMI srečanje prezgodaj rojenih otrok v Mostecu 19 Ribič Pepe in čarovnije za otroke 20 Urejen dostop za invalide in načrti za kolesarnico 20 Knjiga: Misli, ki jokajo 21 Prenovljene sobe za paciente, ki potrebujejo intenzivno nego KUD UKC Ljubljana podarja slike 22 Poslovilni glasbeni nastop prof. dr. Kornhauserja 23 Selitev dovoza za reševalna vozila 23 Diabetološke ambulante na novi lokaciji 24 VII. športne igre slovenskih bolnišnic 24 Povabilo k sodelovanju: Center za mediacijo PREBERITE 25»Z uroginekologijo smo v Sloveniji orali ledino«, pogovor s prof. dr. Božom Kraljem 27 POGLED NAZAJ Revmatolog dr. Filip Terč, začetnik apiterapije in predhodnik znanstvene imunologije 29 NAGRADNA KRIŽANKA 3 0 ANKETA Ali ste se kdaj udeležili bolnišničnih športnih iger? 31 KAJ MENIJO O NAS Vabimo vas, da tudi vi soustvarjate naše glasilo Tudi v letu 2012 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najkasneje do 10. septembra V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo. Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si Zaželena je pisava Arial (velikost fonta 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

3 Uvodnik Dragi sodelavci, spoštovani bralci! Poletni čas je namenjen prebiranju lahkotnejših tem optimizmu. Kljub temu ne morem mimo aktualnih tem, do katerih prihaja zadnje mesece v slovenskem zdravstvu. Ves čas smo namreč pod pritiskom javnosti in (zdravstvene) politike, da moramo biti še bolj gospodarni, da moramo tudi v javnem sektorju prevzeti svoje breme gospodarske recesije, ki je zajela realni sektor. Seveda želim našemu gospodarstvu vse najboljše in čim hitrejše okrevanje, kljub temu pa ne morem mimo dveh dejstev. Prvo, ki je morda nekoliko populistično, je, da v javnem sektorju, še posebej pa v zdravstvu, recesije nismo niti povzročili niti nismo kakor koli krivi zanjo. Celo nasprotno smo edini del javnega sektorja, ki je tudi v času recesije v zadnjih letih deloval izključno na podlagi lastnih virov in ni nič prispeval k splošnemu zadolževanju v državi. Delno se je namreč izpad prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kril iz njegovih lastnih rezerv, ustvarjenih v času gospodarske konjunkture, delno pa smo breme nosili z znižanjem cen zdravstvenih storitev. Cene so se leta 2009 in 2010 znižale za 10 odstotkov. V UKC Ljubljana smo se temu prilagodili, ne da bi pri tem kakor koli ogrozili program javnega zdravstva. Drugo dejstvo pa je, da ima realni sektor težavo s povpraševanjem po svojih storitvah in proizvodih: ne morejo jih prodati. V zdravstvu glede tega ni težav. Povpraševanje po naših storitvah je enako kot pred recesijo. Krivično je torej kakor koli obsojati zdravstvo za težke razmere v gospodarstvu in od nas ostro zahtevati, da tudi mi nosimo breme recesije. Da znižujemo svoje stroške, da znižujemo plače, da zmanjšujemo število zaposlenih kljub temu se je to ponovno zgodilo. Cene zdravstvenih storitev so se z Aneksom k Splošnemu dogovoru znižale za 4,5 odstotka, pri tem pa se od nas pričakuje (zahteva), da delamo enako kot prej ali celo več in da se kakovost naših storitev ne sme zmanjšati. Kljub tej sprevrženi logiki se v UKC Ljubljana zavedamo svojega poslanstva v slovenskem prostoru. Smo zadnja zdravstvena ustanova, v kateri bolniki in njihovi svojci lahko poiščejo pomoč, in stali jim bomo ob strani. Še naprej se bomo trudili, da bo prepoznana naša vloga vodilne zdravstvene ustanove. Pospešeno se pripravljamo na leto 2014, ko bo sproščena možnost zdravljenja bolnikov iz drugih držav in v drugih državah. Prepoznavamo izzive. Naj omenim le dve dejavnosti v zvezi s tem, o katerih lahko preberete tudi v tej številki. Pospešeno se pripravljamo na mednarodno akreditacijo, ki bo za nas pomenila priznanje in nas dodatno učvrstila v krogu najboljših. Ponovno smo se prijavili tudi za slovensko nagrado za poslovno odličnost. Drugi tak dogodek pa je organizacija mednarodne konference o čezmejnem zdravstvu letos oktobra. Prijetno branje te številke in lepe počitnice vam želim. mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKCL INTERNO Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Avgust 2012, številka 04 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica: Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov. Uredniški odbor: prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica Erna Kos Grabnar, viš. med. ses. Darinka Klemenc, dipl. m. s. Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav. prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon. Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc. Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. Blanka Šetinc Lektoriranje : Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p. Fotografije: Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič, Photl.com, Dreamstime in drugi; Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Grafika Gracer d.o.o. Naklada: Glasilo v elektronski obliki na:

4 Prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med. Nova simulacijska učilnica na Ginekološki kliniki S simulacijskim učenjem želimo stari vzorec medicinskega izobraževanja zamenjati z novim, za bolníce varnejšim usposabljanjem študentov, medicinskih sester in babic ter ginekologov in porodničarjev Kdo smo mi Junija smo imeli na Ginekološki kliniki uradno odprtje simulacijske učne enote za ginekologijo in porodništvo. Nastala je kot uresničitev terciarnega projekta Simulacijsko učenje in preverjanje obvladovanja veščin ter v sodelovanju s Katedro za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete v Ljubljani. Obsega tri učilnice in je umeščena v obnovljene prostore v stari stavbi nekdanje babiške šole. Namenjena je teoretičnemu in praktičnemu učenju študentov medicine in zdravstvene fakultete, specializantom ginekologije in porodništva ter vsem poklicnim skupinam, ki so zaposlene na Ginekološki kliniki.»pripravljamo pa organiziran sistem učenja in preverjanja obvladovanja veščin za vse poklicne skupine.«vsebine učenja so za zdaj pripravljene le za izvajanje kliničnih vaj za študente Simulacije urgentnih stanj, učenje kliničnih primerov in veščin na modelih so vse pomembnejše v izobraževanju študentov, zdravnikov in vsega medicinskega osebja. Prav tako prihaja v ospredje tudi sprotno vrednotenje in preverjanje usposobljenosti. Učenje s pomočjo simulacij je učinkovitejše in dokazano izboljša varnost bolnikov. Posebej pomembno je uvajanje simulacijskega učenja v veje medicine, kjer so urgentna stanja razmeroma redka, pravočasni in pravilni ukrepi pa bistveno izboljšajo izid. Porodništvo zagotovo sodi med specialnosti, v katerih je učenje na modelih in treniranje simuliranih situacij bistveno. Zato smo tudi na Ginekološki kliniki želeli uvesti organiziran sistem učenja in preverjanja obvladovanja veščin s pomočjo simulacij. Za zdaj so vsebine učenja pripravljene le za izvajanje kliničnih vaj za študente medicine, pripravljamo pa organiziran sistem učenja in preverjanja obvladovanja veščin za vse poklicne skupine. Leta 2008 smo ustanovili skupino TUPS (treniranje urgentnih porodniških stanj). Skupina že pripravlja programe delavnic po vzoru podobnih tečajev v tujini (predvsem ALSO Advanced Life Support in Obstetrics, in MOET Managing Obstetric Emargencies and Trauma). Njeno delo nameravamo v naslednjih letih razširiti in ustrezno izobraziti inštruktorje za svoje področje. 04

5 Kdo smo mi Simulacijski način je za bolníce varnejši način usposabljanja Vse tri učilnice smo opremili z osnovnimi modeli za učenje ginekološko-porodniških kirurških posegov (oskrba mediolateralne epiziotomije in poškodbe analnega sfinktra) in diagnostičnih ali terapevtskih postopkov (amniocenteza in kordocenteza, katetrizacije sečnega mehurja, katetrizacija žil na skalpu novorojenčka). Posebne lutke so namenjene učenju porodniške in ginekološke propedevtike, vodenju normalnega poroda in poroda v medenični vstavi, učenju vakuumske ekstrakcije ploda, kleščnega poroda in posegov ob zastoju ramen. Opremljeni smo tudi za učenje oskrbe novorojenčka. Učilnice dopolnjujejo statični didaktični modeli in številni plakati. S simulacijskim učenjem želimo stari vzorec medicinskega izobraževanja zamenjati z novim, za bolnice varnejšim usposabljanjem študentov, medicinskih sester in babic ter ginekologov in porodničarjev. Učenje vedno pomeni tudi učenje na lastnih napakah. Zato je za varstvo bolnikov bistveno, da se zdravstveni delavec v fazi učenja najprej sreča s postopki in posegi v simulirani situaciji, pri čemer napake ne bodo usodne in bodo z vidika izobraževanja celo dobrodošle ter razmeroma objektivno ovrednotene. Tak način izobraževanja poveča zadovoljstvo zaposlenih in bolnikov, vse to pa dolgoročno vodi tudi do zniževanja stroškov. Dobrodošli v naši simulacijski učni enoti!»porodništvo zagotovo sodi med specialnosti, v katerih je učenje na modelih in treniranje simuliranih situacij bistveno.«vse tri učilnice so opremljene z osnovnimi modeli za učenje ginekološko-porodniških kirurških posegov. 05

6 Jasmina Beličič, vodja tima fizioterapije in delovne terapije rehabilitacijske enote KO za travmatologijo Prenova Inštituta za medicinsko rehabilitacijo s pomočjo formule tretjin Zaposleni so našli formulo tretjin za prenovo: tretjino sredstev je prispeval KO za travmatologijo, drugo tretjino IMR, tretjo pa donatorji Kdo smo mi Prostor fizioterapije in delovne terapije na stari travmatološki kliniki je kazal resne znake dotrajanosti; tla so se na več mestih obrabila do betonske podlage in starejši ljudje z nezmožnostjo dvigovanja nog so se z drsajočim korakom spotikali ob razpokane robove, omare za fizioterapevtske in delovnoterapevtske pripomočke so se slabo zapirale, odprte pa so predstavljale nevarnost za poškodbe zaposlenih, ventili nikoli dokončno napeljane hidroterapije so zasedali vso steno in jo tako naredili neuporabno za kar koli drugega.»zavihali smo rokave in uspeli! Vodilni obeh inštitucij, KO travmatologije in IMR, so imeli velik posluh in s potrebnimi podpisi papirjev omogočili delno obnovo, terapevti pa smo zbrali donatorska sredstva za dokončno obnovo.«zaposleni v rehabilitacijski enoti smo začeli iskati način, kako priti do prenove, v katero bi vsi vpleteni vložili manj, dobili pa več. Tako se je decembra 2011 porodila ideja o finančni konstrukciji tretjin: tretjino prispeva KO za travmatologijo, tretjino Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in tretjino donatorji. Zavihali smo rokave in uspeli! Vodilni obeh inštitucij, KO travmatologije in IMR, so imeli velik posluh in s potrebnimi podpisi papirjev omogočili delno obnovo, terapevti pa smo zbrali donatorska sredstva za dokončno obnovo. V ponos vsem trem stranem je, da je prvi tak poseg, v katerega je malokdo verjel, zaživel do svojih zadnjih potankosti, in to v teh nestanovitnih časih recesije, rezanja prepotrebnega bolnikom in stimulacij zaposlenim. Formula torej deluje, pravzaprav je zelo uporabna! Na kratko povzeto: začelo se je v mrazu, vetru, snegu. Potekalo je v dežju, grmenju, megli. Zaključilo se je v soncu, brezvetrju, mavričnosti. Zato ni naključje, da je prostor potopljen v pastelne rumene barve. Zasijal je v novi podobi ustvarjalne zračnosti, funkcionalne prostornosti in predvsem spodobnosti za bolnike. Na začetku junija 2012 je fizioterapevtski in delovnoterapevtski prostor dočakal uradno otvoritev, ko je predstojnik KO za travmatologijo Kirurške Od leve proti desni: Bogdana Sedej, dr. med., namestnica predstojnice Inštituta za medicinsko rehabilitacijo, prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med., predstojnik KO za travmatologijo, Jasmina Beličič, dipl. fiziot., vodja rehabilitacijske enote fizioterapevtov in delovnih terapevtov na KO za travmatologijo. klinike, profesor dr. Matjaž Veselko, slavnostno prerezal rdeči trak, pri vseh slišanih govorih pa so poplesavale besede zadovoljstva. Zdi se majhna pridobitev za UKC Ljubljana, za travmatološke bolnike in IMR ter KO za travmatologijo pa je pridobitev ogromna. Zahvalo namenjamo: vodilnemu kadru obeh inštitucij, ki so z racionalnimi odobritvami pripomogli k uspehu: prof. dr. Matjažu Veselku, dr. med., predstojniku KO za travmatologijo, Nevenki Vretenar, viš. med. ses., univ. dipl. org., pomočnici glavne med. ses. KO za travmatologijo, asist. dr. Nataši Kos, dr. med., predstojnici IMR, Bogdani Sedej, dr. med., vodji rehabilitacijske enote za travmatologijo IMR, Mileni Klopčič, dipl. fiziot., vodji FT in DT IMR; posameznicam IMR, ki so spretno usmerile in pripeljale donatorska finančna sredstva v UKC Ljubljana: Jasmini Beličič, dipl. fiziot., vodji rehabilitacijskega tima, Tanji Turk, višji fiziot., Suzani Zakrajšek, dipl. del. ter., koordinatorki IMR za kakovost, in Andreji Štalcar Boltežar, dipl. fiziot.; vsem neimenovanim v našem inštitutu za ustvarjalnost in oplemenitenje idej, za vso prispevano delo v velikih, predvsem pa v tisočerih malenkostih, tudi zunaj delovnega časa; donatorjem, s pomočjo katerih smo zbrali evrov sredstev (Elnet, d.o.o.; Kastor medical dental, d.o.o.; Cestel, d.o.o.; Meganet, d.o.o.; Stane Štalcar; Proloco Medico, d.o.o.; Nelit, s. p.; Experta, d.o.o.; Mic Mengeš, d.o.o.; Stava, d.o.o.; Vodoterm, d.o.o.; Boles, d.o.o). 06

7 Ksenija Ševerkar Še večje varčevanje z denarjem Aneks k splošnemu dogovoru, ki je bil sprejet konec junija, je dodatno znižal cene zdravstvenih storitev, to pa za UKC Ljubljana pomeni, da bo treba še bolj varčevati Konec julija so se vsi strokovni direktorji, poslovni direktorji, predstojniki samostojnih klinik in inštitutov ter vodje dejavnosti skupnega pomena sestali na izrednem poslovnem odboru, na katerem so obravnavali še bolj zaostreno finančno sliko, s katero se spoprijemajo bolnišnice. S sprejetjem Aneksa k splošnemu dogovoru je namreč vlada še za dodatne tri odstotke znižala cene zdravstvenih storitev. Za našo bolnišnico to pomeni dodatno zaostritev likvidnostnih težav. Da bi se izognili najslabšim možnim scenarijem, so člani poslovnega odbora sprejeli te sklepe: V UKC Ljubljana nabavljamo cenejše zdravstvene materiale. Vodstvo, strokovni direktorji, poslovni direktorji in predstojniki samostojnih klinik/inštitutov ter vodje dejavnosti skupnega pomena so se strinjali, da je treba izjemno preudarno naročati materiale. Nabor ustreznih materialov je določen po strokovnih merilih identov, v rokah posameznih predstojnikov pa je, da stroške na teh področjih znižajo. Materiali bodo še vedno zadoščali vsem predpisom in bodo na ravni razvitih držav (dejstvo je, da številne druge razvite države izbirajo precej cenejše materiale kot mi). Predstojniki posameznih enot neposredno bdijo nad naročanjem storitev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in so odgovorni zanj. Strošek za storitve Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, za katere v UKC Ljubljana na letni ravni porabimo približno 15 milijonov evrov, je v zadnjem letu narasel kar za 25 odstotkov, kar je nerazumljivo pri enakem številu zdravljenih pacientov. Zbrani na poslovnem odboru so se strinjali, naj predstojniki skrbneje spremljajo in nadzorujejo naročanje storitev MF. S 1. septembrom začne veljati nov način/vrednotenje izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva in s tem uskladitev števila dežurnih mest s Pravilnikom o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa v UKC Ljubljana. Novo vrednotenje izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva bo prineslo drugačno plačilo zaposlenih, ki delajo v enotah, kjer izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo. Delovni dan bo tako po novem razdeljen v tri izmene, pri čemer bo zadnja, nočna izmena od polnoči do osme ure zjutraj, ko je obremenitev manjša od 60 odstotkov, plačana kot dežurna služba in ne več v obliki nadur. Ob vikendih bosta kot dežurna služba plačani popoldanska in nočna izmena. Izvedeni ukrep temelji na analizi, ki je pokazala, da je obremenitev v nočnem času precej manjša od 60 odstotkov. Zbrani na poslovni konferenci so podprli sklep strokovnega sveta, da je treba pripraviti racionalizacijo števila dežurnih mest in število uskladiti s pravilnikom. Aktualno 07

8 Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Oktobra mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja UKC Ljubljana oktobra organizira mednarodno konferenco Zdravstvo brez meja, s katero želimo opozoriti na pomen prihajajočih sprememb, ki nas čakajo z uveljavitvijo nove evropske direktive o prostem pretoku pacientov Aktualno UKC Ljubljana 25. in 26. oktobra 2012 v Festivalni dvorani na Bledu organizira dvodnevno mednarodno konferenco Zdravstvo brez meja, njena tema bo uveljavitev nove evropske direktive o prostem pretoku pacientov direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Številni mednarodni strokovnjaki bodo na njej spregovorili o pomenu prihajajočih sprememb, ki nas čakajo. Nova direktiva ureja pravice pacientov pri čezmejnem zdravljenju in omogoča prost pretok pacientov, za posamezne zdravstvene izvajalce ter za Slovenijo in Evropsko unijo nasploh pa bo pomenila obilo sprememb. Sodelovanje na konferenci so med drugimi že potrdili Pascal Garel, izvršni direktor Evropskega združenja bolnišnic (HOPE), Martin McKee, direktor evropskega centra za zdravje držav v tranziciji (ECOHOST), Kaisa Immonen-Charalambous z Evropskega foruma za pacientove pravice, Luigi Bertinato, direktor Mednarodnega urada za zdravje in socialne zadeve v Veroni, in Isabel de la Mata, glavna svetovalka Evropske komisije za javno zdravje, Direktorata za zdravje in potrošnike (SANCO).»Z mednarodno konferenco želimo s pomočjo uveljavljenih mednarodnih strokovnjakov prispevati k razumevanju, iskanju in zagotavljanju najkakovostnejših storitev za paciente, obenem pa omogočiti učinkovite in predvsem lažje priprave zdravstvenih delavcev na prihajajoče spremembe,«o organizaciji konference pove Meta Vesel Valentinčič, koordinatorica mednarodne konference. Za zaposlene v UKC Ljubljana posebna cena Za zaposlene v UKC Ljubljana omogočamo kotizacijo za udeležbo na mednarodni konferenci Zdravstvo brez meja po posebni ceni 200 EUR (DDV je vključen). Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov Služba za izobraževanje in razvoj kadrov, Bohoričeva 28 ali pa se prijavite preko spletne strani: eu/sl/prijava/spletna-prijava/online-registration-2 Celoten program in sodelujoče najdete na spletni strani predavatelji. Poleg tujih strokovnjakov bodo seveda sodelovali tudi slovenski, med drugimi dr. Dušan Keber, višji svetnik in profesor medicine ter Dorjan Marušič, strokovnjak za sisteme financiranja v zdravstvu. Konferenca je namenjena predvsem vodstvom bolnišnic, zdravstvenih zavodov, zavarovalnic, zdravilišč, lekarn in vseh drugih ponudnikov storitev v zdravstvu. Gostila bo mednarodno priznane strokovnjake, s pomočjo katerih bodo razložene ključne spremembe, novost pa bo osvetljena z različnih perspektiv. Dodatne informacije: Služba za izobraževanje in razvoj kadrov: Bojan Veberič (bojan.veberic@kclj.si ali ) in Tina Kofler (tina.kofler@kclj.si ali ). Pomočnica generalnega direktorja za upravno-pravne zadeve: Meta Vesel Valentinčič (meta.veselvalentincic@ kclj.si ali ). Zahvala sponzorjem: 08

9 PRIJAVNICA: Mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja, , Bled organizator: UKC Ljubljana Zaloška cesta Ljubljana Informacije o udeležencu oz. udeleženki: gospa gospod IME PRIIMEK E-NASLOV PODJETJE / USTANOVA PRIJAVNINO PORAVNA udeleženec oz. udeleženka podjetje / ustanova navedena zgoraj Dodatne informacije za izstavitev računa: PODJETJE / USTANOVA NASLOV POŠTA in KRAJ TELEFON FAX Podatek, če je plačnik podjetje / ustanova: DAVČNA ŠTEVILKA Registracija za zgodnjo prijavo do: Registracija za pozno prijavo od: Kontakt za dodatne informacije: sirk@kclj.si 09

10 Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Poletne temperature in nošenje uniform Uniforme imajo svoj namen predvsem zaradi doseganja higienskega minimuma da bi nekoliko olajšali boj z vročino, je namesto zgornjega dela uniforme dovoljeno nošenje bele mikice Aktualno Poletni meseci znajo biti za tiste, ki nosijo uniforme, precej neprijetni, zato smo se odločili, da povprašamo, kaj je namen uniforme. Ravnanje z bolniki pa tudi celostna podoba ustanove narekujeta določena pravila pri nošenju obleke oziroma uniforme. Kot pravi Mojca Dolinšek, pomočnica glavne medicinske sestre za higiensko-epidemiološko področje, v zdravstvu oblačila zagotavljajo predvsem minimalne standarde higiene pri delu, določajo pa tudi prepoznavnost profilov. Poleg tega vsi zaposleni v UKC Ljubljana želimo s celostno podobo doseči visoko stopnjo strokovnosti in profesionalne kulture, ki omogoča varno in kakovostno izvajanje zdravstvene oskrbe. Upoštevanje pravil pri nošenju uniform je del kulture in ugleda naše bolnišnice. Paleta barv: bela, modra in zelena Uniforma zagotavlja osebno higieno zaposlenih, predvsem tistih, ki so v stiku z bolniki,«pove Mojca Dolinšek. Zaposleni v zdravstveni negi nosijo uniforme modre barve, identifikacija poklica s to barvo je tradicionalna, prav tako je prepoznavnost različnosti uniform dobra za lažjo orientacijo pacientov in obiskovalcev. Bolničarji nosijo kombinacijo belo-modre, v olivno zelenih barvah pa so sodelavci oskrbovalnih služb.»poleg zgoraj naštetih osnovnih oblačil so posebna oblačila določena v okoljih, ki to zahtevajo, denimo v operacijskih prostorih. Svoje uniforme imajo tudi reševalci, primerno obleko pa tudi sodelavci v tehnično-vzdrževalnih službah,«pove sogovornica. Delovna obleka iz operacijskih prostorov sodi samo tja. Zapuščanje operacijskih prostorov v oblačilih iz operacijske dvorane pomeni kršenje higienskih pravil nošenja zaščitnih/ varovalnih oblačil v bolnišnici.»prosta roka je zanesljivo tudi najbolj čista«10 Kot obrazloži sogovornica, imamo v UKC Ljubljana štiri barve uniform, ki jih povezujemo tudi z identifikacijo poklicev. Uniforme bele barve nosijo zdravniki, fizioterapevti, delovni terapevti, farmacevti, laboratorijski delavci, sanitarni inženirji in sodelavci v kuhinji. Poleg bele obleke so bele barve tudi halje, ki so nadomestilo obleke za delavce drugih profilov, ki pridejo v stik z bolnikom, denimo psihologov in administrativnih delavcev. Zakaj ravno bela barva?»simbolično gledano so bele uniforme znak čistosti. Na beli barvi se umazanija takoj vidi. Ravnanje z bolniki, pa tudi celostna podoba ustanove, narekujeta določena pravila pri nošenju obleke oziroma uniforme.»delovno oblačilo mora biti takšno, da omogoča varno delo zaposlenim in zagotavlja higiensko neoporečno delo ob bolniku,«izpostavlja sogovornica. Četudi je v poletnih mesecih, ko nam je vroče, to včasih težko, se moramo zavedati, da oblačilo pomeni predvsem dobrobit za bolnike in omogoča varno delo. S tem je ohranjen higienski minimum. Uniforme so ponavadi iz materialov, ki se dobro perejo in so vzdržljivi, slaba stran tega pa je, da se lahko komu za rabo čez poletje predvsem v nehlajenih prostorih zdijo nekoliko predebeli.»da bi olajšali togost pravil,

11 S celostno podobo želimo zaposleni v UKC Ljubljana doseči visoko stopnjo strokovnosti in profesionalne kulture, ki omogoča varno in kakovostno izvajanje zdravstvene oskrbe. smo v pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi (dostopen je tudi na intranetu pod zavihkom Pravilniki/Varnost in zdravje pri delu) opredelili, da je namesto zgornjega dela uniforme sprejemljiva tudi bela mikica. Zavedati se moramo, da imajo pravila pri uniformi svoj pomen. Oblika uniform je enostavna, praviloma morajo biti zaradi higienskih razlogov zaprte da ob sklanjanju ne pride do nepotrebnega stika z bolniki in morebitnih drugih, nečistih površin,«pove Mojca Dolinšek. Velik doprinos pomeni tudi to, da vse uniforme peremo na delovnem mestu, s čimer je zagotovljeno, da je uniforma zagotovo čista. Pazljivost pa moramo nameniti tudi kombiniranju drugih oblačil k uniformi, da ohranimo celostni videz. Premišljeno, v skladu z vlogo zdravstvenega delavca, moramo izbrati tudi lak za nohte in nakit: roke zdravstvenega delavca morajo biti vedno proste, saj je, kot obrazloži sogovornica, prosta roka zanesljivo najbolj čista. Poskrbeti moramo tudi za nego kože rok, tako da vsaj enkrat dnevno nanesemo losjon za nego rok na čiste in umite roke. K podobi urejenega zdravstvenega delavca sodijo tudi urejeni in čisti lasje pri delu s pacienti morajo biti speti. Aktualno 11

12 Mag. Peter Pustatičnik, Prof. dr. Helena Meden Priprave v UKC Ljubljana na predpresojo za pridobitev mednarodne akreditacije Predpresoja, ki je predvidena v jeseni 2012, je nujna tudi zaradi ohranjanja in pridobivanja dodatnih finančnih sredstev Aktualno V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana moramo v skladu s Splošnim dogovorom za leto 2012 uvesti sistem upravljanja celovite kakovosti in zagotavljanja ter nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe v skladu s sprejeto Nacionalno usmeritvijo za razvoj kakovosti v zdravstvu. Če v UKC Ljubljana ne izvedemo predpresoje, se vrednost programa specialistične bolnišnične dejavnosti UKC Ljubljana (akutna bolnišnična obravnava, rehabilitacija) v redni pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev enkratno zmanjša za 0,3 odstotka. Prav tako bo UKC Ljubljana onemogočeno pridobivanje dodatnih sredstev od ZZZS za morebitne širitve programov, in sicer tako v okviru rednih širitev kot v okviru nacionalnega razpisa. Formalno zaključena predhodna ocena do 31. decembra 2013 tako predstavlja potrebni pogoj za pridobivanje dodatnih sredstev od ZZZS za širitve programov. Presojevalci bodo presojali več področij V UKC Ljubljana se že dobro leto pripravljamo na pridobitev mednarodne akreditacije in smo že uspešno izvedli pilotni projekt na Nevrološki kliniki (izdelki so na intranetu dostopni vsem organizacijskim enotam). S pomočjo zunanjega izvajalca prav tako potekajo priprave v drugih klinikah in organizacijskih enotah. V drugi polovici jeseni 2012 je v UKC Ljubljana predvidena izvedba predpresoje za pridobitev mednarodne akreditacije po standardu DNV-NIAHO (National integrated accreditation for healthcare organizations). Gre za mednarodno priznani standard, ki je osredinjen na kakovostno in varno obravnavo pacienta. Standardi NIAHO imajo integrirane tudi zahteve standarda ISO Predpresoja v UKC Ljubljana bo predvidoma trajala od pet do deset dni. Predpresojo bodo izvajali presojevalci iz Združenih držav Amerike in zunanji opazovalci. Presojevalci bodo UKC Ljubljana in njegove organizacijske enote (klinike, KO, lekarna itd.) presojali po področjih, in sicer: procesi zdravljenja, procesi zdravstvene nege, procesi vodenja sistema kakovosti in procesi, povezani z varovanjem okolja, protipožarna varnost in varstvo zaposlenih ter pacientov itd. Poudarek bo na procesih zdravljenja in zdravstvene nege, upravljanju zdravil, medicinski dokumentaciji in varnosti zaposlenih ter pacientov. Presojevalci bodo predpresojo izvajali v sklopu celotnega UKC Ljubljana, po posameznih klinikah in izbranih KO. Ugotovitve in ocene predpresoj po posameznih organizacijskih enotah in za UKC Ljubljana kot celoto bodo presojevalci zapisali v posebnem poročilu in ga na zaključnem sestanku predstavili vodstvu UKC Ljubljana in klinik, predstojnikom oddelkov, odgovornim medicinskim sestram ter vodjem služb. Poročilo bo poleg ocene doseganja Prosimo vas, da se na predpresojo temeljito pripravite. Prosimo vas, da se v vseh organizacijskih enotah čim bolje pripravite na predpresojo, ki bo potekala predvidoma v drugi polovici jeseni Spomladi leta 2013 bo predpresoji sledila presoja. Uspešno izvedena presoja je pogoj za pridobitev certifikata mednarodne akreditacije za UKC Ljubljana. Tako se bo UKC Ljubljana pridružil skupini mednarodno akreditiranih bolnišnic v Sloveniji za vzpostavitev sistema celovitega vodenja kakovosti, oskrbe in varnosti pacientov za celotno dejavnost (npr. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča, Splošna bolnišnica Jesenice, Bolnišnica Golnik KOPA, Splošna bolnišnica Novo mesto). oziroma odstopanja od predpisanih standardov v posameznih organizacijskih enotah vsebovalo tudi potrebne ukrepe za izboljšanje stanja. Boljša kot bo ocena predpresoje, manj bo potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, lažja in krajša bo pot do pridobitve mednarodne akreditacije. 12

13 Mag. Peter Pustatičnik Priprave v UKC Ljubljana na obisk ocenjevalcev za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost UKC Ljubljana smo tudi leta 2012 prijavili na razpis za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. Ocenjevalci za poslovno odličnost po modelu EFQM so nas obiskali 12. julija 2012 na usklajevalnem sestanku. Namen tega sestanka je bil pridobitev dodatnih informacij o poslovanju UKC Ljubljana, pojasnitev odprtih vprašanj, ki so se ocenjevalcem porajala pri proučevanju naše samoocenitvene vloge, in priprava ocenjevalcev na ocenjevalni obisk. Leta 2011 smo v UKC Ljubljana dosegli oceno v intervalu med 300 in 350 točk, pogoj za bronasto priznanje pa je doseganje ocene v intervalu med 350 in 400 točk. Ocenjevalci načrtujejo bolj poglobljen večdnevni ocenjevalni obisk UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov v obdobju med 17. in 20. septembrom Na ocenjevalnem obisku bodo ocenjevalci preverjali in ocenjevali dejansko stanje v UKC Ljubljana, klinikah in kliničnih oddelkih glede: 1. ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost poslovanja UKC Ljubljana (voditeljstvo, strategija, ravnanje z zaposlenimi, obvladovanje virov, partnerstev, procesov in storitev). Poudarek je na pristopih zdravljenja in zdravstvene nege, upravljanju zdravil, medicinski dokumentaciji, varnosti zaposlenih in pacientov, obvladovanju absentizma zaposlenih, in sicer: kakšne pristope uporabljamo, ali so opredeljeni procesno, kako so ti pristopi razširjeni po organizacijski enotah UKC Ljubljana, kako jih ocenjujemo in izboljšujemo, kako načrtujemo in izvajamo izboljšave, kako se učenje uporablja za opredelitev notranjih in zunanjih dobrih praks ter priložnosti za izboljšanje; Aktualno Ocenjevalce je zanimalo: kakšne so strateške prioritete UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov ter potek prenove strategije; kako v praksi uresničujemo strateški cilj»pacient v središču pozornosti v UKC Ljubljana«; kako zagotavljamo učinkovito in prilagodljivo organiziranost ter delovanje UKC Ljubljana, klinik, kliničnih oddelkov, timov in zaposlenih v UKC Ljubljana, kakšna je storilnost in uspešnost naših klinik, kliničnih oddelkov in zaposlenih v primerjavi z odličnimi evropskimi bolnišnicami in kako zagotavljamo gospodarno in učinkovito rabo virov; kako obvladujemo stroške dela, storitev in materialne stroške; kako obvladujemo in povečujemo prihodke vključno s tržnimi prihodki ter kakšne cilje smo si zastavili. 2. ključnih rezultatov UKC Ljubljana: zadovoljstvo pacientov in izidi zdravljenja, zadovoljstvo in uspešnost zaposlenih; rezultati v povezavi z družbo in varovanjem okolja ter drugi rezultati (finančni rezultati itd.). Ocenjevalci bodo pri rezultatih preverjali in ocenjevali: obseg in merodajnost rezultatov, večletne trende gibanja, ali so za ključne rezultate postavljeni in doseženi cilji, ali so za ključne rezultate narejene primerjave z odličnimi kliničnimi centri in kakšni so pričakovani trendi. Na podlagi ocenjevalnega obiska bodo ocenjevalci podali zaključno oceno število točk. 13

14 Služba za odnose z javnostmi, Polona Mateja Lečnik Wallas»Lepa beseda in nasmeh veliko pomenita«intervju z Andrejem Jamnikom, informatorjem na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo UKCL smo ljudje 14 Ko sem vas prvič srečala, me je presenetil vaš odnos; ste strogo profesionalni, a hkrati prijazni, topli, človeški. Vam to pomaga pri delu?»absolutno. Lepa beseda in nasmeh veliko pomenita. Pred intenzivno terapijo velikokrat sedijo starši ali svojci in jim je težko. Imeti težko bolnega otroka je hudo, zato stopim izza pulta, jih objamem ali spregovorim besedo dve. Morda sem v tistih trenutkih edini, ki jih na neki način lahko potolažim. Pri delu, v komunikaciji s sodelavci, zdravniki, medicinskimi sestrami pa tudi starši sem pa vedno korekten in profesionalen.«kakšno je še vaše področje dela?»informator na kliničnem oddelku je prvi stik s starši hudo bolnega otroka. Poleg komunikacije z njimi sprejemam»leta 2001 sem v Radencih prvič odtekel polovičko (21 kilometrov) s časom 1:32:55. Bil sem presenečen nad rezultatom. Lahko rečem, da me rezultat motivira za naprej, vendar nikoli ne pretiravam,«pove Andrej Jamnik. naročila zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Velikokrat je treba poklicati tudi specialiste v UKC Ljubljana ali pediatre po Sloveniji, včasih tudi v tujino. Prav tako moram urejevati medicinsko dokumentacijo, faksiram dokumente ali jih fotokopiram.«v prostem času pa ste ljubitelj teka.»od leta 2001 sem pretekel že 11 maratonov, tudi v tujini Padova, Budimpešta, Trst, Firence, kjer mi je bilo tudi najbolj všeč. Moj najboljši čas maratona je 3 ure 9 minut in 59 sekund.tek je način premagovanja stresnih položajev v službi. Tečem že dvajset let in več, rad se sprostim v naravi ali pa uživam v družbi drugih. To je moj odklop.«veliko tekmujete. Za vami so Zdravniški tek v Murski Soboti, Mali kraški maraton v Sežani in Poletni medicinski tek na Brdu pri Kranju. Kaj vam pomenijo rekreativna tekmovanja?»za tekmovalno plat me je navdušila Anita Pevc, nekdanja srednja medicinska sestra na našem oddelku in ultramaratonka. Leta 2001 sem v Radencih prvič odtekel polovičko (21 kilometrov) s časom 1:32:55. Nad rezultatom sem bil presenečen. Lahko rečem, da me rezultat motivira za naprej, vendar nikoli ne pretiravam. V svoji starostni skupini sem zmeraj v prvi tretjini, kar je zame super.«kje najraje tečete in koliko kilometrov naredite na teden?»od leta 2001 sem pretekel že enajst maratonov, tudi v tujini Padova, Budimpešta, Trst, Firence, kjer mi je bilo tudi najbolj všeč. Moj najboljši čas maratona je 3 ure 9 minut in 59 sekund. Tekel sem tudi daljše razdalje, recimo 50-kilometrsko razdaljo alpskega maratona. Spomnim se 45. kilometra, ko so me začeli dajati krči v mišicah. Nasvet moje mame, da naj si poslinim

15 kožo na bolečem mestu, je deloval. Zdaj sem maratonske preizkušnje prepustil mlajšim, na sv. Ano bom namreč star 57 let, tečem pa še zmeraj trikrat na teden, kar znese približno 35 do 40 kilometrov.«kaj je še pomembno pri teku ali pazite na prehrano? Tatjana Markelj in sodelavci Naša»Tanči«Sodelavci se ob upokojitvi zahvaljujejo Tatjani Kos za ves čas, ki ga je z njimi preživela v Operacijskem bloku»vsak tekač mora imeti določen prehranski režim. Vsega tega ne bi bilo brez moje mame, ki mi še vedno kuha in pripravlja tako hrano, kot si jo želim. Testenine, riž, s a d j e,»vsak tekač mora imeti določen prehranski režim. Vsega tega ne bi bilo brez moje mame, ki mi še vedno kuha in pripravlja tako hrano, kot si jo želim.«veliko zelenjave, enkrat na teden meso, dvakrat ribe. Uživam manj mastno hrano, malo sladkorja. Pomembna je še hidracija telesa in raztegovalne vaje. Jaz preprosto v teku uživam, če pa so rezultati na tekmah dobri, pa je še toliko bolje.«pa načrti za prihodnost?»jeseni se nameravam udeležiti polovičke (21 kilometrov) še na Eko maratonu v Mariboru in oktobra na Ljubljanskem maratonu.«tatjana Kos, rojena leta 1955, ki jo v Operacijskem bloku poznamo kot»tanči«, je delala z nami 37 let in pol. Na VŠZD je diplomirala leta 1977, smer zdravstvena nega. Med Za Tanjo je veljalo, da je z vsemi sodelavci imela dobre odnose. Bila je poštena in človeška, znala je motivirati zaposlene, k delu je pristopala z odprtostjo in predanostjo. Znanje in izkušnje je rada dajala mlajšim kolegicam.»ob upokojitvi bo imela za svoje prijatelje in hobije več časa, mi pa se ji zahvaljujemo za vsa njena leta, ki jih je preživela z nami v Operacijskem bloku. Hvala, Tanči!«so zapisali njeni sodelavci. študijem je prek študentskega servisa delala v UKC Ljubljana. Z delom operacijske medicinske sestre je začela leta 1978 v travmatološki operacijski sobi in ob sprejemu bolnika v Operacijski blok. Strokovni izpit je opravila leta 1980 v CIT-u. Kmalu je začela opravljati tudi dežurno službo, najprej na travmatološkem in nato na nevrokirurškem področju. Leta 1987 je odšla v Kuvajt kot inštruktorica za operacijsko zdravstveno nego na področju plastične kirurgije. To je bila prijetna izkušnja, saj se je srečevala z različnimi ljudmi in kulturami. Tam je spoznala tudi svojega življenjskega sopotnika, s katerim sta si ustvarila dom. Po vrnitvi je delala v nevrokirurški operacijski sobi, kjer je leta 1998 postala nadzorna operacijska medicinska sestra. Za Tanjo je veljalo, da je z vsemi sodelavci imela dobre odnose. Bila je poštena in človeška, znala je motivirati zaposlene, k delu je pristopala z odprtostjo in predanostjo. Znanje in izkušnje je rada dajala mlajšim kolegicam. Rada je sprejemala nove predloge in kompromise za izboljšanje dela v operacijski sobi. Prijazno in potrpežljivo je poslušala naše težave in nam skušala pomagati. UKCL smo ljudje Izguba partnerja je bila zanjo težka življenjska preizkušnja. Pogum, duhovna moč in pozitivne misli so ji pomagali v novem življenjskem položaju. Kljub temu še vedno rada hodi na morje, sprehode in obiskuje zdravilišča. Ob upokojitvi bo imela za svoje prijatelje in hobije več časa, mi pa se ji zahvaljujemo za vsa njena leta, ki jih je preživela z nami v Operacijskem bloku. 15

16 Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas Organizacija je dinamičen proces Služba za organizacijo in razvoj logistike je novejša služba, ki poenostavljeno rečeno skrbi za to, da je organiziranost čim bolj primerna, da so notranji procesi urejeni, da so delavci pravilno razporejeni in da sta v strukturi organizacije red in urejenost. Seveda je pred Službo za organizacijo in razvoj logistike še veliko izzivov, in prav o tem smo se pogovarjali z vodjo, Radetom Vučkovičem. UKCL smo ljudje 16 V našem organizacijskem sistemu ste pretežno nova služba, ustanovljena leta Kakšne so vaše naloge?»smo strateška služba UKC Ljubljana, v kateri je zaposlenih osem oseb. Pisarne imamo na Vrazovem trgu, naša osnovna dejavnost pa je: analiza organizacije dela in optimizacija poslovnih procesov, vzpostavljanje organizacijskih struktur in oblikovanje sistemskih rešitev ter strategij organizacije, spremljanje in analiziranje logistike v UKC Ljubljana glede organizacije dela ter zagotavljanje strokovnega povezovanja med enotami, priprava internih aktov in sistemskih navodil za posamezna področja dela. Pomagamo tudi pri pripravi predlogov v zvezi z reorganizacijo; skupaj s predlagatelji iščemo najoptimalnejše rešitve, pri tem pa upoštevamo potrebe in zahteve uporabnikov storitev pacientov, nove metode dela, nove tehnologije, učinkovitost itd.«sodelovali ste pri organizaciji večjih sprememb. Katere projekte bi sami izpostavili?»morda bi izpostavil dopolnitev sistemizacije delovnih mest v UKC Ljubljana. Vsaka sistemizacija je namreč dinamičen proces in jo je treba stalno spreminjati ter prilagajati novim»vsaka sistemizacija je namreč dinamičen potrebam. proces in jo je treba Naš namen je stalno spreminjati odpraviti pomanjkljivosti ter prilagajati novim potrebam.«d o s e d a n j e sistemizacije, hkrati pa tudi povečati njeno operativnost s tehničnimi rešitvami, ki bodo omogočale neposredno uporabo podatkov iz sistemizacije pri razpisih delovnih mest, sklepanju pogodb o zaposlitvi in drugih kadrovskih opravilih. To je naš cilj.«upravljanje dokumentarnega gradiva in arhiviranje pa je spet posebno področje.»tako je. V službi smo zaznali, da upravljanje dokumentarnega gradiva ni ustrezno urejeno na ravni UKC Ljubljana. Naš namen je celovita rešitev obvladovanja dokumentacije v naši ustanovi. Glede na to, da so obvladovanje dokumentacije in zagotavljanje sledljivosti zahteve vseh standardov kakovosti, je ureditev tega področja posebnega pomena tudi pri akreditaciji in uvajanju sistema kakovosti.«sodelujete še na drugih področjih v okviru UKC Ljubljana.»Kot član projektnih skupin sodelujem pri dveh projektih, ki se trenutno izvajata, in sicer pri Projektu akreditacije UKC Ljubljana in pri Projektu uvedbe enotnega sistema za evident i r a n j e prihodov in odhodov zaposlenih s kontrolo pristopa. V službi se pripravljamo na izvajanje še ene pomembne projektne naloge Prenove sistema upravljanja človeških virov v UKC Ljubljana.«Služba zavzame velik del vašega časa, kaj pa radi počnete v prostem času?»igram tenis,»naš namen je celovita tečem, s m u č a m, preberem pa tudi kakšno rešitev obvladovanja dokumentacije v naši ustanovi.«dobro knjigo. Zanimajo me pred- vsem strokovna literatura o vodenju in upravljanju, poslovanju ter organizaciji dela, saj se na tak način tudi stalno izobražujem. Seveda pa mi je pomembno, da lahko prosti čas preživljam tudi z družino in prijatelji.«

17 Karin Birk, prim. Ciril Triller, Janja Nikolič Z Oddelkom za kirurške okužbe sodelovali na EWMI 2012 Na kongresu smo lahko zasledili tradicionalno prikazovanje rezultatov raziskav pri zdravljenju kroničnih ran. Prikazane so bile številne metode, ki so pri nas večinoma že vse v uporabi evropska konferenca Evropskega združenja za zdravlje- 13. nje ran (EWMA) je bila tokrat na Dunaju. Združevala je različne teme, ki so stremele k istemu cilju zdravljenju in zacelitvi ran ter višji kakovosti življenja pacienta s kronično rano. Poudarek je bil na timskem delu in večdisciplinarnosti. Oddelek za kirurške okužbe Kirurške klinike UKC Ljubljana se je predstavil s štirimi posterji. Kongresa se je udeležilo okoli 5000 obiskovalcev iz Evrope in drugih delov sveta. Udeležba na kongresih je pomembna: takoj izvemo za nove metode Na prvem je bilo mogoče videti vpliv enoatomskega kisika in aktivirane morske vode na zdravljenje ran, na drugem smo predstavili ugodne vplive mehkih silikonov pri zdravljenju razjede zaradi pritiska (RZP). Tretji je predstavljal uporabo fotobiomodulacije z lučmi LED pri zdravljenju kronične rane, četrti, ki je bil tudi uvrščen med najboljše 4 od 450 posterjev, pa je predstavljal rezultate preliminarne študije, ki govori o visoki prevalenci prehranske ogroženosti in že razviti podhranjenosti ter povezanosti podhranjenosti s stopnjo RZP in daljšo hospitalizacijo. Na kongresu smo lahko zasledili tradicionalno prikazovanje rezultatov raziskav pri zdravljenju kroničnih ran. Prikazane so bile številne metode, ki so pri nas večinoma že vse v uporabi (npr. sodobne obloge za rane, zdravljenje z negativnim tlakom, hidronekrektomija ran, zdravljenje ran z izločki mušjih ličink, o b s e v a n j e z laserji in lučmi LED, hiperbarična komora). U d e l e ž b a na takih k o n g r e s i h je za nas, ki želimo biti primerljivi z Evropo in svetom, zelo pomembna, ker le-tako lahko takoj izvemo za najnovejše in preverjene metode zdravljenja rane, ki jih uvajamo v svoje vsakdanje delo. Prav tako je konferenca priložnost za ustvarjanje novih stikov s pomembnimi strokovnjaki za rane, tako zdravnikov kot medicinskih sester, ki jih velikokrat povabimo tudi na kongres v Sloveniji. Splošno znanje o zdravljenju ran v Sloveniji ni na zadovoljivi ravni Nekaj tako poznanih strokovnjakov (prof. Finn Gottrup kirurg iz Danske, ki se ukvarja z ranami; Zena Moor medicinska sestra iz Irske; Thomas Wild kirurg iz AKH na Dunaju, specialist za zdravljenje z neg. pritiskom; Dubrovko Huljev iz Zagreba, specialist kirurg plastik in splošni kirurg ter travmatolog idr.) smo že gostili na našem rednem simpoziju, ki ga vsako leto spomladi priredimo v Portorožu. Oddelek za kirurške okužbe Kirurške klinike UKC Ljubljana se je na kongresu EWMA predstavil s štirimi posterji. Žal kljub velikim naporom, vloženim v izobraževanje o zdravljenju kroničnih ran v UKC Ljubljana in tudi zunaj njega, v Sloveniji še vedno ugotavljamo, da splošno znanje o tem ni na dovolj zadovoljivi ravni, kar vodi v povečevanja stroškov zdravljenja kroničnih ran zaradi nepravilne izbire in uporabe sodobnih oblog in metod, ki so, kot vemo, drage, vendar z njimi lahko močno skrajšamo čas zdravljenja in povečamo kakovost življenja bolnika. Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo na že VIII. simpozij o kronični rani, ki bo spomladi v Portorožu. Takrat bomo predstavili najnovejše smernice zdravljenja kronične rane in obnovili že znane, vendar še ne v celoti osvojene principe zdravljenja. 17 Utrip UKCL

18 Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja EINT novorojencev KO za perinatologijo Ginekološke klinike in predsednica Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom 17. srečanje prezgodaj rojenih otrok v Mostecu Tudi letos so prireditveni prostor na jasi sredi gozda preplavili dobra volja, otroški vrišč in veselje, ki jim niti turobno in hladno vreme ni moglo do živega Janeza Babnika in ob pomoči psihologinje dr. Vislave Globevnik Velikonja pred skoraj dvajsetimi leti porodila ideja, da bi organizirali srečanja, ki bi še naprej povezovala zaposlene, nedonošenčke in njihove svojce. Takšna srečanja pomenijo tudi možnost seznaniti in opozoriti javnost, da tudi zelo majhni in nezreli nedonošenčki lahko zrastejo v zdrave otroke, a da oddelek za uspešno delo potrebuje dobro opremo in usposobljeno ter delu predano osebje. Poleg organizacije srečanja člani društva osebje Porodnišnice, starši prezgodaj rojenih otrok in v zadnjih letih tudi že odrasli nekdanji nedonošenčki uspešno izvajajo številne druge naloge, ki so si jih zadali in zapisali v statut pred 17 leti. Po uvodnih pozdravih so za zabavo poskrbeli številni glasbeni gostje, umetniško navdahnjeni so ustvarjali na ustvarjalnih delavnicah, drugi so oblikovali moderne pričeske, naprstne lutke iz flisa in poslikavali obraze. Otroci so se poskusili tudi v jahanju čisto pravih konjev. Donatorji so poskrbeli za uspešen boj z žejo in lakoto, in sicer s Utrip UKCL 18 S srečelovom je bilo zbranih evrov, ki jih bomo namenili nakupu še enega kontinuiranega merilca krvnega sladkorja za inzulinsko črpalko. Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, ki domuje v ljubljanski porodnišnici, je v soboto, 2. junija 2012, organiziralo že sedemnajsto srečanje v Mostecu. Tudi letos so prireditveni prostor na jasi sredi gozda preplavili dobra volja, otroški vrišč in veselje, ki jim niti turobno in hladno vreme ni moglo do živega. Uvodni nagovor ene od pobudnic ustanovitve Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom in srečanj v Mostecu, medicinske sestre Erike Stojanović, pove tisto, s čimer se vsi srečujemo:»ker sem že v pokoju, me poznate predvsem starejši kot medicinsko sestro Eriko. Moja poklicna kariera je bila posvečena nedonošenčkom in če bi se morala še enkrat odločati za poklic, bi se ponovno odločila»nedonošenčki ste nekaj posebnega, pravi borci ste že od rojstva. Tudi zato se vezi, ki so se v letih stkale med nami, z besedami ne da opisati,«je uvodoma dejala Erika Stojanović. enako, saj ste nedonošenčki nekaj posebnega, pravi borci ste že od rojstva. Tudi zato se vezi, ki so se v letih stkale med nami, z besedami ne da opisati,«je dejala. Prav zaradi teh vezi se je njej in njenima sodelavkama (glavni medicinski sestri oddelka Dragici Zelinka - Kuki in fizioterapevtki Lidiji Žgur) ob odobravanju predstojnika dr.

19 sadjem za večanje odpornosti, za ohladitev pa s sladoledi, darovali so tudi material za ustvarjalne delavnice ter darilca za otroke. Iskrena zahvala vsem zaslužnim za prijetno druženje in spomine, ki bodo greli naša srca (in krepili samozavest) do naslednjega srečanja v Mostecu zlasti osebju»intenzivne«in drugih oddelkov Porodnišnice ter njihovim partnerjem in otrokom (ob letos glavni organizatorici Mojci Štos in njenih pomočnicah v organizacijskem odboru Mimi Korelc, Jani Stermecki, Katji Zdravje, Miri Kočar in Mateji Knavs so pri delu v soboto sodelovali vsi, ki niso bili v službi!). Za varnost in red na prireditvenem prostoru je skrbel že legendarni Sintalovec Stane Mikolič, za primer, če bi potrebovali zdravstveno pomoč, pa je bila na prireditvi medicinska ekipa Pacienta. Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Ribič Pepe in čarovnije za otroke Na Pediatrični kliniki bo 15. septembra v organizaciji Druwštva za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi celodnevni dogodek, ki bo osvetlil problematiko primarne imunske pomanjkljivosti pri otrocih V soboto, 15. septembra 2012, bo ob 10. uri v avli in na otroškem igrišču Pediatrične klinike UKC Ljubljana veselo otroke bo zabaval Ribič Pepe, čarovnik bo pričaral in odčaral vse tisto, kar imajo otroci najraje, oblikoval bo balone, otroci pa bodo zaposleni z ustvarjalnimi delavnicami. Medtem ko se bodo zdravniki pogovarjali s starši in predstavili primarne imunske pomanjkljivosti (kar bo vzporedno potekalo v predavalnicah), se bodo otroci sladkali s palačinkami. Čisto na koncu, okoli 12. ure, bo sledilo še eno presenečenje če se nas bo zbralo dovolj, bomo OBJELI PEDIATRIČNO KLINIKO! Vse to so si v Društvu za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi zamislili zato, da bi javnosti čim bolj približali problematiko primarne imunske pomanjkljivosti pri otrocih, projekt pa je podprl tudi predsednik države dr. Danilo Türk dogodek bo namreč potekal pod njegovim častnim pokroviteljstvom. Utrip UKCL Ob besedni zvezi»imunska pomanjkljivost«, ki pravzaprav sploh ne zveni tako hudo, se marsikdo vpraša, kaj to sploh pomeni. Težava je iz leta v leto večja, oboleva vedno več otrok, bolezensko stanje otroka pa je lahko zelo resno, v najhujših primerih celo smrtno.»pri teh boleznih gre v osnovi za genetsko okvaro, ki povzroči moteno delovanje imunskega sistema. Zaradi neustrezne imunske obrambe imajo ti bolniki pogostejše in dolgotrajnejše okužbe, včasih pa se lahko pojavijo tudi avtoimunske in maligne bolezni. Za uspešno zdravljenje primarnih imunskih pomanjkljivosti je ključna zgodnja diagnoza, zato želimo z dnevom ozaveščanja javnosti posebej predstaviti opozorilne znake, ob katerih moramo pomisliti na možnost primarne imunske pomanjkljivosti,«pojasnjuje prof. dr. Tadej Avčin, dr. med., vodja Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi. Da bi javnosti čim temeljiteje predstavili, kako lahko otrokom pomagamo sami in kako ravnati v primeru tovrstnih bolezni, bomo predstavljanju te bolezni namenili 15. september. Dan pa ne bo namenjen samo seznanjanju z boleznijo, temveč predvsem zabavi in ustvarjalnemu druženju otrok. 19

20 Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Urejen dostop za invalide in načrti za kolesarnico UKC Ljubljana smo pred glavno V stavbo na novo narisali požarno pot in tudi dostop za invalide, s čimer želimo opozoriti na nemoten dostop do stavbe za tiste, ki so na invalidskih vozičkih. Zaposleni in obiskovalci UKC Ljubljana namreč pridno uporabljajo kolesa, predvsem poleti pa so imeli zaradi tega invalidi težave pri dostopu do stavbe. Vodstvo UKC Ljubljana v najkrajšem možnem času načrtuje tudi ureditev kolesarnice v neposredni bližini glavne stavbe. Utrip UKCL 20 Služba za odnose z javnostmi Knjiga: Misli, ki jokajo Andrej Pegan, invalid po poškodbi glave, ki jo je utrpel v prometni nesreči leta 1996, zaradi te poškodbe sprva ni mogel niti hoditi niti premikati roke, enajst dni pa je bil tudi v umetni komi. Veliko let po prometni nesreči se je odločil, da bo napisal avtobiografsko knjigo Misli, ki jokajo, v kateri opisuje vse svoje vzpone in padce po nesreči, ki jih ni bilo malo.»med drugim sem organiziral veliko dogodkov; obhodil sem našo Slovenijo po meji še z enim prijateljem po poškodbi glave,«pove in doda, da je namen knjige, da tudi drugi po enaki ali podobni poškodbi dobijo voljo do rehabilitacije, pa tudi opozorilo voznikom, kako težko se je ponovno postaviti na lastne noge. Podatke za stik z avtorjem imamo v uredništvu.

21 Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc Prenovljene sobe za paciente, ki potrebujejo intenzivno nego Z odprtjem treh novih prenovljenih sob za intenzivno nego pacientov na KO za urologijo bo pacientom zdravljenje olajšano Na Kliničnem oddelku za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer med drugimi zdravijo tudi paciente po transplantaciji ledvic, so pridobili tri na novo urejene sobe za intenzivno zdravljenje. Sobe so opremljene z vsemi potrebnimi priključki za aparature, ki so namenjene za intenzivno zdravljenje. Skupna kvadratura obnovljenih prostorov je 150 kvadratnih metrov.»sobe za intenzivno nego in terapijo smo na KO za urologijo sicer že imeli, prav pa je, da gremo v korak s časom, zato smo se lotili po nekaj letih nujne obnovitve,«je ob odprtju dejal prim. dr. Boris Sedmak, dr. med., predstojnik KO za urologijo Kirurške klinike. Vsaka od dveh sob za intenzivno nego in terapijo je namenjena petim pacientom po operativnih posegih, v eni pa sta zdaj na novo nameščeni dve postelji za paciente po transplantaciji ledvic. Tudi oprema bo zaposlenim omogočala, da bodo imeli pri roki vse medicinske priključke, ki jih potrebujejo za nego in zdravljenje pacientov, okoli katerih je s tem pridobljenega tudi več prostora. Zaposleni imajo tako precej olajšano delo. Na KO za urologijo so pridobili tri na novo urejene sobe za intenzivno zdravljenje. Prenovljene sobe omogočajo večji nadzor zdravstvenega osebja. Sobe so opremljene s priključki (elektrika, deset vtičnic/posteljo, enkrat kisik, enkrat komprimiran zrak in nova bolniška signalizacija) za trinajst postelj. V vsaki sobi je tudi priključek za dializni aparat. Pred vsako sobo so obnovljeni sanitarni prostori, nova je tudi skupna sestrska baza za delo zdravstvenega osebja, od koder se hkrati nadzoruje dve bolniški sobi. V intenzivni negi gre za paciente, ki zaradi zdravljenja po težkih operacijah potrebujejo aparate za podporo dihanju in neprekinjeno spremljanje vseh življenjskih funkcij. Menimo, da bomo tudi s pridobitvijo treh novih sob izboljšali pogoje za hospitalizacijo. Vrednost celotne naložbe, ki jo je financiral UKC Ljubljana, je ,40 evra z DDV. Utrip UKCL Zvonka Zupanič Slavec KUD UKC Ljubljana podarja slike Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD) z likovno skupino vsako leto razveseljuje svoje ustanovitelje tudi z darovanjem razstav. V poletnem času je takšna razstava slik, večinoma s kolonije v Savudriji, v razstavišču UKC Ljubljana. Tam lahko posamezne klinike rezervirajo sliko (nanjo nalepijo listek) in jo ob koncu razstave tudi prevzamejo. Tako se KUD trudi, da s svojimi deli opremlja bolnišnico, ji daje spodbuden videz tudi prek umetnosti in tako nagovarja k spodbudnejšemu zdravljenju prav vseh, vključenih v bolnišnično zdravljenje. Med slikami so nekatere še posebej domiselne. Tako je slikar Henrik Krnec ob savudrijskem motivu napisal pismo svoji neimenovani zdravnici v UKC Ljubljana, in pravi:»spoštovana gospa doktor, z majhnega obmorskega mesta Vam pošiljam najlepše pozdrave. Obenem Vam sporočam, da brez Vaše zdravstvene pomoči ne bi mogel biti tukaj. Vam in vsemu zdravstvenemu timu gre zahvala, da lahko sedaj uživam na morju. Z najlepšimi spomini na Vas in Vaš tim Vam sporočam, da Vas občudujem, Vaš neimenovani bolnik.«stik: Zvonka Zupanič Slavec, predsednica KUD-a, kudkcmf@mf.uni-lj.si. 21

22 Utrip UKCL 22 Ana Marija Vrbič, predsednica mešanega pevskega zbora dr. Bogdan Derč Poslovilni glasbeni nastop prof. dr. Kornhauserja Prof. dr. Pavle Kornhauser, zdravnik pediater, je bil več desetletij predstojnik Pediatričnega oddelka kirurških strok UKC, glasbo pa je imel vedno v srcu se, da sem bil prvič na odru kot desetletni fant. Na sporedu je»spominjam bila Chopinova Fantazija Impromptu, ki jo še danes z veseljem igram. Prva učiteljica klavirja je bila moja mama, pozneje pa znana klavirska pedagoga Ivana Lang in Svetislav Stančić. Kot študent zagrebške medicinske fakultete sem redno sodeloval na koncertih v slovitem zagrebškem Glasbenem zavodu, ti so z mojim odhodom iz Zagreba zamrli,«o svojih začetkih pove prof. dr. Pavle Kornhauser, zdravnik pediater, ki je bil več desetletij predstojnik Pediatričnega oddelka kirurških strok UKC Ljubljana. Glasbo je imel vedno v srcu. Nedavno je imel svoj poslovilni nastop v veliki dvorani stavbe Kazine skupaj s koncertom zdravniške glasbene skupine Pro medico. Prof. Kornhauser je koncert pripravil skupaj z učenci baletne šole ljubljanskega konservatorija. Dvorana je bila tudi letos (z dodatnimi stotimi sedeži) do zadnjega kotička napolnjena s številnimi kolegi zdravniki, drugimi delavci v zdravstvu, kulturniki, predstavniki sekcij KUD-a ter s prijatelji in gosti. Umetniški spored je bil nekonvencionalen, pester in kakovosten. Značilnost nastopov zasedbe Pro medico je interdisciplinarnost, kar pomeni, da je na sporedu ne le solistična ali instrumentalna komorna glasba, v spored so vključeni zbori, letos ponovno baletniki. Sprva je godalni kvartet Pro medico zaigral baročno skladbo Antonia Caldara Sonata za godala in orgle št. 6 s študentko»z nocojšnjim koncertom se poslavljam od odra. Bližam se devetdesetim, ko tudi poklicni pianisti že dolgo ne nastopajo več. Duševno se sicer počutim čil, telesno pa leta ne lažejo,«je ob koncu koncerta dejal prof. dr. Pavle Kornhauser. ljubljanske Akademije za glasbo Ano Češnjevar: Adagio in Allegro. Sledil je Aleksander Borodin: Klavirski kvintet v c-molu: Andante, Scherzo, Finale (P. Kornhauser klavir, M. Zupan 1. violina, Andrej Gubenšek 2. violina, V. Demšar viola, T. Gregorc violončelo). Po odmoru je bil na sporedu Peter Iljič Čajkovski z baletom Hrestač, op. 71a: Marš, Ples sladkorne vile, Ruski ples Trepak, Arabski ples, Kitajski ples, Pastorale: Ples čarobnih piščali in Cvetlični valček. Koreografinja je bila Darja Sebastian, profesorica Srednje baletne šole ljubljanskega konservatorija. Spremljavo je zagotovil ad hoc orkester (Ad hoc pravimo, ker Pro medico nima Koncert je izzvenel z navdušenim ploskanjem občinstva ob ponovitvi Cvetličnega valčka iz baletne suite Hrestač P. I. Čajkovskega. stalnega, ob priložnosti profesor Kornhauser zbere instrumentaliste, zlasti pihalce, iz vrst zdravnikov, večina je študentov ljubljanske Akademije za glasbo. V orkestru so bili tudi harfistka in trije predstavniki Simfoničnega orkestra RTVS. Hvaležni smo za njihovo sodelovanje.). Vodja orkestra je prof. Vilim Demšar; klavirski duo sta bila Alenka Podboj in Pavle Kornhauser. Koncert je izzvenel z navdušenim ploskanjem občinstva ob ponovitvi Cvetličnega valčka iz baletne suite Hrestač P. I. Čajkovskega. Slavljenec je imel ob koncu koncerta nagovor in je dejal:»z nocojšnjim koncertom se poslavljam od odra. Bližam se devetdesetim, ko tudi poklicni pianisti že dolgo ne nastopajo več. Duševno se sicer počutim čil, telesno pa leta ne lažejo... Zato je prav, da vodenje zasedbe Pro medico in tudi aktivno igro prepustim obetavnemu violinistu, letos diplomiranemu zdravniku na Medicinski fakulteti in diplomantu Akademije za glasbo, Andreju Gubenšku, ter upam, da bo nadaljeval svetlo tradicijo zdravniške glasbene skupine Pro medico.«

23 Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Selitev dovoza za reševalna vozila v UKC Ljubljana V UKC Ljubljana smo v začetku julija preselili začasni dovoz za reševalna vozila in dostop za pešce z Njegoševe ulice na novo lokacijo na Bohoričevi ulici. Dostop za pešce v Centralni urgentni blok (CUB) UKC Ljubljana je po novem omogočen z Njegoševe in z Bohoričeve ulice. Na novi dovozni ploščadi bosta dva označena vhoda za paciente. En vhod bo namenjen za vstop pacientov v Centralni urgentni blok, drugi pa za vstop pacientov, pripeljanih z reševalnimi vozili. Vse obiskovalce UKC Ljubljana prosimo, da novih dostopov ne uporabljajo za prihode in odhode pri obiskovanju svojcev, ki se zdravijo v naši ustanovi. Služba za odnose z javnostmi Diabetološke ambulante na novi lokaciji Bolniki s sladkorno boleznijo so že obravnavani na novi lokaciji na Vrazovem trgu 1 Konec junija so se diabetološke ambulante, ki so doslej delovale v pritličju Poliklinike KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike, preselile na novo lokacijo v stavbo stare Pediatrične klinike na Vrazovem trgu 1. Nove diabetološke ambulante delujejo v pritličju stavbe stare Pediatrične klinike, in sicer v neposredni bližini novega negovalnega oddelka.»s preselitvijo so se izboljšale možnosti za obravnavo diabetoloških bolnikov, ki so bili doslej obravnavani v stavbi s prostorsko stisko. Izjemna prednost bo tudi, da bo odslej vsa dejavnost diabetologije pod eno streho,«je povedal doc. dr. Andrej Janež, predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike. Utrip UKCL Prosimo tudi, da ob prihodu na novo dovozno ploščad upoštevate navodila naših zaposlenih, še posebej varnostnikov. Le tako bomo lahko zagotovili nemoteno in učinkovito delovanje Centralnega urgentnega bloka. Selitev dovozov je bila sicer vseskozi načrtovana zaradi gradnje nove urgence. Novi začasni dovoz bo v uporabi do izgradnje prometnega terminala, ki bo celovito rešil logistiko dovozov in odvozov v UKC Ljubljana. Diabetološke ambulante so namreč doslej poleg Poliklinike uporabljale še prostor nekdanjega KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo ter prostor v najemu na Nazorjevi ulici. Vodstvo KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni je prostore za nove ambulantne prostore za izvajanje diabetološke dejavnosti v prostorih stare Pediatrične klinike pridobilo konec leta Uradno odprtje bo organizirano predvidoma jeseni čez poletje si želi osebje vzeti čas, da na novi lokaciji organizacijsko izpelje vse potrebno za nemoteno obravnavo bolnikov. Za vse paciente bodo na stari lokaciji na Polikliniki nameščena obvestila o selitvi diabetoloških ambulant. 23

24 Ermelin Huremović, vodja ekipe UKC Ljubljana VII. športne igre slovenskih bolnišnic V različnih športnih disciplinah se boste lahko pomerili 8. septembra 2012 na Otočcu Kako se prijaviti? Prijave sprejema vodja ekipe UKC Ljubljana Ermelin Huremović na e-naslov: ermelin.huremovic@kclj.si ali na GSM: 031/ Vse prijavljene udeležence prosimo, da se po prijavi teh iger obvezno udeležijo, odjava je mogoča samo z zdravniškim opravičilom. Tekmovanja so na visoki ravni, zato je priporočljiva telesna pripravljenost, da ne pride do neželenih poškodb. Ker so športne igre sedme po vrsti, vsi skupaj upajmo na čim boljše rezultate in čim več osvojenih kolajn: saj veste, sedem je pravljična številka. Leto je naokoli in spet so tukaj težko pričakovane VII. športne igre slovenskih bolnišnic, ki bodo potekale 8. septembra 2012 na Otočcu. Otočec je rojstni kraj prvih športnih iger, zato se tako radi vračamo nanj, saj nas vedno navdušuje in osrečuje. Kot je že v navadi nekaj let zapored, bodo tudi te športne igre enodnevne, saj se bodo začele dopoldne in se zaključile s slavnostno večerjo ter podelitvijo nagrad in kolajn. Program bo znova povezoval izkušeni vremenar Robert Erjavec, zato upamo, da bo tudi letos vreme sončno in naklonjeno vsem športnikom, ki bodo sodelovali na prireditvi. Utrip UKCL Posamezniki in ekipe se bodo lahko pomerili v številnih disciplinah, in sicer v pikadu, lokostrelstvu, balinanju, odbojki, nogometu, košarki, tenisu, nordijski hoji, namiznem tenisu itd. Tudi letos pričakujemo dober odziv športnikov iz UKC Ljubljana, ki že vrsto let sodelujejo na tej športni prireditvi, kjer so dosegali vrhunske rezultate in dosežke. Izpostavljamo predvsem športnike košarkarje iz KO za anesteziologijo, ki tudi letos ne bodo odšli domov praznih rok, prav tako pa tudi reševalce nogometaše iz RP Ljubljana ter gospo Dalijo Zupan in gospoda Mirana Pavliča, oba zlata tenisača. Biserka Marolt Meden Ekipe iz UKC Ljubljana so bile uspešne tudi v lanskem letu. Povabilo k sodelovanju: Center za mediacijo V UKC Ljubljana ustanavljamo Center za mediacijo, s čimer vzpostavljamo celovit sistem mirnega reševanja sporov. Vabimo vse zaposlene, ki so opravili usposabljanje za mediatorje in bi želeli prostovoljno sodelovati kot mediatorji ali komediatorji v sporih, ki jih bomo reševali s pomočjo mediacije, da pošljete svoje podatke s potrdilom o opravljenem usposabljanju na naslov: Biserka Marolt Meden, UKCL, Bohoričeva 20, Ljubljana. V septembru bomo sklicali sestanek vseh prijavljenih, da se dogovorimo o načinu dela. 24

25 O danes 80-letnem prof. dr. Božu Kralju, vse do leta 1998 zaposlenem na Ginekološki kliniki, ne gre zapisati zgolj nekaj besed.»svojo neizmerno življenjsko energijo je namenil stroki, za kar je prejel številna priznanja in nazive«, je o njem nedavno zapisal prof. dr. Adolf Lukanovič, strokovni direktor Ginekološke klinike. Prof. dr. Kralj je v Sloveniji z uroginekologijo oral ledino. Poleg vloge profesorja in zdravnika v Sloveniji je prejel tudi številna mednarodna priznanja in nazive, med drugim je bil predsednik Mednarodnega združenja za inkontinenco, prvi predsednik uroginekološke sekcije UGOJ, predsednik Uroginekološkega združenja Italije, član znanstvenega in izvršilnega odbora Svetovne zveze ginekologov in porodničarjev (FIGO) ter imel še številne druge pomembne vloge. Še danes s ponosom gleda na svoje začetke. Ocenjuje, da je bilo takrat pravilo, da naj mladi zdravnik najprej tri leta dela v splošni medicini, izjemno koristno, in da so mednarodna izpopolnjevanja za pridobivanje znanja več kot pomembna. Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak»Z uroginekologijo smo v Sloveniji orali ledino«pogovor s prof. dr. Božom Kraljem, dr. med., ki je v Slovenijo vpeljal vejo ginekologije uroginekologijo, uveljavil metodo zdravljenja urinske inkontinence s pomočjo funkcionalne elektrostimulacije ter med prvimi poročal o delovanju spodnjih urinskih poti po radikalni histerektomiji (Wertheimovi operaciji) Kdaj ste začeli delati v UKC Ljubljana?»V UKC Ljubljana sem začel delati 1. aprila 1961 in tam ostal do leta Medicinsko fakulteto sem končal leta 1956, po končanem stažu in vojski pa sem tri leta delal kot splošni zdravnik na terenu. Delo v splošni medicini takoj po študiji je bilo takrat predpisano. Kot zdravnik na terenu sem delal v Sežani, Vipavi in»izjemno koristno je, da se zdravnik najprej spozna s težavami v splošni medicini. Posamezniku to tudi omogoči širši pogled na položaj, razumevanje širine dela zdravnika in olajša odločanje pozneje pri specialističnem delu.«na Mostu na Soči. Omenjena tri leta ocenjujem kot zelo koristna. Želim si, da bi bila tovrstna praksa uveljavljena še danes. Izjemno koristno je, da se zdravnik najprej spozna s težavami v splošni medicini. Posamezniku to tudi omogoči širši pogled na položaj, razumevanje širine dela zdravnika in olajša odločanje pozneje pri specialističnem delu.dejansko sem v pokoju šele eno leto,«pove prof. dr. Božo Kralj, dr. med., ob naštevanju vsega, kar je naredil za ginekološko stroko. 25 Preberite

26 Preberite Po tem ste torej začeli delati na GK.»Res je; specializiral sem ginekologijo in porodništvo, leta 1965 pa opravil specialistični izpit. Leta 1969 sem se vključil v večdisciplinarno skupino Fesum, ki je raziskovala zdravljenje motenj mikcije oziroma zdravljenje urinske inkontinence predvsem s funkcionalno elektrostimulacijo.danes je uroginekologija del ginekologije, brez katere si integralne ginekologije sploh ne moremo predstavljati.«kaj ta metoda omogoča?»vse skupaj se je začelo z raziskovalno projektno nalogo, ki smo jo dobili iz raziskovalnega ameriškega sklada. Na razvoju zdravljenja s pomočjo funkcionalne elektrostimulacije je naša večdisciplinarna skupina delala okoli deset let. Vključeni so bili elektroinženirji (pod vodstvom prof. dr. Petra Šuhlja), nevrofiziologi, urolog (prof. dr. Slavko Rakovec) in jaz kot ginekolog. Skupaj smo izdelali parametre elektrostimulacije za zdravljenje urinske inkontinence, ki so osvojili ves svet in so še danes znani kot ljubljanski parametri zdravljenja s funkcionalno elektrostimulacijo. Skupina Fesum, ki je na tem delala okoli deset let, je bila v tistem času vodilna za zdravljenje s funkcionalno elektrostimulacijo. Gre za zelo uspešen način konservativnega zdravljenja, ki je v tistem času pomenil preboj, danes pa je manj v uporabi.«kakšno težavo urinska inkontinenca predstavlja danes?»v devetdesetih letih smo izvedli statistiko o težavi urinske inkontinence; na vzorcu 3040 žensk smo ugotovili, da ima 34 odstotkov ženske populacije težave z urinsko inkontinenco in da jih 13 odstotkov potrebuje zdravljenje. Pri starejših ženskah je bil odstotek še višji: ženske, starejše od 65 let, imajo težavo z urinsko inkontinenco v 57 odstotkih. V manjšem številu smo študijo ponovili po letu 2002 in ugotovili, da je številsko podobno, le interes za zdravljenje je večji.«čemu pripisujete večji interes za zdravljenje?»ženske so včasih to težavo prikrivale, zdravniki smo morali nanjo opozarjati. Danes je nasprotno: ženske same prihajajo k zdravniku s to težavo. Prepričan sem, da je k temu veliko pripomoglo tudi to, da so bile v program diagnostike in terapije vključene tudi medicinske sestre in fizioterapevti, s čimer se je o inkontinenci več govorilo.«zakaj posamezniki skrivajo težavo z urinsko inkontinenco?»gre za neprijetno težavo; nekoč je veljalo, da je posameznica spregovorila šele, ko si jo neposredno vprašal, ali ima težave. Izjemno zgodnji smo bili v Sloveniji tudi z diagnostičnimi postopki (posebej z urodinamskimi preiskavami). Že leta 1969 smo uvedli vse preiskovalne metode za diagnostiko urinske inkontinence ter uvedli takrat najuspešnejšo operacijo, operacijo po Burchu (kolpocistouretripeksijo). Ljubljana je že zelo zgodaj postala najpomembnejše središče za uroginekologijo v tedanji Jugoslaviji, pozneje pa se je naše znanje razširilo še na dve središči v Jugoslaviji in Sloveniji. Danes je uroginekologija del ginekologije, brez katere si integralne ginekologije sploh ne moremo predstavljati. Od leta 1969 smo glede tega v Sloveniji orali ledino.«za prepoznavnost uroginekologije ste veliko dosegli tudi v mednarodnih vodah.»leta 1985 smo med prvimi v svetu poročali o motnjah v delovanju spodnjih urinskih poti, posebno o motnjah inkontinence po radikalni histerektomiji oziroma Wertheimovi operaciji. Leta 1988 smo na simpoziju ob stoti obletnici Wertheimove operacije prejeli priznanje za najboljši prispevek. Svoje mednarodne izkušnje cenim; že kot mlajši ginekolog sem bil na veliko izpopolnjevanjih v tujini. Najprej kot Fulbrightov štipendist v ZDA, kot štipendist British Councila v Londonu, izpopolnjeval sem se tudi v Berlinu in v Italiji ter sodeloval na številnih mednarodnih kongresih. Vsa ta izpopolnjevanja so bila izjemno koristna: uroginekologije namreč pred mano v Sloveniji ni bilo.«veliko časa ste v svoji karieri posvetili tudi pedagoškemu delu.»res je; v svojih začetkih sem predaval na babiški šoli, leta 1974 sem začel predavati ginekologijo in porodništvo na kasnejši Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani ter na dislociranih enotah v Mariboru in Ankaranu. Od leta 1990 sem redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi na Ginekološki kliniki sem delo nadaljeval najprej kot dekan Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani in nato kot dekan Visoke šole za zdravstvo v Novem mestu vse do letos. Dejansko sem v pokoju šele eno leto (smeh).«26

27 Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec Revmatolog dr. Filip Terč ( ), začetnik apiterapije in predhodnik znanstvene imunologije Češki zdravnik Filip Terč, ki je živel in delal v Mariboru, je spoznal povezavo med čebeljimi piki in ravmatoidnim artritisom Ljudska medicina ima pri zdravljenju pogosto pradavne izkušnje, a jih šolska medicina sprejme v uporabo šele, ko znanstveno dokaže njihovo delovanje. Čebelje pike so npr. za zdravljenje revmatoidnega artritisa uporabljale že stare in antične kulture, razmah pa je ta terapija doživela šele po letu 1888, ko je češki zdravnik Filip Terč, ki je živel in delal v Mariboru, spoznal povezavo med čebeljimi piki in revmatoidnim artritisom. Kljub pomembnemu odkritju je dr. Terč premalo znan, zato ga na kratko predstavimo. V Maribor je prišel leta 1875 S svojimi pravilno zastavljenimi in načrtovanimi eksperimenti ter kritičnim kliničnim opazovanjem je dr. Filip Terč na razmerju apitoksin (čebelji strup) : revmatični povzročitelj zgradil svojo»čebeljo terapijo«in utiral pot poznejši znanstveni medicini. Ker je dr. Terč neodvisno od francoskih in ruskih avtorjev spoznal zdravilnost apitoksina in povezavo med njim in revmatizmom, velja v Srednji Evropi za začetnika apiterapije. Rodil se je 30. marca 1844 v Šumavi na Češkem. Po maturi v čeških Domažlicah (1864) je študiral medicino na Dunaju, kjer je promoviral leta Strokovno se je izpopolnjeval v dunajski splošni bolnišnici in postal kirurški asistent. Leta 1875 je prišel v Maribor, kjer se je posvetil splošni zdravniški praksi, hkrati pa je, kot velik ljubitelj čebel, svojo pozornost namenjal tudi čebelam in čebelarstvu. Od leta 1890 je na moškem učiteljišču v Mariboru poučeval higieno in somatologijo, pomagal pa je tudi pri praktičnem pouku čebelarstva. Leta 1878 je postal predsednik mariborske podružnice Štajerskega čebelarskega društva in kot predavatelj, pisec in planinec predano sodeloval v mariborskem kulturnem življenju. Bil je tudi član Slovanske čitalnice in eden od ustanoviteljev Narodnega doma v Mariboru. Tam si je tudi ustvaril družino. Ko je dr. Terč pri nekem bolniku ugotovil, da so se mu po piku čebel revmatične težave omilile, se je v letih 1878/89 poglobil v raziskovanje odnosa apitoksina (čebeljega strupa) do zdravega in bolnega organizma. V tem času je spremljal 173 bolnikov, ki jim je apliciral čebeljih pikov, do leta 1912 pa je med 658 primeri tako pomagal kar 543 bolnikom. Izbiral je predvsem bolnike, ki jim niso pomagala druga zdravila, in tudi revmatike s prizadetostjo srca. Dr. Terč je bil tudi sam revmatični bolnik in je zaradi lastnih dobrih izkušenj s tem zdravljenjem še bolj verjel vanj. Pogled nazaj 27

28 Pogled nazaj 28 Zdravljenje je začel z enim pikom, ga čez pol ure nadaljeval z drugim ter čez eno uro s tretjim pikom Kot prvo reakcijo telesa na pik čebele je lokalno opisal bolečino, oteklino in srbenje, ki po dveh do treh dneh izginejo, kot drugo reakcijo pa splošno slabost, siljenje k bruhanju, vrtoglavico, možnost izgube zavesti in izjemoma tudi smrt (anafilaktični šok). Dr. Terč je menil, da je uporaba apitoksina učinkovita samo pri»pravem revmatizmu«(revmatoidnem artritisu), ne pa tudi pri drugih boleznih sklepov (degenerativnih spremembah, protinu, gonoreji, tuberkulozi itd.). Nerevmatične primere je zato izločil, saj je ugotovil, da se oteklina in različne reakcije pri zdravem človeku pojavijo že ob prvem čebeljem piku. Podobne reakcije se pojavijo tudi pri bolnikih z drugimi nerevmatičnimi boleznimi. Po pravilu, ki ga je spoznal v praksi, se pri revmatiku, ki ga piči čebela, oteklina ne pojavi toliko časa, dokler trajajo bolezenski znaki. Prav tako je ugotovil, da je treba terapevtsko dozo postopoma višati, in to toliko časa, dokler bolnik ne postane popolnoma imun na čebelji strup. Prepričan je bil, da je pri lažji obliki bolezni potrebnih manj pikov, pri hujši pa več, celo do nekaj sto ali tisoč. Zdravljenje je začel z enim pikom, ga čez pol ure nadaljeval z drugim ter čez eno uro s tretjim pikom. Ugotovil je, da če bolnik dobro prenaša zdravilo, je mogoče opraviti tudi 100 do 150 pikov na dan, skupno pa kar 600 pikov! Opisal je celo bolnico, ki ji je v treh do štirih poletnih mesecih apliciral več kot 2000 pikov čebel. S svojo»čebeljo terapijo«je utiral pot poznejši znanstveni medicini S svojimi pravilno zastavljenimi in načrtovanimi eksperimenti ter kritičnim kliničnim opazovanjem je na razmerju apitoksin (čebelji strup) : revmatični povzročitelj zgradil svojo»čebeljo terapijo«in utiral pot poznejši znanstveni medicini. Farmacevtsko industrijo je posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih pripravkov, tako med drugim Švicarja dr. K. Avg. Forsterja, da je v začetku tridesetih let izdelal prvi pripravek z apitoksinom»forapin«. V njem so čebelji venom, benzilnikotinad, bornilsalicilat, kamfora in metilnikotinat. Preparat še danes uporabljajo v obliki mazila za lajšanje sklepnih in mišičnih bolečin, pri zdravljenju športnih poškodb in tudi pri podhladitvah. Strokovne članke je dr. Terč objavljal v številnih revijah, med drugim leta 1888 v ugledni reviji Wiener Medizinische Presse. S tem se je začel sodobni razvoj apiterapije v medicini po vsem svetu. Ker je dr. Terč n e o d v i s n o od francoskih in ruskih avtorjev spoznal zdravilnost apitoksina in povezavo med njim in revmatizmom, velja v Srednji Evropi za začetnika apiterapije. Njegov rojstni dan, 30. marec, je mednarodna čebelarska organizacija Apimondia razglasila za mednarodni dan apiterapije. Terčevemu vzoru, ki je revmatoidni artritis zdravil s čebeljimi piki, sledili tudi drugi Dr. Terč je umrl 28. oktobra 1917 v Mariboru, kjer se po njem imenuje tudi ulica. Glede na pomembna spoznanja, ki jih je opravil kot predhodnik imunologije, ki v njegovem času še ni imela znanstvenih osnov, je med Slovenci in še posebej zdravniki premalo poznan. Zavedamo se, da v njegovem času še ni mogel ločiti med revmatičnimi in degenerativnimi boleznimi. Pri prvih je apiterapija bolnikom pomagala, pri drugih ne. S sistematičnimi preiskavami, ki jih je opravljal dr. Terč, ga podobno kot zdravnika Konstantina Konvalinko, lastnika Dolenjskih toplic v času med obema svetovnima vojnama, lahko štejemo med prve revmatologe na Slovenskem. Če se ozremo po svetu, zapišimo še, da so Terčevemu vzoru, ki je revmatoidni artritis zdravil s čebeljimi piki, sledili tudi drugi: Bodog F. Beck, ki je 1935 izdal knjigo o zdravljenju artritisa s čebeljimi piki in bil zaslužen za razvoj tovrstne terapije v ZDA, in Charles Mraz, ki je s čebeljimi piki zdravil predvsem avtoimune bolezni. Ta je s sodelavci zaslužen za prve klinične študije s čebeljim strupom in razvil je standarde za pridobivanje čebeljega strupa, ki jih je prevzela Ameriška agencija za prehrano in zdravila (FDA). Konec dvajsetega in v začetku enaindvajsetega stoletja so na živalih sledile nove študije, ki so preučevale predvsem analgetične in protivnetne učinke čebeljega strupa ter potrdile zaviranje vnetnih učinkov in prenos bolečinskih dražljajev. Pri ljudeh teh študij ne bi bilo etično izvajati, ker je apitoksin hud alergen, ki lahko povzroča celo anafilaktični šok.

29 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najkasneje do 14. septembra 2012 na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam lahko pošljemo nagrado. Nagrade za to številko so (podarja jih Hypo Alpe Adria Bank, d. d., poslovalnica Moste, Zaloška cesta 51, Ljubljana, tel. št.: 01/ ): 1. nagrada: poletna brisača, 2. nagrada: dežnik, 3. podloga za miško. Izžrebani iz prejšnje številke so: 1. nagrada: (Kuharska enciklopedija): Roman Vahčič, Ulica v Kokovšek 34, 1231 Črnuče, 2. nagrada: (USB-ključek): Jolanda Lampič, Centralna sterilizacija, UKC Ljubljana, 3. nagrada: (USB-ključek): Tina Žibert, Krška vas 28d, 8262 Krška vas. 29

30 Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak ANKETA: Ali ste se kdaj udeležili bolnišničnih športnih iger? Kakšen je sicer vaš odnos do športa? Jože Šimenko, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok:»prvič sem sodeloval, ko so bile športne igre organizirane drugič, potem pa sem bil njihov del kar štiri leta zapored. Sodeloval bi tudi lani, a mi je to onemogočila zdravstvena poškodba; letos se še odločam, ali bom lahko sodeloval. Prvo sodelovanje je sicer posledica tega, da so kolegi dosegli velik uspeh, kar je pritegnilo mene in še nekaj kolegov. Zagotovo je udeležba na športnih igrah odlično doživetje: na enem mestu je tekmovalnost, druženje, ekipno pomerjanje in spoznavanje, pomeni pa tudi neke vrste»team building«. Potem, ko smo vsi utrujeni od tekem, si zvečer privoščimo še prijetno druženje Šport imam sicer rad, poleg košarke sem včasih tudi veliko tekel. Dobro je upoštevati načelo zdrav duh v zdravem telesu gibanje namreč pripomore tudi k premagovanju stresa, s katerim se srečujemo v službi.«anketa Jovica Veljković, KO za urologijo Kirurške klinike:»športnih iger sem se udeležil dvakrat, vedno sem tekmoval v košarki. Enkrat nam je uspelo priti v finale! Sicer pa mi športne igre pomenijo predvsem druženje, hkrati pa med vsemi nami spodbudijo tudi nekaj športnega duha in tekmovalnosti. Prvič sem se jih udeležil na pobudo sodelavca, ki je tekmoval že dlje časa, vleklo pa me je tudi dejstvo, da sem mlajši treniral košarko.«zlatko Grubešič, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok:»iger se redno udeležujem od leta 2006, tekmujem v košarki. Razlog udeležbe je vedno druženje s sodelavci/kolegi in sprostitev, a tudi tekmovalni naboj je prisoten. Zanimivo je to, da so manjše bolnišnice vedno bolje zastopane kot naš UKC, razlog je najbrž v slabi promociji teh iger, prireditev bi lahko bila bolj množična, saj je tovrstno druženje in nasploh športno udejstvovanje pomembno kot način sproščanja.«očesna klinika Pozdravljeni, na Očesni kliniki je pet dni (1. nadstropje, blok A) ležala moja partnerica Urška Grilec. Največ, kar sem pričakoval od medicinskega osebja, je bila primerna oskrba, vendar se je izkazalo, da medicinske sestre na tem oddelku ne samo dobro opravljajo svoj poklic, ampak da so lahko šolski primer odličnega opravljanja svojega poklica. Samo njim se lahko zahvalimo za toplo in prijazno vzdušje v bolnišnici. Njihovo delo je prežeto s prijaznostjo, strpnostjo, skrbnostjo in veliko empatije. Če tega ne bi doživel, ne bi verjel, da je kakovost oskrbe lahko na taki ravni. Čuti se tudi, da med sestrami vlada prijetno vzdušje. Vse pohvale in čestitke. S spoštovanjem, Jaka Lah 30

31 Kaj menijo o nas Ginekološka klinika Spoštovani, živimo v času, ko nas bombardirajo samo z negativnimi informacijami. Zato sem se odločila, da pohvalim dve vaši uslužbenki. To sta gospa dr. Matejka Legan (internistka) in gospa babica Semira Zenkič. Naj povem, da sta me spremljali vso nosečnost. Sta izredno prijazni, ustrežljivi in kot tim odlično sodelujeta. Zaslužita si vse pohvale. Želim jima še veliko poslovnih uspehov! Nataša Suholežnik Urgenca KO za travmatologijo Spoštovani, Ginekološka klinika Nedavno sem bila operirana in hospitalizirana na UKC, Ginekološka klinika, Klinični oddelek za ginekologijo, na oddelku A II (drugo nadstropje). To pohvalo pišem predvsem zato, ker se v današnjem času žal preredko zahvalimo tistim, ki se za naše zdravje in dobro počutje v bolnišnicah trudijo noč in dan in nanje prehitro pozabimo, ko ozdravimo in zapustimo vrata bolnišnice. Ko sem bila sprejeta na zgoraj navedeni oddelek, me je vse osebje na oddelku A II zelo prijazno in toplo sprejelo, ves čas sem imela na voljo dovolj brisač in perila, hrana je bila skrbno pripravljena, prostori vedno brezhibno čisti itd. A poleg navedenega bi želela poudariti še nekaj drugega kljub temu, da vse osebje dela v zelo težkih delovnih pogojih (zastarela oprema itd.), se vsak dan posebej trudijo, da svoje delo opravijo z veliko truda, z neizmerno skrbjo za pacientke in njihovo dobro počutje. Delo z ljudmi namreč zahteva veliko posluha, tenkočutnosti in strpnosti, česar osebje na tem oddelku premore zelo veliko. nedavno sem si v hribih izpahnila ramo, na urgentni oddelek sem prispela okoli Že pri prvem pregledu (mislim, da je bil to medicinski tehnik) je bilo ugotovljeno, da gre verjetno za izpah rame. Celoten postopek (pregled pri zdravnici, rentgen, naravnava ramena v mavčarni, ponovni rentgen, izpis diagnoze) je trajal nekaj več kot tri ure, vendar lahko vse, s komer sem imela opravka (oziroma so imeli oni delo z mano) resnično samo pohvalim. Počutila sem se dobro sprejeto, menim, da je rama dobro oskrbljena. Vsem prisrčna hvala. Andreja Erdlen, Ljubljana KO za kirurgijo srca in ožilja Spoštovani, sem hči Edvarda Melavca, ki ste mu opravili operacijo srčne zaklopke in by-passa. Oče je že doma, iskreno se vam zahvaljujem za vse, kar ste storili dobrega zanj. Lep pozdrav, Barbara Tratnik, Nazarje Na tem mestu se iskreno zahvaljujem vsem medicinskim sestram, ki so se trudile za moje čimprejšnje okrevanje, zdravstvenim administratorjem, čistilkam, medicinskim sestram v sprejemni pisarni na Kliničnem oddelku za ginekologijo, anestezistom pred operativnim posegom, ki so mi na razumljiv način predstavili potek postopka in me nanj skrbno pripravili. Neizmerno zahvalo na tem mestu izrekam osebama, ki sta veliko več kot samo vrhunska zdravnika in strokovnjaka na področju porodništva in ginekologije prof. dr. Tomažu Tomaževiču in dr. Andreju Zoretu, ki sta me operirala. Iskrena pohvala in zahvala od srca obema! Posebno zahvalo namenjam zdravniku dr. Andreju Zoretu, ki mi je poleg vseh informacij v zvezi z operativnim posegom, pripravo nanj in okrevanjem po njem znal kot pacientki nesebično prisluhniti kljub neizprosno natrpanemu urniku. Neizmerno sem hvaležna za novo upanje, ki mi je bilo z izvedeno operacijo dano, za kar gre v prvi vrsti zahvala ravno dr. Zoretu, ki me je pri tem ves čas podpiral in me o vsem sproti strokovno seznanjal. V času moje kratke hospitalizacije je bilo vse osebje na Kliničnem oddelku za ginekologijo, oddelek A II (UKC, drugo nadstropje) resnično čudovito, zato se vsakemu izmed njih še enkrat od srca iskreno zahvaljujem, medtem ko samemu oddelku želim vse dobro in uspešno tudi v prihodnje. Kaj menijo o nas Dr. Mira Delavec, Preddvor 31

32 EDQM, Council of Europe. Vse pravice pridržane. PRIJAVE IN INFORMACIJE EVROPSKI DAN DAROVANJA V SLOVENIJI Oktober, Murska Sobota 1 PROGRAM Petek, 12. Oktober IZOBRAŽEVANJE Gledališka dvorana GRAD, Murska Sobota ob 16h Danijel Grabar: Pogled v Sloveniji prisotnih religij na darovanje Andrej Gadžijev: Možnih darovalcev je več, kot smo jih registrali Bernarda Logar Zakrajšek: Sporočanje slabe novice svojcem in razgovor o darovanju Danica Železnik: Etični vidiki pri darovanju Jože Balažic: Zakonski vidiki in obveznosti pri postopkih za darovanje Zdenka Čebašek Travnik: Vloga varuhinje človekovih pravic pri oblikovanju zakonodaje za glede darovanja in pridobivanja delov človeškega telesa za namen zdravljenja Timoteja Petrovič in Vesna Srša: Informiraj se - www. slovenija-transplant.si, predstavitev raziskovalne naloge Danica Avsec: Evropski dan darovanja, pomen za zavedanje o darovanju SPOZNAVNI VEČER IN VEČERJA V SPROŠČENEM VZDUŠJU Hotel Diana ob 20h barbara.ustar@slovenija-transplant.si Kotizacija znaša 55 EUR, organizator bo oddal vlogo za dodelitev kreditnih točk pri ZZS. Sobota, 13. Oktober KINO Park, Murska Sobota ob 9h Pozdravni govor Dr. Tomaž Gantar - Minister za zdravje, Anton Štihec - Župan mestne občine Murska Sobota, Prof. dr. Ludvik Toplak - Predstavnik Evropskega središča Maribor, Prim. Danica Avsec - Direktorica Slovenija transplanta Sanja Andrejč, Oskrba darovalca organov z vidika zdravstvene nege OKROGLA MIZA: OBREMENITVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV PRI UGOTAVJANJU SMRTI IN POSTOPKIH ZA DAROVANJE TEK ZA ŽIVLJENJE IN RADOST Park, Murska Sobota ob 11h Tek 8 km moški I 6 km ženske I 2 km nordijska hoja I Otroški tek (200m) Pogostitev s Bogračem 2 EKUMENSKO BOGOSLUŽJE Evangeličanska cerkev Murska Sobota ob 13.45h Preprosto zame. Prav vsaka ženska ve, da pridejo tisti dnevi v mesecu, ko potrebujemo še posebej veliko nežnosti. Z Mybody damskimi vložki in tamponi ste lahko brezskrbne, saj zagotavljajo zanesljivo zaščito, njihova zračna in mehka površina pa je izredno nežna do občutljive kože. Izdelki so dermatološko testirani.